Zima
Pozno na jesen, ko Ijnbe pticc, vse najboIjSo pevke, že davno od nas oiilete; io po rujavili pašoikih vse zapuSfcno stoji; ko bridka slana pari po-slednje blede cretice iu geverua btirja ržzno brije po nirklej ledini v vrtincih igraje ee z li&tjeai, raz drevja nagolenim; — tedaj se nežno zeienje pa fie jetlenkrat prijazno razrija po njivab, fieS, da nam polje Se zadojikrat pokaie svoje nadepolnn lice, predflo se skoraj poteia za dljž časa zagroe v beli plašč. Polcg vsega tega pa knietič že vž, da je ,,zim» pred dnrmi."
Kamor ae člorek obrae, povsod je vse tiho in mirno. Le sim ter tja po skednjih Se copec poka oli ajdov snop ia črne kavke, neme in laiSns sčdajo ua travnik.   To so znameuja, da pojde kmalu sneg.
Nebd dan na dan inrkJo sneži, megla se viaH od jutra do regera, no<5 Be stika z dnevom, in necega jutra, kako se čudno bligči I Vse je svitlo in belo, sneg je padel,
185
Že ga je na debelo. pa le še siplje, in z lehka prši doli oa zemljo! Sedaj gre droboa sipa, sadaj gre koscema. Te bele muhe. vsaka mična in liSna vrtalka na šest voglov, kaku letajo in plešejo po mrzlem zrakn!
Tiho in nemo se saeg doli iz skrivaostnih višav vl</ga zemlji na onemogle prsi, kakor tlačeča mora po noči na spePega tloveka.
Skrbni gospodar kar moliie strmi izpred praga pod milo neM. Dobro mn de, videčemu. kako slamnata streha prijazno toplo odeva pohištvo ; ali milo se mn dela, pregledovajočeinu, kako sadno drevje po vrtn teži k tlam, kako se napeto Teje nizko SM, poječavajo in pokajo.
Pa kaj drevje, ki ne ve in ne čuti, kaj se godi; poglejmo uboge živali, ki 2 nami zimo prebijajo, prezebajo in stradajo! Kadar zapade sneg, gnjet6 se V8e okoli človeških stanovanj. Od jntra do vefiera milo prežž po hrani za svoj prazui želodec, in skoraj niiloSJine proaijo človeka.
Glej rujavpga kraljKka, ki prvi prinaša sneg z gora! Kako ta nboga živalea res božji dao skaklja okoli pohiSlva, samie skozi luknje r skladnice, ter na tanko in dobro prebrskava vsako ametico tik stene, da bi dobil kaj jestL Ščinkovec nlii hruške na jeducj nogi fiepeč, drugo pa k sebi stiskajoč v razmrSeni kožuSiiek, čirka ia lačno prežl pred hleve, kedaj bode hlapec ali dekla živini oasipala in morebiti kako zruice ali vsaj kak otrobek raatresla. In rumeni struad, ves otrpnel od mraza, obeša se okoli svisel po gluhem kiasji iz otepov, da bi našel kako zmiee in se okrepfial. Lp vrabec malo kaj čuti tistih rev io nadlog, s katerimi se njegovi sorodniki po zirai tako bridko bore. On po vsem pohi^tvu kakoi* domi, premeta vsa kota po svislih, po skednjih in odrih, kjw se kolikor toliko strnenega pridelka nahaja. Eadar slisi, da knrja tropa v veži kokoda<!e, že preži iz kake zgornje line pred prag- In komaj knretina kaj dobi, smuk! je tudi on, nppovabljeiii gost, že tudi med njimi.
Ali predno so tako sfcradajoča ptiCja žival komaj za najhu.jSo silo okrepža, zalfae jo noč. Pač gleda, da vaaj pod kakim nastreSkom rtakne mrzlo glavico pod porotnico, vendar le aa vsem životu od mraza drhti, razen vrabca, ki se blizu kacega toplega duška iz hleva še precej povoljno počutL
Ne le aamo živali, tudi Ijudje mnogo trpž po zimi. Glej ubozega siro-maka! Komaj za najhujšo potrebo v borne ziplate zavitemu se udje od mraza ttesejo. Kako mu se nogi Sibite, kako ga vedno kašelj sili. Strgan rokav, gosli gole, palec a črevlja, glava vsa beia, kakor s snegom opadena, zarcs je on sajn prava zinia po zimi! ln vkljub tega lilzi ubožec po ozkej gazi in zmrzlem snegu od veže do ?eže za suho skorjico kruha! Pa tudi marsikje stopi čez prag, kjer r hiši pe4 po zimi tako dolgojasno mrzla stoji, marsikje, kjer gladni otroci v samih srajcah milo prosijo raatere kruha.
Iz ponižue vasice pa tudi v mesto zima prikima. Tudi tii v velikih hiSah in za Sirocinii vrati je toliko toliko sob, po katerih mraz izpreletava borne družine, katere nimajo kaj djati t peč in v lonec.
Prem6žnejSi milosrCui ljudje ubogiin siromakom dajejo hraoo, obleko in kurjavo, pa se tndi spomiajajo ubozih živalic, ki stradajo po zimi.