PRESS - CENA L 1.50
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA	Sobota,	8.	januarja	1944
Doms&ransfvo -naša protirevolucija
in naša rešitev
Ma/of oSiav^0:? „ PrinaSa 'Z°
^ nji članek * decemb™ nasled-
Btm :ir^/eTO,DCiJe,ni - ten., da so pri- -1nili PO pristaših ■> m	.	*.,vKe	p„,.„	.	,,ruge
W stranka; da so člani enega društva začeli preganjati člme drugega društva, ampak v tem, da bo omišljeniki ene stranke planili po som.ljenikih iste stranke; da so člani enega društva planili po članih i s tega drištva; da oče ni varen pred sinom, brat ped bratom, vaščan ne pred sovaščanom, v je samo zato, ker je komunistična partiji Slovenije po svoji OF tistemu člann družini; vaščanu, somišljeniku kateri koli stranke, ki se ji je pridružil, dala na slov »narodri osvoboditelj«, tistemu član družine, vaičanu, semišljoniku katere ko! stranke, ki je spoznal njen boljševiški n? men in njeto laž in se ji ni pridružil, p dala priimeS »narodni izdajalec«.
Pod tem satanizmom komunistične pa tije, zavarovanim z orožjem njenih tolp, vse prejšnje, kar je narod 'imel, padlo v n! Danes je naš narod razdeljen samo še pristaše komunistične partije po letu 19! to je pristale OF in pristaše pristnega s-venskega naroda Izpred leta 1941; z drugii besedami ni pristaše komunistične, bolj-viške,, brcjnarodne in brezverne bodočnti na tem ozemlju, in na pristaše slovensken krščanske bodočnosti našega naroda.
Zakaj slovenski narod, kakršen je >il pred letom 1941, ni mogel komunistične e-volucije preprečiti, to je posebno, zelo b-sežno poglavje. Vnebovpijočo krivdo ia-jo za to tudi cesarske italijanske okiti, ker so najprej narod kot tak v vsaki orgti-airani obliki razpustile.
Tu hočemo opozoriti le na dejstvo, dtje narod stal bez vsake organizirane oblikeja je revolucija že tu in je večina nart ds.e v njeni vihri in trpljenju.
Kdo naj torej Btre komunistično revu-eijo za slovenski narod in od njega komo odstrani njene nevarnosti! Komunistna revolucija Jo nastala prav zaradi te^a. er je ni nobeno od prejšnjih društev, no>na prejšnja ustanova mogla preprečiti; naala je zaradi tega, ker so bile laži in ščumje komunistične strnke, zavarovane z ordem njenih tolovajev, močnejše in zapeljbjše kakor vsi ostali programi. Tudi mena prejšnjih strank ni mogla komunlstičr revolucije preprečiti. Se manj bi jo Dgla ustaviti in streti zdaj.
Ali bo OF strla stara npravna sij ooll-cijska oblasti Kje, ko pa vidimo, i so oblastniki sami bili pristaši in varut OF; ko dan za dnom vidimo, kako seprav vplivni pristaši OF izmuznejo končnen pla Čilu, po večini »zaradi pomanjkanjadoka-zov«. OF pa dokazuje nad 15.000 mrtvi Slovencev in opustošena dežela! ,
Jamo torej je, da nič starega n more komunistične revoluoije streti, ker e nič starega ni moglo preprečiti ali jo ničiti, to je bila še v povojih. Tudi nobena loven-sta nsianova danes ne more streti jmuni-stičr.6 'ovolucije sama, ker je narodpo dveletni državljanski vojski preveč osloljen in so tosloi protikomunističnega odora že močno razredčeni.
Tiela je v nnjvečjl naglici —ker bo muniitčna partija ne bo čakala - izvesti novo irganizacijo vsenarodno, neolitično, nedrištcno, katore edini cilj bo, d z lučjo resniiepremaga komunistične laži, krščanstvom atanizem komunizma, z or«,jem ko-mnnbtino orožjo, torej edini cilj da stre komimitično revolucijo v celoti, do proti kominitiini '■evoluciji izvede pntirevolu-cijo, vtajenj^ naroda in njegovo osvoboditev cd protoče rdeče nevarnosti.
Ti dovenska vsenarodna oranlzacija, ki n te nobene zveze s prejšnjim strankami, ck-iStvl ali kakršnimi koli zdnžbaml, je slove igo domobranstvo, Slovenko domo-brank« je slovenska narodna ojska, katere rini narodni cilj je streti romunistič-no rtolueijo. Nobena prejšnjil političnih orgarzneij takega cilja ni imele, ker ji ni bil p rebon. — Cilj slovenskega domobranstva e, narod osvoboditi boljievizma in spet spostaviti družinsko, vaški, pokrajinsko i narodno skupnost.
Ti osvoboditev od komunistične nevar-no»ll,uničenje rdeče revolucije pa samo na sobi pmeni silen vzpon na ide in njegovo voli kanovo‘rast. Ni to ustavitev življenja na položnu iz 1941, Rmpak pometli vlikanski napreet. Je kakor popolno, končno ozdravljenja In znamenja, da je treba samo še boiezei zadavi. Ozdravljenje je napredek, je dola-t, da je v telesu zmagala sila življenja, m znmenje, da je treba samo še časa n se bo bolnik okrepil.
Ko bo domobranstvo strlo komunistično revoluoije in narodu spet vrnilo mir in varnost, rta bo Sloveueo — katere koli stranke — spet vnron v svoji hiši, v svoji vasi, na Polju, na cesti, v gozdu, v mestu, takrat se bo nnrod nokoliko oddahnil, življenje ga bo peljalo naprej in kmnlu sl bo opomogel.
Zemlja bo prvo Jesen rodila, ko da ni bilo nič, žene bodo rodile nove Slovence, v vaseh bo novo življenje ob pesmi in delu in domtičem kruhu in noč bo spet težko pri-Čakovat a prilikn za varen počitek.
In rkrat bo sedanja revolucija spomin na vedi .sli hoj slovenskega naroda za samega s- le.Zinaga nad to revolucijo bo narodu vi n nrlčaa njegove moči, zdravja in »eumrlj vod.
PrSsldcnt General Leo Rupnik spricht zum slotvcnlsclien Volke — Prezldent general Leon Rupnik govori slovenskemu ljudstvu.
Lastna sila, neupogljiva volja do življenja -
m pogum za bodoče
Na novega leta je imel deželni predsednik general Leon Rupnik po radiu nagovor, v katerem Je med drugim dejal:
Ljubi moji slovenski rojaki!
Ob slovesu od starega leta imamo že tako navado, da ga pregledamo — pri tem pa vse neizpolnjene želje In nade radi naprtimo mlademu novemu letu.
Naših upov in želja za bodočnost pa ne smemo zaupati kar mlademu letu, temveč se — ne glede na koledar — smemo zanašati samo na lastno silo, na našo neupogljivo voljo In na naš pogum, da hočemo živeti.
Sicer smo prav majhen narod, najmanjši v Evropi, vendar pa kljub temu že 1400 let z največjimi narodi našega domačega kontinenta skupaj prenašamo veliko trpljenja in veselja, ki ju useda dodeljuje tudi njim. — In če meseca septembra, ko nas je izdajstvo združenih badoglijancev in bolj-ševikov oklepalo v smrtnem objemu — če tedaj nismo propadli, ne bomo propadli niti v bodočnosti.
Vsekakor nam Je ob septembrski, za življenje nevarni krizi pomagala Nemčija, ki ji bomo za to večno hvaležni. — Toda Nemčija nam ne bi bila pomagala, če se ne bi bila prepričala, da živeti hočemo ter znamo za svoj obstoj tudi pridno delati in se hrabro boriti.
Za varstvo ln za mogočno pomoč branilca vse Evrope, velikega sosednjega nemškega naroda, se moramo torej zahvaliti tistemu delu naših slovenskih rojakov, ki si je ohranil zdravje duha, namreč:
Prvič — hrabrim prostovoljnim protikomunističnim miličnikom, ki so v obupnem položaju kljubovali dvojnemu objemu partizanov in badoglijancev ter so se s težko borbo prebili do nemških meja in v Ljubljano, da od tukaj pod vodstvom Junaške nemške oborožene sile z nezlomljivim pogumom nadaljujejo boj in se na novo organizirajo kot slbvensko domobranstvo.
Drugič — korajžnim in svoje dolžnosti sc zavedajočim kmetom, ki so svojo grudo obdelovati tako dolgo, dokler Je niso morali napojiti z lastno krvjo, ali pa so — z uje pregnani — zagrabili za orožje ter dopolnili domobranstvo in se sedaj pripravljajo na končni obračun s tolovaji.
Tretjič — pridnim, sposobnim in narodno zavednim delavcem, ki so ob strojih ali s svojim orodjem storili svojo dolžnost ter niso zapustili svojih mest ne glede na skromne mezde, hkrati pa tudi prezirajoč zapeljiva vabila židovsko-boljševiške «uver-naclonale.
Četrtič — svojim dolžnostim vdanim in ljudstvu zvestim uradnikom, duhovnom, zdravnikom, šolnikom, inženirjem in drugim državnim, javnim in zasebnim uslužbencem, prav tako pa pripadnikom svobodnih poklicev, ki se od lažnive propagande niso dali zapeljati, temveč so z dostojno večino slovenskega ljudstva vzdržali pred sleparskimi obljubami sovražnikov ter so vztrajali ob težkih grožnjah in kljub terorju rdečega podzemlja, posebno pa še novinarjem, ki s svojo odločno in Jasno besedo dajejo boju proti komunizmu duhovno oporo.
Petič — večjemu delu slovenske mladine, ki jo je samo zdravje in veselje do življenja ter se z zanesljivo pravimi občutki povezanosti z domačo zemljo ln njenim ljudstvom prirojeno zgraža nad duhovno, moralno ln fizično pokvarjenostjo svojih tovarišev in tovarišic, razjedenih od židovskega strupa, ter Je odločena, da sebi in vsemu svojemu narodu z mladostno krepkimi udarci skuje bolj zdravo, za plodno delo bolj vneto, lepšo, sončnejšo bodočnost.
S temi pozitivnimi prvinami ln z njihovimi lastnimi močmi moramo in tudi bomo kot pravi evropski narod — ne glede na vse ovire in težave — še nadalje v še večji meri izpolnjevali svojo dolžnost. Posebno bomo pa svoje dolžnosti izpolnjevali tudi s preziranjem morebitnih nasprotnih udarcev, ki nagega poguma nikakor ne bodo ohromili, temveč še okrepili.
Težak je program in -Uho težite so naloge, ki si jih zastavljamo.
Toda stvari se moramo lotiti ln tudi zmagati! Zakaj samo tako si bomo zaslužili in priborili trdno povezano narodno skupnost in tisto resnično socialnost, ki sta nam porok ln Jamstvo za tisti prostor, ki nam v družini evropskih narodov po pravici ln zaslugi pripada.
Ko se pa spet lotimo našega dela, moramo obenem s sebe otresti vse zlobne strasti, ki so nam Jih desetletja dolgi strankarski politični prepiri ln zdražbe napravili skoraj za navado, da se Je naša narodna edinost razbila ter smo prav zato'tako dozoreli za razdorno počenjanje komunizma.
Nevoščljivost ln zavist, sebičnost in sko-puštvo, ovaduštvo in podkupljivost, umazano stremuštvo ln korupcija ter podobne grde lastnosti morajo izginiti ter napraviti prostor tistim krepostim, ki nam edine
TEDEN V SVETU
Po svečani zaprisegi vsoh srbskih oboroženih oddelkov na novega leta dan je bilo prebrano tudi dnevno povelje srbskega ministrskega predsednika in vojnega ministra generala Nediča. To povelje pravi mod drugim: Rofiitev in obstoj Srbije in srbstva sta odalej zaupana domačim vojakom. Pri vzdrževanju varnosti, reda in miru ne sme biti ni-kakega sočutja. Boljfieviki in komunisti morajo biti uničeni, ker bi oni v«e razrušili, kar je srbskega. »Uničite in pobijte jih, iztrebite ta plevel s srbsko narodue njive.<
V Pragi so ustanovili Češko protikomunistično zvezo, ki jo vodijo vodilne osebnosti in so k njej pristopila številna strokovna društva.
Sovjetski zastopnik v tako imenovanem Italijanskem odboru je predlagal, naj bi prepeljali v Sovjetsko Rusijo iz Južne Italijo otroke, stare od 4 do 15 let, katerih starše so pritegnili v delovno službo.
Sovjetska vlada Je sklenila poslati svoje vojaško zastopstvo k Titu, voditelju razbojniških tolp na Balkanu.
Na neki ameriški letalski prireditvi je ameriški državni tajnik Hull povod il, da so si Združene ameriške države postavile za cilj, podrediti ves bodoči letalski piMnet sebi.
Cisti dobiček severnoameriških trgovtskjh družb se je v prime* i z letom 1939 dvignil za celih 400 odstotkov.
Angleški mesečnik »Nineteenth Century« piše: »Sovjeti so zahodni svet pripravili do prepričanja, da je bila komin-terna razpuščena. Toda pod tem razpu stom se je skrivalo nekaj čisto drugega. Dokler je bila korainterna v defenzivi se jo koncentrirala v notranjosti sovjetske trdnjave. Zdaj pa je profila v ofen živo, in iz tega razloga jo bila mobili zirana in stavljena v pogon, to se pravi: vsaka komunistična stranka nastopa na svojem nacionalnem odseku.«
Dobra desetina vsega sovjetskega prebival stva in petina dolovnib moči, s katerimi
Iz vsebine:
Na 1. strani:
Domobranstvo — naša protirevolucija ln naša rešitev.
Lastna sila, neupogljiva volja in pogum do življenja — slovenski program za bodoče.
Teden v svetu.
Na 2. strani:
Tudi VI ste bili na komunističnem »seznamu smrti«! (Odkritja in imena iz komunističnega obveščevalnega arhiva.)
Na 3. strani:
Novi podatki ln dokumenti lz komunističnih seznamov.
Teden doma.
Na 4. strani:
»Jugoslovanska osvobodilna vojska je zadala Nemcem hude izgube ...«
Pisma nam ln vam.
Na 5. strani:
Dvojno življenje Evna Azeva.
Na (. strani:
200 letnica Japljevega prevoda Sv. pisma v slovenščino.
Na I. strani:
Sprehod po bombardiranem Berlinu. Dokumenti o ljudeh in dejanjih »osvobodilne« vojske.
lahko dado moči za Izpolnitev naših težkih nalog.
Najprej moramo v naši mali pokrajini napraviti red!
To se pravi: ml moramo Iztrebiti komunizem ln pokončati njegove požigalske drhali — zagotoviti si moramo varnost ln mir — odstraniti razdejanje — uresničiti obnovo — vse kmetijstvo spet dvigniti na višek — oživeti spet industrijo la obrt itd Seveda moramo hkrati z vsem tem obnoviti ali ustanoviti tudi vse za te namepe potrebne organizacije.
Z uspešnim uresničenjem vseh teh del ln prizadevanj bomo dokazali, da smo, če prav majhen, vendar vrl, prizadeven, pošten in hraber narod, ki bo — kljub vsem vojnim težavam — Iz naše domovine spet lahko uredil naš prelepi vrt. Hkrati bomo pa doprinesli dokaz, da te naše prelepe do movine nikakor nismo voljni Izročiti Židov sklm politkomisarjem, naj bi nas odvedli v tundre ln tajge severne Rusije in Sibirije — polnit židovske denarne vreče.
Tako vidite, da se program za ustanovitev nagega novega življenja ne da prisiliti v koledarski predal enega edinega leta. Sedaj vemo, da je naše vstajenje odvisno samo od nas samih — da moramo vso svojo voljo in vse moči zastaviti trajno ter sta za to potrebni — edinost ln disciplina.
Ne glede na koledar je začetek storjen.
Protikomunistične manifestacije v mestu Ljubljani in po pokrajini — sklep z domačij pregnanih dežetanov, da bodo delali ln se borili do zmage — oklic predstavnikov vseh slojev vsem Slovencem ln Slovenkam na neizprosen boj zoper komunizem — neodjenljiva borba in organizacijski napredki našega domobranstva, prav posebno pa še boj, ki ga Je naše domobranstvo z ramo ob rami v zvestem bojnem pobratimstvu s hrabrim nemškim vojakom proti desetkratni premoči Junaško ln zmagovito dobojevalo v borbi za Kočevje, naš slovenski Alcazar, nam daje pravico za trdno vero v končni uspeh.
S to vero vam kličem, Slovenci ln Slovenke, da nastopa doba, ko si boste s svojim prizadevanjem, s svojim delom in s svojo trdno vero v zmago lahko svoja Imena za večno zarisali v zgodovino naše domovine in vsega slovenskega naroda.
Vsem potrtim in vsem pogumnim kličem in od srca voščim, naj nam leto 1944. z vdanim delom za slovensko domovino vsem prinese veselje, čast in srečo!
Uradne iziave o sovjetskem slovanstvu
Sovjetska uradna izjava z dne 10. maja 1940:
»Agencija Tass je pooblaščena, da te novice (= o tem, da je politika sovjetske Rusije slovanska politika) niso samo netočne, temveč tudi smešne, zakaj po mnenju sovjetskih odgovornih krogov je vseslovanstvo tako a splošnega kakor tudi mednarodr.o političnega stališča povsem reakoionarno gibanje, ki je v nasprotju s politiko sovjetske države«.
Ta izjava do danes ni bila preklicana.
Izjava slovenskega vodilnega boljševika:
»Tisk takoimenovanih zffradnih demokracij je v sedanji vojni večkrat obdolžil Sovjetsko zvezo, da v svojih stremljenjih predstavlja tretji imperialistični tabor, ki se bori za. smotre panslavizma, za slovansko oblast nad svetom...« (A. Poljaneo — Boris Kidrič v »Sodobnosti« 1. 1940.
Tudi ta izjava ni bila preklicana.
Kaj' pravijo na to slovenski io j.dovan!, ki vidijo za OF ne roko kominterne, temveč »slovansko« Rusijo!
»Junaška dejania osvobodilne vojske v Sloveniji«
Da prehitimo komunistično in ofarsko propagando sporočamo:
»Oddelki jugoslovanske osvobodjlne vojske v Sloveniji so zasedli važno, dasi skoraj do tal požgano prometno križišče in pristanišče Cerknico ob Cerkniškem jezeru, kjer prebivajo same ženske. Po hudih bojih So zlomili sovražnikov odpor ter razdejali vse promotne naprave, važne za nemfiki oskrbovalni promet in sicer: požgali so le-soni, za silo popravljeni most čez krajevni potok in podžafrnli vse tiste redko brvi, ki jih je pustila cole lafika cesarska vojaka med svojimi »boji« s konmn sti. Posel ne^ra pomena je v tem oziru most, ki je vezal hišo kmeta Brinarja, stoječo na vojaško važnem otoku med dvoma mlinoma, z bregov omenjenega potoka. S tem je onemogočen sleherni vojaški promet med omnjenim kmetom in celino. Zaradi podrtih mostov, ki jih po sodbi strokovnjakov, n bo mogoče popraviti prej kakor v eni uri, je tudi ustavljena sleherna plovba nemških podmor-mornio po cerkniškem potoku, kar pomeni nov, važen prispevek h končnemu zlomu Nemčije.
Ko so oddelki osvobodilne vojske to važno delo končali, so se umaknili. Pri umiku jih je oviralo le lajanje redkih psov in kruljenje Se bolj redkih prašičev, ki so imeli srečo, da so se ostali v tej trdnjavi. Upamo, da bodo zavezniki to pomembno vo-jAško dejanje znali ceniti v vsem njegovem obsegu.
Kriza v zdravniški zbornici
V Zdravniški zbornici je nastopila huda kriza. Ta ustanova bi namreč izmed vseh podobnih morala izključiti največ članov, Dat je na 2. strani.
razpolaga Sovjetska zveza, torej približno 18 milijonov ljudi, je po priznanju angleškega lista »Nineteenth Cen-tury« izgubilo osebno svobodo s tem, da jih kot jetnike, pregnance, izgnance ali celo kot kriminalce gonijo na suženjsko delo od enega državnega podjetja do drugega.
Predsednik francoske vlade Laval je preuredil notranje ministrstvo, ustanovil posebno državno tajništvo za notranje zadeve ter postavil na odgovorna mesta zanesljive ljudi. 8 to novo preureditvijo je Lavni dal izraza svojemu t.-dnemu sklepu, da naredi v Franciji red in odločno nastopi proti komunističnemu nasilju in političnemu tolo-vajstvu, ki ga Je skušala zasnovati sovražna propagand«.
