POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
Provincialni minister frančiškanov
Zelo dobro se spominjam dogodka izpred nekaj let. Bil sem pri Janezu Pavlu II. Omenil sem mu njegov obisk Slovenije leta 1996, ko je obiskal Ljubljano in Maribor. On meje prekinil in rekel, kaj pa Postojna? Zanimivo je, da se je kljub vsem podatkom in imenom, ki jih je imel v glavi na tisoče, spomnil na Postojno. Tega dogodka preprosto ni pozabil.
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a
3000 CELJE
SN00032
LETO XXXVII, 8. APRIL 2005, CENA 289,00 SIT
razvo|in osi, cestah in biomasi
ŠTEVILKA 14
S POVZPETNIKI V BOUSE CASE
# podarjajo vsem fzsornjesavinjskim gasTijčem BREZPLAČNO '^Kinopredstavo
Dom kulture Nazarje, sobota, 9. april, ob 90* uri
Zgomjesavrt^sKa>^$&j8 Vezirje '£o o.. Ceste na lIJ» Nj>v^ Woziqe
Konjeniški,
Cenjene stranke obveščamo, da sprejemamo naročila za jarkice (rjave, grattaste in črne), stare 18 tednov in peteline enake starosti, do 14. aprila 8005.
Dobava bo naslednji dan, 15. aprila 8005, v naslednjih poslovalnicah:
-	Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno 584-51-32 -Trgovina Bočna, Bočna 129, Gornji Grad 584-50-05
-	Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3	584-75-09
-	Trgovina Rečica, Rečica 61, Rečica	583-51-35
-Teh. trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno 838-80-43 -Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30
-	PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje 837-07-71
-Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8	839-44-20
-	Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno	584-12-41
-	Železnina Luče, Luče 34, Luče	584-40-24

m
Cena ene živali -jé 1.099 SIT
m	«K’ ¥ v

Marko SKOK s.p.,
Cesta na Lepo Njivo 19, 333D Mozirje
Tel.
□ 3/S39-00-9 1
GSM
04 1 /622-600
VULKANIZERSTVO IN TOVORNA AVTOPRALNICA
VSAKO DESETO PRANJE BREZPLAČNO!
Vse na enem mestu za tovorna vozila:
-	PRANJE
-	HITRI SERVIS
-	MENJAVA, POPRAVILO IN CENTRIRANJE AVTO P LAŠČ EV
-	PRODAJA NOVIH AVTO PLAŠČ EV MICHELIN, KORMORAN,
SAVA, FULDA, GOOD YEAR ..
-	OBNOVLJENI AVTOPLAŠČI PROTECT, RECAMIC ...
MHMHRPI
BREiRERl
KNJIŽNICA
—gays--------------------
Jesti ali ne jesti?
Teden, ki je za nami, je minil v znamenju pripravnazadnjeslovoodpapežaJanezaPavla
II.	Njegov pogreb bo danes, zato je v Sloveniji razglašen dan žalovanja. Naj vas spomnim, da je vlada pozvala vse državljane, da s triminutnim molkom počastijo spomin na pokojnika. Danes naj ne bi bilo nobenih prireditev kulturnega, športnega in zabavnega značaja, dnevu žalovanja primemo pa naj bi bili prilagojeni tudi televizijski in radijski programi. Državljani naj bi s svojim vedenjem izkazali spoštljiv odnos do pokojnega papeža, ki si je v četrt stoletja veliko prizadeval za mir na svetu, pomembno pa je pripomogel tudi k mednarodni uveljavitvi Slovenije kot samostojne države.
Osrednjo temo 14. številke smo namenih aktualnemu vprašanju vegetarijanstva. Kdor je pred nedavnim gledal televizijsko soočenje na to temo, se je lahko prepričal, da so mnenja o tej tematiki zelo deljena. Celo verniki rimskokatoliške vere so glede tega na različnih bregovih, kar je mogoče razbrati s foruma na spletni strani Katoliške cerkve na Slovenskem.
VEGETARIJANSTVO
Tretja stran]
Sodobna medicina ponuja obilo nespornih dokazov o nevarnostih prekomerne mesne prehrane. V deželah, kjer je povprečna poraba mesa na prebivalca visoka, veliko ljudi umre zaradi raka in bolezni srca ter ožilja, omenjene bolezni pa se zelo redko pojavljajo v deželah s skromno porabo mesa. V Združenih državah Amerike, kjer beležijo največjo porabo mesa na svetu, vsaka druga oseba umre zaradi bolezni srca in ožilja. Pri nas so bolezni srca in ožilja celo na prvem mestu po vzroku smrtnosti!
Če želimo sebi dobro, bomo v vsakdanji prehrani dajali prednosti kruhu in moki iz celega zrna, testeninam, rižu ter sadju in zelenjavi. Stročnice bomo uživali dva- do trikrat na teden, uživanje mesa, mleka in jajc pa bomo omejili. Uživali bomo hrano brez kemičnih dodatkov, brez dodanega sladkorja, namesto maščob živalskega izvora bomo uživah oljčno olje. Velikost in število obrokov bomo usklajevali s telesno dejavnostjo, ki prav tako kot hrana neposredno vphva na nivo našega zdravja.


- <	Jp ■	
		
IZ VSEBINE: 14
Aktualno:
Vegetarijanci se ne strinjajo z ministrstvom za zdravje.........4
Mozirje:
Ministra na delovnem obisku.......6
Intervju:
Pogovor s patrom Viktorjem Papežem ob smrti Janeza Pavla II..........7
Društvo Panorama:
Prejeli nagrado družbe Ford.......8
Velikonočni koncert:
Tokrat na vrsti sakralna glasba..11
Solčava:
Razstava Filcamo - klobučevinamo.12
Klepet pri vas doma:
Ida Pustoslemšek-Kramer, zdravnica za otroke in šolsko mladino.........19
Na naslovnici: Mozirski amaterski gledališčniki so uprizorili dve enodejanki
ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 14, 8. april 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
UŽIVANJE MESA IN MESNIH IZDELKOV LAHKO POVZROČI ŠTEVILNA RAKAVA OBOLENJA
Vegetarijanci se ne strinjajo z ministrstvom za zdravje
Znanstveniki zatrjujejo, da je bil človek v pradavnini rastlinojedec, in da se je s spremembo klimatskih razmer prav zaradi preživetja bil prisiljen začeti prehranjevati tudi z mesom in hrano živalskega izvora. In to počne še danes. Posledično torej povprečna oseba verjame (tudi sama sodim mednje), da je hrana v obliki večjih količin mesa, jajc, mleka, sirov zelo zaželena in zdrava.
Ne ve pa vsak, da so meso in mesni izdelki eden od poglavitnih krivcev za rakasta obolenja ter bolezni srca in ožilja. Ženske, ki jedo meso - teletino, govedino, jagnjetino, svinjino - vsak dan, so dvakrat bolj dovzetne za raka na dojki kot tiste, ki ga ne jedo. Prav tako so dvakrat bolj izpostavljene raku debelega črevesa kot tiste, ki meso jedo le enkrat na mesec.
PRAVA VEGETARIJANSKA HRANA VSEBUJE VSE Kljub številnim ugotovitvam, da
meso povzroča bolezni, prevladuje prepričanje, da so meso in njegovi izdelki nujno potrebni za razvoj in rast otrok, mladostnikov in zdravje odrasle populacije. Na to opozarja tudi ministrstvo za zdravje, kjer so prepričani, daje človek vsejed in rabi za svoj razvoj uravnoteženo prehrano, ki vsebuje tudi meso in mesne izdelke.
S to trditvijo se vegetarijanci prav gotovo ne bi strinjali, saj so prepričani, da se ob pravi vegetarijanski pre-hrani ni treba bati pomanjkanja
beljakovin, celo ob prehrani brez mlečnih izdelkov in jajc ne. Rastlinske beljakovine vsebujejo vse esen-
cialne aminokisline, sicer bi človeku podobne opice že zdavnaj izumrle. Znano je tudi, da živi dandanes več
kot milijarda ljudi na Zemlji brez mesne hrane in še zanimivejše je, da sodijo mednje tudi najbolj zdrava ljudstva.
Rastlinska hrana namreč ugodno vpliva na krvne maščobe, zato vegetarijanci manj obolevajo za boleznimi srca in ožilja, ki so glavni vzrok smrti v današnjem času. Manj obolevajo za nekaterimi vrstami raka, imajo v povprečju nižjo telesno težo, kar ugodno vpliva na krvni pritisk in zmanjšuje težave z gibali. Nasprotniki vegetarijanstva trdijo, da pri tej prehrani pride do pomanjkanja določenih hranilnih snovi, vendarto seveda ni res, če je vegetarijanska hrana polnovredna in uravnotežena.
Uradna medicina trdi, da se mora človek, če hoče biti zdrav, hraniti tudi
Naša anketa
»Rastlinojedci - mesojedci«; pro et contra
Hitreje kot zaposluje naša država, hitreje kotse razširja pomladanska utrujenost - da, nekaj se širi hitreje. Ideje. Že kar nekaj časa je med ljudmi prisotna ideja vegetarijastva. Modna muha, trend z danes na jutri ali dejansko večja ozaveščenost ljudi? Lahko z izključitvijo mesa z jedilnika funkcioniramo normalno, ali je za to pogoj uravnovešena prehrana, enakovredno sestavljena iz mesnih in nemesnih živil?
Kako sprejemate vegetarijance oziroma, če ste vegetarijanec, kako sprejemate ljudi, ki se prehranjujejo tudi z mesom? Ali smo strpni do drugačnih? Kakšno vlogo imajo pri prodiranju drugačnih idej in slogov življenja mediji? In nenazadnje - čisto osebno; ali bi pri svojih otrocih dejstvo, da so se odločili za »brezmesno« življenje, sprejeli brez dvignjene obrvi in ciničnih pripomb? Tisoč in eno vprašanje - tudi v zgornje-savinjskem delu sončne strani Alp.
Alenka Brezovnik, Mozirje
Sama jem vse, nisem vegetarijanka. Vendar v tem ne vidim nič slabega, tudi sama imam zelo rada zelenjavo. Mesu se ne bi odpovedala, zdi se mi pomembno, da uživaš uravnoteženo prehrano. Pozornosti medijev do vegetarijancev in njihovih idej bi težko ocenila kot prekomerno - so stvari, kjer so mediji bolj »nasilni«. Konec koncev se vsak odloči sam.
Stane Golob, Rečica ob Savinji
Jem vse, orientiram se po lastnih željah.
Poskušam pojesti uravnoteženo in čimbolj zdravo hrano. Glede vegetarijanstva menim, da je dobro, v tem ni nič slabega. Je pa težko vztrajati pri tem in se premagovati, imeti moraš močno voljo. V medijih se morda res veliko govori o tem, vendar v realnosti nekega »pritiska« ni občutiti.
Jože Jelen, Mozirje
Sam jem vse, morda celo bolj meso. Vegetarijanstvo je pri mladih verjetno bolj trend kot pa prepričanje. Je pa to osebna izbira vsakega posameznika, sam nisem proti temu.
Nina Jelen, Mozirje
Nisem vegetarijanka, je pa to stvar osebnega prepričanja. V tej smeri se sicer lahko pretirava, lahko se ti zasmili vsaka živalca. V tej smeri gredo predvsem mediji, stvarnost je nekoliko bolj življenska.
Jože Grudnik, Rečica ob Savinji
Sem zaveden mesojedec, rad imam meso. Vegetarijanstvo je pri nekaterih zgolj modna muha, saj narašča le v določenih obdobjih. Sem pa proti neprijaznemu ravnanjuzživalmi, marsikatere moderne farme gojijo živali resnično neprimerno. Pogostejše omenjanje vegetarijanstva in njihovih idej v medijih me ne moti, smo v demokraciji in vsak lahko svobodno izraža svoja prepričanja.
Bojan Part, Nazarje
Nisem vegetarijanec. Način prehranjevanja je odvisen od vsakega posameznika, toje svobodna izbira. Proti vegetarijanstvu nimam nič proti. Dobro je jesti uravnovešeno hrano. Morda je leto, da vegetarijanska hrana v vsaki situaciji ni zadostna in ustrezna. Ni vse v zelenjavi. Me pa takšno prepričanje ne moti, tudi če se izraža javno, vsak se navsezadnje odloča sam zase.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem
Predsednik Zadruge Rafko Kerznar (levo) je pozorno prisluhnil poslovnemu poročilu direktorja Andreja Presečnika (foto: EMS)
z mesom. Toda praksa kaže prav nasprotno: nesporno je, da so vegetarijanci precej bolj zdravi in da živijo dlje. S to trditvijo se strinja vedno več zdravnikov, ki so spremenili svoj način prehranjevanja. Tudi zdravnica Ana Krušič Kaplja iz Rudnika pri Radomljah, ki seje po študiju medicine posvetila homeopatiji, zatrjuje, daje meso škodljivo predvsem zaradi hormonov in antibiotikov, poleg tega ljudje z njim vred pojemo tudi veliko adrenalina in strahu, ki ga žival občuti na poti v klavnico in med grozljivim klanjem.
VSAKODNEVNO UŽIVANJE MESA ŠKODI
Meso se v črevesju prebavlja bistveno dlje kot rastlinska hrana, zato strupeni ostanki gnitja preidejo v kri in vplivajo na naše počutje. Pri človeku, ki vsak dan uživa meso in mesne izdelke, ki so še posebno obogateni s fosfati, se kmalu pora-
Kljub temu so preteklo leto zaključili pozitivno, vendarštirje milijoni tolarjev dobička, po mnenju direktorja Andreja Presečnika, pomenijo zgolj životarjenje. Za obstoj in razvoj Zadruge bo potrebno zagotoviti razvojna sredstva, saj brez dodatnih investicij ni mogoče napovedati stabilne prihodnosti firme, ki je v lasti zgornjesavinjskih kmetov.
Na občnem zboru, ki so se ga poleg vodstva Zadruge udeležili tudi predstavniki Zadružne zveze Slovenije, Zavoda za gozdove in veterinarjev, pravzaprav nihče ni zatiskal oči pred resnico. Osnovni položaj podjetja ni rožnat, zato mora zadruga poslovati v smeri finančno bolj izrazitega pozitivnega poslovanja. Varčevalnim ukrepom, ki sojih lani uvedli, se tudi v prihodnosti ne bo mogoče izogniti, je napovedal Presečnik.
S 1. aprilom so poskusne mlečne kvote nadomestile dejanske, skoraj 4 odstotni padec mlečne proizvodnje v lanskem letu naj bi bil posledi-
bi vsa količina telesnih tekočin in nastane splošna zakisanost. V kislem okolju pa se začnejo hitro razvijati glivice, ki povzročajo zle-pljanje rdečih krvničk- pravtoje, po mnenju zdravnice Krušičeve, dandanes eden poglavitnih dejavnikov pri nastajanju motenj v delovanju ožilja in zastoja ali infarktov že pri mlajših ljudeh.
Po mnenju homeopatinje vsa naša prebavila od ust do debelega črevesa niso prilagojena za prebavo mesa, zato vedno več ljudi zboleva za rakom na črevesju. Pri uživanju mesa se človek vrti v začaranem krogu: čim več ješ, tem bolj si lačen. Zato ima veliko ljudi težave s čezmerno težo. Torej meso je nezdravo, a odločitev je na vaši strani. Saj tudi kadilci vedo, da kajenje ubija, pa vseeno posegajo po cigaretah.
Marija Šukalo
ca vseh nejasnosti okoli odkupne cene mleka in kvot. Dejstvo je, daje izvoz mleka v Italijo postavil na realna tla tudi slovenske mlekarne, vendar končnega dogovora o ceni mleka še vedno ni, kar brez dvoma zaznamuje mlečno proizvodnjo.
Živahna razprava, kateri sta dajala ton nekdanji predsednik upravnega odbora Florjan Remic in predsednik nadzornega odbora Stanko Zagožen, je bolj kot v preteklih letih pokazala kritičen odnos kmetov do določenih poslovnih odločitev vodstva. Ker je bil občni zbortudi volilni, bi, po mnenju Remica, moralo biti finančno poročilo bolj temeljito, »ker mora nov upravni odbor začeti delo z jasnimi pogledi. Kmetje svoje proizvode prodajo tistemu, ki bolje in hitreje plača. Potrebno se je obnašati konkurenčno, čeprav zadružni duh terja drugačno razmišljanje,« je dejal Remic, z željo, da se negativno mnenje, ki o Zadrugi vlada v Zgornji Savinjski dolini spremeni.