Neki sovjetski komisar, ki je skozi Madrid hitel dalje v London, Je dejal, da imajo zastopstva sovjetskih častnikov, ki so odpotovala v. Anglijo, nalogo, pridobiti bivše carske častnike za Sovjetsko zvezo ter jim vrniti prejšnja vojaška mesta in odličja. Takšni vabljene! nasto-
pajo tudi že na Portugalskem, na Švedskem in v Turčiji. Kaj če ni to poskus, da bi vsaj carski Rusi potegnili boljševiški voz iz blatal
Komunističnega voditelja v Badoglievl vladi, Giovannia Rovedn, Je italijan-ekn republilamska policija zaprla. 8 tem je postavljena na laž iz tujine večkrat razširjena vest, da je bil Roveda v Turinu umorjen.
Madžarski vojni minister jo prepoved o potovanju v tujino raztegnil tudi na vse moške madžarske državljane od 18 do 60 leta starosti brez ozira na to, ali so že služili vojake ali ne.
»Najtežje vprnSanJe francoskih disidentov je
spraviti v sklad interese naše vojske in komunističnimi« je dejal general Giraud na svojem obisku pri generalu Aleksandru. »Prepad mod menoj in komunisti je nepremostljiv!«
Nemška vojna proizvodnja lahko da dovolj vojnega blaga za nadaljevanje dosedanje nemško strategije, meni celo ameriško zunanje ministrstvo, kakor poroča londonska poročevalska služba.
Tudi Vi ste bili na komunističnem ffs@zmmu smrt!"!
Odkritja ter imena iz nedavno zasačenega komunističnega obveščevalnega sndišča v Ljubljani
15. januarja lani je >Slovenski dom* prinesel v fotografskem posnetku — Zal okrnjeno — pismo slovenskega komunističnega prvaka Edvarda Kardelja z navodili, katere ljudi mora tolovajska vojska med Slovenci brezpogojno poklati:	duhovne, razumnike,
častnike, kmete, kmečke sinove.
20. novembra lani smo v uvodniku >Mo-rija po načrt ut objavili načrt komunistične Osvobodilne fronte o likvidaciji 20.000 ljudi v Ljubljani, 20.000 pa na deželi. Načrt določa. da je treba pobiti vse idejne nasprotnike komunizma, vse voditelje nacionalnih skupin, vse razumništvo, ki ni včlanjeno v partiji, vse »zastopnike starega reda*: kmete, uradnike, orožnike, častnike, trgovce, hišne posetnike in tudi vse zaveznike komunistov v OF: podpornike, somišljenike, simpatizerje itd., i n s i c e r po seznamih, ki so že sestavljeni.
3/. decembra smo prinesli v našem listu fotografske posnetke izjave centralnega komiteja komunistične partije Slovenije. Izjava, ki jo je podpisal Boris Kidrič, naroča brezpogojno likvidacijo vseh nekomunističnih prvakov OF, vseh kmetov, industrijcev, vseh meščanskih politikov, brez ozira na to ali so OF podpirali, sodelovali v njej ali ne; likvidirati je treba vse razumnike. Študente, duhovnike; častnike, tudi če so v >narodno osvobodilni• vosjki.
Po objavi vseh teh dokumentov so se ne le pri Ofarjih in komunistih, temveč zlasti pri slovenski sredini, ki je vsaj duhovno vsa za OF in njena zaveznica, oglasili pomisleki o verodostojnosti teh listin. *Saj komunisti ne morejo biti taki,€ so ugovarjali zlasti ljudje, ki so vsako, še tako podlo in noro propagandno laž OF slepo verjeli, širili in zagovarjali; ljudje, ki so bili vsakogar, katerega ie OF ubila, takoj pripravljeni imeti in razglašali za izdajalca.
Resničnost Kardeljevih navodil so dokazale Grčarice, Turjak, Kočevje in njegov >proces«, Mozelj, Jelenov žleb itd., itd. Resničnost in verodostojnost ostalih dveh dokumentov, zlasti kar se tiče končne usode vseh nekomunistov v OF, bi bili lahko dokazovali s tujimi in domačimi primeri.
S tujimi:	usoda	socialnih	revolucionar-
jev, menjševikov in trockistov v Rusiji, ko se jc Stalinov boljševizem z njihovo pomočjo oklepil toliko, da je lahko shajal brez zaveznikov; usoda španskih in katalonskih anarhistov, pripravijalcev in izvajalcev tamkajšnje revolucije potem, ko so v revolucionarnem bloku dobili oblast komunisti.
Doma bi lahko navajali likvidacijo Sokolov leta 1042, umore posameznikov, kakor n. pr. znanega krščanskega socialista in voditelja belokranjskih tolovajev Mitje Stajerca-Grčarja ter Kosta Kositra-Vilfana. Dokumentov o tem smo že precej prinesli. Lahko
Nadaljevanje • I. strani.
ker «o «0 pregrešili z delom prot! avojemu naroda, proti ugledu lastnega stanu ali pa ■ čisto narodnimi tolovajski, označenimi v pravilih s splošnim pojmom »nečastna dejanja«. Kuga je nastala zaradi tega, ker odbor, naj bi Se tako rad, o Čem takem niti sklepati ne more, ker ni — sklepčen. Med tolovaje je odšel odbornik dr. Marjan Ahčin namestnik odbornika dr. Bogdan Brecelj, odbornica dr. Merljakova je zaprta zaradi podpiranja OF,
Pa Četudi bi bil odbor sklepčen po številu in po volji, bi ne motfel narediti ničesar. Predsednik disciplinskega sodišča dr. Igor Tavčar, ki bi moral vse predloge za kazensko postopanje ter Izključitev dobiti in jih obravnavati — je tudi v hribih.
Kaj torej stanovskemu zastopstvu naših zdravnikov ostane drugega kakor odborova kriza, najzgovornejši izraz globoke moralne in politične krizo, v katero je zadnji dve leti zabredel slovenski zdravniški stan!
Pismo iz rdeče vojske
Dopisnik domobranskega glasila v Novem mestu iz komunističnih vrst se je zopet oglasil in poslal zanimivo poročilo, ki pravi:
»V naših vrstah je vse dcprlmlrano in le s težavo dobiš koga za patrolo. Obutev je raztrgana, četrtina moštva je bosega. Oborožitev je slaba, ker smo večino orožja zgubili. Mnogo sino ga zakopali, pa zdaj ne moremo do njega. Bencina ni, olja za mazanje tudi ne, 7.ato strojnice ne delujejo. Prej so štele čete po 50 mož, zdaj le no 20. kvečjemu do 30. Mnoge čote obstojajo le po 20, kvečjemu do 30. Mnoge čete obstajalo lo po imenu, v resnici pa moštva ni. Ljubljanska, Levstikova in Železničarska brigada so bile razpršeno in pobite. Iz ostankov troh se ne bi dala sestaviti niti ena več. Tisti, ki morajo v zasedo, živijo v stalnem strahu, kdaj so bo začola zopet ofenziva, ali pa čakajo, da bo prišel nemški tank da bi zbežali. Več ko polovica bi jih rada šla od tolovajev, a je težko, ker domov si ne upajo, k domobrancem pa nimajo korajže. Splošna sodba jo, da bo v kratkem še ena ofenziva, hujša od prve. Ko so pred prvo ofenzivo metali letake, ro bili tolovaji silno obupani. Co bi «e to še enkrat ponovilo, bi jih večina pribežala k domobrancem.«
Razdeljevanje tobaka
Ljubljana, 7. januarja.
V zvezi z uvedbo tobačnih nakaznic obvešča monopolska uprava, da veljajo glede oddajanja tobačnih Izdelkov za potrošnike do nadaljnjega sledeči predpisi:
1. Na en dvodnevni odrezek tobačne nakaznice dobe mošk* 20 gramov, ženske 10 gramov tobačnih Izdelkov. Cigarete se računajo za l gram. cigare pa za 5 gr.
2. Odrezki se smejo izkoristiti samo v tekočem mesecu.
3. Cigareto ln cigare se smejo nabavljati največ na « (Šest) dni vnaprej.
Rezan tobak 4n noaljanec se prodajata »amo v Izvirnih celih zavitkih po 20, 50 In 100 gramov proti odgovarjajočim odrezkom.
Žvečilni tobak se oddaja po rebrih na 4 odrezke za ceno €.25 lir.
BavnatelJ Tobačne tovarne.
bi navajali zadnje umore vidnih OFarjev-ne-komunistov v drugih krajih zadnje čase
Nič pa ni resničnosti teh načrtov o po-kolju vseh nekomunističnih ljudi, tudi zaveznikov, podpornikov in sodelavcev OF, dokazalo tako kričeče in tako neizpodbitno kakor odkritja v arhivih glavnega komunističnega obveščevalnega in organizacijskega središča v Ljubljani, Gradišče 4.
Oblast je tam poleg drugega našla tudi ogromen seznam ljudi, ki jih je komunistična partija kot svoje nasprotnike opazovala na vsak korak in jih imela na likvidacijskem načrtu. Pa ne satno nasprotnikov! Na seznamu je polno ljudi, ki jih je javnost poznala kot somišljenike, kot podpornike, celo kot vodilne f i g u -rev OF. Toda pri partiji so bili zapisani kot ljudje, ki bi zaradi porekla, zaradi socialnega položaja, zaradi mišljenja utegnili že s svojim pojavom ovirati revolucijo in uresničevanje komunističnih načrtov. Zaradi tega jih je treba spraviti s poti.
Za primer naj navedemo samo dve imeni: dr. Lada Vavpetiča ter inž. arh. Tomaža Štruklja.
Prvi je bil ne le pristaš in podpornik OF, temveč celo Član njenega Vrhovnega Plenuma, kakor vemo iz uradnih razglasov. Da se izdaja za enega vodilnih ljudi v OF, je razvidno celo z lista, ki je bil v tej kartoteki smrti določen zanj. Namenjena mu je namreč bila likvidacija, četudi je po 8. septembru Šel celo na teren.
Drugi je značilen primer naveličanega, blaziranega, na pol umetnjakarskega* razum nika, ki je v komunistični OF videl nekaj novega, nekaj izvirnega, komunist »i bil, ker
Podstrešje je bilo narejeno tako, da je bil na prvotnem podu narejen se en pod ter vse skupaj ometano z malto. Vmes je pa bilo čuda stvari. Na podstrešju je bila tudi še sobica, kjer so bili najbrž sestanki.
Eden domobrancev je stikal naprej in našel okno. Razbil ga je in ko je pogledal skozi, je v sobici videl nekega človeka. Vprašal ga je, kod 6e pride noter. Neznanec mu je odgovoril, da mora iti skozi drugo hišo. šel je, toda neznanec mu je medtem pobegnil. Bil je znani nogometaš SK Ljubljane Kroupa Acko.
Medtem je prišel oddelek domobrancev in preiskovali so naprej. Potem je vzela stvar v roke policija, ki je odkrila že bolj zanimive stvari, o katerih pišemo v naslednjem.
Domobranec, ki je to pripovedoval, še ni star šestnajst let in je hodil v tretjo gimnazijo, dokler ni stopil med domobrance. Rekel je, da sta s tovarišem kopala s tako vnemo, da sta imeln polna usta prahu in bila tako utrujena, da jima je vse curljalo z obrazov. Po opravljenem delu sta si privoščila temeljit počitek. Tisti dan sta nameravala iti v Opero, j
Gomlršek, Bernekarjeva ulica. Preaša BeOa pošto, hodi h Kalanu, Demšarju.
Slakoper Anica, Tovarniška, aktVna Bega, prenaša pošto.
Gerovac, Cigaletova ul., stanuje skifcaj s svojo prijateljico Kovačič. Oba sta velika prijatelja trgovca Legata v Pre&r-novi ulici.
Inž. Franz, šiška.
Inž. Tuječ. Dvorezni nož. Ima švicarsko državljanstvo, zaradi tega mirno deluje. Ona je rodom Čehinja. Nedavna njuna izjava je: »Vsega gorja v Sloveniji so krivi hribovci« (GSP).
Llsolov, plavogardist, bivši oficir.
Frltsch, Ilirska ul. 12. Avto št. K 1J ^82 je stal dne 24. 3. pred njegovo hišo.
Emanuel Valjavec, grafik, žena — Fra v. kopanska 5.
Dr. Žvokelj, Drenikova 26. Hčerka im sestanke Bega.
Šifrer Marica, Koroška 10. Pri njej ni domu sestanki. Mašič Milica, Spetič Ančki
Grožnje so P™ne‘l* * kaUtiene organiza-tajnik Zelez“l6arB komisUo Po Enačaju el-cije in Strokovne	.zjavlja, da bo
nit. porojen a Furlank .	^	Pred	pri-
zmagala končno le Sela «^ ^ delaV, bližno tremi tedni :e go >Treba je, da cem. naj stopijo v sind kat. ^ N.egova obračate plaSft po Jet5“' g(uga DZ, Kav-družba so: Simoni	k0aiumu,	in	Vičič.
Čič Dušan, sluga v *el° "	,0	etarejfu,
Vsi trije stanujejo ▼ gtanuje v mali sobi sivih las, bivši orožnik.	teater«.
polog dvorane, v katJe. industrij-
Milharčič, DZ, i. f	..jeva	ul. 22 a.
pisarna, desno.	lo	prejšnjih
ska Šofer treh.
Kristan, DZ.,
v ‘sfužbi DZ. spada v vrsto
I. nadstropje.
koncu hodni jena hodi
pisarna, vrata ^f^Frančlška in njena ka. _ Hišnica Kotnik r	hodl
služkinja sta v "D®\elilc nasprotnik T.n Berdajs, uradnik	fe	Blodi,	vse
»To je bila opera,« je rekel, »da si se sam j
j ln druge, Raznašajo belogardistično litera-
nisem mislil!«
Odkritje v hiši na vogalu Erjavčeve ceste in Gradišča je prineslo ogromno komunističnega obveščevalnega materiala, ki je po svoji vsebini in obsegu tako važen, da jc treba z njim postreči javnosti, da bo vedela razlikovati, kaj je propaganda in slepilo in kaj stvarno ozadje vseh ofarskih in komunističnih akcij.
V skladišču je bilo polno dovolilnic in dragih izkazil bivših Italijanskih vojaških in civilnih oblasti. Vse te izkaznice so bile oskrbljene t
t turo.
Benet Andrej, Baragovo semeniSČe. Prj
I OF, c \ to os
*	i\
nevaron.
Poročilo o
osebo še opazujemo.
bil 26. 8. sestanek plavih, kate* U(1
Opaiuj''*"	„	i
Družina Kukavica. Cekinov grad.
•ib*'-ftp.z partiza:
■ <jO. Ko jV u
rega se je udeležil tudi Jakus Bogomil, k je bil na rešenem transportu. (Ker 6e j< rešil komunističnega pekla in ga niso mogl
naših spal tam pri neki strani, j® Kuka-: vica st. prišel k njim in rekd: *Kaj vam je ljubše, ali da vas ovadim, ^i da ta člo-
Vsi v
X Col 1 nuuiuuioui/ucba	II* 6«	‘“"h	*	.	.	_
ubiti, 60 ga dali v likvidacijski seznamiv6'5 takoj izgine.« Tesno B&dWe z .. r-Op. ured.)	manom.
_	,	ml,	.	.	.. ..	,	Uranič	Ivan,	B!eiweisova ci‘17- Uradnik
Teuerscuch s Štajerskega, bivši poslanec ■mr, c j	Poštne hranilnice, je šleva in (vorezen noz.
JHZ. Se druži z ing. Murijem iz PodmiU	QF	jn	v	to]iko nevaret ker govorl
'""Vatovec Franc. Tavčarjeva 5, IV, de.* 8voi° svak;inj°	SlaVL°’	“	3®
I. _ W n K n 1, I	11	Inlkl.A 1» n 1 i rr rfi _
7- MAlDiO ■»7H/VV9*, £0/<oC*-cj/(/ OomO ali PORTO rJ Pr T •	r**>o.
'VR». t/0034 SLOi/G/vSKtž L£G>/5ef' v	J/u/,	1/0034
A Aec/ve" sejrnrvMtT z AVGUSTO/v n/oi/*Korik t" O*.	Tor*	uo-m
£v>t- At T>3r«4 ,	- _	,	*
J.JsejTArvkM PQf /vATinctrfrO '	_
Zo.f,—	»/ t//vrorvt> /sr/MC'	/a/jt.
— H.	SČitS U	K-OrJjOS/VIC/,
12.4.
7*
H?-
Pn.r^
tfOn#AJJ#4fGA **•
po svoji naturi ni mogel biti, pač pa je s
svojim denarjem, s svojim položajem, z zvezami in bedastim idealizmom razbojništvu ogromno pomagal. Njegova pisarna je bila važno središče in shajališče. V službi je imel znane komuniste-arhitekte: Tepino, Stupico, Marka Zupančiča; razen teh se je pri njem v službi skrival vsa ta leta sloviti komunistični prvak in član CK K P, Zidan, poznan pod imenom Johan. Ta je bil Štrukljev šofer. Kot tak je med vsemi zaporami prevozil na deželo oziroma z dežele ogromno komunističnega materiala, pošte in orožja. Inženir Štrukelj je po 8. septembru tudi sam šel na teren.
A vendar je tudi ta človek na likvidacijskem seznamu; zapisan je celo kot — preganjalec komunistov!
Da so ti seznami likvidacijski, ubijalski seznami, ni nobenega dvoma, saj je v njih toliko in toliko ljudi, ki so jih po zaključenih opazovanjih že ubili. Za zdaj so morili le take, ki bi bili nevarni kot organizatorji odpora proti OF, drugi so bili prihranjeni za pozneje, za splošni pokolj.
Ne le seznami, tudi ves ostali material, najden v tem rdečem središču, neizpodbitno dokazuje resničnost vsega, kar je bilo o načrtih za izvedbo komunistične revolucije v Sloveniji priobčenega v našem listu. Posebno zgovorno pa dokazuje, kakšna Je moda listih, ki so komunizmu pri nas do revolucije in moči v dobri ali zli veri pomagali.
Krvavo potrdilo za resničnost dokumenta, objavljenega v našem listu dne 3t decembra, je prišlo nenavadno hitro — morda bo prišlo tudi spoznanje pri tistih, ki so zaradi njega najbolj prizadeti.
V naslednjem prinašamo popis odkritja teqa komunističnega središča, nekai imen iz ubijalskega seznama za primer, kdo vse je bil označen in opazovan kot nasprotnik komunizma, ter nekaj fotografskih posnetkov iz kartoteke smrti. Imena so vzeta kar tako, brez načrta in izbire. Tudi nismo iskali v seznamih vidnejših ljudi; politikov, duhovnikov, časnikarjev itd., za katere vemo. da so že od prvega dne obsojeni na smrt.
Skratka, hoteli smo dati samo dokaze, da je r*s vse, kar smo o komunhtitmh načrtih v Sloveniji doslej pisali.
Na novega leta dan sta	Sla dva	domobranca
po Žobjaku	in srečala dva	zuanca.	Kar	iz navade so so	vprašali, kako	in kaj.	Začel	se je
pogovor in	eden od dveh	civilistov je	rekel,
da bi šel rad k domobrancem in da ve. kje bi dobil revolver, ker ga jc pred krutkiiu videl, ko je popravljal streho.
Takoj so «e zmenili in se odpravili proti tisti hiši. ftli so po stopnicah in ua pods.re ju srečali žensko. Vprašali so jo, ali iiua ključ cd
Bel listek, velik osmlnko pole, na njem ime, priimek, prepričanje, grehi, katerih Je človeka dolžila komunistična obveščevalna siužba, podatki o nadzorstvu nad gibanjem — in nazadnje s Kidričevo roko napisan velik datum — dan umora — to Je slika o usodi, ki Jo Je Osvobodilna fronta namenila ljudem, zapisanim v njenem morilskem seznamu.
Kako temeljita Je bila priprava za umor Fortunata Majdiča, upravnika Rokodelskega doma, priča dejstvo, da je v kartoteki na njegovem listku bil narisan celo načrt pritličja v Rokodelskem domu s prostori In izhodi. Pisava in risba pričata, da je pisec tega listka bil tehnik ali arhitekt.
uporabo je bilo treba samo vpisati ime in podatke komunističnega kurirja, pa se je zlikovec gibal nemoteno po mestu in čez bloke odhajal na deželo. Naj so bile te tiskovine ukradene ali pa dobljene po sporazumu, neizpodbitno dejstvo je, da so si badoglievci in komunisti podajali rokb in se medsebojno podpirali.
Zasežen je bil dalje načrt za zas«‘dbo Ljubljane ob razsnln. Do podrobnosti so bili sestavljeni načrti, kje in kako naj se zbirajo tolovajska krdela, kje naj dobe orožje in kako ga uporabijo.
Mesto je bilo po tem načrtu razdeljeno na odseke v skladu z važnimi točkami in poslopji tistega okraja. Ob določeni uri bi morali tolovaji najprej zasesti pošto in vladno palačo.
Najvažnejša stvar v tem arhivu pa jc ogromen seznam ljudi, ki jih je opazovala komunistična vohunska služba. Ta je pazila prav na vse ljudi v mestu in jih kategorizirala po njih prepričanju in delu. Dvajset tisoč Ljubljančanov je dobilo svoje oznake in je bilo zapisano smrti, če bi rdeča druhal dobila za nekaj dni oblast v roke.
Kartoteka odkriva, kako vestno so imeli komunisti organizirano vohunsko	službo že	dolga
leta, ne	le šele	od leta 1941,	temveč že	v	ča-
sih Jugoslavije. Rdeče vohunsko oko ni izpustilo iz vida nikogar, pa naj je bil prostak, siromak, obrtnik, trgovec; razumnik, politik, ali skratka, opazovan je bil vsakdo, pa naj je bil še tako neznatna in neznana oseba.
Nad vsemi, ki so bili zapisani v kartoteki, je bila od komunistov izrečena smrtna obsodba. DesettisoČi ljudi bi padli pomorjeni, šicvilka se ogromno pomnoži, če upoštevamo, da imajo komunistični krvniki ukaz pobiti ne le družinskega poglavarja, temveč tudi vso njegovo rodbino do zadnjega dojenčka. Tudi to je v seznamih označeno.
Poklano hi bilo vse. kar ni stoodstotno komunistično. Tudi vsi podrepniki in simpatizerji OF, celo takšni, ki so zanjo zastavili vse svoje moralne in gmotne sile in so v javnosti poznani kot ofarji, celo voditelji.
Ta krvavi seznani vsebuje zgolj imena Slovencev in neizpodbitno dokazuje, da komunizem po	načrtu	uničuje slovenski narod.
Sicer	pa naj	govore imena	in grehi,	ki	jim
jih očita komunistična purtija!
Med neštetimi drugimi opazovanimi in cb-sojenimi so bili tudi:
Vatovec, major, Izplačuje plače žand. oficirjem, simpatizira z Rupnikom.
Lob Maks, sodni pripravnik, Resljeva ul. 24. .lo fanatičen IChrliohov-ec in so stalno druži in debatira s kakimi duhovniki. Sol je v prednjih vrstah za Ehrlichovim pogrebom. Njegov oče ln mati sta kakor podstrešja. Ta jim je ključ izročila šli so na	on zelo pobožna. 11. VIII. je izjavil: »IIva-
pod‘trešje, podstrešna vrata pa zaklenili za sib >j.	la Bogu, sedaj smo oboroženi, »la bomo lah-
To je bilo v Gradišču, v hiši i.	j	ko pobili komuniste!« (K. fttp.) (Op. ur.
Na prvi pogled ni bilo nič zanimivega. BiV	določen za likvidacijo. K. Sip pomeni kon-
*o samo drvarnice. Pregledovali so naprej in	trolo politkom.)
opazili za podstrešjem neko odprtino. Ko so j Ing; Debeljak, baje vojaški poverjenik bolj natančno gledali, so opazili vrečo. Pobrali	Bg. Zahaja dnevno od 6—7 v bufet Ko^ak.
so jo, in ko jo je vrgel eden z odr« aa tla, I V izražanju skrajno previden. Politično iz-so »ftčuli ven razni liutli.	i	baja iz linijo Pucelj-Maiušič«
pristnimi uradnimi žigi in podpisi. Za l tektiv v p. Žitnik Franc. Rožna 15, oficial irlt“u^* ‘gc/jlk,'’popoln/ belogardist, sin-,
?a Zadružne zveze, Tyrševa 38
Rus, dijak, Ločniškarjeva 9. Zahaja stal-o h Guštin Jožetu in k Šarcu Maksu. (Tu navedenih cola vrsta imen.)
Knez Tone, Vič 34. Sokol. Eruži ee naj-eč z Robežnikom Milanom, kj3r tudi več-rat spi. In hodi z nekim duhovnikom, za aterega pa še ne vemo, kdo jfi.
Robežnik Milan, posestnik* Vič, je odi 'it nasprotnik OP.
Prebil Sandi, tekstilec, svoj čas je bil ^kol. Stanuje Bobenčkova 10. Druži ee naj-M z Markičem Slavotom, postojnska 10* Oranizirata BG, zahajata etalao v župnije.
Keber Albert, sluga na <iagistratu, S&tska 12. Odkrito simpatizira J BG* Zalim v gostilno Cotič, Tržaška M.
Ftjdiga Vinko, Tržaška 17. Dobil dva m?eca dopusta, da dela za BO.
Bufolint Jože, dijak, Obrtniška 5. Zai hia v župnišče h p. Benjaminu.
Mlrovlč Milo je« orožnik, Idftfsfra S*ejel službo od Italijanov in in?a aalogo otrivanja terenskih odborov OF. Za po-n^ača mu je bivši orožnik Milovanovič Midcn, TržaSka cesta — Kogojeva. Oba sta zq nevarna belogardista.
Pregledano dne 11. nov. 42. Rotklv. fOP- ured.: — Poslednje ie natipkan« * rdtilom, kar pomeni likvidacijo ob dolo-čeiia datumu po zapovedi politkomisarja R<*iva.)
?enko, policijski komisar, atanujoč v
na drž. žel. Dr. Simončič, čevljarska 2. Je aktiven Bega. Obiskujejo ga duhovni in Podobnikar Ivan, stud. med. Marinčič, Vič, Tržaška c. 83.
Demšar Viktor, dekan iz Ribnice. 26. 8. se je udeležil sestanka pri frančiškanih v Ljubljani. Verjetno je on prinesel poročila o grozodejstvih partizanov, ki so bila objavljena v »Slovencu«.
Lorger Frančiška, Igriška 3.
Potokar Jože, šef blagajne pri Poštni hranilnici. Zagrizen klerikalec.
Benet Andrej. Baragovo semenišče. Teh-ničar »Pobratina«. Prišel 13. X. ob pol 10. po Wolfovi ulici. On in Eiletz zahajata na Gosposko ul.
Dr. Rudolf Hanežellč, Poljanska 80, organizator vojaških, odredov ostalo Tomčeve mladino v Marjanišču.
Turk Rajko, Komenskega e. (apedicija). Sprejema literaturo, prinaša mu jo Anž i* banke S. Jug. Aleksandrova 12.
Bartel, ing. v mestni plinarni, sprejema Mevedovi ulioi 3 v pritličju. Je Kukovičev lit., glej Turk.	|	Priitelj.	K	njemu	zahaja Košak Stane, Ce-
Zltnlk Rudolf (znan), je najprej organi- lovia o. 42. Raznaša belogardistično litoi
ziral v Stepanji vasi. Ima že nekaj organiziranega. OF = nesreča, akcije, zločini.
Dr. Vavpetič sprejema pogosto obiske sumljivih ljudi. Dobiva »Slov. poročevalca«, »Zarjo«. V njegovo pisarno prihaja dr. Ude. Bil je zaprt v dr.(Jkimi) adv.(okati), pa je bil po enem tednu izpuščen. Njegova žena se vozi pogosto v Italijo, kjer zida dr. Vavpetič vilo v Sistiani. Stavbeno parcelo v Ljubljani jo prodal. Izdaja ee za enega vodilnih OF in jo dal v prepis sejne zapisnike SNOO (= Slov. Nar. Osvobodilnega Odbora).
Dr. Černe, imetnik Gospodarske pisarne.
Mačus, bivši načelnik mariborskega Sokola, bančni uradnik, sedaj, pri »Jutru«, Gradišče 1, III. Tam se nahaja tiskarna. Aparat jo na razpolago od Dopisne šolo.
Ollp, sodni praktikant, Bičevje 19. Zahaja stalno v igralnico Emono. Njegova družba: rfeifor, ravnatelj Putnika v Mariboru, Pornuš Jože, ing. Turžanski itd.
Franc KsaverlJ Finžgar, trnovski župnik, bil je poklican na sestanek pri komandi črnih srajo na klasični gimnaziji. Po sestanku ga je še posebej poklical predsedujoči collonelo na zaupni sestanek.
Dr. Komavll Danilo, Bleiwoisova ulica 19, III. — Škrinjar Anton, Gregorčičova 10.
lllebec Jože, roj. 1912, Bitenčeva 3, I*. podporočnik. Ko so pobirali aktivne oficirje, ga niso dobili doma. Potem se je šel sam javit. Njegov oče je v St. Vidu.
Juranovlč Lojze, Kersnikova 4. — Pe-triček Janko, Ing., Sv. Petra c. 64, III. — Pogačnik Helena, 47 let, zena hišnika, Gregorčičova 7 a. — Žlvlc, prihaja k Lavrenčiču. — Amon Jakob, pekovski vajence.
Stanko JurlJ, referent Delavske zbornice, stanuje DZ Čopova ul. Ko jo OF pozvala Alujeviča, da
rati0. Je nevaren človek. Stalno zahaja v gostno Šlibar, kjer je sploh belogardistično £©7,d o.
leglodal Botkiv. — Vuga. PoJmilSča-V.ovapri ing. Muriju in Marolt Vlado st. pri \gi. Tu so vršijo sestanki. — Vauhnik, Malgjbva 12, polkovnik. Pomagač proslu-lega Uajdiča. — Cvetkovič. Hodi italno e pevcu Lukmanom. • Cvetkovič stano po-« magavohuniti za veriiniki z zlatort in za komuni. — Razinger, Masarykova cesta.
— Dteijnk Janko, Ljubljana, 81.	1895. Zvezn oficir, aktivist, neizvršeno. — Zupančič učitelj, pri Itd. križu. — Verbič Dušan Unionska piv. v službi. — Sadar* prišel z Srbijo.
Urig Andrej, zelo agilen, Gledalski 14, plavogtdist.
K or nn Marjan, kolporter, bil 1 nami in šol BG. Vajeniški dom. (Op. urei* Ubit v Kočeju.)
Bcntfik in Tomc, sodnika, holog*r^sta.
— Popv, basist, sovražen OF. — Bezjak Danilo, 'ddovska ul. — Rurcž, Malga°*a *2. Zveza zMačusem. — Fink, lastnik H- Elze 6, ttkarna, klet. — Pcrtot, jelavski dom, plvogardist (ubit v KočevjrJ.ozelj
— op. u0d). — Guštin Janez, Vič. Zthaja Celovška 30, III. — Mahkota, učit«!i Ko-lezija. Z eze z Blafikom. Plavogar>ut. — Dr. Vauhtlk Miloš, Malgajeva 12. —JJvan» uradnik »UZD, Dolenjska o. -uradnik )UZD, Galjevica. - Uoft fcojze, Dolenjska cesta. — Vraučlč, tajnik Nfi Dolenjska četa. — Vrbinc, vojni roform, gostilna Ilovja. — Novak, Novi trg 1.
— Pučnik, Aškerčeva 15. — Dr. Ganti Kajetan, Provd, OR, gofljač, vendar ne«r®n*
— Pestotnlr, železniška direkcija* —• uv« ut. *vv,	Rožna	15. 3*lezntška direkcija. — Jere Cc-
odloži prodsedstvo, je I lovška cesh. — Bezjak Daullo,
2f.	.	</1..
/V* setu l/ £7/1/7/ «0/Vjof/V/<3' pa/v?/ *>/)es/</v/ č£t*t//v/o/1 se
S7AV*-«	SF	^	C/O&fZ/LO
nos«’»	J™ ™'	M	"
Ko srt, T*	J"**	•*"	M
/VAlPfifGTt iOQA*/ŠK*M t** S0 j/fo/vo poGov/$Go*t/A'/*
ma	</t?se?to	//»
Gcsis/vo oogo uor/c : use tf	%
Gl/ <f.	6
A/St' (/*?£/ C 0/3 '/tfH //t/
OO '	M	Tntt<Q*)7	S7/9	ocši.*
700/	J/3/0 //v /v/HiTt-G/cr.
SV*.
Sc en primer ir seznama komunistične obveSčevaln« službe.
^e7a _ Kcrč, Podjunska cesta 10. Pri njih tiskarna. Sestankov pri njih se udeležujejo Pirš, Arko, ki hodi stalno na teren in daje ostalim navodila, Kozman, Duša in Minca. Mnogokrat prihaja k njim tudi p. Modest. Prlš, Podjunjka 12. Pri njem se nahajajo Zaboji z veliko vsebino.
Organizatkrji Bele garde: na pošti Jereb, na III. jdrž. realni gimnaziji dr. Vra-ber', Stavbna zadruga ing. Pajek, Banovina .■Mastnak.
Kerne, 'flžaška 17 a, II. nad. 28. 8. ob 10 zvečer preiskava. Našli zalogo papirja, raz-. množevalm drol- Zaplenjeno, ona odpeljana.
J ?o informaciah dru3i dan izpuščena. Plavo-
■ gardistka.
T Dne 10. 1 1943 se tanek Bega pri »Ameri-„*ancu*, gostfna na Tržaški cesti. Udeležili * se Bučat. Cesta II, 21, Lenasi Viljem iz < jrosuplja, sknuie v Rožni dolini pri starših, Marinči Bu<H> Tržaška 83, sklep: raz-čiščenje No# vasi- Bega.
Milevsti?Peler, bivši narednik jugoslovanske vojs6’ rodom iz Srbije, stanuje Delavski dom belogardistični kurir. Visok, močan, precej'ebel' črne lase. rdečega, okroglega obrazaot>rit’ okrog 30 let. Danes je ves i.azigran g<priI> da je dobil pismo od doma s sporočilo« da ie v SrbiJi prevzel vso oblast v roke mipter Nedič in da je sedaj tam
dobro in viC‘°'
Roblek cter’ kaplan, stanujoč Ravnikarjeva 4, akibelogardist. 10. t. m. je ob 5.30 zjutraj razesel letake, pisane na stroj, njih
■ vsebina j<£ila: »Slovenci, v samoobrambo proti kom*istl^nim zločincem« itd. Na dan Natlačeno^3 Pogreba je hodil od hiše do hiše in začval> da se obesijo žalne zastave. Tam je ■'‘Javljen kot lesni manipulant tudi nek^aplan’ P° imenu Goričan, on se Je pa t Pred mesec dni odstranil in je verjetno, < ie Sel na teren. Ce ga kdo pozna? Miloj*-
rajdif4Iinko, kontrolor poštne direkcije, 3e iet ir, stanuje na Tržaški 117. Plavo-belogardb. v Mužbl se druži z dr. Kurbo-som Bog<Aom’ višjim svetnikom (Bega) in Poharceirfanezom' bivšim starešino Sokola v Zg, gi§. Fajdiga je iskal stike z OF na terenu, T^ka cesta. Bil je pravočasno odklonjen. družbo zahaja z dr. Kostlom — Pokojnin^ zavod. Fajdigov brat Silvester je pil v eku, ki so ga napadli naši. Sedaj se je vmldomov, zajeli so ga Italijani nekje ta Kočefem- Predlagan. (= za likvidacijo. Op. ured
HregW’ Tyrševa cesta, manufakturna ■rgovina Plavogardist, ki Je odklonil OF Od po ro9! njemu zahaja večkrat tedensko
/ojska,,ara'
jaj,c Toni, trgovec, plavogardist, odklo.
hil plaP G F.
Trših Zvonko, mlad, naiven fant. Zbir, se na *stanku v zavetišču v Pokopališk Ulici. -EeRa- Imajo orožje in se vadijo.
Dr lore, najaktivnejši Bega v Trnoven lnzvijfvel‘ko aktivnost. Najožji sodelave hšan Groharjeve ulice — vis-a-vis Obrt de šoli4” Koleša, Groharjeva 29.
0rStare Egon, Predjamska 39. Pri njei se shri^0 Horvat Janez, Borštnik Lino 1 6tunodr- Verčon in Kovorka.
DrSnudcrl Maks, Albanska 29. Prijate: Maču? v slučaju represalij od OF se J treba lateči k policiji.
joe Smuc, sprejema plavogardističr tisk.
g.jrm, lastnik trgovine, Celovška cesti Plavojardist ~ odklonil podporo OF.
Dt K°š, odvetnik Iz Laškega, sedaj Ljubljani, pri neki akciji za internirance j izjavi': Nabavljal je čez bivše JNS voditelji ker pjalno sodelujejo. Kolikor ima Se moč bo <j^»l s SZ. Navdušuje se za sporazum me plavo#“rdistl in OF.
B?°b Antonija, Kolodvorska, grozi kt munihm.
ja(kole Frlc, bivši Orjunaš in bank! Praprtnikovega kova.
j^aršič Lado, uslužben v knjižnici D« lavsktzbornice, Slomškova ul. Opis: mlat črn, jajhne postave, nosi očala, druži s stalne? Liscem in zgleda, da je pri OS. (O] uredr^tva: Žnidaršič Lado je bil ustrelje v Grir‘cah ter je hodil dalj časa s partijk Bojc iz Nemške vasi pri Ribnici.)
Pfovič Niko, Mestni trg 3, Poštni ura< nik. h in žena prej navdušena za OF. K so n?°Pili belogardisti, sta se preorierR rala. etrovič dela danes aktivno pri Beg; ^aiič Ivan, stanuje na Bleiiveisovi 1, OF. je pa dvorezen nož tn šleva. ‘ižnar Slava, uradnica PH, Kopališka .
‘iS Roman, uradnik PH. Klerikale \r, razširja in propagira belogardistič)
(leplf Ciril, uradnik PH, Blelwetso\ atširjevalec plave literature. Vrši ustr,
tjando.
cfic Marija, uradnica PH, Kongresi . Vrši ustno propagando proti OF. rineller Fani, uradnica PH, Jesenkon apada in javno obsoja komunističie
inlč Josip, služltelj PH, stanuje v R<i-ini, Cesta XV št. 15. Obvešča Borštnka Lajanju tn odhodu uslužbencev iz ua-katere sumijo, da so pristaši OF, er i ta način pomaga v njihovi vohunki
Josip, služitelj, Knezov štradon 20. voljenje za radio. Je nevaren, ke se telo idealnega in zavednega. Strogo iad-vo in predlog (= za likvidacijo. Op. ur.), navs Ivan, služitelj, Erjavčeva 20. nmenšelc, Tavčarjeva 4.
••ie, KolizcJ. Pelcova hči Je poročma s irjem, ki Je pri »Jutru« velik naoona-Sin Je geometer, drugi sin pa iiagi-li uradnik.
•dinar, Aškerčeva 5. — Opazovanj od I 11. oktobra. Zadržal se, nato odšel k Slanu v smeri proti Tehnični šot.
.sl Viktor, Trdinova 5. Prodaja adio-ie in obenem preskrbuje kupcen dolin.
ištofova (o njej Je bilo že porojano). linovo ul. št. 7 zahaja večkrat nek go-ki se običajno maskira, ker se skriva .ašimi in Italijani. (KA) Morda major — Kotkiv.
I., akademik, Bernekerjeva St. 9. Opa-
I.
Žvokelj, Drenikova 26. Opazili so ga, el z aktovko čez travnike v Kleče, talno na banovino. Hčerka ima se-Bega.
rnSek Velebit, Tavčarjeva 4-1. Popis: ? r,*rne lase, gladko obrit, star 24 let, !
proti KR. Njegov brat se baje nahaja v Gonarsuje pa belogardist.
Inž. lus Jože, Prule 17.
Inž. trukelj Tomaž, Levstikova 14. Nevaren ti. Preganjalec komunistov. Konec julija artiran, okoli 1. 9. izpuščen iz zapora.
Pav$ stane, doma iz Most, Pokopališka št. 5, sinu j e na Tržaški cesti. Je nevaren Bega.