Zadruga je bila dolga leta edini povezovalni dejavnik v dolini in na tem bo potrebno graditi, je bila osnovna misel zadružnih članov. »Če smo še lani dvomili o obstoju firme, letos tega dvoma ni več. Usmeritve so, vendar takšne, ki Zadrugi ne zagotavljajo perspektive. To velja za vse Zadruge v Sloveniji,« je bil jasen Stanko Zagožen. Skupna ugotovitev je, da za podeželskega kmeta država premalo stori, saj vedno najslabše razmere »kasirajo« Zadruge in kmetje. Več kot očitno je, da je žebelj na glavo zadel predstavnik veterinarjev Ciril Kralj, ki je
brez ovinkov poudaril, da bodo morali vsi zbrani tesno sodelovati v borbi za obstanek, v kolikor bodo tudi v prihodnje želeli konkurirati tržnim razmeram.
Ker je dosedanjim organom upravljanja potekel štiriletni mandat, so potrdili nov upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki krajevnih zadružnih enot. Za predsednika upravnega odbora je bil ponovno izvoljen Rafko Kerznar, ki je v drugem krogu volitev dobil glas več od protikandidata Oskarja Slatinš-ka.
Savinjčan
ZADRUGA MOZIRJE
Staro vodstvo in novi izzivi
V mozirski Zadrugi so se v lanskem letu precej ukvarjali s sanacijo finančnih obveznosti, ki so nastale v prejšnjih letih. Odplačevanje kreditnih obveznosti in zmanjševanje mase za plače sta samo dva v nizu ukrepov, s katerimi je vodstvo zgomjesavlnjske kmetijske zadruge pristopilo k sanaciji izgube.
MIRKO ZAMERNIK ODSTOPIL Z MESTA VODJE POSLANSKE SKUPINE SDS
Uradni vzrok se imenuje preobremenjenost
tarne stranke, za njegovega naslednika pa je 29 poslancev stranke, ki jo vodi Janez Janša, izbralo Jožeta Tanka. Na predlog poslancev je Tanka za šefa poslanske skupine imenoval strankin izvršilni odbor.
Mirko Zamernik je kot glavni razlog, da se je po manj kot pol leta odrekel vodenju največje parlamentarne skupine, navedel preobremenjenost z delom, kar menda ne sovpada z njegovim načinom življenja. Zamernik se je o odstopu pogovarjal tudi s predsednikom stranke Janezom Janšo, odstop pa je po njegovih besedah posledica osebne odločitve in ni povezan s kakšnimi političnimi pritiski.
Savinjčan

MINISTER ZA OKOLJE IN PROSTOR JANEZ PODOBNIK IN MINISTER Z» PROMET MAG. JANEZ BOŽIČ NA DELOVNEM OBISKU V MOZIRJU
O tretji razvojni osi, <estah in biomasi
Osrednja tema delovnega srečanja predstavnikov Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki sta se ga kot gosta udeležila minister za okolje in prostor Janez Podobnik in minister za promet mag. Janez Božič, je bila tako imenovana tretja razvojna os, ki se navezuje na izgradnjo hitre ceste Holmec-Arja vas-Metlika. Župane je zanimala tudi problematika ministrstev na omenjenem območju, kar nekaj besed pa je bilo namenjenih tudi obnovljivim virom energije, pri čemer sta v ospredju izraba lesne biomase in male hidroelektrarne.
boljšalo pozicijo tukajšnjega gospodarstva in turizma. »Povsod si želijo, da bi bila hitra cesta čim bližje njihovim krajem. Ali bota priključitev pri Arji vasi ali kje drugje, je še prekmalu govoriti,« je odgovoril prometni minister Božič.
Župan občine Luče Ciril Rose je
HITRA CESTA ČIM BLIŽJE
»Tretja razvojna os je dejstvo, ki ima podlago v nekaterih dokumentih, ki jih je pri potrjevanju avtocestnega programa sprejel državni zbor. Mislim, da smo našli dober inštrument, kako ta del Slovenije približati ostalim delom države. Veseli smo, da bomo preko regionalne zasnove prostorskega razvoja prišli do umestitve projekta v prostor,« je dejal Podobnik. Interes šaleških in zgornjesavinjskih občin je, da bi potekala trasa hitre ceste čim bolj zahodno, kar naj bi iz-
Gosta srečanja predstavnikov Zgornje Savinjske in Šaleške doline sta bila Janez Podobnik (levo) in mag. Janez Božič (desno) (foto: EMS)
izpostavil vprašanje nadaljevanja rekonstrukcij oziroma obnov regionalnih cest na področju Zgornje Savinjske doline, saj razpisov še ni, zato obstaja bojazen, da se bodo morebitna dela začela šele v jesenskem času. Direktor Direkcije za državne ceste Vili Žavrlan je v odgovoru pojasnil, da so nekateri razpisi bili objavljeni, »je pa res, da v celoti nismo šli v objavo, ker se bojimo, ali bodo vsa sredstva dejansko na razpolago.«
Dejstvo je, da morajo občine do leta 2007 precej narediti na področju urejanja prostora, kar poleg strokovnega pomeni tudi precejšen finančni zalogaj. Občine težko pridobijo tozadevna sredstva, zato seveda pričakujejo, da bo država te zadeve omilila. Janez Podobnik se je strinjal, daje nova okoljska zakonodaja postavila male občine v nezavidljiv položaj. »Izkoristiti bo
FIT MEDIA CELJE
Turistični vodnik Savinjska regija poživlja -
rekreacija in šport
V okviru projekta trženja in promocije Savinjske regije Od Rinke do Sotle kot turistične destinacije bo celjsko podjetje Fitmedia do 1. maja pripravilo in izdalo turistični vodnik vslovensko-angleški verziji Savinjska regija poživlja. Z vstopom v EU je Slovenija postala prepoznavnejša, napovedano je večje povpraševanje turistov, zlasti iz bližnjih dežel, zato je zdaj priložnost za trženje in učinkovito predstavitev Savinjske regije.
VSEBINA
Turistični vodnik Savinjska regija poživlja je usmerjen k produktom in ponudbi na področju športa in rekreacije. Predstavljeni bodo tisti turistični produkti, ki živijo in so zanimivi za domače in tuje tranzitne ter stacionarne goste. Savinjska regija je na področju rekreativnih in športnih programov zelo raznovrstna in se lahko še posebej usmerja na mlade, mlade
družine in posameznike, ki iščejo aktivne počitnice, atraktivno ponudbo in doživljanje adrenalinskih občutkov.
Temelji tovrstne turistične ponudbe so gore, reke, jezera, podzemni svet in zelene površine. Naravne danosti Savinjske regije ponujajo različne možnosti za aktivne počitniške programe in športna doživetja v vseh štirih letnih časih: gore (planinarjenje, izleti, pohodništvo, alpinizem, prosto plezanje, smučanje, gorsko kolesarjenje, padalslvo, zmajarstvo), reke (vožnja z rafti, kajaki in kanuji, ribolov), jezera (deskanje, čolnarjenje, plavanje, ribolov), podzemni svet (raziskovanje, jamarstvo), zeleni športi (golf, tenis, kolesarstvo, balonarstvo, letalstvo, lov, jahanje), športi z objekti (rokomet, atletika, nogomet, smučanje, namizni tenis, kegljanje itd.). Za doživljajski turizem je še posebej pomembno, da ponuja povezane turistične storitve in da imajo nosilci programov globalen tržni pristop.
V vodniku bo predstavljena infrastruktura (objekti za šport in rekreacijo) in turistični produkti (deskriptivno) na območju od Rinke do Sotle. Turistični produkti bodo izbrani tako, da bodo turistom ponudili možnost aktivnega dopustovanja in adrenalinskih doživetij na različnih področjih (lov, lokostrelstvo, ribolov, jahanje, učne poti, trim steze, tenis, namizni tenis, kegljanje, rokomet, nogomet, odbojka na mivki, atletika, golf, športno letenje, jadralno padalstvo, jadranje na deski ali jadrnici, plavanje, čolnarjenje, spust s kajakom ali raftom, športno plezanje, smučanje in smučarski centri, tek na smučeh, smučarski skoki na zimskih in letnih skakalnicah, drsanje, pohodništvo in planinarjenje, kolesarjenje, plavanje, fitnes, wellnes (savne, masaže, kopeli), kampiranje).
TRŽENJE
Turistični vodnik Savinjska regija poživlja - rekreacija in šport
bodo prejeli glavni evropski organizatorji potovanj, turistična predstavništva Slovenije na Hrvaškem, v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Švici, Olimpijski komite Slovenije in športne zveze v Sloveniji, tuje ambasade v Sloveniji, lokalne turistične organizacije in turistični informacijski centri v Sloveniji, turistične agencije, ki se v Sloveniji ukvarjajo s privabljanjem tujih turistov, slovenska izseljenska društva v Evropi, Ministrstvo za zunanje zadeve in večja podjetja v Sloveniji.
IZVEDBA IN FINANCIRANJE
Turistični vodnikOd Rinke do Sotle - Savinjska regija poživlja bo izšel v nakladi 10.000 izvodov. Del naklade bodo prejeli partnerji, ki sodelujejo pri financiranju, to pa so izvajalci turističnih produktov oziroma ponudniki storitev, zainteresirane občine in oglaševalci.
Franci Kotnik
potrebno regionalno zasnovo, da bi lahko bila element občinskih strateških načrtov. Gre za delovno rešitev in v kolikorjo bodo potrdili tudi strokovnjaki, bom predlagal vladi, da gre v spremembo zakonodaje. Stem bi razbremenili manjše občine,« je dodal Podobnik, ki bo storil vse, da bi se postopki poenostavili.
TEŽKI POGOJI ZA PROJEKTE Z BIOMASO
Precej živahen dialog sta izmenjala Podobnik in gornjegrajski župan Toni Rifelj, ki je ministru, ta je po funkciji tudi predsednik ekološkega sklada, očital, da so pogodbe ekološkega sklada nemogoče, kar naj bi pomenilo, da seje
Pater Viktor Papež
V soboto, 2. aprila, je po mnogih in dolgotrajnih boleznih ugasnilo srce papeža Janeza Pavla II. S svojim delovanjem v zadnjih 26 letih je zaznamoval ves svet in ljudi, ne glede na raso ali versko prepričanje. Z veseljem v srcu se ga bo gotovo spominjal tudi provincialni minister frančiškanov Viktor Papež, ki je dolga leta deloval v Vatikanu in imel z njim veliko toplih stikov. Par stavkov o tem je spregovoril tudi za naš časopis.
- Po čem se boste spominjali papeža Janeza Pavla II.?
Spomnil se ga bom potem, da sem se z njim velikokrat srečal, gotovo pa vsako leto vsaj enkrat. Bil sem njegov sodelavec na raznih rimskih kongregacijah. Zelo dobro se spominjam dogodka izpred nekaj let. Bil sem pri njem. Omenil sem mu njegov obisk Slovenije leta 1996, koje obiskal Ljubljano in Maribor. On meje preki-
ravno zaradi njih gornjegrajski projekt biomase znašel v precej nezavidljivem položaju. Podobnik je precej nediplomatsko odgovoril, »da je potrebno včasih pritisniti na zavoro, ni namreč vse zlato, kar se sveti. Gre za zelo občutljivo vprašanje. Vsak velik posek na določenem področju lahko potegne za sabo kakšno nepričakovano posledico.
V Sloveniji je v zadnjih letih čutiti velik interes investitorjev na področju biomase in če se bodo te investicije začele izvajati v napovedanem obsegu, bo to potegnilo za sabo posledico, ki se ji reče bistveno povečanje cene lesne bi-
omase. Zato se postavlja pod vprašaj ekonomska učinkovitost teh investicij.«
Na novinarsko vprašanje, ali bo ministrslvo za okolje in prostor prispevalo 260 milijonov tolarjev k finančni sanaciji gornjegrajskega energetskega podjetja, je Podobnik odgovoril: »Trenutno ni proračunske postavke preko katere bi lahko neposredno vstopili v reševanje tega problema. Obstajajo različni mehanizmi, dejstvo je, daje bil ekološki sklad eden od tistih, ki je v pre-teklosti sofinanciral ta projekt. Danes se vidi, da pod trdimi ekonomskimi pogoji, zato je odplačevanje očitno prišlo v tako
fazo, da glavnica ostaja enaka ali pa se celo povečuje. Odgovornost je seveda najprej potrebno poiskati pri tistih, ki so šli v ta projekt, in na način, kako so zaprli finančno konstrukcijo.
Javno sem povedal, da sem pripravljen sodelovati, da primer daljinskega ogrevanja v Gornjem Gradu dokončno ne postane slab primer. V Sloveniji imamo nekaj dobrih primerov, žal imata Gornji Grad in Predvor bolj slab sloves. Morda bo potrebno poiskati kakšno drugo pot, lahko se reče tudi dokapitalizacijo ali pa poiskati novega strateškega partnerja.«
Savinjčan
POGOVOR S P. VIKTORJEM PAPEŽEM OB SMRTI JANEZA PAVLA II.
»Janez Pavel II. je imel v sebi slovansko srce«
nil in rekel, kaj pa Postojna? Zanimivo je, da seje kljub vsem podatkom in imenom, ki jih je imel v glavi na tisoče, spomnil na Postojno. Tega dogodka preprosto ni pozabil.
Spominjam se ga tudi kot izredno skromnega in ljubeznivega človeka, kije znal prisluhniti. Včasih je bolj malo govoril, kar pa je rekel, je bilo izredno lepo, ljubeznivo in globoko. Bil je človek vere, pričevalec vere in velike pobožnosti do Marije in svete evharistije.
-	Kakšen človek je bil Janez Pavel II.?
Imel je slovansko srce.
Skromen, ljubezniv, radje imel pesem, ljudi in naravo. Ko omenim ljudi, lahko naštejem vse, tako starejše, kot mladino, bolnike, družine. Skratka, v sebi je imel,ohranjal pa gaje tudi vtej svoji službi, slovansko srce. Imel je vse značilnosti Slovanov, kakor jih imamo tudi mi, Slovenci.
-	Njegova smrt ni zgolj smrt vodje Cerkve, ampak tudi smrt velikega človeka, ki se je vse življenje boril za mir v svetu. Ob tem se lahko gotovo spomnimo tudi padca železne zavese. Zavoljo tega se ga veijetno ne bodo spominjali zgolj kristjani?
Resje. On ni bil samo voditelj katoliške Cerkve, ampak je s svojim delovanjem spreminjal tudi obličje zemlje, kot radi rečemo. Podrl je železno zaveso, s tem pa nekako zedinil Nemčijo. Zelo močno je vplival na zgodovino. Ravno stem,
Papež Janez Pavel II.
ko je mnogo potoval, čeprav se s tem njegovim ravnanjem niso ravno vsi strinjali. Postavil sije načelo, daje človek pot Cerkve. Torej naj se Cerkev približa človeku.
- Torej se v tem njegovem načelu skriva odgovor, zakaj je opravil kar 104 pastirska po-
tovanja tudi v najbolj oddaljene kotičke sveta?
Da, ravno zato je tako veliko potoval. In sicer ne samo v velike in pomembne države, ampak tudi v revne in nepomembne. Povsod pa je znal nagovoriti ljudi. Vplival je na svetovno dogajanje. Voditelji so mu znali prisluhniti in kolikor je to pač bilo mogoče, upoštevati njegove misli. Ni uspel v vsem, kar si je želel, mislim pa, daje izredno dobro izpolnil svoje poslanstvo.
- Nehvaležno bi bilo ocenjevati, kdo bo naslednji papež. Morda bi bilo lažje govoriti o tem, s čim se bo moral spopasti na tako pomembnem položaju?
Jaz upam, da bodo kardinali, tako kot so vedno, saj verujemo tudi v pomoč svetega duha, izvolili pravega naslednika. Kdo bo to, ne vem. Gotovo pa mu ne bo lahko, saj ga bomo vedno ocenjevali in primerjali z Janezom Pavlom II. Upam in tudi pričakujem ter želim, da bo nadaljeval delo svojega predhodnika, tako v Cerkvi, kakor tudi v svetu. Res pa je, da si vsak papež zastavi svoj način dela in postavi svoje cilje. Mislim, da bodo za današnji čas, ki je včasih zelo nemiren, kardinali izvolili pravega človeka. Tako je bilo še vedno do sedaj.
Pogovarjal se je Benjamin Kanjir
DRUŠTVO PANORAMA LOGARSKA DOLINA
Prejeli nagrado družbe Ford
Prejemniki nagrad družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine
Konec meseca marca sta družba Ford Motor Company in Summit motors Ljubljana, uradni uvoznik in distributer za vozila ford v Sloveniji, že osmič podelila nagrade družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Glavni namen nagrad je zagotoviti finančno in medijsko podporo projektom za ohranitev naravnih in kulturnih vrednot, predvsem pa projektom, ki se soočajo sfinančnimi težavami ali pa so še premalo znani.