Vlaj brata, trgovina, Wolfova ul. 3 in na Ajdovšini. Svoječasno sod. v trg. od. — Odkloni prispevek za OF.
Vojovič Friderik, Trg Viktorja Emanuela j.
Za Sežigradom je večkrat videti Časarja v druži neke Bitežnikove. (Op. uredništva: Casarj so komunisti ubili v Škofljici.)
Zear, 20 let — visoke postave — tri tedne ocbten, plavogardist.
Pcnčnik Marij, 47 let, Gregorčičeva 7 a, hišnik Stalno se druži z Zalokarjem Vojt-kom, i se je izrazil, da je treba pobiti vse komujste.
Plrovič Tone, Gledališka ul. 10, žandar-meriKi poročnik iz Boke Kotorske.
IVšič Marjan, Frankopanska 29, Mošet SilvsDemšar iz Ptuja, Stefanec Zora, Erber, teta)raga Erberja, vsi iz Frankopanske 23. Priš< tudi Cesnik iz Medvedove ul. 1. Sestani se vrše tudi v- stanovanju inž. Abrama - pregledano 9. 11. 1942. Rotkiv.
nn Maks, tajnik Bega. Spi pri remizi v hišiki je na samem. Ima sobo tudi v Stu-defcvski ulici in v Delavski zbornici v IUfiadstropju, verjetno pri Križmanu. Križ-ma ali pa Langus sta uradno vodji Bega. Seanke imajo v Delavski zbornici ob torki'in petkih ob 7 zvečer. Sestankov se ude-leije 30 do 32 oseb.
delo naših na direkciji. Pred razpadom Jugoslavije je nosil domov neke tajne spise. — Mevželj Justi, Mandeljčeva 5. 19. 9. nosila zavitke od Boleta. Govori sovražno o OF. — Čadež Silva. Ima mesečno 4000 lir plače. Dobila je potni list za Italijo. Verjetno je, da se hoče skriti. Se vlači z Italijani. — Fra-kelj, kaplan, stolnica. Glej Katoliška akcija!
Major Kosec Milan, Gledališka ul. 16. Nahajal se je v ujetništvu, iz katerega je prihajal na dopust. Sedaj se nahaja doma. Služkinja je izjavila, da mu mora vse pripraviti za na teren. Naročil si je tudi novo uniformo, ne ve se, kakšno. Odpotoval na Dolenjsko. Silno opasen.
Avtomobil št. 1.382 LB — manjši tovorni avto se zadržuje običajno okrog 2 blizu hotela Miklič, večkrat tudi pred trgovino Metka na Dunajski cesti.
Tanzig Ferdinand, Miklošičeva 13, dijak V. razreda I. drž. gimnazije, je v svojem razredu močno propagiral plavi pokret. Pridobil nekaj naivnih součencev.
Strojanšek Katarina, Ulica Stare pravde, je pri Bega. Prireja pojedine, na katere prihaja ban s svojo družbo. Ima ogromne zaloge v manufakturi in jestvinah.
Kaplan Sinkar iz Mirne peči: opis: srednje velik, srednje postave, temnih las, podolgovatega obraza, oblečen je v temnomodro suknjo in enako obleko ter nosi temnomodro progasto kravato. Večkrat nosi temna očala. (Op. uredništva: ubit v Mozlju.)
Lorger, Igriška 3. Sprejema Salis.
Rezultati zasledovanja Kralja Dušana. Začeli smo ga zalezovati v ponedeljek 28. t. m. Tovarišica Darja je šla za njim iz Baragovega semenišča do kavarne Evrope, kjer je odšel notri pri velikih vežnih stano-
krat sprehaja po promenadi, zahaja tudi v Emono, hotel Štrukelj, k Tumpeju na Tyrševo c. 60. Tumpej je bil železniški uradnik v Mariboru in je baje dober organizator; Kraljeva sestra je gledališka igralka. (Bega.)
Demšar Anton, bivši župnik na Bledu, sedaj načelnik oddelka za vojne ujetnike pri Rdečem križu. Bega.
Potokar Jože, šef blagajne pri PII, prej klerikalec, bil vedno zelo osovražen. Sedaj zaprt na sodniji v zvezi z milijonsko afero. Ob aretaciji obljubil 50 kolegom, da mu bodo sledili.
Prešeren PH. — 18. 12.
Major Novak je zopet v Ljubljani. Sam pravi, da je bil na Gorjancih priča, ko je 40 jugoslovanskih oficirjev pobilo, 200 partizanov. Sezname OF, ki jih sestavlja Bega, redigira baje kot zadnji. (R.)
K nekemu našemu simpatizerju je prišel v 6oboto belogardistični kurir iz okolice Novega mesta, ki je prišel v Ljubljano po neko stvari za nekega belogardista, s katerim se ta naš aktivist pozna. V pogovoru je kurir povedal, da ima še opravke pri prof. Grafenauerju na Tyrfievi 17. Ime belogardista, ki je tega kurirja poslal v Ljubljano, bom naknadno sporočil.
Levar + Miklavc, inž. Štrukelj + Del. Knjižnica.
K Ažnohovl hodi nek črn fant iz Kresije. Star je 25 do 28 let, močan, eleganten, oblečen v svetlosivo obleko, pozneje je imel črn suknjič. Od nje odnaša pakete, Ažno-hova je šla 11. VIII. ob % na 10 s paketom na Univerzo, in sicer pri stranskem vhodu. (Bega.)
nmis , Wyt fh •«.	9.9.	tf,	<*/***4', np
(MOMuak	.	■
>h>^	tf-iT
hej ^ L*,, r&vik f»i d*.
,	^/	.v,	v'\,	*
Primer št. S*
A/AA>'D£~ NOVAK •• mozosMu ~	o*
t>/n, a. O01Ž4ASU,
t/šUMt AGtTA TOM	,	p/tr	/i/4<r	Ai	m*tur*	04 :
£*	w	a«,	»»tef	srA*tg\
IV
,sno nogo. sodeluje aktivno pri
kone pripada KR. Sam je več-da je odlofno proti OF( zlasti
V Cekinovem gradu skoraj vsak dan sestanki. Poročilo 17. 9. V treh dneh opazovanja videli skoraj vedno iste ljudi: to so Jurman Maks, Murbacher Vili in brat, Anto-sievič Robert in še neki neznanec, ki se po opisu popolnoma ujema z Mirkom Fettichom. Ta je sin odvetnika Fetticha, ki ima svojo hišo in pisarno v Dalmatinovi ulici in je bil glavni funkcionar pri Rdečem Križu. Sestanek Kovač-2ebot.
Gračner, krojač, Malgajeva 2. Pri njem so sestanki Bega: Pišek Ivan, Petelin in Smerkolj ml.
Tonja Janez, uradnik PH. Obsoja nastope OF in javno blati delo fronte. — Bano Dra-gutin, uradnik PH, Erjavčeva c. 20. Fanatičen klerikalec, bivši vodja ZFO in član Planine. Dobiva in širi po uradu Bega literaturo. Je stalno v družbi Borštnika in Pore-karja. — Porekar Zmago, uradnik PH, Blel-\yeisova 17. — Mlšjak Martina, uradnica PH, Poljanska c. 19-1. Najbolj aktiyna na PH. Siri Bega literaturo, ki jo dobi pri Dolinarju ria poljanski cesti. Očeta in brata so Ji partizani likvidirali. Po likvidaciji Zupca, Kiklja in Ehrlicha je Jokala. — Oman Milica, uradnica PH, Šišenska c. 18 a. Sodelavka Mišja-kove. — Badiura Dragica, uradnica PH, Resljeva c. 4. Udejstvuje se pri Bega in dela skupno z Mišjakovo in Omanovo. Njen brat Je tajnik Straže. — Križnar Slava, uradnica PH, Kopališka 22. Javno napada OF. Od svojega svaka Uraniča zvedeti vse in imena aktivistov. Pravi, da Je treba likvidirati vse elemente, ki rovarijo. — Velepič Ciril, uradnik PH, Bleiweisova 17. Petokolonaš, razširje-valec plave literature. Pravi, da je poveljnik nekega vojaškega odreda pri Sodražici. Pravi, da Je dal povelje kmetom pri Sodražici, naj izkopljejo orožje. — Peric Marija, uradnica PH, Kongresni trg 3. Se vlači z Italijani in blati OF. — Poznič Josip, sluga pri PH, Rožna dolina. Cesta XV, št. 5. Obvešča Borštnika in njegove druge o odhodu uradnikov iz pisarne, o katerih sumi, da so pri OF. — Kos Josip, sluga pri PH, Knezov štradon 20 (izven žice). Je popolnoma nezanesljiv, nevaren, ker se dela simpatizerja!!! — Knavs Ivan, sluga pri PH, Erjavčeva c. 20. Potuhnjenec.
Pater Matko. Njegova izjava dne 19. novembra 1942: Prekleta bodi mati, ki Je rodila partizana. Vse somišljenike partizanov Je treba smatrati za izobčence iz katoliške Cerkve. — Zupančič, učitelj, uslužben pri R. Križu (Blagajnik?), afera z denarjem, ki ga je pošiljal ven (Učiteljska tiskarna). — Juvanec Stana, bivša OF, ima zveze preko neke Mle-kuševe z nekim višjim italijanskim poštnim uradnikom. — Žitnik Franc, Rožna 15, oft-cial na drž. železnicah (gostilna pri Lozarju). Je vnet pristaš plaviti in budno zasleduje
Primer št. 4.
vanjskih vratih. Kmalu je prišel ven z malim, v belem papirju zavitim paketom. Nafo Je stopil v Tavčarjevo ulico na avtobus ln se peljal do bežigrajske pošte. Ker se Je stalno oziral, kot bi se čutil zasledovanega in šel zelo počasi, se Je zasledovanje opustilo. V torek Je stopil v hišo v Dalmatinovi uliči št. 8 pri vratih z naslovom Tipografija, Pintar. Ni ga bilo več ven. V sredo je šel po Miklošičevi cesti okrog 10 proti kolodvoru in spet z dvema paketoma v belih zavitkih (zelo lepo zaviti), dolgima približno 22 cm. Cez 10 minut se je vračal nazaj brez paketov in Je šel čez Dalmatinovo ulico v vogalno sivo hišo nasproti knjigarne Kleinmayr. Spet ga ni bilo dolgo časa.
Florjan Olga se Je 9. 10. t. m. vrnila že ob 8.45 domov. Morala je iti že pred osmo od doma, ker sem jo čakala ob osmih. Prišla je po Tyrševi cesti od Evrope. — Branka.
Benet Andrej, Baragovo semenišče, teh-ničar »Pobratima« in član skupine, ki Jo vodi 2užek. Se je v nedeljo na promenadi sestal s Hudvigerjem, Slomškova 27, organizatorjem »Pobratima« v Sempetrskem rajonu. — Borut.
Duhovnik Križaj ima kontakte v šem-petrski cerkvi! Danes Je šel v šempetrsko cerkev z dvema aktovkama (polnima!). Ob pol ene je prišel iz nje z naslednjim: velik, 170 cm, močan, star 50 let, sive lase, počesane na krtačo, močan obraz, brki, nosil Je siv površnik. S Križajem sta odšla po Jegličevi cesti.
” (duh. Mestno zavetišče). —
12. 10. 1942.
Organizira belogardistično mladino. Danes je n. pr. šel v družbi treh fantov po Sempetrskem nasipu. Dalje ima na klasični gimnaziji v vseh razredih svoje zaupnike, ki 1 ga Informirajo o stanju. Vse to potem od-: daja ravnatelju, kar se je najbolj pokazalo pri aferi v 6. a. Ravnatelj Je bil po Jakličevih in Vrečarjevih konfidentlh informiran, kdo organizira OF itd. Dalje razdeljuje Jaklič tiskane formularje, na katere morajo dijaki napisati svoje ime, stanovanje itd., pod opombo pa napiše Jaklič svoje stvari, kakor mu sporočajo konfidentl. — Borut, i 12. 10. 1942: Javljam: Iz Dolničarjeve ul. 1, kjer stanuje banda belogardiste' sta prišla j dva človeka ln legitimirala nekeg, uradnika na fin. direkciji, ki se je temu uprl. Nato sta ga izpustila. Pred nekaj dnevi pa so ga aretirali. Kakor sumijo, je kriva žel a vodje bande v Dolničarjevi 1, ki je uslužbe a v pisarni dotičnega uradnika. Najbrž ji zavohala, da uradnik zbira denar za OF ln ga je denuncirala svojemu možu. — Branka.
Malns, bančni uradnik v Maribor i, se sestaja s Kraljem ob fi. uri zjutraj pri Baragovem semenišču. Kralj pa se na.več-
Dr. Kornhauscr je plav. Bilo je že javljeno, da je skrival Vauhnika in iskal stike z OF. Sedaj pa je gornja ugotovitev dognana. (S, 13. 10.)
Kaplan Jenko iz Žužemberka, o katerem je bilo poročano, stanuje na 'Gosposvetski costi št. 7. (S.)
Papirnica Remee-Debeljak Vera, Poljanska 13, to je trgovina, ki jo drži hčerka dobro nam znanega Remca, bivšega direktorja Poljanske gimnazije. V tej trgovini se zbirajo na sestanke belogardistične ženske. Istok.
Stanislav Slapar, Slajmerjeva 2. Pri njem se vršijo sestanki. Dne 15. 10. je bil pri njem tudi Renčelj iz Zalokarjeve ul. 13.
IJsac, sostal se je ob pol IX. uri pred Bato s človekom, katerega je Branka videla iti k Strniši	na Novi	trg	1. (Nosi zo-
len klobuk, brke,	mlajši.)	Z	njim je imel
dolg pogovor. Ob	pol 12	uri	se je sestal
pred Evropo z Lesničarjem, nato pa ponovno s prej omenjenim. Ko so se sestali, je Lisnc zavil proti domu, oba omenjena pa sta odšla po Tyrševl proti mestu. Popoldne ob 4 je šel Lisac v foto-študijo Potrč v Šelenburgovi ulici, kjer se je za. držal nad pol ure. Nato je šel v restavracijo Slon v Prešernovi ulici.
Prof. Krošelj. Prišel ob 9. uri s Pasaže, nakar je šel na Gosposvetsko cesto. Ob 10. sem ga videl pri Stupici. Zaradi tega upravičeno sodim, da	je bil	na	Gosposvetski
cesti 3.
Oseba, o kateri sodim, da je »Oborsnel« in ki stanuje na Mirju v »beli hiši, ki ima muzo«, je šla ob 10. na Stari trg 15, ker se tudi Lisao večkrat nahaja tam. Mislim, da se v tej hiši sestajajo omenjeni. Obers-nel je zelo živahen in so sestaja večinoma z ženskami. Videl sem ga ob pol 12. na Napoleonovem trgu, ko so je z eno sestal. Borut.
Florjan Olga je prišla ob pol 12 z Rim. skega trga 2. »Branka«.
Dne 16. 10. 42. Delak. Prišel ob 10. url iz kavarno Evropa in šel v Slon, vhod iz Tyrševe, kjer jo imel kontakt. Sestal se je: Velik 170 cm, suh, širokih ramen, star 30 let. laso svetlo kostanjeve, orlovski nos, suh obraz, siva obloka, klobuk in siv dežni plašč. Sedela sta pod ogledalom na levo. Prvi se je ob četrt na 11 poslovil, Delak pa je šel iz Slona, in tedaj sem ga 'zgubil. Anagraf: Delak Boris, roj. 1910, Zrinjskega 4, Delak Edo, rojen 1895, Mnlcjova 13. Verjetno bo drugi pravi. Starost in podatki, da stanuje v Mostah, so točni. »Igor«
Lisao, Je prišel z naglico od Emone k Figovcu. Od tu se je kmalu vrnil in šel k Potrču, fotografu. (Tam ima možnost dohiti slike. Zaradi tega naj se aktivisti ne
TEDEN DOMA
Nov seznam komunistov, odpuščenih lz javnih In samoupravnih služb, je bil objavljen 1. januarja 1944. Seznam vsebuje okrog 50 oseb, o katerih je rečeno, da so bili odpuščeni, ker so samovoljno odšli s svojega službenega mesta ter svoje odsotnosti niso opravičili. Velika večina jih je iz Ljubljane, nekaj pa tudi iz Kočevja. Poštena slovenska javnost je ta odločen ukrep sprejela z velikim odobravanjem.
Prava bitka med komunisti prostovoljci ln prisilnimi mobiliziranci se je vnela 16. decembra 1943 v bližini Sodražice. V tem boju je padlo mnogo pravih komunistov. Prisilni mobiliziranci so se poskrili po gozdovih v želji, da pride čimprej nemška vojska in jih reši iz komunističnega »raja«. Nov dokaz, da so razmere med komunisti v gozdovih že skrajno neznosne.
Ker se možje in fantje, ki so pobegnili pred komunističnimi tolpami, navzlic vsem pozivom rdečih krvolokov niso hoteli vrniti, so komunisti začeli izganjati cele družine iz raznih vasi. V šentjernejski občini so v več vaseh nabili lepake, v katerih nekaterim družinam groze s smrtjo, drugim pa s preselitvijo, če se člani teh družin ne vrnejo takoj domov. Mnogo družin so na ta način že pognali na cesto brez vseh sredstev. To se je zgodilo v sto-piški občini in okrog Trško goro.
Komunistična Šercerjeva brigada, ki ima na vesti strahotni pokol slovenskih narodnjakov v Grčaricah in se je pozneje za svoje izgube maščevala nad nedolžnimi ujetniki, ki jih je po pripovedovanju očividca na Travni gori postrelila 38, je za vse te svoje narodne zločine prejela zasluženo kazen. Po teh zločinih sta se III. in del IV. bataljona Šerccrjeve brigade po gozdovih podala na Primorsko ter se utaborila v Tatri pri Ilirski Bistrici. Nemška vojska je vas obkolila ter po kratkem hudem boju pobila okoli 150 tolovajev, zelo mnogo pa jih je ujela. Padli so tudi morilec nedolžnih žrtev na Travni gori, poveljnik Sorcerjeve brigado in dve komunistični zločinki.
Nov sijajen uspeh so domobranski ln nemški oddelki dosegli nekaj dni pred božičem v okolici Hotcdrščlce In Ornega vrlia.
Tam so presonetili močno skupino komunistov. V bojih, ki so temu presenečenju sledili, jo bilo ubitih ali pa ujetih 160 borcev ter 12 drugih banditov.
Na Primorskem komunisti ne puste Slovencem brati slovenskih časopisov očividno zato, ker vedo, da resnica v oči hode. Tistim, ki bi slovenske časopise brali, groze s smrtjo. Posebni dopisnik s Primorskega pravi, da komunisti še dokaj huje preganjajo tiskano slovensko besedo, kakor pa so to počenjali savojski policaji. Predvsem pa se komunisti prizadevajo, da bi skalili dobro razmerje med ljudstvom in oblastmi.
Nekaj važnih odlokov je zadnje čase izdal vrhovni komisar za »Jadransko primorje« Rainer, med drugim o obvezni vojni službi, o ustanovitvi domobranskih oddelkov na operacijskem področju »Jadransko Primorje«, o vojnih dajatvah v »Jadranskem Primorju« in o ustanovitvi posebnega komisariata Sušak-Ivrk. — Odlok o obvezni vojni službi pravi, da eo vsi italijanski državljani, ki prebivajo na opo-rncijskem področju »Jadransko Primorje«, zavezani dati vse svoje moči za namene to vojne. Obvozna vojna služba se opravlja z orožjem ali brez orožja. Obveznosti vojne službe zadosti, kdor prostovoljno služi: a) v domobranskih oddelkih, b) v službi obnove, c) v nemški vojski, pri orožni SS in pri nemški policiji, d) v Todtovi organizaciji in e) v oddelkih nove italijanske vojske. — Odlok o ustanovitvi domobranskih oddelkov na operacijskem področju »Jadransko Primorje« pa pravi med drugim:	Za pomoč pri vzdržovanju roda in
varnosti na operacijskem področju »Jadransko Primorje« se lahko ustanovijo domobranski oddelki. Sestavijo so iz mož, domačih in bivajočih na operacijskem področju »Jadransko Primorje«, ki so sposobni za službo z orožjem in se prostovoljno priglase. Služba v domobranskih oddelkih je vojna služba. Oblast poveljevanja domobranskim oddelkom izvršujejo pristojni višji SS in policijski vodje.
Poln voz topovskih granat In pet strojnic so novomeški domobranci v zadnjih dneh pred novim letom zaplenili komunističnim tolpam v okolici Novega mesta. Spot nov dokaz, da so slovenski domobranci budno na straži.
Cankarjeva brigada, ki je v dneh pred božičem divjala po Krki in okoliških vaseh, požgala župnišče na Krki, izropala Vrtačo, dol Rebra in ves Hrib, na sveti večer požgala župnišče v Žužemberku, ropala po Mačkovcu in Sadinji vasi, je po pripovedovanju ljudi, ki so iz te rdeče hri. gade ušli, dobila smrtni udarec, Nemci eo jo pri Strugah obkolili in skoro docela uničili. Ubežniki pripovedujejo, da je bilo v Cankarjevi brigadi mnogo Primorcev in colo Italijanov. En bataljon te brigado pa se klati zdaj okrog Trške gore.
hodijo tja fotografirat.) Od tu je kmalu odšel in šel v restavracijo Slon v Prešernovi ulici.
Oficir, ki je šel k Strniši in ki je na Novem trgu govoril z nekim narednikom, je čel danes ob 9 v kavarno Union. »Borut.«
Dne 17. 10. 42: Vojska jo prišel ob četrt na 10 iz Daj-dama ’in se pred Emono sestal z Jernnčejem. (Z njim so jo sestal že prejšnji teden. Tedaj sem dal samo opis, človek s srebrnosivimi očmi.) Takoj je pristopil k njima človek, majhen 155 cm, debel, tar 35 let, temen klobuk, siva obleka, aktovka (toga človeka je videla Marija priti z Vojsko po Tavčarjevi ul.). Vojska je po kontaktu izginil v Kreditno banko (vhod v banko), Jeranče pa je šel po Prešernovi ulici na Marijin trg, kjer se je sestal z moškim, 170 cm, močan, star 45 let, poln obraz, pristriženi brki, zelen havelok in klobuk zelen. Po kontaktu je Jeranče izginil v gneči na trgu.
Mošenovič ln drugi. Mošenovič je danes ob 10. hodil po trgu in je imel rnzlične kontakte (videl tov, Polde).
Mllavatniča ni na izpregled že dalj časa. — Oborsnel (t) Ob pol 10. uri prišel po Gosposvetski in čel pred Evropo na tram-vuj St. 2. Ob 12 je še! z Gosposvetske ceste na dvorišče pri »Radio« na Miklošič.evl cesti. »Borut.«
tDaljo prihodnjič)}.
Pismu
nam in vam
Gospod urednik!
Bilo je na Silvestrovo v tramvajskem vozu št. 2., ki pelje izpred kavarne >Evrope« ob 7 zvečer. Na Silvestrovo in na Novega leta dan so sprevodniki morali pobirati po naredbi gospoda Šefa Pokrajinske uprave od vsakega voznega listka po 0.50 lir za zimsko pomoč.
Na Ambroževem trgu je sprevodnik prišel do nas in zahteval od vsakega poleg lire za vozni listek še 0.50 lir za zimsko pomoč. Poleg nas je stala med drugimi tudi neka gosposka dama, ki se je zadeva s prispevkom za zimsko pomoč ni tikala, ker je gospa imela mesečno vozovnico. A navzlic temu je imela za potrebno tudi javno v tramvajskem vozu pokazati svoje zlato srce do vseh, ki jim je denar iz sklada za zimsko pomoč namenjen, ter se je obregnila, ne da bi jo bil kdo kaj vprašal ali od nje zahteval pol lire: »S to zimsko pomočjo bi pa že enkrat lahko nehaliU
Te besede so prišle iz ust ljubljanske dame, gosposko	oblečene	in očividno	res	ne
slabo situirane. Na njej	se je videlo,	da	pač
ne živi samo od tistega, kar dobi na živil-ke nakaznice, saj drugače ne bi imela denarja za Šminko in druga lepotična sredstva.
Če bi ta ljubljanska dama količkaj okusila težave in	stisko sedanje vojne,	bi	gotovo drugače	govorila	ali pa vsaj	držala
jezik za zobmi, vsaj takrat, kadar gre za tako človekoljubno stvar, kakor je vprav zimka pomoč. Res je, da te pomoči ni poti ebna, res pa je tudi, saj njena odurna pripomba to dokazuje, da ne samo ne pozna stiske tisočev in tisočev beguncev, ki jih je komunizem oropal vsega in jim pustil le bedno Življenje, pač pa da tudi nima niti malo srca za tiste, ki so pomoči toliko potrebni. Mislim, da se ne bom zmotil, če trdim, da tudi ta »narodna« dama spada, oziroma vsaj povsem soglaša s tistimi, ki so pahnili pošteno slovensko ljudstvo v tolikšno gorje.
V teh težkih Časih so torej v Ljubljani še ljudje, celo ženske, ki na tako nesramen način omalovažujejo nad vse važno socialno naredbo gospoda šefa Pokrajinske uprave, nabiranje za zimsko pomoč. Bog ve, kako bi tista gosposka dama govorila <n nastopala, če bi tudi njo doletela tsreča*, da bi ji komunisti slekli topli kožuh, ji izropali in požgali hišo, potem pa jo pognali po cesti za drugimi begunci in brezdomci... Najbrž ne bi več ' ^ la, *naj že vendar nehajo s to zimsko pomoč joti	Kodel jevčan.
»Jugoslovanska osvobodilna vojska
je prizadela Nemcem hude izgube..
Otaska
propada.
Gospod uredniki
V predzadnji štcviliti Vašega cenjenega lista ste prinesli članek pod naslovom iKa-ko smo sami dvigali cene*, v katerem se pisec na koncu bavi tudi i mladino, ki zadnje čase v tako velikem številu potuje z vlaki, zlasti t *notranjcem€ in tvrhniča-nom*, ter si zunaj nakupuje raznega blaga za črno borzo, ali pa prosjači pod najraz-novrstnejšimi izgovori. Potovanje je tej mladini do 15. leta omogočenao% saj otrokom do tega leta starosti ni treba nobenih posebnih potnih dovoljenj, in tudi ne osebnih izkaznic. Zato so se številni Ljubljančani zadnje čase začeli posluževati predvsem mladine za svoje črnoborzijanske namene.
Takoj v začetku moram povedati, da je članek, ki ste ga prinesli v Vašem listu pred štirinajstimi dnevi, tehten tn da je vse tisto, česar se je pisec v njem dotaknil, resnično. Po mojem mnenju (in po mnenju še marsikoga) bi bilo res treba prepovedati otr^tem vsaj do 11. leta starosti potovanje 1 rez dovoljenja. Vprav ta mladina je namreč tista, ki prinaša v Ljubljano največ blaga za črno borzo.
Sem mati petih otrok. Moj mož je pošten slovenski uradnik, ki je tudi po 8. septembru ostal na svojem mestu in hudo obsoja vse tiste, ki so odšli med tolovaje v hribe. Znano Vam je, da je vprav uradnik tisti, ki ga je vojna najhuje prizadela, zakaj njegova plača mu ne dovoljuje kakšnih posebnih priboljškov, kakor si jih lahko privoščijo vsi tisti, ki jim denar laže leti skupaj in se zato ne tresejo preveč zanj, tudi če je treba iti na Še tako *slano€ črno borzo. Črnoborzijanci menda že kar po obrazu poznajo uradnike in že vnaprej odkimavajo, če kdo izmed trh pride k njim povprašat za kakšno stvar. Tako se je zgodilo na primer tudi meni, ubogi uradnikovi ženi, da nisem dobila pri znanem črnoborzijancu M. M. na Vrhniki niti kilograma koruze.
Z istim vlakom kot jaz pa se je peljala na Vrhniko tudi 14 letna hčerka nekega te-renca. S seboj je imela 1 kg tobaka in cigaret iz zaloge, ki si jo je bil nabral njen oče kmalu po prevratu. Te zaloge ni moglo biti malo, saj se je dekle sama bahala, da so imeli doma najmanj 20 kg tobakarije.
Tudi ona je na Vrhniki obiskala omenjenega črnoborzijanca M. Prinesla mu je tisti kilogram tobaka in cigaret in zanj dobila moke, maščobe, krompirja in drugega, da je komaj nesla. In tisti črnuh ji je v zameno za fobak vse to dal, čeprav je vedel, da je tisto dekle hčerka terencaj
Zdaj bo morda že nekoliko bolj jasno, talca j žene terencev lahko Žive tako udobno in imajo na razpolago vsega, Česar si le požele. Poleg vsega, s čemer jih podpira OF, Še toJ Poštena Žena, katere mož je kot zaveden narodnjak ostal na svojem službenem mestu, ali pa se je Šel celo z orožjem borit ftudi za črnoborzijance!) proti najhuj-Šemu sovražniku slovenskega naroda, komunizmu, pa naj strada?! Kaj mislite, gospod urednik^ ali res ni vsaj malo blažilnega »oija* tudi za to rano na našem narodnem telesu?	Uradnikova	žena.
Spoštovani g. urednik!
f' današnjih Časih, ko je p ja živil ./nejena, ko so določene najvišje še dovoljena cene in ko mnogih stvari sploh ni mogoče dobiti, pa Še vedno beremo ponekod po izložbah napise:	»Kondenzirano mleko
brez kartt. Navzlic temu da je bilo določeno, da se bo kondenzirano mleko delilo osebam, starim nad 60 let, ga te ne dobe, ker ga tnajbrž* ni. Prodajajo pa se brez kart tudi Še številna, lahko rečemo vsa ra-cionlrana živila, pa naj bo to moka, mast, vi e so ali kaj drugega. Ne bo;n odkril nobene posebne novosti, če trdim, da je v prodaji
I Odveč bi bilo pobijati trobentanje komunističnega podtalnega tiska o »sijajnih« zmagah komunistov v Sloveniji, čeprav je vendarle precej ljudi — v Ljubljani več kakor na deželi — ki brez pomisleka sprejemajo za čisto zlato vse, kar priteka iz komunističnih propagandnih kuhinj, i Kako so v živo sekali udarci nemškega orožja pri zadnji ofenzivi na Dolenjskem, vemo po ljudeh, ki so od blizu gledali te dogodke, in po velikem številu »osvobodil-cev«, ki so se raztepli na vse vetrove, se poskrili v našem mestu ali pa v tržaški po-| krajini. Vzlic temu komunistični propagandisti niso odjenjali in so še naprej pitali svojo rajo z »najnovejšimi« zmagami.
Kočevje je marsikoga streznilo in mu odprlo oči. Poslej smo v redkih komunističnih podtalnih publikacijah brali veliko več o izmišljenih zmagah v Bosni in Hrvatski.
Posebno zanimiv pojav pri tem je izmenično hvalisanje slovenskih in hrvatskih komunistov. Pri nas povzdigujejo v nebo hrvatske »brate« in, če le morejo, zakriče po vsej deželi, da je toliko in toliko hrvatskih brigad v vrstah slovenskih tolovajev. Na Hrvatskem pa tolažijo svoje ovce z udarno silo in vrhunsko popolnostjo slovenskih banditov, »katerim se ne more nihče postaviti po robu«.
»Nemci odbiti in imeli velike izgube«
Tako se glasi ali zaključi sleherno poročilo, ki ga o uspehih balkanskih tolovajev objavi »Radio vestnik OF«, ki trdi, da sta ta poročila objavila baje tudi radio London in Moskva.
Bralec se Je zazibal v utvaro, da je tolovajska vojska neuničljiva in da si vsakdo, kdor se je loti, ob njej polomi zobe. Trdno je bil prepričan, da so se banditi trdo upirali, hrabro odbijali napade in nazadnje prešli celo V protinapad in napadalca pognali, da so se od njega videli le podplati... Njemu ni mar starega pravila, da mora vsaka zmaga roditi posledice. Teh posledic ni bilo, pa vendar... saj ne bi bil človek na pravem mestu, ako ne bi še naprej požiral komunističnih bedarij.
»Dve sto Nemcev ujetih in sedemdeset pobitih pri Sušaku«. Tako je v svet zatrobil komunistični skrivni tisk. Slo je za ofenzivni sunek, ki ga je nemška vojska naredila z Reke in Sušaka v začetku novembra. Poglejmo, kaj in kako je v resnici bilo.
Septembrski dogodki ob Kvarneru
Nič drugače kakor pri na3 so italijanski cesarski generali naredili tudi v Hrvatskem Primorju, ki so ga imeli v oblasti po sporazumu, katerega so ga hrvatskim oblastem vsilili pred dvema letoma.
Robotti in njegovi podrejeni »o 8. septembra poklicali k sebi komunistične kolovodje in Jim uradno, pred pričami, Izročili ne le oblast, temveč tudi vse težko in lahko orožje.
Okrog Sušaka in Reke banditov ni bilo veliko, pač pa so se zbirali in formirali v Gorskem Kotarju. V primorskih krajih zanje ni bilo velikega navdušenja, vendar so ljudje svojo nenaklonjenost morali spretno skrivati, ker so imeli v vsakem kraju veliko italijansko posadko, ki ni mignila niti s prstom, ako so tolovaji ubili tega ali onega nasprotnika in oropali toliko in toliko kmetij.
Hrvatska politična oblast Je bila v teh krajih sicer priznana, vendar ji cesarska italijanska vojska ni pustila niti dihati. Ljudje so se bridko zavedali resnice, da jim nihče ne daje varstva, da se cesarska vojska strahopetno skriva za žičnimi ovirami, ne da bi se zganila, kadar so v neposredni bližini razsajali tolovaji.
Ni ostalo prikrito, da se vse letošnje leto ni primerilo, da bi se bili Italijani in komunisti kje spopadli.
Ljudstvo Je bilo prepričano, da se hrabra vojska in tolovaji za prazen nič ne ogibajo drug drugega. Ce se je kdo obrnil na vojaško poveljstvo in se skušal zavarovati pred tolovajskim maščevanjem, je moral po-pai'jen oditi ln se sprijazniti s tolažilom: »Nikar ne pretiravajte! Saj komunistična nevarnost ni tako huda in pereča!«
Sredi žičnih ovir in onstran njih so hrvatski tolovaji počenjali isto kakor pri nas. Nemoteno so ljudi silili v gozd, dobivali iz krajev, kjer so bile cesarske posadke najmočnejše, ogromno orožja in pobijali svoje
nasprotnike neusmiljeno, vse pred očmi italijanske cesarske vojske in policije.
Slovenec, ki je tri leta preživel v Bri-biru in Senju, se spominja, da so tolovaji v Bribiru samem pobili okrog sedemdeset nasprotnikov in s tem tako sterorizirali vse prebivalstvo, da se ni nihče upal upirati in da so zato nemoteno odhajali v gozd tisti, ki so bili komunisti ali pa zaradi svojega zajčevstva ali neodločnosti niso znali storiti drugega, kakor vdati se grožnjam in oditi. Iz Bribira jih je šlo v hribe nad tri sto. Podobne zločine so počenjali v Senju in vseh vinodolskih krajih, nad katerimi se vzpenja Velebit, čigar gozdovi so bili varno skrivališče za vse zločince.
Ob septembrskem razsulu so v vse kraje prišli tolovaji iz gozdov in uvedli z bado-ljevsko pomočjo svoj »red«. Začeli so z isto taktiko: sprva nasprotnikov niso na mesth pobili, temveč jih vtaknili v zapor, da so jih »zaščitili pred besom razjarjene množice«. Zatem je prišlo vse, kar stoji v komunističnem programu: prisilna mobilizacija, nezanesljivi moralo v delovne bataljone, uničevanje narodnega imetja, rekviriranje pičle hrane, lov na nasprotnike in »belogradiste« itd. ... Se nekaj tednov ln začno se likvidacije »izdajalcev«.
»Krvava rihta« deluje z vso paro. Polnijo se zapori, pa zopet praznijo, število likvidi-rancev v vsej sušaški bližini narašča in se vzpne na več stotin. Povsod so mitingi, govore o »popolni svobodi« in o »pokroviteljici vseh zatiranih«, o Stalinovi Rusiji.
Med prvimi aretiranci ni duhovnikov. Pozneje jih pa ne manjka, čeprav Je »sredinsko« gibanje zelo močno. Razglašena je popolna svoboda vere, zraven pa se odpravi ves verski pouk v šolah. Terenski odbori delujejo v vsaki vasi, iz svoje srede izbiraj* sodnike za »belogardiste« in druge »izdajalce«.
Odprava verskega pouka Je razburila poleg duhovščine tudi ljudstvo. Vsi politkomisarji in važnejši tolovajski funkcionarji se na vprašanja, kaj je z versko svobodo, izvijajo na vse načine in licemersko tožijo, da je to napako storilo vrhovno poveljstvo in da bodo preklic tega odloka takoj izposlovali.
To so bile besede in obljube, dejanja niso sledila.
Medtem se je tolovajska vojska zbirala In oboroževala. Teror je bil redar in vse je moralo brez odpora poslušati ukrepe banditov. V neposrednem zaledju obale se je nateplo nad tri tisoč tolovajev ln prisilnih mobilizirancev. Cela divizija... so rekli politkomisarji uradno. Orožja niso imeli malo, celo topove in tanke.
»Angleže bomo vrgli v morje«
V zmagoslavnem zanosu ni nihče pomislil na posledice zločinskega dela tolovajev, ki so obljubljali konec vojske, popolno osvoboditev ln potem toliko pričakovani raj na zemlji.
Ljudstvo, ki živi ob morju, se že samo po sebi ni moglo znebiti vtisa, da bodo kmalu tukaj Angleži. Komunistična propaganda je to utvaro razpihovala z napovedmi o koncu vojske in o prihodu rdečih zaveznikov — Angležev.
Sicer pa so imeli komunisti do Anglo-sasov nespravljivo stališče. Potrebovali bi Jih, da bi se izkrcali, pripeljali tanke In letala in se potem ravnali po »Atlantski karti«.
Tako je v Crikvenici govoril komunistični sodnik Brnčič: »Angleži so naši zavezniki in imajo dolžnost, da nam pomagajo, ako smo se mi zanje dolgo in krvavo borili. Sicer jih pa ne potrebujemo. Podali sl bomo roko, ako se bodo držali določil Atlantskega sporazuma, da bodo narodom pustili na prosto roko, da si sami določaj*, »vero in postave« in obliko vladavine. Jugoslovanski narodi smo si Jo že izbrali. Mi se bomo podali pod okrilje Sovjetske Rusije ln, če Angležem to ne bo povšeči, jih bomo | vrgli v morje...
Dopolnilo k članku »Zdravnikov naših ...«
V zadnjem stolpcu članka stoji napisano, da je za pošiljanje zdravil iz žensko bolnišnice skrbela posebna skupina strežnio pod vodstvom zdravnice dr. Germove. Da ne bi leteli neutoemljeni sumi na strežnice, pojasnjujemo, da gre za Bkupino uslužbencev, ki so očitano jim posle v resnici opravljali. Naš list ne bo zamudil prilike in bo o pravem času postregel z imoni prizadetih, nakar bo tudi v toin pogledu ustvarjena potrebna jasnost.
Pa Angležev ni bilo. Na vseh utingih so govoričili o obilni zavezniški pojoči, o ruskem orožju, o angleških konzerv^, obleki in strelivu, o posebnem razstrelivi.Jn podobnem. Toda ljudje so na lastne oj opazovali, da je bila sleherna puška lnnaboj, obleka in vsaka druga cunja na toloajsi{ih vojakih samo italijanskega cesarskea p0. rekla.
Smrt je bila zagrožena že za vsahjavno povedan dvom o komunistični zmagi. ' okolici Crikvenice je bilo ustreljenih devj ijU. di, ki so izražali bojazen, da bi se tegnil nemški vihar razbesneti tudi nad Primjjem,
Posebno nevarno je bilo govoriti ški nevarnosti. Kdor koli je zmajal Zjiavo nad »uradnim mišljenjem«, da so Net^j ge na koncu tn da bodo vsak čas klecnj( je bil poplačan s svincem.
Na dan 7. oktobra je iz okolice S;aIca priletela starejša ženska in na ves gla g0_ vorila, da se bližajo z večjo silo — Ni„cj Politkomisar Jo je dal prijeti in n^gn oprodom, naj pripravijo vse, da jo kot širilko razburljivih novic za zgled \,m podobnim javno ustrelili pred cerkvijc
A zapovedi ni bilo mogoče izpolniti, ^jti že dobrih deset minut nato se je iz nt,Q_ sredne bližine začelo oglašati nemško tqa> orožje.