Podelitev nagrad je potekala v Železniškem muzeju v Ljubljani, saj je izmed 66 prispelih projektov prvo nagrado prejelo Železniško invalidsko podjetje za vizualno obnovo železniške parne lokomotive. Drugo nagrado sije prislužilo Društvo kozjanske jabke iz Podsrede. Četrto nagrado pa je prejelo društvo Morigenos - Društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev iz Ljubljane.
Tretja nagrada je šla v roke Društvu za razvoj in ohranjanje naravne in kulturne dediščine Panorama iz Logarske doline za projekt pod naslovom Ohranjanje dediščine ob Solčavski panoramski cesti. Njihov namen je, da bi za potrebe turizma ob Panoramski cesti uredili etnološko zbirko starih predmetov, postavili makete objektov na vodni pogon, obnovili nekatere stare objekte, sodelovali pri pripravi za izid knjige o okrasnem marmorju, raziskali naravne vrednote in sakralno dediščino, pripomogli k ureditvi izvira kisle
vode itd.
Za društvo je prejeta nagrada še posebnega pomena, saj so jo prejeli ravno ob prvem rojstnem dnevu. Hkrati pa je Fordova nagrada tudi dokaz, da so z medsebojnim sodelovanjem, delitvi spoznanj in povezanosti lahko veliko bolj ustvarjalni ter uspešnejši. Tako vsak prispeva svoj
delež za dobrobit celotnega Solčavskega. Fordova nagrada ni samo materialna in moralna podpora, ampak predvsem vzpodbuda in naloga za vse, da bodo k dediščini, ki sojo prejeli od prednikov v varovanje, prispevali svoj delež in jo kot zapuščino odstopili naslednikom.
Albina Štiftar
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE - OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Dogajanja in delo v gozdarstvu v letu 2004
V prvih dveh mesecih letošnjega leta so gozdarji pregledali in ocenili delo v preteklem letu, uredili evidence in arhive in napisali gozdne kronike. Rezultati kažejo, da je leto 2004, v katerem je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) slavil desetletnico svojega delovanja, minilo precej normalno, brez večjih naravnih posebnosti ali katastrof. Tudi podlubniki so našim gozdovom, v primerjavi z nekaterimi drugimi predeli v Sloveniji, prizanesli.
Zato so se gozdarji lahko uspešneje posvetili rednemu delu in tako v celoti realizirali zakonske in druge naloge, ki sojih zapisali v program dela za leto 2004. Še več, opravili so veliko dodatnih dejavnosti, od katerih so bile nekatere posledica sprememb zakonodaje ali vstopa Slovenije v Evropsko unijo, druge pa preprosto odziv na potrebe države ali razvojnih prizadevanj.
DENAR IZ BRUSELJSKIH SKLADOV ZA VLAGANJA V GOZDOVE
Leto 2004je bilo zaznamovano z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. V gozdarstvo to sicer ni prineslo pretresljivih sprememb, kljub temu pa je čutiti spremembe predvsem na področju trgovine z
lesom in, kar je za gozdarje in lastnike gozdov še posebej pomembno, z vstopom so se povečala sredstva za financiranje spodbud za vlaganja v gozdove (EU subvencije). Že pare izkušnje kažejo, da bo v prihodnje potrebno veliko truda tako pri gozdarjih, še bolj pa pri lastnikih gozdov, da bodo sredstva, kijih Evropa ponuja, znali izkoristiti. Vzrok za težave pri porabi bruseljskih sredstevje v prenizkih stimulacijah in posledično premajhni zainteresiranosti lastnikov gozdov za delo v gozdu oziroma za vlaganja v gozdove. Poleg tega koriščenje teh sredstev zahteva ogromno birokracije, ki jo morajo opraviti gozdarji.
ZAPLETI PRI DENACIONALIZACIJI ŠKOFIJSKIH GOZDOV
Kazalo je, da se bo v letu 2004 razrešila tudi problematika denacionalizacije nekdanjih gozdov ljubljanske nadškofije, ki se vleče že 13 let. Upravna enota Mozirje je namreč v mesecu juniju izdala sklep o prenosu nepremičnin (med njimi tudi cca 80% vseh nekdanjih škofijskih gozdov) v začasno uporabo nadškofiji Ljubljana. Opravljena je bila primopredaja gozdov, pri kateri so intenzivno sodelovali tudi gozdarji ZGS. Vendar pa je Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano koncem novembra prej omenjeni sklep odpravilo in zadeva seje vrnila v prejšnje stanje. (Zaradi objektivnosti informacije naj omenimo, da so bili ti gozdovi v sredini februarja 2005 s sklepom UE Mozirje ponovno preneseni v začasno uporabo ljubljanski nadškofiji).
NOVA LOVSKA ZAKONODAJA
Precej hude krvi v strokovni javnosti je v letu 2004 povzročil tudi sprejem novega zakona o divjadi in lovstvu, ki je bil sprejet v mesecu februarju, veljati pa je začel v mesecu maju. Zakon je razburil predvsem lastnike gozdov in kmetijskih zemljišč, ker ni upošteval njihovih predlogov glede lastništva divjadi. Zakon je med drugim na novo definiral in oblikoval lovišča in lovsko upravljavska območja (LUO). Vzvezi stem sije Območna enota Nazarje ZGS prizadevala, da bi del lovišča s posebnim namenom (dva revirja, ki gravitirata na savinjsko stran) pripadlo h Kamniško-Savinjskemu LUO, kar bi bilo glede na geografske, orografske in populacijske razmere edino logično, vendar pri tem niso uspeli.
SVETOVANJE LASTNIKOM GOZDOV IN IZOBRAŽEVANJE ZA VARNO DELO
Veliko časa in dela so v letu 2004 namenili tudi
izobraževanju in svetovanju lastnikom gozdov za varno delo v gozdu. Kljubtemu ugotavljajo, da se v gozdu vsako leto zgodi preveč nesreč (tudi smrtnih) predvsem zaradi premajhne usposobljenosti, slabe opreme za delo in nespoštovanja splošno veljavnih določil o varnem delu v gozdu.
Pri delu z lastniki gozdov so veliko pozornosti namenjali tudi planinski paši (določitev pašnih površin) in uporabi biomase za energetske potrebe (ogrevanje). V preteklem letu so začeli tudi z dejavnostjo študijskih krožkov. Tako je revirni gozdar Alojz Lipnik uspel povezati ljudi ob Panoramski cesti v študijski krožek, katerega dejavnost je pre-
rasla v društvo Panorama, ki se ukvarja s promocijo naravne in kulturne dediščine ob Panoramski cesti, pospeševanjem in razvojem turizma, zadeva pa prerašča tudi na gospodarsko področje (trženje lesa in proizvodov s kmetij ob Panoramski cesti). Alojz Lipnikje bil v letu 2004 tudi zaradi njegovega delovanja na omenjenem področju v akciji Savinjskih novic izbran za naj občana občine Solčava.
SKRB ZA OKOLJE
Ker je Zavod za gozdove Slovenije pomemben dejavnik pri ohranjanju okolja, vsako leto posvečajo ogromno energije popularizaciji zdravega in čistega okolja ter pop-
ularizaciji gozdarstva. Osrednjo prireditev ob tednu gozdov so z uspehom organizirali v sodelovanju z Mestno občino Velenje, saj je bil moto Gozd v mojem mestu.
NAŠI LASTNIKI GOZDOV SO NAJBOLJŠI DELAVCI IN TEKMOVALCI
Gozdni delavci - lastniki gozdov so tekmovali v gozdarskih disciplinah. To tekmovanje ima v našem območju bogato tradicijo, kar se odraža tudi v usposobljenosti in rezultatih, ki jih dosegajo naše ekipe. Štiri ekipe iz Območne enote Nazarje so bile na državnem prvenstvu v Gornji Radgoni v primerjavi z ekipami drugih območnih enot superiorne - zasedle so l.,2.,4. in 5. mesto.
DOBER KADER - DOBRI MEDSEBOJNI ODNOSI - DOBRO DELO
Za zaključek bi omenil še kadrovsko problematiko na naši območni enoti.
V zadnjih letih poteka med delavci nazorske območne enote intenziven proces upokojevanja. V letu 2004 so se upokojili trije delavci. V zadnjih petih letih pa se jih je skupno upokojilo kar osem, kar pomeni 23% vseh zaposlenih. Število delavcev se je z začetnih 38 zaradi finančnega krčenja sredstev zmanjšalo na današnjih 35 zaposlenih. To število jim je uspelo obdržati z zaposlovanjem mladih strokovnih kadrov.
Toni Breznik
ZGORNJESAVINJSKO DRUŠTVO GENERALA MAISTRA
Priprave na pohod po poteh generala Maistra
Delovno predsedstvo občnega zbora društva generala Maistra na Ljubnem ob Savinji, drugi z leve predsednik Iztok Podkrižnik
(foto: Franci Kotnik)
Zgornjesavinjsko društvo generala Maistra je bilo ustanovljeno 27. februarja lani, v dobrem letu dni delovanja paje bilo postorjenega že veliko dela. Kot je na občnem zboru na Ljubnem ob Savinji, kjer ima društvo tudi sedež, povedal predsednik Iztok Podkrižnik, so veliko delovne energije usmerili v pridobivanje podatkov o Maistrovih borcih v Zgornji Savinjski dolini, na občinski stavbi na Ljubnem so odkrili spominsko ploščo, izdelali pa so tudi celostno podobo društva in se povezali s sorodnimi društvi po Sloveniji.
V društvu sedaj razmišljajo o ponovni namestitvi spominske plošče Maistrovim borcem na Bud-novo hišo na Ljubnem, kjerje nekoč
LJUBNO OB SAVINJI
že bila (odkrili sojo leta 1939, ob prihodu okupatorja pa je skrivnostno izginila), še bolj intenzivno pa se ukvarjajo z idejo o ureditvi spominskega parka borcem za severno mejo. Na to temo je bila po občnem zboru sklicana javna obravnava idejne zasnove, ki so jo Ljubenci zelo naklonjeno sprejeli.
Tudi v letu 2005 bo društvo generala Maistra nadaljevalo z zbiranjem zgodovinskih podatkov, v ljubenski knjižnici nameravajo pripraviti Maistrov literarni večer, v času Flosarskega bala bodo k spominski plošči na občinski stavbi položili venec, v teh dneh pa že potekajo organizacijske priprave na pohod po poteh generala Maistra, ki bo 23. aprila na Ljubnem. Or-
ganizator omenjenega pohoda je sicer območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, društvo generala Maistra pa seje že na
začetku vključilo v organizacijske priprave in prevzelo nekatere ključne izvedbene aktivnosti.
Franci Kotnik
Spominski park za dostojen spomin borcem za
severno mejo
Na pobudo Zgornjesavinjskega društva generala Maistra na Ljubnem ob Savinji potekajo priprave na ureditev spominskega parka borcev za severno mejo. Aktivnosti so se pričele že lani, koje ljubenski občinski svet sprejel sklep, da zemljišče med Savinjo in regionalno cesto pred Delovim mostom zaupa v upravljanje drušlvu generala Maistra, zdaj paje že izdelana idejna zasnova ureditve parka, kije bila prejšnji teden tudi javno predstavljena.
Na izrazito podolgovatem zemljišču površine 307 kvadratnih metrov nameravajo urediti ploskovno razgiban park brez drevesne zasaditve. Skozi park bodo speljane številne peščene sprehajalne poti, nameščene pa bodo tudi klopi za počitek. Na začetku, gledano iz smeri Radmirja, bo brez klasičnega podstavka postavljen dva metra in pol visok bronasti kip generala Maistra, poleg katerega bo urejen prostor za
javne prireditve (proslave, spominska srečanja ipd.). Od kipa naprej ob regionalni cesti v smeri proti središču Ljubnega bo nameščenih 150 pokončnih palic, ki bodo simbolizirale Maistrove borce -borce za severno mejo. Na nizkem betonskem zidu bodo izpisana njihova imena.
Krajani Ljubnega in člani društva generala Maistra so idejno zasnovo na javni predstavitvi pohvalili in iniciatorjem ureditve parka na
čelu z Iztokom Podkrižnikom izrekli vso podporo za nadaljnje aktivnosti. Glede na neposredno bližino Savinje bo sedaj najprej potrebno pridobiti soglasje s strani upravljavca vodotoka, nato pa naj bi steklo urejanje ostale dokumentacije. Če bo šlo vse po načrtih, bo park borcev za severno mejo na Ljubnem ob Savinji slovesno odprt prihodnje leto ob občinskem prazniku.
Franci Kotnik
R '	— 'i
KOMISIJA ZA PLANINSKE POH PRI PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE
Razhajanja med zvezo in markarfsti
Komisija za planinske poti, ki deluje pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) tudi za letos načrtuje več tečajev za markaciste, ki so jih v preteklosti organizirali po planinskih postojankah. Inštruktorji markacisti so na delovnem sestanku v Mozirju izpostavili težavo, ki bi morala biti obrobna, vendar očitno vse bolj zaposluje markaciste, ki niso zadovoljni z odnosom osrednje planinske organizacije do njihovega dela.
Načelnik komisije za planinske poti Tone Tomše (desno) in vodja podkomisije za usposabljanje Stanko Gasparič sta kritično ocenila ravnanje PZS (foto: EMS)
Planinska zveza Slovenije je bila deležna očitka, da ne spoštuje plačilne discipline in sredstev, kijih odvajajo tečajniki, ne nakaže oskrbnikom planinskih koč, kjer organizirajo tečaje za markaciste. Po besedah načelnika za planinske poti Toneta Tomšeta PZS zadržuje namenska sredslva, kar otežuje delo organizatorjem izobraževanja. Kot je bilo slišati, stane dvodnevni tečaj za 20 do 25 ljudi okoli 400tisočakov, tega pa noben oskrbnik planinske postojanke v Sloveniji ni pripravljen in še manj dolžan kreditirati, zato so in-
štruktorji zavzeli stališče, da bo potrebno po kriteriju programa za usposabljanje najti varovalko, ki bo zaščitila vodjo tečaja.
Problem je izgleda večplasten. Očitnoje, daje PZS izgubila zaupanje oskrbnikov koč, vse skupaj pa je seveda povezano z vprašanjem, kdo na zvezi je pooblaščen odrejati, kaj se bo iz blagajne slovenske planinske organizacije plačalo in kaj ne. Upravni odbor PZS, kije najvišji organ med dvema skupščinama, je sprejel programe usposabljanja, in če ni sposoben zagotav-
ljati izvajanja lastnih sklepov, se postavlja vprašanje, kateri organ oziroma posameznik dejansko odloča in od koga lahko inštruktorji
sploh terjajo jamstvo, da bo PZS stroške tečajev za markaciste plačevala v zakonitem roku.
Savinjčan
LOVSKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI
Nadaljevanje po začrtani poti
Na pragu pomladi so se v prostorih lovskega doma zbrali člani Lovske družine Ljubno na rednem občnem zboru. Poleg večine domačih članov so se lovskega srečanja udeležili tudi predstavniki sosednjih lovskih družin, pobratene lovske družine Kuna iz hrvaške Pregrade in predstavniki ostalih ljubenskih društev.
Starešina Andrej Napotnik (prvi z desne) je predstavil delo LD Ljubno
(foto: Janez Orešnik)
Starešina Andrej Napotnik je v izčrpnem poročilu opisal delovanje lovske družine v preteklem letu. Poleg vzornega gospodarjenja z divjadjo so posebej ponosni na dobre odnose med člani, tudi z ostalimi uporabniki prostora ni večjih
nesoglasij. Omenjena dejstva so potrdili tudi ostali poročevalci in gosti. Sledile so volitve organov družine, na katerih so prisotni člani soglasno potrdili staro vodstvo še za naslednji dve leti. Najbolj zaslužnim članom zelene bra-
Neresnične informacije v 13. številki Savinjskih novic
V prejšnji številki Savinjskih novic smo 4. in 5. stran časopisa posvetili 1. aprilu - dnevu lažnivcev, zato smo se tudi sami malce zlagali. Vsi štirje prispevki na omenjenih straneh so bili v bistvu neresnični (odgovori v anketi so bili sicer resnični, vendar je bilo vprašanje izpeljano iz laži), med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori, katere informacije so neresnične, pa smo izžrebali tri srečne dobitnice majic Savinjskih novic:
1.	Natalija Vršnak, Savina 72a, 3333 Ljubno ob Savinji;
2.	Marjeta Cajner, Pusto Polje 18/3331 Nazarje;
3.	Branka Nerat, Luče 93,3334 Luče.
Čestitamo! Nagrajenke prevzamejo majice v uredništvu Savinjskih novic v Nazarjah do 29. aprila 2005.
tovščine so podelili priznanja LD Ljubno, priznanja Savinjsko-Koz-janske zveze lovskih družin Celje in najvišje odlikovanje - red II. stopnje Lovske zveze Slovenije, ki gaje prejel gospodar družine Franc Zajc.