»Nova zmaga jugoslovanskih rodoljubov<
Nad tri tisoč tolovajev se je gnetlo oki? Crikvenice. Nekaj jih je bilo na »položaji« okrog, drugi so se stiskali po hišah in ct_ kvah in čakali na zapoved komandantov, a se bodo udarili.
In glej! Pridrvela je kolona Nemcev i se zaprašila mednje. Niti deset minut 1 bilo potreba, da se je nepremagljiva »osvt bodilna« vojska raztepla na vse strani, br< streljanja in odpora. Kakor orkan je zi vršalo po okolici. Vse je bežalo brez glav in cilja.
Največ komunistov se je skušalo zateč v bližnji gozd, toda tam so že bile nemškfl straže. Poveljnikov tolovajske druhali nikjer več, kakor bi se bili vdrli v tla so izginili širokoustni propagandisti in prepustili vojščake usodi.
Nemški vojaki so ir kleti in sob vlačili na dan preplašene vojščake, ki so kleče in sklenjenih rok prosili za milost.
Končni obračun te hrabre tolovajske »divizije« je tale: noben naboj izstreljen, poveljstvo in vodstvo na novih »položajih«, 920 tolovajev ujetih, nad tri sto ubitih, vse orožje razmetano in po Nemcih zaplenjeno, med ljudmi preplah in obup, za nameček pa še strašno razočaranje nad »osvobodilci«.
Kje je nepremagljiva vojska? Ostanki ostankov... nekdaj »slavne« vojske so se razbežali v gozdove...
In glej ofarsko propagande »Nemci pri Sušaku odbiti. Dve sto ujetih ln 70 ubitih. Nekaj tankov zajetih.«
Resnici na ljubo pa je trebi povedati, da ni bil ubit, niti ujet en sam Nemec, kar spričo blaznega bega »hrabre ■tfjske« ni nič čudnega.
Zmage, same zmage!
Kaj vse je vedela komunistična propaganda povedati o pouličnih bojih na Sušaku, o obleganju Reke, o krvaiih in uspešnih bojih na Krku in Lošinju, o silnih napadalčevih izgubah, o ogromnem plenu, o kupih težkega nemškega orožja — ln tako dalje!
Na Sušaku so nekaj dni res vladali tolovaji. Bila jih je peščica in še p> te so morali cesarski Lahi v gozd ln j h po dolgotrajnem iskanju privesti v mest«, da so prevzeli oblast.
Nekaj dni so pokale puške ln s Trsat& so švigali streli proti Reki. Ko, je nemški oddelek sunil v sršenovo gnezde, se je vse takoj razbežalo. Ko je napadal« odšel, so se junaki že spet pokazali.
In tako se je ponavljalo do dieva, dokler ni močan nemški oddelek zares uJaril y me_ sto in naredil tolovajski oblasti konec.
In kaj je banditska ptopagaida sporočila v London in Moskvo?
Krk bo imel v zgodovini komunističnih zverinstev še posebno mesto. Tam se je nabralo okrog 600 protikomunističnih borcev, ki se pa ob prelomu niso znašli, temveč so verjeli komunistični besedi, da ie začenja nova doba, ko bodo v svobodo korakali in se borili vsi brez razlike preprlčinja. Tolovaji so jih preslepili, ujeli na l»anice in vse skupaj pobili.
In nekega jutra so se Nemci izkrcali na obeh otokih. Skoraj brez praske so ju zasedli, polovili številne tolovaje, s čolniči so jo popihali le redki vodilni.
Prebivalstvo z nasproti ležečega obrežja je šele od domačinov s Krka in Lošinja izvedelo za to spremembo, medtem to je propaganda prav tem ljudem, ki niso slišati niti strela in bi ga bili — če bi padel — zara"di neposredne bližine Otokov morali slišati, dopovedoval, da so bili strašni boji, da se Je napadalec toliko in tolikokrat umaKnil, da je imel velikanske izgube in si šele s poslednjim vojakom priboril novo oženil je...
Takšnih laži je komunistična propa-ganda natrobila anglosaškim zaveznikom na pretek.
Vse ljudstvo, ki Je v Hrvatskem Primor, ju doživljalo te dogodke, Je prišlo do dveh dragocenih spoznanj: komunisti se jločinsko igračkajo z ljudskimi življenji, se gredo operetne vojske >n ves svet slepijo s svojimi zmagami. Ni jim mar gmotne škode, ki gre j težke milijone, še manj pa tisočev življenj judi, ki so prišli v navzkrižni ogenj ln p) 5ali z glavami podlo igro, ki so jo zisnova., nednarodni komunistični zločinci. Nftče ji} ie bo prepričeval več o zmagah komunistov V Hrvatski, Bosni, Srbiji ln Sloveniji, vsak po skušnji ve, kaj pomeni »fraza« sovražnik ldbit, imel velike izgube...«
In vsa »zmagovita borba« jugoslovanskih tolovajev Je le v lažeh, ki jih njiho\a propaganda trosi v svet in kateri seveda verjamejo Vsi »zavezniki«..
i in stori Udi ti tako ...
»Ker bi podpisani iz srca radi pomagali v teh težkih časih na£i hrabri vojski, našim domobrancem, sva najino željo oziroma način najine pomoči sporočili našemu prezi-dentu ekscelenci Leonu Rupniku, ki se je iskreno zahvalil ter naju napotil k Vam za vsa nadaljnja pojasnila, kako bi se to uredilo.
Rada bi, da bi najina skromna hičlca, najina dobra volja in najino moči služile vam.
Stvar sva si zamislili tako: Kakih 10 do 15 lahko ranjonih domobrancev ali pa takih, ki so na poti okrevanja in jim ni več ne-obhodno potrebno bivati med težjimi ranjenci, bi lahko prišlo v najino hišico. S tem bi bilo zopet prostora za omenjeno Število teže ranjenih v bolnišnici. Midve obe pa bi posvetili vse svojo moči kot bolničarski pomočnici našim, nama dodeljenim domobran-cem-ranjencem. Za okrepilo bi jim služil vrt z dobrim zrakom, zlasti še, ker je zraven smrekov grozd. Ker je hišica le proprosta kmečka, toda snažna in čista, bi bila primerna predvsem za preproste junake naSe vojske. Za take, ki so doma iz revnih kmečkih hiš.
Malo in skromno je to, kar vam nudiva, v primeri z željo, kaj bi vam radi že vse nudili, če bi imeli. Pa ne odklanjajte, ampak sprejmite to, kar nama prihaja iz srca. To naj vam bo v pripomoček za drugo večjo pomoč, ki jo 1>08te imeli s tem, da vam jo zato na razpolago toliko postelj za težje ranjence v bolnišnici.
Ena od naju je popolnoma lzvižbana bolniška operacijska sestra, jaz pa ieni v jsnajstleteni dolgi bolezni moje preblage mat £ere tudi že nekoliko izvežbana v izpiranju (Ln obvezovanju ter tozadevni postrežbi.
Tako bi tudi midve radi, kot zvesti do-mobranki pristopili v vaše hrabre v^te v bran za našo vero, domovino in vsi naše domačije. To ni boj le za posvetne dobrine. Zato Bog z vami za blagor nafie domovine.
Želiva, da bi najina ponudba bil* vam vsaj malo v pomoč.
Midve bi prebivali poleg te hifie v projSi oji delavnici.«	M*	N.
hišni posestnici, Lju^jana, *
Tole pismo je dobilo poveljstvo iloven-ikih domobrancev. Naj kdo gifeda Bkfli kakršna koli očala, priznati bo moral, di je v eh skromnih besedah mnogo vere «i srca.
Kakor je pokazala veličastna parala ali Dogreb kočovskih junakov moč in zaupu ^ naše domobranstvo, nam tole pismo $ iaže, kako je prijela domobranska idej«
Ji, ki jim ni samo do govoričenja iu \ r\ja rodoljubnih načel, ampak do resni;
Jela ne glede na koristi ali žrtve.
Hkrati jo to pismo odgovor vsem t' ki so dajali tja ali tja ne zaradi dobr ili, ampak zaradi trebuha.
Seveda ne mislimo, da bo komu t©»
'adi teh besed hudo ali da bi celo it Ječi hočemo samo to, da 60 na svei tvari, ki so vredno več kakor kil tompirja, in da te rešujejo svet.
blaga brez nakaznic na razpolago še vedno zelo mnogo živil, seveda po pet- do desetkrat višji ceni, kakor pa je dovoljeno. Zalo lahko trdim tudi, da bi se količina blaga, ki bi ga dobil vsak posameznik, lahko občutno povečata, Če bi vsa živila, s katerimi je tako bogato založen črn\ trg, zasegli in prodajali na živilske nakaznice.
Potem bi ob tej priliki rad povedal še nekatere stvari: Po Časopisih beremo ogorčene članke (ki so seveda čisto utemeljeni, in hvala Bogu, da je o takšnih vprašanjih danes mogoče javno spregovoriti), da so tolovaji pokradli temu ali onemu ves živež, mu izdali bon, ki da ga bo lahko vnovčil, ko bodo komunisti pri nas zavladali (to bo >o sv. nikolU), itd,, ne beremo pa (razen takrat, kadar so objavljena imena kaznovanih trgovcev), da bi ta ali oni trgovec prodajal blago po pretirani ceni in s tem — na isti način kakor komunist na deželi — kradel denar marsikateremu, ki si ga je moral izposoditi, če si je hotel kupiti za Življenje najnujnejših Živil, ali pa ga je zaslužil z žulji, prodal zadnje svoje dragocenosti, ki jih je še imel, kakor na primer uro, prstan, obleko, pohištvo itd. Oba grešita nad narodom, oba sta roparja in goljufa% komunistični tolovaji na deželi in verižnik v mestu, in zato tudi oba zaslužita kazen. Poštena slovenska javnost naj izve za imena obojih. Ali naj bo črnoborzijancu prizaneseno zalo, ker krade ljudem le denar in ne tudi življenj, kakor komunitični razbojnik na deželi? Po življenju strežeta svojemu bližnjemu prav
za prav oba, in počasna smrt je dostikrat še hujša kakor nagla.
In še tole: Kmetje prinašajo v mesto živež ter ga prodajajo razumljivo tistim, ki več plačajo. A le cene bogati Ljubljančani še sami (menda res iz gole požrešnosti, da ne bi še kdo drug kaj kupil) zvišujejo, tako da srednji in nižji sloj ljudstva pri tem nakupu ne moreta kaj prida sodelovati. Ne bom se dosti zmotil, če rečem, da je vprav ljubljanski bogatejši sloj thti, ki je v prvi vrsti podpiral z besedo in dejanjem OF in njeno delovanje na deželi. To bi se potem reklo, da kmet nosi živež svojim največjim sovražnikom, svojim morilcem.
To sem si mislil, ko sem gledal pisano vrvenje na Dolenjski cesti in ljudi z nabitimi listnicami, na drugi strani pa žalostne obraze tistih, ki niso vzdržali te svojevrstne »javne dražbe« na ljubljanski' meji.
Opazovalec.
Gospod urednik!
Vselej, kadar so komunistične tolpe vdrle v kak kraj, se je zgodilo, da so »likvidiralec, in to celo s strahotnim mučenjem, vse ali vsaj večino tistih zavednih Slovencev, o katerih so vedele, da niso pristaši ali pr Jate/ji komunizma. Zato je danes pač že dovolj jasno, da je v bodoči ureditvi naše domovine prostora samo za enega izmed obel taborov, za zavedne Slovence ali pa za kom inisto. Drug ob drugem ne moreta ii-veti kakor ne moreta živeti pod isto streho moiilcc in poštenjak,
Bije se torej boj na življenje in smrt, boj, ki se mu nihče ne more umakniti Se bo pač treba zameriti enemu ali drugemu, ali komunistom, ali pa poštenemu narodno zavednemu slovenskemu ljudstvu.
Po komunističnih »zasedbah« — čeprav so trajale le nekaj dni ali ur — ni ostal živ noben zaveden Slovenec, ki je tem narodnim krvnikom padel v roke. Na drugi strani pa sc na primer v Ljubljani še vedno svobodno gibljejo ljudje, ki služijo no morda svOj toliko razbičani in opljuvani domovini, pač pa mednarodnemu komunizmu. Da, nekateri izmed njih dobivajo še vedno celo plačo v svojih službah.
Mislim, da je bil res že čas, da so le nekoliko podrobneje začeli izpraševati vest tem ljudem. Onemogočiti jih je treba s tem, da prejmejo zasluženo kazen. Ne hujskam k moriji, a reči moram, da M bili ti ljudje, tudi Če bi jih postrelil, še vedno na boljšem, kakor pa so bile Številne njihove žrtve. Ne bi jim bilo treba prestati tako strahotnih muk, kakor so jih morali pod njihovimi krvniki v tolikih primerih najboljši, najza-vednejši Slovenci. Vsekakor pa jih je treba nG.editl neškodljive/ Ce tega ne bomo storili, potem bodo Še padali najboljši sinovi našega naroda in še ne bo konca medsebojnega pobijanja, ki nam je že doslej prineslo toliko grobov samo po krivdi komunizma. Interesi narodne obrambe zahtevajo temeljito čiščenje.
Zadnje čase sta bila v časopisih že dva članka o tem, da so nekateri komunistični
Kditclji ali vsaj simpatizerja izgub» ž*vno službo. Zelo sem hvaležen zanj
Prav bi bilo seveda tudi, če bi * phče ustavile komunističnim terene se še sončijo v varnem zavetju in ir Bajči pomoči tako in tako več dou kator pa v službi.
Ali nište tudi vi, gospod urednik, n ja da ozir na družino tu ne h o f a več v poštev, zakaj pof, samt sirote, vdove in begunce — irU mu>ističnih zločincevf So se mar kom 1>ri pobijanju in zverinskem mučenju Untiih očetov, edinih rednikov, ter m> števinimi otroki kaj ozirati na druii sirote in vdove!?	Uradu
»Naša hnjiga« v l. /S
Prvo polletje:	1.	Balsamo:	»Rnfuel	SaJ
Mereikovskij: »MJhacIangelo«; v nafti L*Ermitc: »Velika prijateljica*. 3. Vrbn: mlini.c 4. Majcen: »Zgodbe In novele«, nina no vse Štiri knjige je 210 lir in i plačuje v 6 mesefnih obrokih po 40 1 plača vso naročnino naenkrat, dobi v pesniško zbirko Severina šalijn: »Src? smrtjo«. —■ »Našo knjigo« naročite v knjigarni, kjer že lahko dvignete p
LJUDSKA KNJIGARNA V f
ORED 6KOFIJO I
S. S. VAN D I N E :
&
Dosedanja vsebina:
1 Dražba, ki jo je bil Stamm po-*bil na domačo zabavo, se gre pzigrana kopat v bližnje jezerce, jjer eden izmed gostov, Montague, aročenec Staramove sestre Berenike, tfkoj po svojem prvem skoku v vodo fcrivnostno izgine. Pri zasliševanju tudi, ki so se bili tiste zabave pri jtammovih udeležili, igralka Steele isti mi Lelanda, hišnega prijatelja Jtammovih, češ da je verjetno on jpravil Montagueja s poti, ker da je bil tudi sam zaljubljen v Bereniko. Stamm sam se kopanja ni udeležil, ker se ga je bil po zatrjevanju hišnika Trainorja pri domači zabavi prehudo napil. Ko zaslišijo tudi Siamma in mu povedo, da je Mon-togue izginil, mu ni preveč hudo, to mu je žal, da vrag ni raje vzel njegovega finančnega svetoval-ca Greefa. Stammova vražjeverna n,ati Matilda je prepričana, da je Montagueja ugrabil v jezeru zmaj, njegovo truplo odnesel in ga skril, kakor je bil storil že prej z nekaterimi sovražniki Stammove hiše.
Greefovem mnenju je Montague PTi svojem skoku v vodo treščil z glavo ob dno in se ubil, ali pa ga ;ie zgrabil krč, da je utonil. Med Greefovim zasliševanjem prihiti v sobo Stamm, ki očividno sluti, da je Greef skušal zvaliti sum nanj, ter kar naravnost obdolži, da je kfiv Montaguejevc smrti.
Ko se naslednje jutro preiskava "aHaljuje, se Stamm nekam sumljivo °Praviči pred policisti, da se je bil Prejšnji večer tako razjezil nad Gree-*0,n. Takoj je pripravljen voditi policijsko komisijo k jezera, iz kate-rego so na željo raziskovalca Van-, Ceja izpustili vodo, da bi ge prepričali, če res ni trupla v njem, kakor ie zatrjevala Stammova mati Matilda. Stamm že enkrat poudari, da *e£a ne verjame. A Montaguejevega trupla na jezerskem dna tudi po-tero, ko je voda že povsem odtekla, niso našli, in tako uganka o Mon-taguejevem izginotju postane še bolj zamotana. Tudi okoli jezera ni nikjer nobenih stopinj, na podlagi ka terih bi se dalo sklepati, da jo je Montague morda pobrisal. Na veliko začudenje vseh pa Vanče odkrije 'redi jezerske kotanje v blatu stopinje triprstih tac, podobnih kremp-■jem kakšnega predpotopnega zmaja.
IX. poglavje.
Novo odkritja.
Nedelj* 13. avgusta, ob 12.30. /**> na te »top la j e je bil tako grozen
in j®6netljjvi da je poteklo nekaj minut, preč! 8m° se prav zavedli njihovega pomen	in Snitkim sta bila ko okame-
nela11 sta nepremično zrla v one sledove. Haram je navzlio njemu lastni sposob nost' katero jo znal priti do dna vsaki še t° neverjetni stvari, molče in osuplo gied dol, kakor bi bil dobil živčni pre-'tresf n« bi bil več zmožen pretehtati svojih Ma»J. Tudi mene sta navdajali groza in zrenje. Obupno sem si prizadeval, da bi fPodii občutek te grozotne neresničnosti* mi.je pr6Vzemal in zaradi katerega je tP®*a'a Vsaka mišica na mojem telesu.
$ Pa je to odkritje delovalo na Stafl®- Se nikdar nisem videl človeka, ki bi t> zaradi tega, kor so je nečesa pre-fitraSf	na koncu, kakor je bil tedaj
Sta?^' jeffov obraz, ki jo bil zaradi pi-janfen^a v Pretekli noči že tako in tako vos 3e dobil grdo rumenkasto-pepelna-t<> l>av®*	se je lahno tresel po vsem
tolesi ava mu je omahnila nazaj na tilnik, a	ga bila od zadaj zgrabila ne-
vidni rok«. in zategnjeno je zahropel. Nenadni mi1 je krt udarila v lica in jih skoraj pžnato Pobarvala. Nje/rova usta in goltanj80 grabili močni krči in oči »o mu kar jptopile. Hladni in mirni Vancejov glas nap f spravil i2 teffa g»rozncpra položaja in nam pomagal Priti Bpot k 86bi>
»fa,« je »pregovoril zategnjeno, »tl od tisi »o res omamljivi. Odpirajo nam nove mo*n>sti! A vrnimo so zdaj na breg. Moji čev!j| so hudo pritožujejo.«
V vrsti drug drugim smo se vrnili na de®’ -c ki sta jo bila Heaih in Snitkln po-lana prvotno mesto, tako da smo lahko t rišli na suho, ne da bi sledili zgledu ioia» ki je gazil po blatu. Ko emo sto-£ ozek 1 brežni pas, so je Stamm pre-io<> obrni *>■ Vanceju in zajecljal:
^°s *c°orili zdaj?« Njogov glas jo Z(tei pjt„KTii ju suh, podoben topemu Plavu človeka, ki je gluh.
Nič, res ne,« jo odgovoril Vanče naglo, •m pa se obrnil k Ilcathu: »Gospod nauk, rad bi nekaj slik teh odtisov, «amo di kronike. V kratkem bo treba dvigniti fnice in spustiti vodo v jezero, a mi-r da toliko časa še je, da posnamete ;?Pinje.«
^rednik je vsaj doloma dobil ropet
i' nad samim seboj.
airedil vara bom risbe,« je dejal, nato i obrnil k Snitkinu: »Narišj natančno j se v svojo beležnico. Takoj. Ko boš poberi te plohe in jih zloži na kup. n bodo potem dvignili zapornice na -*m koncu jezora, ono na spodnjem , pa spustili. Ko bodo to delo opravili, profil.«
nce se je nasmehnil, ko je posluSal nika, kako uradno zapoveduje, o bo to opravljeno,« je dejal, »mtslira bomo lahko počaai vrnili domov. Ni-fvoč kaj delati... Tokrat bomo odšli krajši poti, nef«
smo mimo mrože in nadaljevali pot jcpalUklm slačilnicam na nasprotnem tem brejcu. Voda v prekopu je bila že tratila. Lo kakih trideset centimetrov rnice fte gledale iz nje. Ko som se videl Snitkina, kako je klečal na
in je z veliko pazljivostjo posnemal one presenetljive stopinje, ki jih je bil Vanče odkril na jezerskem dnu. Nikjer v vseh newyorških uradih ga ni bilo za to delo sposobnejšega človeka. Spomnil sera se, da jo bil narednik nalašč izbral Snitkina tudi za posnetje skrivnostnih stopinj na East Streetu 53 (v kriminalni povesti »Konec Groenejevc). Ko so bile kopališke slačilnice že za nami in smo prispeli na stopnico, ki so držale v hišo, 6e je Vanče ustavil.
»Gospod narednik,« je dejal, »ste vzeli iz slačilnice obleko izginulega Montagueja! Če je še niste, se lahko vrnemo zdaj tja Utegnila bi nam morda njegova obleka od kriti kakšno tajno... morda njegove samo morilne namene, grozilno pismo kakšne žen ske ali kakšno drugo od onih značilnih »dokazil«, ki jih imajo časnikarski poročevalci tako radi.«
Navzlio šaljivemu tonu njegovega glasu sem vendar spoznal, da je bil Vanče vzne mirjen in da je še vedno na vse načine poskušal, kako bi osvetlil skrivnostni dogodek.
Heath je privolil in pri tem nekaj pogo drnjal, takoj nato pa začel stikati po slačil nicah. Kmalu se je vrnil z Montaguejevo obleko 6ez roko, jn vsi skupaj emo potem krenili proti hibi. Komaj smo bili vrh stop nic, že je prispel zdravniški izvedenec dr. Doremus. Cim nas je zagledal, so je ustavil nekaj korakov pred nami, ko da bi nas kli cal na boj. Bil je to možak majhne postave, ročen, naglih in nokoliko nesramežljivih kretenj, po katerih bi človek prej sodil, da jo mož. mešetar, ne pa zdravnik. Na sebi je imel svetlosivo športno obleko, slamnik pa nekoliko postrani, ko da bi klical na korajžo Z zelo zaupljivo kretnjo nas je pozdravil, se z rokami v žepih razkoračil in grozeče za pičil svoj pogled v narednika.
»Res ugoden čas ste si zbrali, da ste me privlekli sem,« je začel zabavljati ves raz kačen. »Mar mislite, da jaz nisem potreben počitka, zlasti ob nedeljah? Dovolj, kje je truplot Hitro opravimo ta posel, da se bom vsaj na kosilo lahko vrnil pravočasno.«
»Dejstvo je, gospod doktor,« je začel Heath in pri tem v velik zadregi pokašlje-val, »da nismo našli nobenega trupla
Doremus ga je postrani pogledal in se pri tem jezno prestopil.
»Kaj naj vse to pomenit« je začel bes neti. »Kaj, da ni truplat« Potisnil je svoj klobuk še bolj nazaj in ošinil narednika * ognjevitim pogledom: »Čigava je obleka, ki jo držite v rokif«
»To je obleka tistega, ki bi vam ga prav rad pokazal,« je odvrnil Heath boječe. »A dejstvo je, da se nam ga še ni posrečilo najti!«
»Pa kje je bil tedaj, ko ste mi telefoni rali?« je vpraSal dalje dr. Doremus besno. »Nasr menda ni kam odšel! Skratka, kakšne šale pa zbijatef«
V besedo je zelo diplomatsko posegel Markham.
»Zelo nam je neljubo, da nimate miru, gospod doktor. Stvar je čisto naravna. Gospod narednik je povsem upravičen misliti, da je nekdo utonil ob sumljivih okoliščinah, ko se je kopal v Jezercu ob vznožju griča. A ko smo spustili iz jezora vodo, nismo našli nobenega trupla nikjer. Vsi smo bili nad tem nekoliko presenečeni.«
Ko jo dr. Doremus slišal to Markhamo-v° Prasnilo, je zmajal z glavo, potem pa se spet obrnil k naredniku, ki je bil ves nesrečen:
»Jaz vendar ne vodim Oddelka za pogrešane stvari,« je pogodrnjaL »Sem samo zdravniški izvedenec ...«
»Domneval sem ..je začel Heath, a zdravnik ga je že ustavil:
»Moj Bog!« so je začudil ln ošinil narednika s posmehljivim pogledom. »Vi ste domnevali...! Ali ljudje z Oddelka za umore mislijo, da lahko »domnevajo?« Nedelja jo danes! Dan počitka! Res, smešno! Potegnejo me iz udobnega naslanjača in me privlečejo na ta prokleti kraj samo zato, ker »domnevajo« ... Nočem domnev, hočem trupel! In če ni trupel, me pestite pri miru!«
Narednik je bil zelo pobit, a Številne skušnje, ki jih je imel s tem razburljivim zdravniškim izvedencem, so ga poučile, da teh njegovih besedi ni treba jemati preveč resno. In nazadnje se je celo dobrodušno nasmehnil.
»Kadar pa vam dam kakšno truplo,« je odvrnil, »se pa jezite. Prav tako se jezite tudi zdaj, ko nisem našel nobenega trupla in ko vam nimam ničesar dati. Gospod doktor, čisto iskreno vam povem, da ml jb neljubo, da sem vas dal poklicati sem, toda tudi vi, če bi bili v moji koži...«
»Eh, pojdito k vragu!« Doremus je Hca-tha pomilovalno pogledal ter zaničljivo zmajal z glavo: »Preiskava o umoru, a trupla nikjer!«
Zazdelo se mi je, da se je Markham nekoliko razburil nad tem zaničljivim vedenjem zdravniškega izvedenca.
»Cisto dosledno je, da je truplo moralo biti v jezeru, vsakomur pa lahko zbega živce, če se izkaže, da trupla ni tam.«
Doremus jo nekam prisiljeno vzdihnil ter stegnil roke z dlanmi navzgor.
»A vendar, gospod Markham, ne morem opraviti mrliškega ogleda samo na podlagi neke misli. Jaz sem zdravnik in ne mo-droslovee.«
Vanče je globoko vdihnil dim svoje cigarete.
»Še lahko pridete pravočasno h *kosllu. Ites ste lahko hvaležni naredniku, gospod doktor, da vas ne bo več zadrževal.«
»Utegnejo imeti prav,« je vzdihnil Dore* mns ter si obrisal čelo z modrim svilenim robcem. »Torej dobro, odidem takoj.«
»A ne delajte si skrbi z monoj!« je odvrnil zdravnik. »Cisto nič me ne zanima, pa če tudi najdete še kakšno drugo truplo. Za
se je zasmejal Vanče, »lahko nadaljujemo svojo pot-«
Stamm nam je odklenil glavna vrata, in že smo vstopili v temno vežo, ki je segala od stopnišča do zadnjega konca hiše. Tudi pri belem dnevu smo čutili, da nas obdaja mračno in plesnivo vzdušje. Celo sonce, ki je sijalo skozi gla\Tna hišna vrata, se je zdelo bledo in zaprašeno, ko da bi tudi njega izpridilo to ozračje. Ko smo se bližali knjižnici, smo zaslišali tiho pomenkovanje več ljudi. Očividno so bili tam zbrani vsi gostje. Nenadno so ti glasovi utihnili in v veži se je pojavil Leland, ki je bil namenjen k nam.
Navzlic njemu lastni mirnosti je bil videti zbegan, nemiren. V naglici nas je pozdravil in z glasom, ki me je osupnil, vprašal:
»Kaj je novega!«
»E, marsikaj!« je odgovoril Vanče šaljivo. »A Montague je nekam neznansko čudno izginil.«
Leland je hitro in vprašujoče pogledal Vanceja.
»Ga ni bilo v jezeru!«
»Prav res ne,« je odvrnil Vanee sltrajno mirno. »Na noben način ga ni bilo mogoče najti. Čudno, kajt« Leland je postal resen, nekaj trenutkov jo gledal Vanceja, nato pa nas naglo ošinil z očmi. Hotel je nekaj reči, a se je zdržal.
»Na vsak način gremo zdaj v Montaguejevo sobo,« je nadaljeval Vanče, »na kratek pregled. Nas lahko povedete tja!«
Leland nekaj časa ni nič dejal, potem pa je nenadno postal pozoren na tisto, kar je Heath nosil v roki.
»Moj Bog!« je vzkliknil. »Cisto sem pozabil na obleko tega ubogega vraga. Moral bi jo bil odnesti v hišo že ponoči... Ali mislite, da utegne biti v njej kaj takšnega, kar bi lahko pojasnilo njegovo izginotjet«
Vanee je skomignil z rameni in šel dalje proti stopnicam.
»Človek nikdar ne ve...,« je dojal tiho. Stamm je poklical Trainorja, ki je stal pri glavnem vhodu, in mu naročil, naj poišče copate, da bi si jih Vanče obul, med tem ko bi mu čistili čevlje. Brž ko je služabnik prinesel copate, smo odšli po stopnicah navzgor. Soba, ki so jo bili namenili Monta-gueju, je bila na severni strani, čisto na koncu hodnika, in zdelo se mi je, da je bila povsem takšna kakor soba gospe Stammove. Ni bila velika ko tista v zgornjem nadstropju, a okno je tudi gledalo na jezero, kakor zgoraj. Bila je praktično urejena in precej razkošno opremljena, a videti je bilo, da v njej ni nihče nikdar bival: zazdelo se mi je, da je ta soba prišla prav le tedaj, kadar je bilo preveč gostov. Na nizki mizi poleg velike omare je bil temen kovčeg. Njegova prevleka je visela na steni. V kovčegu so bile običajne stvari, ki spadajo k moški toaleti. Ob vznožju postelje je ležal jopič modre svilene pidžame, na bližnjem stolu pa rdeča halja.
Heath je odložil na mizo sredi sobe obleko, ki jo je bil našel v kopališki slačilnici in začel od kraja pretipavati žepe.
Vanče je čisto počasi odšel k odprtemu oknu ter pogledal proti jezercu. Štirje možje so pravkar dvigali zapornice pri prekopu in Snitkin, ki je bil očividno že končal z risanjem tistih stopinj, je nesel zadnjo desko h kapelici. Vančo je nekaj trenutkov nepremično stal pri oknu, zamišljeno kadil, prenesel svoj pogled od mreže na zgornjem koncu jezera do jeza na drugem koncu jezera do jezu na drugem koncu pečin ob nasprotnem jezerskem bregu.
»Ali ne bi bilo mogoče«, «e je obrnil k Stammu, »odstraniti skalo, ki je padla v jezero, preden bi jo voda zalila!«
Videti jo bilo, da je Stamma — bog ve zakaj — ta Vaneejeva domislica kar nekam vrgla s tira.
»Ne bi imeli več časa,« je odvrnil, »sicer pa voda na tem mestu ni preveč globoka. Bom že kak drug dan ukazal odstraniti to 6kalo iz jezera.«
Vonce ni pripisoval prevelikega pomena Stammovemu odgovoru, ee vrnil na sredo 8obe ter so čisto počasi približal mizi, na katero je bil narednik nametal že cel kup stvari, ki jih je bil našel v Montaguejevi večerni obleki. Heath je pravkar obrnil zadnji žep in stegnil roke proti Vanceju: »Evo, to je vse,« je dejal z očitnim nezadovoljstvom. »Nobene stvari ni tu, ki bi nam lahko kaj povedala.«
Vanče je raztreseno ogledoval razne predmete, ki eo ležali na mizi: platinasta ura z verižico, nožiček, zlata škatlica za cigarete, vžigalnik za cigare, nalivno pero, različni ključi, dva robca, nekaj srebrnega drobiža in papimntih bankovcev, vse to je ležalo na mizi. Nato se je približal omari in preglodal, kaj je v njej.
»Tudi tu ni ničesar, kar bi nam moglo biti v pomoč, gospod narednik,« je dejal naposled.
Ozrl se je naokrog, pregledal veliko omaro, odprl oba predala, pogledal pod zglavje in slednjič še pretipal žepe pri pidžami in halji.
»Vso je običajno in v redu,« je vzdihnil ter se spustil v naslanjač pri oknu. »Bojim se, da bomo morali kje drugod poiskati dokazov*«
Stamm se je podal proti slačilnici In že odprl njena vrata. Leland mu je vneto sledil. Stnmm ^|e stopil v slačilnico ter prižgal v tem majhnem prostoru luč.
Leland je gledal čez ramo ter prikimal.
»Razumljivo,« je pripomnil, ne da bi pri tem kazal kakšno posebno navdušenje. »Tu bodo njegove dnevne obleke.«
Vanče je naglo vstal.
»Hudtmana, gospod Leland, na to sem bil čisto pozabil. Gospod narednik, bodite tako prijazni in poiščite še drugo obleke tega vražjega Montagueja.«
Heath se je kar zakadil v majhno »la-
samo prepognjeno. Od tlstlfi dveH * ovit- f »0 »o, sledov! sol« je mirno odvrnil
kih je bilo prvo okrožnica nekega krojača, 1 Vanče, »a niso Montaguejevi. Pa tudi niso
drugo pa neka denarna terjatev. Ono tretje pismo brez ovitka pa je igralo važno vlogo v kriminalni povesti s skrivnostnem zmaju. Vanče je to pismo naglo preletel z očmi, pri čemer je bil njegov obraz videti ves zbegan. Potem ga je brez besede pokazal še drugim. Bilo je to kratko pisomce 8 pravilno, značilno žensko pisavo, pisano na bledo moder, lepo dišeč papir. Naslova ni bilo. Pismo je imelo datum 9. avgusta (bil je to torek, dan prod tistim kopanjem v Zmajevem jezeru) in se je glasilo:
Predragi Monty, čakala te bom z avtomobilom ob desetih vprav pred omrežjem na East Roadn.
Večno Tvoja
Helena.
Stamm je zadnji bral pismo. Prebledel je in pismo s tresočimi se rokami Izročil Vanceju. Vanče ga je komaj pogledal. Ogledoval si jo z nagrbančonim čelom podpis.
»Helena... Helena,« je mrmral. »Gospod Stamm, ali ni to ime tiste gospe, ki se ni mogla udeležiti sestanka, ker se je morala odpeljati z ladjo v Južno Ameriko!«
>Da,i je ostro odgovoril Stamm. »Helena Bruett. Dejala je, da pozna Montagueja. Navsezadnje to mene ne zadeva. Toda čomu je čakala Montagueja z avtomobilom! Pa tudi če bi bil Montague vanjo zaljubljen, čemu naj bi se bila na tako čuden način sešla!«
»Preseneča me,« se je oglasil Leland začudeno, »da bi bil Montague izginil z namenom, da se snide z njo. Ta človek je bil po duhu bojazljiveo in ne bi bil imel korajže, da bi šel in povedal Bereniki, da hoče pretrgati vsako vez z njo zato, ker da se je bil zaljubil v neko drugo žensko. Poleg tega je bil igralec in zmožen zasnovati takšen dramatičen dogodek, da bi se s tem rešil svojih obveznosti. Rad je tako po gledališko nastopal. Jaz za svojo osebo se prav nič ne čudim, če jo je na tak način popihal.«
Vanče ga je gledal ln se nalahno smehljal.
»Po pravici povem, gospod Leland, da se mi res prav nič ne zdi, da bi jo bil popihal...«
»Kako da ne!« je ugovarjal Leland s poudarkom. »Tole pismo pove vse.«
»Pove marsikaj,« mu je priznal Vanče, »le tega ne, kako je Montagne mogel oditi iz jezera ln se podati na dogovorjeni sestanek, ne da bi bil pustil za seboj najmanjšo sled.«
Leland je pozorno motril Vanceja ter brskal po žepu za pipo.
na oni strani jezera, od koder se pride na East Road... Sledovi, gospod Lolaud, so sredi jezera.«
»Kaj, na jezerskem dnu!«
Leland je začel hitreje dihati, ln opazil sem, da je pri basanju pipe nekaj tobaka stresel. »Kakšne vrste sledovi pa so to!«
Vančo je razmišljeno pogledal v strop.
»Je težko povedati. Videti so, kakor da bi jih bila zapustila kaka ogromna žival iz predpotopne dobe.«
»Zmaj!«
Ta vzklik se je razletel kakor bomba na Lelandovih ustnicah. Ves vznemirjen se je nasmehnil ter si ■ tresočimi se rokami prižgal pipo. »Ne morem si pa misliti,« je prU pomnil z neodločnim glasom, »da Montaguejevo izginotje spada v kraljestvo bajeslovja.«
»Prepričan sem, da ne,« je pomrmral Vanee odjenljivo. »Toda Po vsem le vidite, da je treba računati z onimi čudnimi sledovi z jezerskega dna.«
»Zelo rad bi jih videl,« je odvrnil Le-land ostro. »A bojim se, da bo zdaj že prepozno.« ’
Stopil je k oknu in pogledal tja dol.
»Voda že priteka od zapornic ...«
Prav tisti trenutek smo zaslišali na hodniku težke korake, ln že se je pojavil pri vratih Snitkin. V rokah je imel cel čop papirjev.
»Tu so posnetki, gospod narednik,« je spregovoril policist z omahljivim glasom. Očividno je dogodek pretekle noči nanj močno deloval. »Pustil 6em svoje ljudi pri zapornicah. Na spodnjem koncu jezera so zapornice pri jezu že spuščene. Kaj ml zdaj še ukazujete!«
»Pojdi dol in pazi, kako delajo,« mu jo ukazal Heath in vzel v roke njegove posnetke. »Ko bodo z delom končali, pošlji ljudi domov in ostani na straži pred cestno zaporo.«
Snitkin jo pozdravil ln brez besede odšel.
Vanče se je približal Heathu, sl namestil naočnik ter začel ogledovati risbe.
»Primojdunaj, da jih jo sijajno naredili« je z občudovanjem pripomnil. »Ta dečko je rojen risar.. .1 Evo, gospod Leland, tu je posnetek sledov, ki smo jih našli v jezeru.«
Leland se je vstopil — nekoliko uporno, kakor se ml jo zazdelo — poleg narednika. Pozorno sem ga gledal, ko je motril risbe, a na njegovem obrazu niBom mogel zaslediti niti najmanjše spremembe v izrazu. Slednjič je dvignil glavo in z mirnimi očmi počasi pogledal Vanceja.
»Zelo zanimivo,« je dejal, i enoličnim glasom pa še pristavil: »Ne morem sl pred-
»Pa ste vi potem prepričani,« je nato i stavljatl, kdo naj bi bil pustil tako čudne vprašal, »da ni nikjer nobenih sledi!« | sledove r jezeru.«
ii vesupsm
Stare in mlade zvezde
božjo voljo, kaj vse se ne zgodi ob uri, ko čilnico ter prinesel na mizo jutranjo Mon-
je kosilo!«
Veselo nas je pozdravil in že stekel nazaj proti svojomu avtomobilu.
»Zdaj ko jo gospod narednik prejel za-
kuh z odnrto beležnico prod seboj služeno kazen za svojo preveliko naglioo,«
guejevo obleko. Preiskovanje žepov ni prineslo nič pomembnoga vse do tedaj, ko jo narodni k privlekel iz notranjega žepa pri suknjiču usnjato listnico. V njej so bila tri pisma, dve v pisemskih ovitkih, eno pa
Na podlagi izkustva je človek prUol gle de ustroja vesoljstva do naslednjega temelj nega sklepa: Kakor Ima sonce Bvojo lastno »življenjsko dobo« in je danes v takSnem stanju, da sta iz njega razvidni njegova preteklost ln bodočnost, tako tudi vse druge zvezde »žive svoje posebno življenje« in ee po njihovem sedanjem Btanju zdi, da so v svojem domnevanem razvoju bolj ali manj pred Soncem, ali z drugimi besedami, nekatere zvezde so »mlajše«, druge pa »starejše« od sonca. Za mlajše imamo lahko tiste, ki so nad njihovo povrSino plini močneje razgi bani in zato tudi bolj razgreti ter spričo tega takžne zvezde izžarevajo velike mno žino toplote in svetlobe, ki sta za nas dosegljivi pač v toliko, v kolikor toplote in svetlobe, ki je za nas dosegljiva pač v toliko, v kolikor to dovoljuje zemeljsko ozračje. Starejše pa so tiste zvezde, na katerih so so atomi že bolj umirili. V ozračju takšnih zvezd se lahko tvorijo tudi molekule. Zvez da postaja v tem svojem razvoju vedno bolj rdeča, slednjič pa ngasne in se pridruži skupini temnih nebesnih teles.