Pred sproščeno pogostitvijo so ljubenski lovci v svoje vrste spreje-
li šest novih kandidatov za člane lovske družine. Ob dejstvu, da imajo v svojih vrstah dva pripravnika, in da so v lanskem letu trije mladi lovci uspešno opravili lovske izpite, ni bojazni za uspešen razvoj dolgoletne lovske tradicije na Ljubnem tudi v prihodnje.
Franjo Atelšek
V
V življenju niso pomembni mejniki, ampak trenutki.
Rose Kennedy
__________________ J
MOZIRSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE
S Povzpetniki v boljše fase
S Povzpetniki je Mozirsko amatersko gledališče, ki deluje v sklopu Kulturnega društva Mozirje naslovilo dve zabavljivi enodejanki, Sredi vrtov in Jožef in Marija, ki sta »luč sveta« ugledali v Mozirju prvo aprilsko soboto s ponovitvijo v nedeljo. Drama in komedija s skupno rdečo nitjo - povzpetništvom, hlastanjem in večnim čakanjem na »boljše čase«.
... razbremenjujoča »zafrkljivka« Jožef in Marija
(foto: Cirii M. Sem)
SkornšekinToneVeneksta da lahko povedo da so »s.p., ki so uprizorila ostareli par, ki je nekoč pomenili veliko, danes pa jgjg vedno čakal... na boljše pomenijo vse«. To so povzpetniki, stanovanje, na boljšo polni puhoglavih idej in prevzeman-službo, na lepše čase. A ti ja vseh najbolj trapastih posledic so prišli pa tudi odšli, ne da bi se jih	modernizacije, a v prepričanju, da
prav zavedla, s sabo pa so odnesli	s tem rastejo. Zabavljivost, kritična
tudi upanje in voljo.	satira povzpetniške družbe, »kvazi«
V drugi polovici gledališkega inteligence, popestrena s pevsko-večera so mozirski igralci pred- plesnimi vložki, stavili nekoliko bolj lahkotno in pred- Gledališki večer je ponudil vsem razbremenjujočo »zafrk- doživljanje gledališke umetnosti na Ijivko« Jožef in Marija. Zgodba se različnih plasteh. Večer, ki prečišču-odvija v malomeščanskem naselju, je, šokira, prikuje na stol, nasmeji in kjer je med nevoščljivimi sosedi na koncu zasluženo zahteva aplavz, najbistvenejša kvaliteta velikost In iskanje odgovorov... bazena ob hiši, skupna točka pa to,	Barbara Fužir
Kruto realistična in življenjska enodejanka Sredi vrtov in ...
Enodejanki sta pustili neodgovor- prikazati obe plati, obe strani tega jeno bistveno vprašanje - ali niso dvoreznega meča.
»boljši časi« morda ravno ta hip, ta V prvem delu predstave so trenutek in zgolj čakajo, da jih uvidi- gledalce »prikovali na sedeže« s mo in zaživimo? Zabavljivost ni eno- kruto realistično in življenjsko enoplastna stvar. Lahko se izraža skozi dejanko Sredi vrtov. Tragičnost, vzbujanje smeha in je zafrkljiva ter prepletena z vložki komičnosti, ironična. Lahko pa je kruta. Življen-	Razčlovečenje je bistvo igre, ki jo je
jska, vsakodnevna - posreduje res-	napisal Vinko Moderndorfer.
nico, v kakršni se lahko prepozna Režiser Bert Savodnik pa je poskr-vsakdo, in ki marsikoga lahko boli. bel, da je sij reflektorjev osvetlil Mozirski gledališčniki so se odločili smisel in bistvo enodejank. Anica
! VELIKONOČNI KONCERT GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Tokrat na vrsti sakralna glasba
Godba Zgornje Savinjske doline je popestrila nedeljski popoldan Nazarčanom in ...
Obiskovolci velikonočnega koncerta zgomje-savinjskih godbenikov v cerkvah svetega Kanc-ijana na Rečici ob Savinji in Marije Nazaret v Nazarjah so bili v soboto in nedeljo očarani ob prijetni urici glasbe, ki so jo ustvarili glasbeniki pod vodstvom Tomaža Gučka.
Medtem ko so na Rečici svoje navdušenje izražali z bučnim aplavzom, pa so v Nazarjah godbenike spremljali brez ploskanja. S tem so želeli izraziti žalost ob papeževi smrti. V programu so predstavili sakralne skladbe različnih domačih in tujih avtorjev in obiskovalcem obeh cerkva tako tudipredstavilidrugačnoakustičnostprostorovod dvoran, kjer sicer nastopajo.
Marija Sukalo
, dan prej tudi obiskovalcem rečiške cerkve j
(foto: Marija Sukalo)
V SOLČAVI ODPRTA RAZSTAVA FILCAAAO - KLOBUČEVINAMO
Spodbujanje lastnih idej
V nedeljo so v Solčavi v dvorani Zadružnega doma odprli razstavo pod naslovom Filcamo -klobučevinamo, kjer so na ogled postavile izdelke iz klobučevine žene in dekleta iz Solčave, Ljubnega in Luč pod vodstvom študentke arhitekture Vide M. Knez. Za popestritev so poskrbeli solčavski otroci z zanimivo lutkovno igrico, v kateri so bili junaki izdelali iz enakega materiala kot razstavljeni izdelki.
O razstavi je v imenu solčavske zadruge spregovorila Bernarda Prodnik, ki je prepričana, da s podporo dejavnostim, ki prispevajo k razvoju podeželja sledijo ciljem, ki so usmerjeni k vzpodbujanju lastnih idej, motiviranosti in povečanju zaposlitvenih možnosti podežel-skega prebivalstva. Številni obiskovalci so si lahko ogledali izdelke, ki
so nastajali skoraj štiri mesece v desetih ustvarjalnih delavnicah z različno tematiko. Surova in naravna volna sta bili material za klobučevino, iz katerih so nastajala pokrivala, brezrokavniki, šali, obuvala, igrače, slike in številni okrasni predmeti.
Izdelki so nastali ob skromnih materialnih-možnostih brez vključitve v velike projekte, kljub temu pa upajo, da bodo lahko prišle do sredstev za razvoj podeželja na različnih razpisih, ki jim bodo v pomoč pri nadaljnjem delu. Prodnikova je prepričana, da razstava, ki si jo bo moč ogledati vse do 11. aprila, na najboljši možni način dokazuje, da so tudi na podeželju ljudje, ki so sposobni ustvarjati prave umetnine.
Marija Sukalo
Izdelki iz fiica lahko navdušijo tudi kot igrače (v ozadju študentka arhitekture Vida M. Knez) (foto: Marija Šukalo)
KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE
Za odgovorno starševstvo
Člani KD Jurij Mozirje so ob materinskem dnevu organizirali krajšo prireditev, s katero so želeli poudariti vlogo matere v vsaki družini. Spomnili so se tudi očetov, saj skupaj ustvarjata odgovorno star-
ševstvo. V Slomškovi dvorani v Mozirju so se 3. aprila najprej predstavili najmlajši pevci in recitatorji, ki jih je vodila Marjana Glušič.
Ivo Glušič je poudaril pomen starševstva, ki se vije skozi večtisočlet-
Jure Repenšek (desno) je praznik Marijinega oznanjenja označil kot izrazito državotvorni praznik (foto: Benjamin Kanjir)
Na prireditvi v Slomškovi dvorani v Mozirju so zapele članice skupine Sinaj (foto: Benjamin Kanjir)
no zgodovino Svetega pisma vse do današnjih dni, ko so starši vsakodnevno na vedno novih in novih preizkušnjah, kijih pred njih postavlja čas. Po glasbi harmonike in pesmimi skupine Sinaj je predsednik društva Jure Repenšek praznik
Marijinega oznanjenja, dandanes tudi materinski dan, označil kot izrazito državnotvorni praznik, saj je na starših prihodnost naroda. Prireditev so zaključili pevci skupine Koledniki.
Benjamin Kanjir
sinu
Nejcu Finkštu
ki je 4. aprila praznoval 1. rojstni dan
V najinem srcu je prostor, kjer hraniva tvoje neljubše spomine. Tiste, ki nama vedno znova prikličejo nasmeh na usta.
In kadar naju življenje utrudi, za hip zapreva oči in plujeva po reki spominov. Takrat se še posebej rada vračava v trenutke zadovoljstva, ljubezni in smeha, ki nama sa daješ!
Mami in ati
ànticf
8. aprila praznuje
Dea Nadlučnik
svoj 2. rojstni dan
Želiva ti lepe sanje, naj te moder oblaček ponese vanje.
Ko pa zjutraj zbudi te sonček, vedi, da si eno leto starejši najin bonbonček.
Mami Katarina in ati Dejan
Občine pred drugo SDeiouno uojno
Piše: Aleksander Videčnik
Nadaljujemo z občino Rečica ob Savinji.
SPODNJA REČICA
Šteje 207 prebivalcev, 40 hiš, 27 posestev, 5 koč in 8 oferij. Kraj leži na nadmorski višini okoli 360 m in je od Mozirja 4 km oddaljen. Tu drži banovinska cesta Šmartno ob Paki-Solčava, zato so dobre avtobusne zveze. Čez Savinjo je speljan banovinski most, nižje njega pa sta dva velika jeza. Imajo dve strugi, ena drži proti Nazarjam, druga pa proti Prihovi. Veliko je žag, mlinov in elektrarn, sicer pa je razvito trgovanje z lesom in kmetijstvo. Vino pridelujejo le v majhnih količinah. Na hiši Ivana Rakuna je vzidan rimski nagrobni spomenik, ki je bil v začetku 19. stoletja pripeljan s Prihove.
SPODNJEKRAŠE
Štejejo 176 prebivalcev, 38 hiš, 31 posestev, 4 koče in 1 oferijo. Kraj je od Gornjega Grada oddaljen 9,5 km, pošto pa ima v Šmartnem ob Dreti. Avtobusne zveze so ugodne. Kraj leži na nadmorski višini okoli 375 m. Osojna lega ob vznožju Tolstega vrha (1077 m). Kmetijstvo, gozdarstvo in precej čebelarstva.
SPODNJE POBREŽJE
Štejejo 88 prebivalcev, 13 hiš, 11 posestev in 2 koči. Šola je na Gorici, okoli 1,5 km oddaljenem kraju. Dostop z vozom ali avtom. Kmetijstvo in gozdarstvo. Kraj leži na nadmorski višini okoli 365 m. V kraju je nekaj čebelarstva, precej sadja,žage in mlini.
SVETI JANŽ
Šteje 254 prebivalcev, 56 hiš, 39 posestev, 3 koče in 14 oferij. Oddaljen je od Rečice 3 km in na nadmorski višini 383 m. Avtobusne zveze v smeri Šmartnega ob Paki in Solčave. Kmetijslvo in lesna predelava, veliko dobrega sadja in neznaten pridelek vina. Nekdaj je tu bilo mnogo vinogradov, pozneje sojih opustili. Žage so ob stranski strugi Savinje. O stari poseljenosti pričata rimska nagrobna kamna z napisi, našli so jih med kopanjem cerkvenih temeljev, sedaj sta vzidana v cerkveni stolp. V bližini so ostanki starega, domnevno rimskega poslopja. Podružnica cerkev je posvečena sv. Janezu Krstniku, stara prvotna cerkev se omenja prvič pisno v stari, gornjegrajski ustanovni listini leta 1347. Na notranji steni zvonika je še ohranjena stara freska svetega Krištofa, ki je verjetno iz 15. stoletja. Leta 1843 so staro cerkev podrli in postavili sedanjo.
TRNOVEC
Šteje 83 prebivalcev, 15 hiš, 11 posestev, 4 koče in 2 oferiji. Od Gornjega Grada je oddaljen 13 km, od Šmartnega ob Paki pa prav tako 13 km. Leži na nadmorski višini okoli 370 m in to na terasi na desnem bregu Savinje. Kmetijstvo, gozdarstvo in vodne žage ob Savinji.
VARPOUE
Šteje 101 prebivalca, 16 hiš, 14 posestev, 1 kočo in 1 oferijo. Nadmorska višina je okoli 265 m. Ravninska lega, kmetijstvo, gozdarstvo, lesna predelava, žage ob stranski strugi Savinje. Iz vasi drži brv čez Savinjo v Pobrežje.
ZGORNJE POBREŽJE
Šteje 159 prebivalcev, 29 hiš, 20 posestev, leži na nadmorski višini 370 m. Lega na terasi nad Savinjo. Gospodarstvo kot Spodnje Pobrežje.
ŽLABOR
Šteje 240 prebivalcev, 37 hiš, 8 posestev in 29 koč. Župnija Nazarje v kraju. Frančiškanski samostan je imel od leta 1786 privatno šolo, ki je postala 1924. leta javna šola. V kraju deluje gasilsko društvo in Kat. prosvetno društvo. Kraj leži na nadmorski višini 380 m na vznožju Dobrovelj, pretežno tik ob levem bregu Drete. Banovinska cesta pelje skozi kraj, zato so avtobusne zveze zelo dobre. K vasi spada del Prihove, Nazarje, in zaselek Vodice. Kmetijstvo in lesna industrija, vodne žage, precejšnja najdišča boksita, ki ga prodajajo Tovarni barv v Ljubiji.
Kraj ima vse pogoje za tujski promet. Na ozkem medvodju Savinje in Drete se dviga grad Vrbovec, tu je graščinska uprava ljubljanskega škofijskega veleposeslva. Prvi znani lastniki gradu so plemiči Chageri, ti so grad z vso posestjo po-
darili oglejskemu patriarhu leta 1140, za novo ustanovljeni benediktinski samostan v Gornjem Gradu. Ta del posesti si je patriarh obdržal za sebe inje imel tu svojega ministeriala. Leta 1286 je bil v posesti gradu vitez Eberhard plemeniti Vrbovski kot fevdnik Vovberških grofov. Leta 1360 so grad kupili Celjski grofje in postavili v letu 1455 ob vznožju hriba sedanji grad, podoben trdnjavi - štirioglat s tremi stolpi. Po izumrtju Celjanov leta 1456 je prešel grad v last avstrijskih vladarjev (Habsbužanov), ki so tu postavili svoje oskrbnike.
Grad Vrbovec je leta 1615 kupil ljubljanski škof Tomaž Hren. Na skali, kjerje nekoč stal stari grad, je leta 1920 postavil škof A. B. Jeglič cerkvico. Grad je bil znan kot sedež deželskega sodišča v stari Avstriji. Na Gradišču nad Dreto stoji krasna župna cerkev in frančiškanski samostan (1661 - 1666). V cerkvi so bile Jelovškove freske, ki so jih zaradi propadanja v letih 1886 do 1888 odstranili. Nova poslikava je delo Tomaža Fanton-ija, slike na zadnji steni kapele pa je naslikal leta 1896 Ivan Bradaška, beli marmornati oltar pa je izklesal Ivan Vurnik (1897). Znane so romarske stopnice, do vrha jih je 193.
Tuje rojen dr. Gross Fran (1851 - 1892), sodnik, ustanovitelj in prvi dirigent pevskega zbora ljubljanske Glasbene matice.
Dodatno še ta zanimivost! V Krajevnem leksikonu Dravske banovine je naveden podatek, da je prvotni grad na skali sezidal knez Pribina okoli leta 835, kar pa so zgodovinarji ovrgli, saj grad ni zapisan v predajni listini posesti Chager-jev oglejskemu patriarhu. Omenjeno domnevo so zapisali nekateri avstrijski zgodovinarji.
Podatki so iz Krajevnega leksikona Dravske banovine (Ljubljana 1937).
3ščemo stare fotografije
Vischerjeva upodobitev gradu Vrbovec iz leta 1681, na njej je dobro viden prvotni grad na skali.
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Vzajemni skladi so bili v zadnjih letih dobra naložba
Kljub drsenju delniških tečajev lahko še naprej opazujemo, kako se denar iz bančnih depozitov pretaka v vzajemne sklade. V prvih treh mesecih leta so varčevalci v slovenske vzajemne sklade vložili dobrih 14 milijard tolarjev, kar pomeni skoraj pet milijard tolarjev na mesec. Največ denarja so varčevalci vložili v KD Rastko, in sicer 2,5 milijarde tolarjev. Z 1,9 milijardami tolarjev mu sledita Kombinirani sklad iz družine NLB Skladov ter llirikina Modra Kombinacija, kateri so varčevalci v upravljanje zaupali 1,8 milijarde tolarjev. Več kot milijardo tolarjevje v preteklih mesecih zbral le še KD Galileo.
Enak vrstni red najdemo tudi, če na prilive v sklade pogledamo na šestmesečni ravni. Vodi KD Rastko s 5,3
POLONA ŠPORIN,
socialna delavka
Sposobnost za sočutje izhaja iz temeljev položenih v prvem letu življenja. Dojenčki, mlajši od enega leta, imajo zasnove nev-rokemičnih poti, ki so potrebne za sočutje. Vzgajanje sočutnih otrok je zaradi brezbrižnega sveta, ki potrebuje ljudi, ki jim ni mar samo zase, odločilnega pomena za sodobno družbo - sočutni otroci so bolj moralni, uspešnejši v šoli, bolj komunikativni, postanejo boljši partnerji, saj vzajemna ljubezen ni mogoča brez občutka za drugega.
OD NAJZGODNEJŠEGA
OTROŠTVA DO ADOLESCENCE
Sposobnost za sočutje se začne z razumevanjem človeških čustev.
milijarde tolarjev, sledi Kombinirani sklad NLB z 3,8 milijardami tolarjev in Modra kombinacija, ki jo upravlja Ilirika DZU, z 3,3 milijardami tolarjev. V zadnjega pol leta je v slovenske vzajemne sklade nateklo 28 milijard
tolarjev, v zadnjih dvanajstih mesecih pa 71 milijard tolarjev, kar predstavlja v povprečju skoraj šest milijard svežega denarja na mesec.
Ker večina vlagateljev vlaga v vza-jemne sklade za več kot tri leta, je smiselno pogledati, kako so se odrezali skladi, ki v se v tem trenutku uradno tržijo v Sloveniji. Najvišji donos od konca marca 2002, do kon-
Vzgoja za
Dojenčki se naučijo skrbeti za druge na podlagi tega, kako drugi skrbijo zanje. Kadar so starši dovzetni za zgodnje poskuse sporazumevanja jokajočega otroka, je to zanj najzgodnejša lekcija učenja sočutja. Starši, ki krepijo občutek povezanosti z otrokom, so dojenčkom naravni zgled sočutja.
Predšolski otroci so na vsaki novi stopnji bolj sposobni deliti stvari z drugimi. Pripravljenost, da bi malček delil stvari z drugimi, je na prvi pogled samo stvar olike, na globlji ravni pa gre za osnovni posluh za potrebe drugih. Najstniki so že sposobni razmišljati o svetovnih vprašanjih, na primero lakoti, brezdomcih, revščini...
KAKO SPODBUJATI OTROKE K SOČUTJU?
Stem, kako otrokom dovolimo, da ravnajo drug z drugim, z nami, sorodniki, z domačimi ljubljenčki, jim damo vedeti, kakšno vedenje pričakujemo od njih. Kadar otroke prosimo, da nam pomagajo, jim sporočamo, da je skrb za druge pomembna. Starši lahko ustvarjate
ca marca 2005 je imel sklad Raiffeisen Vzhodnoevropske delnice. Vrednost njegove točke se je zvišala za 98,13 odstotka. Sledi mu Modra kombinacija llirike DZU, katere točka je porasla za 89,87
odstotka, takoj za Modro kombinacijo pa seje uvrstil KD Rastko z 89,10 odstotnim porastom.
Če pogledamo še dlje nazaj, vidimo, da je v petletnem obdobju najbolj porasla vrednost točke sklada Alfa - 219 odstotkov, Skala 205 odstotkov, Delniški 198 odstotkov, Galileo 194 odstotkov in Modra kombinacija 185 odstotkov.
takšno okolje in odnose, ki bodo otroka spodbujali k radodarnosti že v najzgodnejših letih njihovega življenja. Bodite sami otrokov zgled velikodušnosti, dovolite vašemu otroku, da uporablja vaše stvari, na primer ključe, pisala ipd.
Otroci pogosto pokažejo svoje razumevanje človeških odnosov, kadar se igrajo. Kadarje le mogoče, se pridružite otrokovi igri in jo razgibajte. Igrajte se z otroci igre, kjer je potrebno kaj deliti. Kadar se otroci igrajo z vrstniki, se naučijo tudi, kako je treba sodelovati. Zato omogočite svojim otrokom čimveč druženja in igranja z vrstniki. Spodbujate otroka, da si predstavlja, kako drugi razmišljajo in čutijo. Takšno zavedanje lahko začnete prebujati in krepiti tako, da otroku pomagate videti ljudi, kijih srečujete vsak dan v drugačni luči. Če na primer vidite nekoga na invalidskem vozičku, pripomnite, kako neprijetno mora biti, ker dostop zanj ni urejen. Ko otroke učite sočutnega razmišljanja, jim odpirate popolnoma nov svet, svet poln res-
Od začetka leta je slovenski indeks SBI20 zdrsnil za 1,8 odstotka in je
4.	aprila znašal 4.821 točk, čeprav je v vmesnem obdobju porasel celo za 4,5 odstotka. Najvišjo vrednost je dosegel 1. februarja, ko je znašal 5.132 indeksnih točk, najnižjo pa 23. marca, koje znašal 4.764 točk in je bil 2,9 odstotka nižje od vrednosti v začetku leta. Tako kot lani se je tudi letos ponovil vzorec močne rasti januarju in nato zdrs. Lansko leto je SBI20 zaradi vključitve Slovenije v Evropsko unijo do 1. maja porasel za 20 odstotkov. Letos takšne rasti ne moremo več pričakovati.
Borut Repše, oddelek upravljanja premoženja na tujih trgih
borut.repše@ilirika.si; ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana; Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana; Viri;
www.finance-on.net,
www.vzajemci.com
ničnih ljudi z njihovimi potrebami, bolečinami in težavami.
VPLIV PROSTOVOLJNEGA DELA NA OSEBNOSTNI RAZVOJ OTROK
Od plemenitih besed o prizadevanju za boljši svet preiti k plemenitim dejanjem je najlepši zgled. Zato, starši, skušajte najti čas tudi za prostovoljno delo v skupnosti, v kateri živite. Starši, ki skupnosti že pomagate s prostovoljnim delom, razložite otrokom, kaj počnete in zakaj, vzemitejih s seboj, zlasti najstnike, ki imajo radi takšne odgovornosti. S takšno izkušnjo bodo vaši otroci pridobili veselje ob sodelovanju, občutek pomembnosti, pridobili bodo spretnosti in konkretne delovne izkušnje. Zaradi uresničevanja skupnih ciljev sodelujočih bodo pridobili občutek povezanosti s skupino, ponos ob uspehih ter občutek za skupinsko delo. Otrok, ki bo opazil problem, potem pa videl, daje na določen način lahko pripomogel k izboljšanju sivari, bo pridobil tudi občutek moči in čutil zadovoljstvo, da lahko spreminja sivari, za katere vidi, da so napačne.
Ali veste?
... da upravljamo s prihranki podjetij in fizičnih oseb tudi na Hrvaškem?
[ILI RIKA borzno posredniška hiša d.d. je s svojo družbo od leta 1999 prisotna na Hrvaškem]
ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana, TEL: 01/24 16 166
sočutje in dobrodelnost
OSNOVNA ŠOLA REČICA
Tretje sold za mamice
V minulih dneh so se proslave ob prazniku mamic in staršev kar vrstile, med bolj prisrčne pa moramo vsekakor uvrstiti prireditev, ki so jo pripravili učenci 3. razreda osemletke v Osnovni šoli Rečica z razredničarko Majdo Časi. Ne le, da so tretješolci sami poskrbeli za celoten potek prireditve -izkazali so se tudi z dobrimi nastopi, ki jih niti za trenutek ni zmotila trema.
Učenci so pripovedovali o življenju svojih babic, se podali med zvezde, recitirali, zaplesali in zapeli kot pravi pevski zbor, za dodatek pa so poskrbeli z igranjem na Orf-fove instrumente. V pripravo vseh točk so ob mentorstvu razredničarke vložili kar nekaj truda in potrpežljivosti, nagradila pa jih je polna avla v rečiški šoli. Izdelali so
tudi darilca, ki krasijo domove vseh otrok. Presenečenj za mamice ni bilo konec, saj so učenci ob pomoči svojih očetov aii babic poskrbeli za sladko pogostitev. Tako je prireditev, ki so si jo poleg mamic ogledali še drugi družinski člani, prerasla v pravo družabno srečanje.
SU
Rečiški učenci so za dodatek k prireditvi zaigrali na Orffove instrumente
MATERINSKI DAN V BOČNI
»Po domače obarvano«
popoldne
V nedeljo, 20. marca, so organizatorji iz Kulturnega društva Bočna svoje sovaščane znova povabili v dvorano kulturnega doma. V počastitev materinskega dne so pripravili pestro prireditev z obilico nastopajočih. Za prisrčno otvoritev so poskrbeli otroci iz vrtca Bočna. S plesno-pevskim nastopom so raznežili srca gledalcev in jih s prikupno nespretnostjo tudi nasmejali.
Za njimi so se predstavili učenci podružnične šole Bočna, ki so še ravno toliko stari, da jim trema sicer zameša štrene, a jim tega nikakor ne zamerimo. Nastop mladinske pevske skupine iz OŠ Gornji Grad s pianistko je program prevesil na »višji nivo«. Zvrstili so se seveda še
domači zborovski pevci in pevke ter glasbeno nadarjeni posamezniki in družina.
Tenkočutno izbran vezni tekst je spletal celotno prireditev v venček prijetnih doživetij, kateremu so »sol« dodali tudi igralci iz Nove Štifte. V skečih so nam prikazali nekaj živ-
V počastitev materinskega dne so v Bočni pripravili pestro prireditev z obilico nastopajočih
Ijenjskih situacij, ki se iz resnih in žalostnih v trenutku lahko spremenijo v zabavne in norčave.
Dvorana, polna do zadnjega kotička, je torej tudi letos gostila ljudi dobre volje, ki si prizadevajo, da Bočna »diha in živi«. Ti ljudje so predvsem prizadevni organizatorji in
nastopajoči, prav tako pa tudi vsi tisti, ki s svojo prisotnostjo na prireditvi pokažejo, da jimje vendarle marza dogajanje v kraju, da cenijo trud, ki je v to vložen, in da jim takšno, »po domače obarvano« popoldne ustreza.
BL
»TELEVIZIJSKI STUDIO« V BOČNI
Ob prazniku nasmejali starše
8. marca, na praznik vseh žena, so učenci Podružnične osnovne šole Bočna z učiteljicama Lilijano Bele in Danijelo Hrandek ter otroci bočkega vrtca z Minko Vrtar in Ireno Potočnik priredili zabavno druženje z naslovom Studio Bočna. »Oddajanje iz studia« je potekalo v tamkajšnjem kulturnem domu in obiskovalce nasmejalo do solz.
»Oddajanje iz studia« je obiskovalce nasmejalo do solz
(foto: arhiv POŠ Bočna)
Učenci so se dobro znašli v vlogi pevcev, plesalcev, recitatorjev, glasbenikov, predvsem pa so se izkazali kot igralci. To pa je že dokaz, da v Bočni ne raste samo dober krompir, temveč tudi nadarjeni igralci. Tudi najmlajši so obiskovalce očarali s svojim prisrčnim petjem in ljubkim plesom.
Močen aplavz obiskovalcev je bil
plačilo otrokom, učiteljicama in vzgojiteljicama za vse ure vaj, ki so jih imeli v preteklih tednih, saj nastopati na pravem odru za otroke ni mali zalogaj. Da je bila prireditev popolna, je poskrbel tudi Janez Rop z ozvočenjem. Nastopajoči so s prisrčnostjo pregnali siv zimski vsakdan in predčasno pripeljali was pomlad.
HD
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Martina Dušica zamenjal Sandi Grudnik
Člani nazorskega planinskega društva so v preteklem letu uresničili vse zadane cilje. Ker so mlado društvo, so nadaljevali izobraževanje na področju vodništva. Pri tem pa so za to dejavnost v petih letih, kolikor delujejo, porabili nekaj več kot 800 tisoč tolarjev. Sedaj jih čaka ie še sprotno izpopolnjevanje.
Markacisti so poskrbeli za urejenost pohodnih poti v občini, sodelujejo pa tudi pri izdelavi novega katastra le-teh. Kljub temu da upada zanimanje za organizirane izlete, so uspeli izvesti večino od začrtanih. Planinci so sodelovali pri akcijah nazorske občine, pri urejanju okolice samostanskega hriba in pri izvedbi programa ob prazniku krajevne skupnosti.
Na nazorski osnovni šoli kot tudi
Planinskega društva Nazarje
na njeni podružnici v Šmartnem ob Dreti delujejo planinski krožki pod vodstvom Vanje Hofbauer in Martine Zakrajšek. Tako tudi otroci spoznavajo naravo na izletih in pohodih, čas prebijejo tudi ob učenju na sestankih, pogosto pa se preizkušajo v plezalnih spretnostih na umetni steni v domači osnovni šoli. Žal pa v društvu ni srednješolcev in študentov.
Lani so uvedli dežurstvo na koči Farbanca, ki jim je prineslo prijetno druženje, pa tudi veliko dela pri urejanju in obnovi objekta. Z urejanjem bodo nadaljevali tudi letos, koliko bodo pri tem uspešni, bo odvisno od višine finančnih sredstev, ki bodo na voljo.
Po besedah Martina Dušiča, prvega predsednika društva, so ustano-
vitveni cilji tako doseženi, na določenih področjih pa tudi preseženi. Mnenja je, daje čas, da na čelo drušlva stopijo drugi, ki bodo dodali svoje ideje in poskrbeli, da bo delo potekalo po začrtanih smernicah, več kot se jih bo na čelu zamenjalo, večje možnosti ima društvo za svoj obstoj. Zato so na občnem zboru na njegovo mesto izvoli Sandija Grudnika, ki je v društvu do sedaj skrbel za organizacijo pohodov in izletov. Ob izvolitvi je Grudnik zatrdil, da se okvirne smernice društva ne bodo menjale. Ob pomoči članov upravnega odbora bo poskušal nadaljevati to, kar je Dušič kot pobudnik ustanovitve društva začel in privedel do nivoja, kot je danes.
Marija Sukalo
Horoskop za april 2005
Oven
April bo zelo dinamičen, temperamenten čas, ko se boste znali — — postaviti zase in za svoje interese. Privlačila in sprostila vas bo družba in tudi kontakte z ljudmi boste navezovali z lahkoto. Delali boste na spontanosti in zunanjemu videzu in tako pridobili iskano zaupanje. Privlačilo vas bo vse, kar je prijetno za oko in kar lahko osreči dušo.
Bik
Zapirali se boste vase in si ustvarili svoj svet. To bo nekakšna —M.— naravna obramba, ki vas bo tako ali drugače zaščitila. Zavrtite si prijetno glasbo, pojdite na sprehod ali pa umetniško ustvarjajte, to so naravne poti sprostitve. V ljubezni boste zadržani, temeljit pogovor pa vam bo odprl srce. Druga polovica mesece bo harmonična in srečna.
Dvojčka
Vseh sivari se boste lotili na temperamenten način. Zadevam boste v prihodnje prišli do dna, čeprav vam to ni ravno pisano na kožo. Lotili se boste raziskovalnega dela. V komunikaciji boste temeljiti. Partner bo postal tudi vaš prijatelj, bo pa nekoliko užaljen spričo vaše razdvojenosti in hitre menjave občutkov. Aprila bo veselo pri delu.
Rak
Globok pogovor z nekom, ki vam je blizu, bo za vas magičen trenutek uspeha. V prvi polovici meseca boste z lahkoto razčistili

nekaj dejstev, ki so vezane na preteklost. Na delovnem mestu prihaja vaš čas, sprva boste previdni, kasneje pa boste šli odločneje naprej. Partner vam bo zaščitnik in v ljubezni boste spoznali prijateljstvo.
Lev
Izobraževali se boste ali kako drugače uživali. Razgibajte ■3g-J možgane in se učite. V ljubezni vam bo največ pomenila svoboda, zaradi tega bo prišlo do nesporazumov. Moč partnerja vas bo presenetila in nazadnje se boste umaknili. Trpel bo vaš ponos, toda vi se boste zatopili v delo in si tako pridobili pohvalo.
Devica
Notranje ste nemirni in se boste le s težavo pomirili. Vaše telo ------ potrebuje nekaj počitka, vitaminov in mineralov. Počutili se boste
nekoliko ujeti in zato boste morali delati na sproščanju energije. Nekoliko težje vam bo komunicirati, toda delajte na tem, da boste tako kot vedno pridni in marljivi. Finančno bo mesec ploden.
Tehtnica
Življenje se za vas odpira v vsej svoji nežnosti, harmoniji in romanci. Pomladna zaljubljenost vam bo dala novih moči in zaleta. Nakazano je, da se odpira več novih poti in priložnosti. Na delovnem mestu vas čaka trdnost, sodelovanje z drugimi in neko delo, ki ste ga počeli že v preteklosti. Pomembno vlogo bo igrala osebna svoboda. April bo tudi mesec finančne varnosti.
Škorpijon
Veliko lahko naredite na osebnem razvoju in pridobite spoznanje, ki vam bo koristilo v prihodnje pri vašem delu. Problemov in drobnih zapletov življenja se velja lotiti takoj. Partnerja res razvajate, v zameno pa prejmete veliko ljubezni, kar vas osrečuje in polni z energijo. Doma se boste lotili pospravljanja in urejanja. Partner bo srečen.
Strelec
% V	Ljudje radi pozabijo, da je vaš zaščitni znak puščica. V komunikao-
—^—iji boste brez dlake na jeziku in zadeve boste povedali tako, kot jih
občutite. Nekaj zdrave diplomacije ne bo odveč, tako je glajenje sporov lažje. Zanesite se na modrost, kije skrita v vašem srcu. Privlačilo vas bo vse tisto, kar poživi duha in razveseli oči. V ljubezni prihaja čas, ko boste rekli bobu bob.
Kozorog
J Pravi mir in zaupanje boste našli le doma. Tam boste polni idej in
------ ustvarjalnosti. Lotili se boste neke pomembne prenove ali pa boste
kako drugače aktivni v povezavi z domom. Temperamentno se boste v primeru nuje znali postaviti zase. V finančnem smislu vas bodo spremljala nihanja, v ljubezni pa boste iskali bližino, in kojo boste našli, bosta s partnerjem postala eno.
-------Vodnar
Na začetku meseca bo v ospredju komunikacija in vse, kar je vezano nanjo. Za osebno svobodo se boste pripravljeni še bolj
boriti. Sebe boste postavili na prvo mesto, stem pa si boste pridobili vstopnico za uspeh. V poslovnem življenju boste uspeli s pomočjo sodelavcev. Prava sreča pa se za vas skriva doma.
O
Ribi
Resnično ste brez energije, zato uporabite različne tehnike, da si jo pridobite nazaj. Na delovnem mestu se morate naučiti diplomacije, pritiskom in problemom se znate dobro izogniti. S partnerjem boste uživali prijetnosti, on vas bo spodbujal, vi pa boste pripravljali romantične večerje v dvoje.
Izbor podeželske lepotice in fanta
Lanskoletna zmagovalka Mateja
PRAZNIK SLOVENSKEGA PODEŽELJA
Po lanskoletni uspešni akciji izbora Lepotice slovenskega podeželja je tudi letos organizirana vseslovenska akcija, v kateri bo organizator prireditve podjetje Mediaevent na finalni prireditvi meseca oktobra izbral lepotico slovenskega podeželja in letos prvič tudi fanta slovenskega podeželja.
Na prireditvi, ki jo je organizator poimenoval Praznik slovenskega podeželja bodo iz vseh slovenskih regij med finalistkami izbirali med najbolj simpatičnimi, čednimi, fletnimi, luštkanimi, samozavestnimi in sploh naj dekleti, doma iz dežele, pri katerih niso prav nič pomembne tiste čudne številke 90-60-90, ampak skrite tradicionalne vrline, ki krasijo nežni spol na slovenskem
podeželju. Nobenih kopalk in podobnih zahtev iz modnih stez, kandidatke(i) bodo predstavljene(i) tako, kot se same(i) najbolje počutijo. Popolnoma enaki so kriteriji za fante, oboji pa se lahko prijavijo le še do 11. aprila pri organizatorju.
Glede na odmevnost lanskoletne akcije bo verjetno tudi letošnja izpolnila pričakovanja in marsikatera fejst podeželska mladenka in fant se bo poleg praktičnih nagrad, tako kot lanske finalistke, smehljala iz čudovitega stenskega koledarja, ki bo tudi drugo leto krasil marsikatero bivalno okolje v raju pod Triglavom, le da bo ponudba - glede na letošnjo - pestrejša, dopolnjena s fanti, brez katerih pač pri lepih dekletih ne gre.
Franjo Atelšek
ZAČETEK RIBIŠKE SEZONE
Prvoaprilska postrv
Ob bregovih Savinje in Drete ter ob ribiških domovih mozirskih in ljubenskih ribičev je bilo na prvi ribolovni dan v novi sezoni precej živahno. Ribiči so poskušali ribiško srečo in med tistimi, ki so jo v resnici ujeli, je tudi Brane Zakrajšek, član ribiške družine Mozirje.
54 centimetrov dolga in 1,48 kilograma težka postrv v resnici ni primerljiva s soškimi velikankami, je pa nadvse spodobnih mer za ribo, ki jo je Zakrajšek potegnil na suho vzgorn-jem toku Drete. Razumljivo je, da je bil brkati ribič iz Gornjega Grada ponosen na svoj dosežek, saj so bili njegovi ribiški kolegi prepričani, da je polmetrska postrv plod prvoaprilske potegavščine.
Savinjčan
rokah Braneta Zakrajška ni bila prvoaprilska potegavščina (foto: EMS)
Prej
Potem
Polo s popustom do 400.000 SIT Polo 1,4 s klimo in ABS-om, pet vrat, kovinska barva ... z možnostjo financiranja 50/50 je samo 1.345.000 SIT. Polo vas bo navdušil tako prej kot potem.
Polo. Avto in pol.
Avtocenter Meh d.O.O.,Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19
Težko je reči, kakšni motivi sognali neznanega avtomobilista, da je v varnem zavetju noči na relaciji od Spodnje Rečice do Šentjanža namerno (ni znano, če tudi zavestno) podiral obcestne smernike. Če seje objestnežu zahotelo publicitete, bi bilo bolje »herojsko dejanje« izvesti sredi belega dne, poklicati fotoreporterje, ki bi ovekovečili njegovo delo in policiste, da bi ga »varovali« pri opravljanju bogu in državi všečnega dejanja.
Tako pa nesrečnež ostaja anonimen, kar je brez dvoma velika krivica, saj je težko verjeti, da ga bo roka pravice sploh dosegla. Če nič drugega, primerno bi bilo, da poravna materialne stroške, ki jih je povzročil vsem davkoplačevalcem.
Savinjčan
VOZILI SMO: NOVI WV PASSAT 2.0 FSI TRENDLINE
Volkswagnov lepotec slovenskega
porekla
jem razredu. To se pozna tudi v	navajeni, vse na svojem mestu in	bja in preko odličnega progre-
notranjosti in prtljažnem prostoru, ki	dosegu roke. Manjka le ročica ročne	sivnega volanskega mehanizma
meri 485 oziroma 565 litrov (če	zavore, ki je sedaj elektronska. Zelo	več športnosti. Motorna paleta ob-
nima rezervnega kolesa, temveč le	lep izdelek je ključ za odpiranje voz-	sega za začetek dva bencinska in
set za krpanje).	ila, ki vsebuje tudi varnostni ključ v	dva dizelska motorja: 1.6 FSI (115
Oblikovno je novi passat najbolj	primeru, če odpove elektronika. Ko	KM) in 2.0 FSI (150 KM) ter 1.9 TDI
(105 KM) in 2.0 TDI (140 KM). Zanimivo je, da 2.0 TDI nima več 16 ventilov ampak le osem. Zakaj? Pričakujemo 2.0 TDI 16Vs 170KM.
Vožnja stestnim passatom 2.0 FSI je bila na trenutke umirjena, na trenutke pa razburljiva. Sedeži so odlični, volanski obroč nastavljiv po višini in globini. Motor2.0FSIzdirektnim vbrizgom (kot dizel) kar razganja od navora, zato suvereno vleče tudi iz nizkih vrtljajev. Drsenje pri 60 km/h v šesti prestavi odličnega šeststopenjskega menjalnika zato ni nič posebnega. Pohodiš plin in avto potegne! Presunljivo. Poraba goriva raste vožnji primerno od osmih litrov dalje. Če se ozrem nazaj na osnovno ceno 5.026.623 SIT, potem lahko z gotovostjo zatrdim, da tekoči
Piše: Igor Pečnik
Kdor čaka, dočaka. Novi Volkswagnov passat se je rojeval kar nekaj časa, za kar pa je imela nemška tovarna tehten razlog: prodaja starega modela je bila odlična, še posebej po zadnji prenovi. Ampak kot vsaka stvar na svetu, seje tudi passat postaral in napočil je čas za naslednika. Seveda večjega, boljšega, kvalitetnejšega in takšnega, ki bo zagotavljal dobro prodajo. Piko na »i« je dodala slovenska oblikovalska roka Roberta Lešnika, na karsmo lahko ponosni. Za dvodnevni test so nam ga posodili pri Avtocerv tru Meh v Velenju.
Če takoj preidem na bistvo, lahko rečem, da z novim passatom dobite veliko avtomobila za relativno malo denarja. Še posebej, če ga razdelimo po dolžini, saj lepotec meri pon-
veličasten v sprednjem delu, ki ga ga vtaknemo v režo za vžig, služi kot krasijo zanimivo oblikovane luči in gumb. Vse skupaj pač zahteva malo velika kromirana maska v stilu audi- privajanja. Kompleti osnovne ja. Bočna linija je ostra in prehaja v opreme so štirje: trendline, confort-zadnji del z integriranim spojlerjem line, sportline in highline. tervelikim logotipom VW, ki služi tudi	Velik korak naprej predstavlja
za odpiranje pokrova prtljažnika. podvozje, ki je dobilo večvodilno
POTEPUHOVA PRVOMAJSKA POTEPANJA
RIM-POMPEJI-NEAPELJ-SORRENTO-CAPRIj 28.4,2.5.: 61.500 S»; SAN GIMIGNANO-SIENA-ELBA-PISA-FII
29.4.: 44.500 Sit; LIGURIJA - riviera cvetja; 30.4,2.5.: 45.1 Si; JEZERO MAGGIORE-BOROMEJSKI OTOKI JMIUNO; 27,28.4. (odhod tudi iz Mozirja) in 30.4,1.5.: 2/.500 Si; RAVENNA-RIMINI ■ SAN MARINO; 30.4,1.5.; 19.500 Sit; BENETKE in IßENESKE LAGUNE; 27.4.: 9.1 Sit; AVSTRUA• ŠVICA• LIECHTENSTEIN; 27,29.4.; 42.500 Si;GRADOVI JUŽNE ČEŠKE; 30.4,1.5. 122.500 SiflALLSTATTM) GOISERN-BADISCHLDNDSEE; 30.41200 Sit; SAN GIMIGNANO*SIENA-ELBA-PISA*FIRENCE; 1,15.5.; 44.500 Si, SHARM EL SHEIKH, Hotel 4:89.1SÌ; TURA POT JORDANIJI, 2/4-31.4.: 139.1 Si,
[PRVOMAJSKI ODDIH na morju, v planinah, zdraviliščih....3.5.7 - dnevni paketi
Tel: 03 '583 33 19/041/759 300 E-mail: comiortY/ siol.com www.comfortbab v. com
AKCIJA! V APRILU
Otroški vozički HARTAN -20% ‘ y
Avtosedeži ftAMATTI 9-18 kg
V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2005: izkoristite ugodnosti zgodnjih rezervacij !!!
- - ..................... * -
e-mail: poteauh@siol.net. www.mb-dolinar.sl PLAČILO NÄ VEČ OBROKOV
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 2300,03/713 23 01; fax: 03/713 2308
MffQyü
KLEPET PRI VAS DOMA
Ida Pustoslemšek-Kramer, zdravnica za otroke in šolsko mladino v Zdravstvenem domu Nazarje
-	Kje in kdaj ste bili rojeni?
Rojena sem bila pred dobre pol stoletja v Florjanu nad Gornjim Gradom, na domačiji moje mame.
-	Spomini na mladost?
V	času moje mladosti je bilo pri vsaki hiši več otrok. Družili smo se in veliko igrali, tako nam ni bilo nikoli dolgčas.
-	Najljubša skupina, pevec, pevka v mladosti in zdaj?
Edit Piaf, Freddy Mercury in vsi, ki znajo lepo zapeti slovensko narodno pesem.
-	Najljubši igralec in igralka v mladosti in zdaj?
Najljubšega igralca nisem imela in ga tudi sedaj nimam, so pa nekateri zelo dobri.
-	Najljubši film v mladosti in zdaj?
Tudi najljubšega filma ne bi znala imenovati. Rada gledam komedije in kriminalke v stilu Agathe Christie.
-	Najljubša televizijska oddaja?
Na televiziji gledam informativne
oddaje, kdaj pa kdaj tudi kaj drugega. Nisem zasvojena s televizijo.
-	Kakšna moda je bila, ko ste bili najstnica?
V	mojih najstniških letih je bila
moda zelo podobna sedanji. Seveda pa standard ni bil tako visok.
- Kaj ste najraje praznovali takrat in zdaj?
Praznovali smo cerkvene praznike in godove, kasneje so se
pričeli tudi rojstni dnevi.
-	Prva ljubezen? Kdaj, kako?
Očitno ni bila zelo globoka, ker se je ne spomnim.
-	Družina? Otroci?
Sem poročena. Imam štiri otroke.
Hčerki sta se že osamosvojili, sin Blažje študent, Lovro pa gimnazijec.
- Kaj bi počeli, če bi imeli toliko denarja, da vam ne bi bilo treba hoditi v službo?
Sem zelo realna, zato se s takimi nemogočimi idejami ne ukvarjam, v službo pa zaenkrat še zelo rada hodim.
- Kakšen avto bi imeli, če bi imeli neomejeno denarja?
jih zavetnikih cerkva in oltarjev, cerkvenih družbah in bratovščinah itd., so pri popisih upoštevani in navedeni samo v primerih, ko
Na avtomobile se ne spoznam. Sigurno bi prosila moža za nasvet.
-	Vaša sanjska hiša?
Hiša mi sedaj ne pomeni več toliko. Važno je, da je trdna in čista in da so v njej vredu ljudje.
-	Najlepše doživetje v življenju?
V	mladosti sem si najbolj želela študirati in ta želja se mije izpolnila.
-	Najlepši dopust?
Zadnja leta si ga lahko z možem privoščiva sama in res uživava v naravi in v spoznavanju novih krajev.
-	Kaj najraje pojeste?
Orehovo potico.
-	Vaši hobiji?
V	mladosti sem zbirala vse mogoče stvari in pletla ter ogromno brala, sedaj pa v prostem času hodim na sprehode z našim zlatim prinašalcem Timijem in vezem.
-	Načrti za naprej?
Delam le kratkoročne načrte. Želim si, da bi vsi štirje otroci doštudirali in da bi zdrava v službi dočakala še nekaj let do upokojitve, nato pa uživala še v drugih dejavnostih.
Pogovarjala se je Nastasja Kotnik
pojasnjujejo ali bi lahko nekoč v prihodnosti pojasnili sedanjo umetnostno dediščino.
Savinjčan
LEKSIKON CERKVA NA SLOVENSKEM
Dekanija Gornji Grad
Od 18 dekanij mariborske škofije prinaša leksikon o gornjegrajski dekaniji, zaradi obsega je izšel v enem samem delu, opise in barvne fotografije 39 cerkva, navaja 74 umetnikov, umetnih obrtnikov in delavnic, opiše 121 oltarjev in vsaj 750 kipov in slik. Knjigo je v lanskem letu s podporo ministrstva za kulturo izdala in založila celjska Mohorjeva družba, fotografije je prispeval Peter Kozin, pregledno in vsebinsko bogato knjigo pa je uredil Luka Vidmar.
Vidmar v predgovoru pojasnjuje, da knjiga predstavlja ohranjeno cerkveno umetnostno dediščino, se pravi obstoječe katoliške cerkve, bodisi v liturgični rabi bodisi opuščene ali pro-fanirane, vendar z ohranjeno stavbno lupino. Perspektiva knjige Dekanija Gornji Grad je torej
škofija Maribor
Dekanija Gornji Grad
umetnostno-zgodovinska. Podatki zgodovinske, geografske, biografske narave, kakor tudi podatki o nekdanji opremi, nekdan-
TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
Razpisan natečaj za najboljši turistični spominek
Slovenska turistična zveza in Združenje spominkarjev Slovenije v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in s Slovensko turistično organizacijo ter Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo razpisujeta javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letošnjem letu.
Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da morajo spominki biti izvirni in prepoznavni. Predstavljati morajo kulturno ali naravno dediščino, turistično dejavnost ali kraj oziroma značilnosti Slovenije kot turistične destinacije. Na natečaju lahko sode-
lujejo tako posamezniki kottudi podjetja, njihovi spominki pa so lahko predstavljeni prvič ali pa so bili celo nagrajeni na lokalnih natečajih.
Vzorce, ki jih je potrebno poslati do srede junija na sedež slovenske turistične zveze v Ljubljano, bo ocenjevala 3-članska strokovna komisija v skladu s pravilnikom. Razglasitev rezultatov bo javna, obenem pa bodo pripravili tudi razstavo ocenjenih spominkov. Podrobnosti o natečaju si lahko preberete tudi na spletnih straneh Turistične zveze Slovenije.
Marija Sukalo
M
1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - DRUGA TEKMA ČETRTFINALA KONČNICE
»Graščaki« z remijem zaključili naporno sezono
Državno prvenstvo v malem nogometu je s četrtfinalnimi tekmami končnice najboljših osmih slovenskih ekip za Nazarčane žal že končano. Poraz doma in remi pri Dobovcu omogoča napredovanje slednjemu, »graščaki« pa so lahko, po vseh težavah, ki so jih pestile v zaključku sezone, s končnim šestim mestom in uvrstitvijo na finalni turnir slovenskega pokala več kot zadovoljni.
Jubilejno deseto sezono najelitnejše lige malega nogometa je zaznamovalo izredno naporno in izenačeno prvenstvo tako na ligaškem kot pokalnem nivoju. Osem mesecev napornega dela, treningov in tekem izprazni baterije še tako pripravljenim igralcem in pri tem niso varovanci trenerja De-lamee nobena izjema. Izjemno mlada ekipa je ob pomoči izkušenih posameznikov dosegla in celo presegla svoje zastavljene cilje, čeprav bi lahko te z nekoliko več športne sreče v pokalu še izboljšala.
Veseli izredno dobro delo z mladi-
mi v lastni malonogometni šoli, kar se že pozna pri vključevanju mladih, domačih talentov v člansko selekcijo. Pri vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti na upravo kluba, ki dobro skrbi za nemoteno delo vseh selekcij, za organizacijo tekem,
Mladinec Primož Miklavc je dobro izkoristil ponujeno priložnost in se izkazal v članski ekipi
vzporedno pa še za pridobivanje sponzorjev, brez katerih, na čelu s predsednikom kluba Dobrinkom Danojevičem, malega nogometa v Nazarjah, na nivoju 1. slovenske lige, zagotovo ne bi bilo. Zadnja tek-
ma v Rogaški in dobra igra nazorskih »graščakov« pa je samo potrdila usmeritev dela za vnaprej, kajti misli odgovornih v klubu so že usmerjene v naslednjo sezono.
Franjo Pukart
KMN Živex Dobovec : KNIN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 1:1 (0:1)
Rogaška Slatina. Športna dvorana. Gledalcev 150. Sodnika: Alojz Žerak in Zoran Stojanovič. Delegat: Samo Lah.
Strelci: 0:1 Kolar (19), 1:1 Bogatin (28).
KMN Živex Dobovec: Peperko, Pangerl, Gajšek, Černoša, Hrovatič, Isk-rač, Kosernik, Vojsk, Stres, Poredski, Bogatin, Gotlin.
KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Vidakovič, Satler, D. Kugler, V. Kugler, Kolar, K. Šemenc, Miklavc, Hren, J. Šemenc, Podpečan, Tratnik.
Rumeni karton: Jure Šemenc (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Igralec tekme: Andrej Kolar (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc).
Rezultati drugih tekem četrtfinala končnice v l.SLMN
Živex Dobovec : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc	1:1
Svea Lesna Litija : Metropol	3:2
Gip Beton : Tomi Press Bronx	8:5
Puntar : Oplast Kobarid	1:0
Polfinalna para:
Svea Lesna Litija : Puntar Gip Beton : Živex Dobovec
JVIZ OBČINE MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE ŠOLSKA ULICA 25 3330 MOZIRJE
VPIS OTROK V VRTEC MOZIRJE IN REČICO ZA ŠOLSKO LETO 2005/2006
(vstop v vrtec 1.9.2005)
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 Nazarje

VPISUJE OTROKE V VRTEC NAZARJE
IN ŠMARTNO OB DRETI za šolsko leto 2005/2006
Vpis otrok v vrtec Mozirje in vrtec Rečica bo trajal do 10. maja 2005.
Otroka lahko vpišete v vrtec na podlagi pismene prijavnice, ki jo dobite skupaj z ostalim gradivom v tajništvu vrtca Mozirje.
Vse dodatne informacije dobite pri tajnici vrtca Mozirje, Šolska ulica 25,3330 Mozirje, telefon 839-53-06.
____________________________________________________J
Prijavo za vpis otroka v vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreti pošljite na OSNOVNO ŠOLO NAZARJE, Zadrečka cesta 37,3331 NAZARJE. Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu OŠ Nazarje - telit. 839-13-60 in v vrtcu Nazarje - telit. 5-833-992 in Šmartno ob Dreti telit. 5-845-220 -vsak delovni dan do 14.00 ure.
Izpolnjene obrazce pošljite do 30.5.2005.
V
J
PIKADO
Naslov prvaka Baru Tribuč
Nič novega, bi lahko na kratko ocenili pravkar končano sezono medobčinske pikado lige. Bar Tribuč je še enkrat več dokazal svojo nepremagljivost in v 18. krogih nasprotnikom oddal le točko, edini resni konkurent Moto Bar Vovk se je spet moral zadovoljiti z drugim mestom, tretje pa so osvojili motoristi Rdeče Armade.
Rezultati zadnjaega kroga: Gostilna pri Urški : Moto bar Vovk 6:10, Klub Žogca : Bar Tribuč 7:9, Rdeča
armada : Gostilna na klancu 10:6, Bar Žrelo : Gostilna pri Jošku 13:3, Gamsi in rožice: Gostilna Semprimožnik6:10.
Končni vrstni red: 1. Bar Tribuč 35,2. Moto bar Vovk 32,3. Rdeča armada 24,	4. Gostilna
Semprimožnik 19, 5. Gostilna pri Urški 18, 6. Klub Žogca 17, 7. Bar Žrelo 14,8. Gamsi in rožice 10,9. Gostilna na klancu 9,10. Gostilna pri Jošku 2.
Franjo Pukart
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Zmagal Dušan Žebelj
Od januarja do marca so člani strelskega društva v gornjegrajski osnovni šoli organizirali deset strelskih tekmovanj z zračno puško. Poleg 16 članov je tekmovalo tudi 12 mladincev. Za skupno oceno je štelo pet tekem.
Najboljši rezultat med člani sije pristreljal Dušan Žehelj (876
krogov), Jože Gomboc (845 krogov) je bil drugi, za njim pa se je uvrstil Boris Purnat (827 krogov). Mladinci so se razvrstili po sledečih uspehih: 1. Dejan Purnat (356 krogov), 2. Rok Rup (355 krogov) in 3. Jure Kolar (312 krogov).
Tomaž Trogar
KMETI IŠKO GOZDARSKI ZAVOD __________CELJE _________
Izpostava Mozirje
Cesta na Lepo Njivo 4,3330 Mozirje
Tel.:03 839 09 10,837 07 55;
Fax: 03 839 09 11
E-mail: stefka.goltnik@cefegzs.sr
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Vabimo vas
na predstavitev javnega razpisa
ZA DIVERZIFIKACIJO KMETIJSKIH DEJAVNOSTI IN DEJAVNOSTI, KI SO BLIZU KMETUSTVU -ALTERNATIVNI DOHODKOVNI VIRI za leto 2005,
ki bo v torek. 12. aprila, ob 14.00 uri v sejni sobi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje (Trnoveljska 2)
Rok za oddajo vloge je IZREDNO KRATEK. Vlogo je potrebno poslati s priporočeno pošto na Agencijo do 9. maia 2005. Zato vse resne kandidate za oddajo vloge prosimo, da se nujno udeležite predstavitve, kjer vam bo predstavljeno:
PREDMETJAVNEGARAZPISA
KDO SO UPRAVIČENCI
KAJ JE PREDMET PODPORE
KAKŠNI SO POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV
KAKŠNE SO OMEJITVE
IN FINANČNI POGOJI DODELJEVANJA SREDSTEV
Javni razpis bo predstavil Stanko Jamnik, specialist za ekonomiko na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje.
MEDOBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V MALI ODBOJKI
Med nujmlajšimi najboljši ljubenci
Na šolskem športnem področju je bil mesec marec v znamenju odbojke, bolje rečeno male odbojke za mlajše deklice in dečke, ki so se v Mozirju in Lučah pomerili na medobčinskih prvenstvih. Tako pri deklicah kot dečkih so v finalu osnovnošolci Ljubnega premagali Nazarčane, oboji pa so se uvrstili na regijsko tekmovanje.
Rezultati mlajše deklice: Luče : Mozirje 3:0, Luče : Ljubno 0:3, Rečica : Nazarje 0:3, Mozirje : Ljubno 0:3, Nazarje : Ljubno 0:3.
Končni vrstni red: 1. OŠ Ljubno, 2. OŠ Nazarje, 3. OŠ Luče in OŠ Rečica, 5. OŠ Mozirje.
Rezultati mlajši dečki: Ljubno : Luče 2:1, Luče : Mozirje 2:1, Mozirje : Ljubno 0:3, Rečica : Nazarje 1:2, Nazarje : Gornji Grad 3:0, Gornji Grad : Rečica 0:3, mali finale- Luče : Rečica 2:1, veliki finale- Ljubno : Nazarje 2:1.
Končni vrstni red: 1. OŠ Ljubno, 2. OŠ Nazarje, 3. OŠ Luče, 4. OŠ Rečica, 5. OŠ Mozirje in OŠ Gornji Grad.
Franjo Pukart
MED DVEMA OGNJEMA
Sprostitev in druženje
Študenti zgornjesavinjskega študentskega kluba in člani nazorskega mladinskega društva so prvo aprilsko soboto v Športni dvorani Nazarje organizirali turnir v igri med dvema ognjema. To je po zatrjevanju organizatorjev igra njihovih in tudi naših otroških dni.
Med sabo so se pomerile po sistemu vsak za vsakim tri ekipe iz Nazarij in Mozirja. Po besedah vodje tekmovanja Jerneja Planovška so ekipe štele po šest tekmovalcev, pravila pa so obdržali kar tista, ki so veljala v času, ko so gulili šolske klopi. Veliko truda in energije so porabili, da so zdržali vse na-
pore igre. Glede na izčrpanost igralcev pa je bilo sklepati, da igre med dvema ognjema le ne gre podcenjevati. Kljub skromni udeležbi je po Planovšekovem mnenju vzdušje na turnirju pokazalo, da so tovrstne igre več kot dobrodošle.
Marija Sukalo
NOGOMETNI KLUB LJUBNO PODKRIŽNIK
Kadeti remizirali v
Velenju
Gostovanje Ljubencev pri vodilnem Rudarju je postreglo z zanimivo nogometno predstavo pred številnimi gledalci. Vodilni ekipi Medobčinske kadetske lige sta navdušili z izenačeno igro, polno preobratov in mnogimi priložnostmi na obeh
straneh ter se na koncu razšli z neodločenim izidom. Za Ljubence sta zadela Matej Kompan in Marko Brinjovc iz enajstmetrovke, tako ostajajo na zanesljivem drugem mestu, prihodnjo nedeljo pa gostujejo v Šentjurju.
Jože Grčar
Rudar : Ljubno Podkrižnik 2:2 (1:1)
Velenje, gledalcev 250, sodnik: Klemen Gosar (Šentjur).
Strelci: 1:0 Kopič (11), 1:1 Kompan (14), 1:2 Brinjovc (58 -11 m), 2:2 Muslimovič (62).
Ljubno Podkrižnik: Grčar, Rosenstein, Bezovšek, Majko, Glinšek, Rok Goltnik (Firšt), Lipnik (Miklavc), Lomšek, Kompan, Brinjovc, Mekiš (Roman Goltnik)
ČRNA KRONIKA
Veterina Mozirje d.o.o.
Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje, tel.: 839-02-20
RAZPORED CEPLJENJ PSOV PROTI STEKLINI:
TOREK 12. april 2005
8.00	LJUBNO NA FORŠTU
10.00	REČICA PRI ZADRUGI
11.00	VARPOLJE (ŽUNTARJEV MLIN)
11.45	ŠETJANŽ (MAJERHOLD)
12.00	GRUŠOVLJE (KOLENC)
12.15	OKONINA (GASILSKI DOM)
13.00	RADMIRJE (GMAJNA)
14.00	LOVSKI DOM
SREDA 13. april 2005
7.15	JERAJ (PRIMOŽ)
8.00	STRUGE PRI GOSTILNI
8.30	DRSTVENŠEK, RADUHA
9.30	LUČE PRI ZAD. DOMU
10.30	SOLČAVA PRI ZAD. DOMU
11.30	PODVOLOVLJEK (PODPEČNIK)
ČETRTEK 14. april 2005
6.30	OTOK
7.30	NOVA ŠTIFTA (PAVEL)
8.00	NOVA ŠTIFTA PRI ZADRUGI
9.00	GORNJI GRAD PRI ZAD. DOMU
10.00	KROPA (FRICELJ)
10.45	BOČNA PRI ZADRUGI
11.30	DEVCE (RIHTER)
12.30	ŠMARTNO ZADRUGA
PETEK 15. april 2005
7.30	ŽLABOR (MLINAR)
8.00	KOKARJE (FLERE)
8.30	LAČJA VAS (GASISLKI DOM)
9.00	PUSTO POLJE (CAJNER)
9.30	SP. POBREŽJE (FLERE)
10.30	PRIHOVA (PRI UNOVTU)
SOBOTA 16. april 2005
7.00	LJUBIJA (VETERINAR. POSTAJA)
9.00	LOKE PRI LEVCU
10.00	LEPA NJIVA PRI JOŽU
10.30	GNEČ (ŠPORTNO IGRIŠČE)
11.00	TRNAVČE PRI PEČNIKU
11.30	JAZBINE
12.00	ŠMIHEL PRI GOSTILNI
S SEBOJ OVEZNO PRINESITE KNJIŽICO O CEPLJENJIH IN ZNAČKO, KER CEPUENJE BREZ TEGA NE BO MOGOČE.
ZA ZAMUDNIKE BO CEPUENJE VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE IN POPOLDNE OD 16. DO 17.
URE NA VETERINARSKI POSTAJI V UUBIJI.
C----n
•	PO DENAR V ŠPAR0VČEK
Gornji Grad: V noči na 31. marec je neznani storilec vlomil vtrgovino Šparovček v Gornjem Gradu. S silo telesa je vlomil skozi vhodna vrata, iz notranjosti pa odnesel okoli 10,000 tolarjev menjalnega denarja in več deset zavojčkov cigaret.
•	ZA LEPOTO OB UGLED
Mozirje: 31. marca dopoldan je varnostnik v hipermarketu Tuš v Mozirju zalotil storilca kije dal v žep dve kremi znamke Solea. Vrednost ukradenega blaga je znašala okoli 280 tolarjev.
•	M0BILEC JE DOBIL NOGE
Rečica ob Savinji: Oškodovanec iz okolice Rečice je 31. marca ugotovil, da nima več mobilnega telefona. Pogrešal ga je od 29. marca, ko je imel svoj osebni avtomobil parkiran pred lokalom na Rečici. Vozilo je bilo odklenjeno, v času njegove odsotnosti pa je iz njega nekdo očitno ukradel mobilec nokia 6310i.
•	NI PRVOAPRILSKA ŠALA
Nazarje: 1. aprila so delavci podjetja Ultra med štetjem izkupička odkrili ponarejeni bankovec za 5000 tolarjev. Neznani storilec ga je očitno unovčil v eni izmed njihovih poslovalnic.
•	VLOMILEC ZA DROBIŽ
Luče: 1, aprila je bilo ugotovljeno, daje neznani storilec vlomil v leseno brunarico v Podvolovljeku. Iz notranjosti je odnesel okoli 2000tolar-jev drobiža, ostale stvari pa je pustil nedotaknjene.
•	UMRL NA DELOVNEM MESTU
V Šoštanju se je 1. aprila na 30-letnega delavca iz okolice Mozirja zrušila večja količina rezanega lesa, ki gaje z viličarjem odvažal na žaganje. Pri tem je bil tako hudo poškodovan, daje na kraju nesreče umrl.
•	PRETEP POSLEDICA NARAVNE POTREBE
Nazarje: 2. aprila okoli treh zjutraj je obiskovalec lokala v Kokarjah uriniral na javnem kraju. Na opozorilo občanke seje obiskovalec obrnil in začel urinirati po njej. Ženska gaje brcnila v mednožje, zahvalil pa se ji je z udarcem.
•	VINJEN ZASPAL
Mozirje: Policisti so 2. aprila vzgodnjih jutranjih urah na Gorenjskem klancu ustavila voznika osebnega avtomobila. Koje vozilo ustavil, je v njem kar zaspal. Bil je močno alkoholno utrujen, policista pa sta pri njem po dolgem prepričevanju ugotovila stopnjo alkohola v višini 1,92.
•	RAZBITA ŠIPA
Nazarje: 2. aprila je neznani storilec na parkirišču pred kulturnim domom na tam parkiranem vozilu razbil zadnjo šipo. Lastnik vozila je slednje parkiral tam v dobri veri, da bo v uri njegove odsotnosti na varnem.
•	DIMNIŠKI POŽAR
Mozirje: 5. aprila ob 20.18 uri so zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše v Brezju. Posredovali so gasilci PGD Mozirje, ki so goreče saje pogasili. Materialna škoda ni nastala.
Vaša jrarnost Je naša skrb
Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si
SINTAL'
CELJE
Francu POŽGANJE
(I9.2.I975 - 1.4.2005)
V SLOVO
Počivaj prijatelj v globoki tišini, kamor si mnogo prezgodaj poslan.
Usode je knjiga imela v vsebini zapisan ta petek za zadnji tvoj dan.
Težko res izbiro je to razumeti, s katero nam usoda prekriža poti.
Da zmožna je v delčku sekunde vzeti v svoje naročje najboljše ljudi.
Zdaj duša je prazna, kriči le zakaj, odgovora nikdar ne bo prepoznala.
Časa ne da se obrnit’ nazaj, edino kar zmorem, da rečem ti hvala.
Hvala za delo pošteno, marljivo, hvala za odnos vsak trenutek vdan.
Hvala za smeh tvoj, za šalo igrivo, s katero si krajšal nam sleherni dan.
Hvala za lepe, spodbudne besede, ki v pravem trenutku si izreči jih znal.
Hvala za vse pozitivne poglede, da v dobrem in slabem ob strani si stal.
Hvala za držo res močno, ponosno, misel na njo vliva novih moči.
Tudi ko kdaj bo bolelo neznosno, gremo naprej, v mislih z nami si ti.
Počivaj prijatelj in mirno zdaj spi, hvala še enkrat za vse, kar si dal.
Času pustimo, da rane celi, a vedno v srcih boš naših ostal.
Kolektiv Males izreka svojcem in vsem žalujočim iskreno sožalje.
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
89.1
®ovt*\jsU. V«L-'
Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold
Poslušajte
nas
vsak
dan
od 5.30 do
10.00	in
14.00	do 19.00.
ZAHVALA
0b boleči in nenadomestljivi izgubi ljubečega moža, očeta in dedka
Jožefa KRESNIKA
(18.2.1928 - 25.3.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili trenutke žalosti. Iskrena hvala njegovim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti in nam izrekali sožalje ustno in pismeno. Hvala g. župniku za opravljeni pogreb in obred, govorniku za tople besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke, ter praporščakom. Prav vsem še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
I	ST°RIT^ I
1° A e
ROPOTAR Ivan s.p.
ŠEMPETER, Starovaška ul. 12
Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zsornjesavinjski dolini in širši okolici
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ...
Ne more si pomagati. Vedno ko zasliši tekočo vodo, mora na stranišče ...
Različne ribe v različne vode
Ivi potegne ribo, pravo trofejo iz Savinje.
"Stric, boš tudi to ribo vrgel nazaj v vodo?" ga vpraša paglavec, ki ga opazuje z brega.
"V vodo?" Ivek pomisli. "Ja, seveda, se razume samo po sebi."
"Zakaj pa jih potem sploh lovite?”
"Za v lonec!"
Le kaj je z drugim "športnikom"?
Rokometaša s poškodbo na roki pripeljejo v bolnišnico. Tam pomotoma zamenjajo njegovo rentgentsko sliko z rentgentskimi slikami pretepača z nogometne tekme.
V mavčarni malo kasneje rokometaša z zlomljenim prstom na roki vprašajo: "Se vam "gibs" prilega?"
Športnik se ogleda in reče: "Se, ampak v kolku me že rahlo srbi..."
Vegetarijanci živijo dlje
Vnučka gledata dedove trofeje na steni, ki so jih pripeljali iz Afrike. Glava zebre, leva, antilope, itd. - vsega polna stena.
"Najinemu dedu se je maščevalo to, da ni vegetarijanec kot midva," pove vnuk.
"Je umrl zaradi kakšne bolezni ožilja?" zanima vnučko.
"Ne, pojedli so ga ljudožerci."
In pri polni zavesti prepuščam svoje imetje...
Naši problemi z vašimi težavami
Službeno potujem na Kitajsko z letalom. Kako naj se znebim strahu pred višino? Vsako letalo se lahko zruši!
V tem primeru se boste strahu zanesljivo za vedno znebili, vendar vam tak postopek vseeno odsvetujemo.
Mož ne mara, da nosim mini krilo. Trdi, da se vse preveč vidi. Jaz se sicer rada izzivalno oblečem, ampak sem vseeno prepričana, da ne preveč. Kdo ima prav?
Vi, vsekakor! Ampak za vsak slučaj pridite v redakcijo, da se prepričamo.
Poslabšanje na boljše
Varpoljčan se je smukal okoli vinskega soda tako dolgo, daje padel vanj.
"Ali ti lahko kako pomagam?" ga vpraša Rečičan.
"Zdaj ne več, hik! Je že v redu!"
Znak ljubezni
Bepo pove Šimnu, da sta si z ženo zadnje čase na bojni nogi, zato ga ta vpraša: "Kdaj siji pa nazadnje rekel, dajo imaš rad?"
Bepo ne pomišlja prav dolgo: "Včeraj na balkonu."
"In kaj je na to rekla ona?"
"V redu, ne bom te še spustila," in me je potegnila nazaj na drugo stran ograje.
Samo Sprožilec
?,j	c—
GLASNIK ZNANOSTI
Glasbenik in humorist Kovačev Franci iz Solčave: »Bemti, ko zna-
nost odpove, pa nastopimo mi z zdravo kmečko pametjo. Pravkar so mi sporočili, da so zdravstveni izvidi o mojih okultističnih sposobnostih naravnost fantastični: kadar se podam iz Zadružnika, vedno vidim dvojno.«
(ZADRUŽNIK JE ENAKO GOSTILNA PRESS)
POET IN POTICA
Ljudski pesnik Jože Vodušek - Digo z Ljubnega: »Kljub težavam je veliko lažje klepati rime in verze kot ustvarjati ljubenske cvet-nonedeljske potice. Zadrečani so na boljšem; zamesijo testo, ga namažejo s smetano, manj skopi dodajo nekaj rozin, vse skupaj spečejo in imajo potico.«
(RAZLIČNI PRISTOPI PRESS)
f v.		Križanka, Oglasi )
	
SESTAVIL
PEPS
DUŠEVNO
STANJE
NEUGODJA
NADZORNIK V STARI SPARTI
SPOKOREN
ČLOVEK
(EKSPR.)
TALNO
POKRIVA-
LO
(POG.)
SOKRATOV
TOŽNIK
METRIČNI
POUDAREK,
IKTUS
NEMŠKA
IGRALKA
(DAGOVER)
TIBETANSKO
GOVEDO
RODNOST,
ŠTEVILO
ROJSTEV
AMERIŠKI
ZEMELJSKI
OREŠEK,
ARAŠID
RAZČLENJE-VALEČ, KDOR SE UKVARJA Z ANALITIKO
PROTES-
TANT,
PRIPADNIK
LUTERANST-
VA
ZLATO
JABOLKO
KRŠČANSKI
ZAKRAMENT
UKRAJINSKI
PISATELJ-
VASIL
(1871-1936)
INDIJSKI
HRAST
MOČNA, ČRNA, POŽIVI LN A PIJAČA
MAKEDONSKI
NARODNI
HEROJ-
CVETAN
(1909-1942)
TOVARNA ZDRAVIL V NOVEM MESTU
SPIRITtSTIČNI
SESTANEK,
, im______
KREPELCE,
KREPELO,
OKLEŠČEK
(STAR.)
NIELS
ABEL

OTOK V EGEJSKEM MORJU
FRIZERSKI
POSLOVNI
PROSTOR
KRATKA,
POUČNA
ZGODBA
ŠIRNA TRAVNATA .. RfrVA,N
BILLY
IDOL
KRAJŠA
LITERARNA
RAZPRAVA
ZNAKI NA MERILNI NAPRAVI
MED
(NAR.)
POTRDILO,
CERTIFI-
KAT
(ZAST.)
ATA
(NAR.)
KATJA
EBSTEIN
DALJŠE
ČASOVNO
OBDOBJE
DOGOVOR-
JENO
SREČANJE

MESTO NA NIZOZEMSKEM
NARKOTIČNO
SREDSTVO,
HLAPLJIVA
TEKOČINA
PRAMEN
MAVRIČNIH
BARV
VIŠAVJE
V
NOTRANJOS.
ARABIJE,
NEDŽD
ANTON
AŠKERC
REČICA
V
VELENJU
Portal Savinjske doline
MINI SLOVARČEK:
PEKTIN- lepljiva organska snov v sadju EFOR- nadzornik v stari Sparti LEROS- otok v Egejskem morju EPE- mesto na Nizozemskem BASEN- kratka poučna zgodba
Walker
/1CL Avto
LÜ C33GCB
Slavica MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe *
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 15. številki SN
ime in priimek
naslov
NAROČ. ŠT.
JTTT1
Napovednik
•	Petek (8. april), ob 13.00. Šolski center Velenje Državno tekmovanje dijakov - konstruktorjev mobilnih robotov
•	Petek (8. april), ob 19.00. Dom kulture Velenje Predavanje z diapozitivi: Nepal
•	Sobota (9. april), ob 10.00. Dvorana KC Domžale Košarkarska tekma - Domžale A : Nazarje (pionirji)
•	Sobota (9. april), ob 20.00. Dom kulture Nazarje Kino predstava za gasilce: Brigada 49
•	Nedelja (10. april), ob 20.00. Rdeča dvorana Velenje Slavnostna akademija ob 130-letnici Premogovnika Velenje
•	Ponedeljek (11. april), od 10.00 do 18.00. Ljudska univerza Velenje Slepo tipkanje
•	Torek (12. april), ob 17.00. Interspar Velenje
Mini živalski vrt
ŽIVALI-KUPIM
Kupim kravo in bika za zakol in bikce mesnate pasme za rejo; gsm 031/ 533-745
ŽIVALI-PRODAM
Prodam dva teleta, stara 10 dni; tel. 838-10-38.
Prodam telico, zetor 2511 ; gsm 041 / 354-550.
Bikca, starega 6 tednov, mesnata pasma - prodam;tel. 583-52-05. Prodam prašiče, 90 - 100 kg težke, po 350 sit za kg;tel. 572-23-96 Prodam 2 telički sivki in telička sivč-ka, težkega caa 180 kg; tel. 838-17-
20 ali gsm 041/494-535.
Prodam sivo-rjavo telico, brejo 8 mesecev; gsm 041 /791 -849.
DRUGO-PRODAM
Prodam silažne bale, prva košnja; gsm 041/721-382.
Prodam pralni stroj gorenje - zelo ugodno; gsm 041 /880-932. MotortomosavfomatiktipA35-1 a brezhiben, registriran, 1. lastnik, prodam za 60.000 sit; gsm 041/608-313.
Prodam traktorski viličar - trotočko-vni priklop ,višina dviga 6 m; gsm 041/881-276.
NAZARJE
Sobota, 9.4., ob 20.00 -brezplačna predstava za gasilce
Nedelja, 10.4., ob 17.00
BRIGADA 49-akcijska drama
Režija: Jay Russell
Igrajo: Joaquin Phoenix, John Travolta, Jacinda Barrett, Billy Burke
Brigada 49 je zgodba o predanem gasilcu, čigar življenje visi na nitki. Med reševanjem seje poškodoval in obtičal v gorečem skladišču. Na pomoč mu prihajajo kolegi gasilci. Ko leži na tleh, se začne spominjati svojega življenja. Spomni se svojega prvega dne na eni od baltimorskih gasilskih postaj. Po napornem uvajanju in neštetih potegavščinah kolegov je iz gasilca pripravnika postal izkušen in neustrašen gasilec, katerega edina želja je reševati življenja.
Kosilnico sip, čelna df 220 in bočna 165 sip - prodam; gsm 041/354-597.
Otroško kolo, 4 - 8 let, prodam, cena 7.000sit; gsm 041/364-124. Prodam birmansko obleko - žensko, v marelični barvi, št 40, cena: 23.000
sit, gsm 031/427-811._________
Prodam bale ali zamenjam za bukova drva, gsm 041/465-744.
Prodam vrtno kosilnico brez koša in otroško kolo dino, oboje lepo ohranjeno. Gsm 051/206-045.
Siloreznico mengele, dobro ohranjeno prodam, gsm 041 /354-611.
Prodam silažne bale po ugodni ceni, tel. 583-40-78 ali gsm 041/525-778.
Za lO.OOOsitprodamlepoohranjeno spalnico, tel. 839-01 -66.
Avtoradio + CD menjalnik, gsm erics-son, siemens C45, prostoročni komplet za avto, original nokia, novejši model.Gsm 031/451-948.
DRUGO-KUPIM
Kupim cepilec za drva - na sveder; gsm 041/944-159.
IŠČEM
Iščem varslvo za otroka; gsm 041/ 880-932.
Mlajši moški zokolice Žalca išče pošteno žensko za skupno življenje; gsm 031/836-378.
Živahen upokojenec s podeželja iščem gospo do 60 let za druženje; tel. 05/753-03-87 - kličite dopoldne
in zvečer.
AVTOMOBILI-PRODAM
Prodam renault twingo, 1.97,71000 km, reg. do okt. 05;tel. 03/583-63-90, gsm 031/634-597.
Prodam renault 5 campus, letnik 91;
gsm 041/783-168.	__________
Prodam opel vectra 1,6 i, letnik 91, odlično ohranjen - ugodno; gsm 041 / 885-724.
Prodam suzuki swift sedan 1,6 glx, rdeče barve, letnik 93,157 000 km; gsm 031/342-998.
Prodam škodo felicia 1,3 Ixi, I. 00,
75.000	km,srebrna, lepa, tel. 583-19-59.
Prodam fiat pando 4x4, letnik 97, prevoženih 80.000 km. Gsm 041 / 793-507.
NEPREMIČNINE
V	Mozirju ali Nazarjah najamem enosobno stanovanje ali garsonjero; gsm 031/822-096.
V	okolici Gornjega Grada kupimo hišo z nekaj zemlje; gsm 031/750-456.
ODDAM
V	Lučah oddam košnjo cca 5 ha, gsm 031/737-091.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
ŠIVILJSTVO MONROE
Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571.
Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje.
razlicnil
BtilEKO d&o, lačja Vas 22,3331 taje
Tel.: 8392550
Hotel Burger na Venišah a	vas vabi,
da ponovno občutite prihajajočo morsko svežino
na DRUGI LIGNJIJADI, ki jo bomo pričeli v soboto, 16. aprila 2005,
•Ä	DRUGA LIGNJI JADA
ala do 30. ap/jj®)2005.,
I
TRAFFIC
U
Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje
išC\ A GSM 041698 252
Ö ^ TEČAJI A,B,C,E in H
AVTO SOLA MOZIRJE
NOVO: KREDIT DO 200.000 SIT, KI GA UREDITE NA AVTO ŠOLI.
Tečaji vsak tretji ponedeljek v mesecu.
Če kandidat ne more obiskovati redni tečaj, organiziramo inividualni tečaj.
Organiziramo tečaj prve pomoči.
-	Na vsakem tečaju vas častimo s sokom ali kavo.
-	Sprejemamo prijave za republiške teste in organiziramo izvedbo le-teh.
-Študentom, dijakom in nezaposlenim priznamo popust.
CPP se prične 18. aprila 2005 17.00 v učilnici avto šole v Mozirju.
Orgarniziramo predavanje o novostih cestno prometnih predpisov. Vse interesente pozivamo, da se prijavite na gsm št. 041 698 252.
03
C
>
03
L-
O
Q_
E
o
_Q
O
C
'c
>o
2
03
"O
CD
>
O
Q_
“O
O
CD
C
cn
'Ol
<D
'o
E
o
“O
“ČD
>
> >o o o
r— v_
S ^ o z:
Celje - skladišče D-Per
5000016195,14
COBISS s
O
O
o
Akcijo velja od 1.2,2005 do 29.4,2005
POPUST od 8.3.2005 da 29.4.2005
osnovni strešnik 1/1 v naravni opečni barvi, ter rdeči in bakrenorjavi engobi.
(zimski popust 5% + 5% dodotnego popusto)
POPUST od 23.3.2005 do 29.4.2005
na vse osnovne strešnike 1/1 v naravni opečni barvi, engobi in glazuri.
Za dodatne opečne elemente in Tondach Tuning popust ne velia. Za plačila pred dobovo priznavamo 3% sconta.
Tondach Slovenija d.o.o., Bored 49,9242 Križevci pri Ljutomeru. Prodaja: tel.: 02/ 588 86 16,02/588 86 17, 02/ 588 86 18, 02/ 588 86 19.
osnovni strešnik 1/1 v naravni opečni barvi, ter rdeči in bakrenorjavi engobi.
(zimski popust 5% + 5% dodatnega popusta)
http://www.tondach.si
«°
>co
en eo
O