Lahko dokažemo, da je snov, iz katere so zvezde sestavljene, pri vseh ista, in sicer takšna, iz kakršne sta zemlja in sonce. V vesoljstvu človek doslej še ni nažel prav nobene prvine, ki je ne bi bil že poznal, prvi ne, ki bi bila res nekaj povsem novega. Vedno imamo opravka z Istimi atomi in istimi molekulami, kakor jih poznamo na zemlji. Ti atomi ln molekule bo na neštetih ne besnih telesih v dokaj različnih okoliščinah tor v različnem medsebojnem razmerju.
Ce si ogledamo spektrum katere koli »vročih« zvezd, vidimo, da sta na njem vijoličasta ln ultravijollčasta luč zelo močni, na spektru pa le nekaj temnih, tako imenovanih »Frauenhoferjevih črt«, prav takšnih, kakor jih toliko najdem-' v sončnem spektru. Te črte nam povedo med drugim, da je na površju tiste zvezde, ki jo proučujemo, zelo mnogo močno segretega vodika In helija. Človek bi Bkoraj mislil, da sta ta dva plina edina na tisti zvezdi ter da na njej na primer vseh tistih, ki smo jih ugotovili na soncu, ni. Toda na podlagi tistega, kar je člo vek ugotovil na spektrih zvezd, ki se ohla jajo, na spektrih, na knterih se pojavlja čedalje več sestavljenejšin prvin in jih jo nazadnje toliko kakor na sončnem spektru, lahko sklepamo, da moramo biti na vsaki zvezdi vse prvine. Razmere v zunanjih plasteh zvezd niso vedno enuke, pač pa so odvisne od trenutnih pojavov, ki jih tudi lahko vidimo. V bolj notranjih plasteh pa so atomi drugih prvin, bodisi že sestavljenih ali pa takšnih, ki se šele tvorijo ali pretvar-
Za novo leto,
za god. za nagrado, za Tsako priliko je najlepSe darilo
Quo vadiš
Roman v slikah I
jajo ter počasi prihajajo na površje ln ae nam potem kažejo tako, kakor jih vidimo v fončnem spektru ali ▼ spektrih nsjstarejiih zvezd.
Tako bi se »življenje« ivezd utegnilo zdeti že povsem pojasnjeno, kakor bi se tudi morda zdelo, da ni težko slediti temu »Kivi ljenju« od trenutka, ko zvezda začne svetiti,, do tedaj, ko ugasne, zakaj pred Beboj imamo tako rekoč vso zgodovino njenega razvoja. A vsa stvar ni tako enostavna. Pomisliti je treba, da so raziskovanja raznih spektrov vedno obsežnejša in temeljitejša in da je še ogromna družina zvezd, katerih velikosti še niso ugotovljene.
Nebesni velikani in pritlikavci
Kako je sonce veliko, ni težko izračunati, ker je znana njegova razdalja od zemi Ije. Velikost zvezd pa se da določiti na.raz« ne načine, bolj ali manj neposredno. Tako bo na primer dognali, da so nekatere zelo velike, druge Bpet zelo majhne, kakor bi pač lahko sklepali že po njihovi večji ali manjši svetlosti. Ugotovili »o celo, da je sonce treba prištevati med srednje velike zvezde. Učenjaki so razdelili zvezde r »velikane« in »pritlikavce«, zakaj zvezde se ne razlikujejo sa-< mo po Bvojih značilnostih, temveč tudi po velikosti. Prve imBjo — kakor pove že Ime — ogromno prostornino, ki je po dosedanjih ugotovitvah lahko tisočkrat večja kaher pa prostornina sonca. Plini v zunanjih plasteh so skrajno razredčeni, ali z drugimi besedami, gostota na zvezdah »velikanih« je silno majhna. Po barvi bo zvezdni »velikani« lahko vijoličasti ali rdeči In potemtakem nii bo vsi »mladi« ali vsi »stari«. Njih spektri so vseh mogočih vrst, na splošno pa so rdeč« zvezde največje. Med zvezdami »velikani, ln »pritlikavci« niso ugotovili kakšne sorodnosti ▼ tem smislu, da bi iz prvih postopno lahko nastali drugi. Zasledili sc celo še večje zvezde in jim dali ime »nadvelikani«. Te ae razlikujejo od drugih in tvorijo spet razred zase.
Pri takšnih svojih trditvah pa no smemo nikdar pozabiti, kako majhen je prostor, ki ga človek doslej more raziskovati in da še daleč nima prilike opazovati vseh zvezd. Pri svojem delu na tem polju se mora ravnati po nekakih »vzorcih«, ki st jih je izbral po svoji razsodnosti. Nobenega dvoma ni, da še daleč nimamo pred seboj popolne slike niti tistega dela vesoljstva, ki je dostopen člove-i kovemu raziskovanju, kaj šele sliko vsega vesoljstva.
Vsemirskih »pritlikavcev« je za naše oko največ ln brez dvoma vseh mogočih barv, od vijoličastih do rdečih. Prvi bo svetlejši in redkejši od drugih. Upravičeno lahko postavimo domnevo, da imajo te vrste zvezde svojo posebno razvojno dobo. Bile bo prav tako kakor naše sonce prvotno rumenkaste barve, ker pa se je njihova snov stalno spreminjala v energijo, so polagoma postajale vedno bolj rdeče. Snovi je v njih približno toliko kakor v soncu ln sl Jo potemtakem lahko proi cej točno predstavljamo.
A v kakšni zvezi bo zvezde »pritlikavke« x zvezdami »velikani« In »nadvelikani«! Ali mar res ni med prvimi in drugimi Ae kakšnih srednje velikih, vsaj nekajl Pri današnjem stanju naših razlskavanj bi bili najbrž še preveč korajžni, če bi hoteli na vsak način na to vprašanje odločno odgovoriti, še manj pa sl o tem moremo postaviti kakšno kolikor toliko zanesljivo podlago o njihovem razvoju,	(DaIJo.j[
Med knjigami in pisatelji:
Dvestoletnica Japljevega prevoda Sv. pisma v slovenščino
Letošnji Koledar »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« prinaša poleg drugega pisanega in zanimivega branja vrsto spominskih sestavkov o raznih jubilejih in obletnicah iz slovenske kulturne zgodovine. Iz vrste teh člankov, ki jih je napisal pesnik in književni kritik Tine Debeljak, prinašamo — namesto ocene te poučne knjige, članek o 200 letnici prvega katoliškega prevoda celotnega sv. pisma v slovenščino.
Leta 1744 se je rodil v Kamniku Jurij Japelj. Bil je cerkveni pisatelj in jezikoslovec po svojem narodno preporodnem delu, sicer *»pa duhovnik, ki je študiral v Gradcu in Gorici, postal mašnik v Trstu, kjer je bil tudi kaplan pri sv. Antonu, leta 1773. tajnik škofa Herbersteina v Ljubljani, potem pa pri sv. Petru v Ljubljani, kurat na Ježici in župnik v Naklem, od koder je šel v Celovec za vodjo semenišča. Tu je postal let4 1800. kanonik in poročevalec za šolstvo; leta 1806. pa je bil imenovan za tržaškega škofa. Toda imenovanje ga je dobilo na smrtni postelji in ni bil posvečen.
Cas, v katerem je deloval Jurij Japelj, je bil čas reform Marije Terezije in njenega sina Jožefa II.; idejna toka te dobe pa sta bila »jo-žefinizem« in »janzenizem«. Tudi tedanji ljubljanski škof, katerega kaplan je bil Japelj, je bil njun največji zagovornik v Avstriji.
Baročno pridigarstvo predhodnjih redovniških pobožnjaških gorečnikov se je umaknilo pametnemu verstvu, racionaliziranemu in rigoroznemu in liberalnemu, če hočemo rabiti to besedo. To je bil čas prosvetljenstva, v katerem se je uveljavljala nova filozofija, ki ji ni bila ljuba čustvena romantika verskih slavnosti, romanj in češčenj, ki jih je smatrala za praznoverja ter je v tem pogledu bila blizu reforma-torstvu izpred dve sto let.
Škofu Herbersteinu so zaradi nasprotovanja redovnikom in procesijam, pasijonskim igram in romanjem ter Marijinemu češčenju nadeli ime »luteran« ali »frama-son«. Odobraval je odločbe cesarja Jožefa, ki se Je vtikal v zunanje zadeve vere, zatiral samostane, češ da niso bili koristni, zahteval varčevanje pri cerkvenih obredih, predpisoval število sveč pri maši itd. Skof Herberstein ga Je branil v pastirskem listu ter mu dajal cerkveno odobritev.
Zagovarjal je predvsem versko toleranco, kar Rimu ni bilo prav ter je njegovo pismo posebno vzel v pretres.
Cesar Jožef bi ga rad napravil za nad-fikofa, papež pa je odlašal. Ko je papež Pij VI. 16. in 17. marca 1781 šel iz Rima na Dunaj, da ustavi cesarja Jožefa v njegovem divjanju proti samostanom, se je ustavil v Ljubljani, pa ne pri škofu, temveč pri Križankah, kjer ga je škof obiskal.
SVETU PISMU
NO VIGA
TESTAMENTA.
Id eft:
BIBLIA S A C R A
NOVI T E S T A M E N TI
Kdprobatione if Confenfu. CELSISSIMI F.T REVERENDISSIMI
DOMINI DOMINI
CAROLI S. R.I. PRINCIP.
AC
EPISCOPI LABACENSIS
E COMITIBUS AB HERBERSTEIM &C. IN
Slavo-Carniolicum idioma translatuio
P E R
GEORGIUM JAPEL, Carniolum
Lithopolitanum F undationis Curatae Schil-lingianse ad S. Petr. in Suburbio Dire£tor. CelUflim. ac Revcrend.Principis Episcopi Labaceniis Conftltomlcm.
BLASIUM KUMER DEV, Camiol.
Veldcnicm C$f. lleg. Dircftorcm Scholae Normalis per Ducat. Carn. ejusdemque Conftliarium.
P J R S P R I M A.
1ABACI,
Typis Joan. Frid. Eger. 1784.
S tem mu Je papež pokazal neodobravanje njegovega delovanja.
In temu škofu, ki se Je sicer zelo trudil za izobrazbo svojih duhovnikov ter za njih moralno življenje, ki je pospeševal rigorozni janzenizem, to je — skrajno strogost v izvajanju sv. spovedi med verniki in deljenju sv. obhajila, je bil kaplan Japelj glavni sodelavec pri pisanju cerkvenih knjig v slovenskem jeziku. Kajti tudi janzenizmu kakor jožefinizmu je šlo za to, da narod čim bolj bere sveto pismo ter se tako povrne k prvotnemu krščanstvu, ki je hladno spričo baročne čustvenosti.
In Japelj je napisal prvi jožeflnski katekizem za jožefinske ljudske šole, napisal pridige za vse nedelje v letu v smislu načel škofa Herbersteina, izdal več zbirk cerkvenih pesmi (njegova je n. pr. Pred Tabo na kolenih) itd. Toda glavno njegovo delo je bilo: Prireditev novega celotnega svetega pisma. Leta 1704. — pred 160 leti! — je izšel že ves Novi zakon, torej ravno 200 let po Dalmatinovi Bibliji. Tako smo pod Japljevim predsedstvom dobili katoličani prvo
celotno sv. pismo, ki danes slovi pod Imenom Japljevo, čeprav so pri prevajanju sodelovali drugi sotrudniki, ki so mu proti koncu iztrgali iz rok tudi predsedništvo in zadnjo besedo.
Japelj je prevajal tudi sodobne tuje pesnike (bil je jako učen poznavalec Jezikov) ter napisal dve posvetni pesmi poučno moralizatorskega načina, ki sta ostali v rokopisu in sta značilni izraz tedanjega prosvetljenega časa.
Zanimiva je tudi njegova slovnica, ki jo je spisal na pobudo barona Zoisa, v katerega prosvetljenski krog je tudi spadal. Zanimiva zato, ker se opira na Bohoričevo slovnico izpred dve sto let ter podaja podobno, a novo zamisel o vrednosti slovenskega jezika v sklopu slovanskih Jezikov. Slovnica je ostala v rokopisu v ljubljanski vseučiliški knjižnici in pove vse že v naslovu: Slawische Sprachlehre, das ist vol-standiger Grammatikalunterricht von der krainerischen und windischen Sprache, wie sie in Krain, in dem oest. Littorale in der Grafschaft G6rz, in Steyermark und KSrn-ten gesprochen wird oder vielmehr gespro-chen vverden solite, dann wie sie von den Kroaten, Dalmatiern, Slavoniern, Bohmen, Polen und Russen leicht verstanden werden kann.
Se zanimivejša pa je rokopisna apologija slovenščine, ki jo je napisal za grofa Jožefa Wurmbranda, deželnega glavarja Kranjske in Koroške, dne 12. dec. 1799: Beantvvortung der Frage: Welche aus den verschiedenen slavischen Sprachen man der Jugend zur leichten Verstandniss der Rus-sischen, Polnischen, Bomischen, Dalmati-nischen, Kroatischen, Krainerischen und (ibrigen slavischen Mundarten beybringen solle?« Odgovor:	za ta namen je najbolj
primerna »kranjščina«.
Ona je — poročam po Biografskem leksikonu — namreč pravi primarni (Haupt-sprache, Mutersprache) zaradi 1. svoje starosti; 2. ker se v njej imena stvari najlepše prilegajo naravi teh stvari; 3. ker je enakomerna, kakor najstarejši jeziki sveta, n. pr. grščina, hebrejščina; 4. ker je slikovita in kaže pravi pomen bolj v podobi, ne pa v dobesednem smislu; 5. zaradi neke posebne preprostosti v vseh delih govora. Zato se naj splošno uvede praksa, ki velja * že od nekdaj v tržaškem in kranjskem plemstvu, da se naj otroci že v nežni mladosti od slovenskih služkinj naučijo njih jezika in postanejo tako dvojezični.
Vladarji pa naj ustvarijo učeno družbo po zgledu Della Crusca, ki naj bi 1. dognala vsem Slovanom umljive skupne besede; 2. izdala univerzalen slovenski besednjak; 3. splošno analitično slovnico slovanskih Jezikov; 4. priredila za vse Slovane uporaben, enoten črkopis; 5. izdala diferencialne slovnice slovanskih Jezikov, pisane za Slovane. Nato obširno dokazuje, kakšno korist bodo imeli ljudje, ki se bodo na podlagi slovenščine posluževali teh sredstev, na raznih poljih: v znanosti, trgovini in politiki. Zgodovinski dokaz za to niso samo razni Kranjci po tujih deželah (imenuje Voglarja, Lamberge, Erberge itd.), ampak tudi on sam, čigar pridigo so poljski in slovaški huzarji 1797 v Naklem z umevanjem poslušali.
To so zanimivi predlogi preporoditelj-skega entuziasta, ki postavlja slovenščino
za osnovo vsem ostalim slovanskim Jezikom, skoraj da za neke vrste skupni medsebojni občevalni Jezik Slovanov.
Da pa so učeni ljudje v Ljubljani spoštovali delo Jurija Japlja, je dokaz to, da je bil član obnovljene Akademije Opero-zorov, ki jo je kot njen tajnik 1. 1781. obnovil v Ljubljani. Bil je član tudi goriške akademije Arkadov ter je za peterburški slovar (1790) pošiljal slovenske besede.
Bil Je tudi dober župnik na Ježici, kjer se je trudil za povečanje cerkve, postavil novo župnišče in se mnogo ukvarjal s sadjarstvom.
Bil je velik delavec prosvetljene dobe, nadahnjene z liberalnim janzenizmom in jo-žefinizmom: duhom, ki je zajel skoraj dva rodova duhovnikov ljubljanske škofije. Kako globoko se je zakoreninil janzenizem, je dokaz to, kako je ta rod preganjal n. pr. Barago, ki se je navzel na Dunaju zopet romantičnega čustvenega cerkvenega duha in se trudil v Šmartnem pri Kranju z uvajanjem pogostnejšega svetega obhajila ter opravljanjem takih pobožnosti, kot so sveti rožni venec, sveti križev pot in procesije. To pa je bil že zopet nov duh XIX. stol., stoletja romantike.
Vinko Beličič:
Pregnanci
Kedaj se vrnemo med vas in spet uzremo ljub obraz domove milet
Od nas do vas mrtvaSki prt in mrke ceste.
Kako vam je sred brez in irt7 Če tam ne, kje stet
Ne poigoleva v bregu kos.
Ne cvete trnje.
Ne pelje v malenico voz oplano zrnje.
Umite s solzami oči, zaprta vrata.
Nad goro v gluhi mrak ihti le zarja zlata.
Ko se povrnemo med vas, uzremo še kak ljub obrazt ne le gomileT
France Dren:
Janeza Brenclja čudna smrt
Ko je Janez Brencelj pribrenčal na ta vem, da tile ti51 za to tako vztrajno želijo
svet bo mu rojenice prerokovale čuden knn.ee življenjske poti: umrl da bo zaradi prepolnega želodca in to srodi vojne. Prerokova!« so mu Se, da se ne bo nikdar ubadal s črno borzo ali podobnim, kar ti res lahko piinete tako smrt. Kje je pamet ali logika, za kar smo mi vedno bili.
To prerokovanje je tako neumno in predrzno, kakor Se bi pred tremi leti trdil, da bo koneo vojne čez dve leti in ne dva meseca, kar je večina boljših in slabših ljudi verjela. Če si to trdil, si veljal za prismuknjenca, ki bi ga v starih časih sežgali na grmadi, sedaj ga je treba pa likvidirati, ker mod tem časom smo vendar napredovali in ljudi ne kaže v vseh časih enako pošiljati na oni svet. Nov red »tare metode! Kam pa pridemo!
Janez Brencelj jo je ribal Bkozi življenje kakor toliko drugih ljudi. Sel je v službo in tam dočakal vojne. V glavi mu je nekaj zraslo, toda ni bilo takega strica, da bi ga potiskal naprej.	To	so stari,	žalostni	spo-
mini .
V službi je doživljal vse, knr so doživljali tudi drugi. Vsak dan jo poslušal ploho novic, som pa tja kakšno zinil, sicer pa bolj molčal in si mislil svoje. Ker je imel majhno plačo, mu je vedno manjkalo denarja in kalorije, ki pravijo, da življenje gor držijo, so se manjšale.
Kako bi prišel poceni do njiht Denar drži kalorije pokoncu, kalorije pa življenje. To pa je logika, pa še kakšna.
Tri leta je kar naprej posluSal, da bo vojne	konoc čez	dva meseca.	l’o treh	letih
pa je	le videl,	da	vojske še	ni konec	,kar
drugi	ne vidijo	in	vsemu še	naprej verja-
mejo.
Nekoč je nekomu takemn, ki mn je na uho povedal, da bo konec vojne 16. julija 104.1. rokel:
»Dobro, pa ral prodaj zaloge po maksimalnih cenah.«
»Nak, tisto pa no. Toliko moram še Imeti, da so bom ob koncu vojne dobro najedel, d5 bora lahko kričal. Ampak veš kaj, staviva!«
Janezu je šinilo skozi glavo: kalorijo!
»No, pa,« je rekel. »I.itor vina in dobro večerjo, da vojne ne bo konoc pred letom 1944.«
»Uuu! Velja! Ampak, to je premalo. Pred letom lMtt Ti si znorel! Staviva Sc.«
»Nič. kakor sem rekel.«
In je obveljalo. Janez je premišljeval, al: ga morda ni polomil. Pa j« zaključil ta-kolo:
»Če izgubim, ne bo taka reč. Toliko de-MtijA bom že še s^ra^il skuhaj. Toda dobro
konca, da bi kradli iz skladišč, kakor so že. Za tega vem, da je ob razpadu dva dni nosil domov. V teh letih sem pa tudi spoznal, da pamet večine ne sega do mestnega bloka. Do sedaj so verjeli še vse, kar jim prija, tako ali tako.«
Janez je dobil korajžo in stavil naprej. •Spodbadale so ga zastonjske kalorije in člo-vežka kratka pamet. Število je raslo in Janezu so se obetale pojedine.
»Le kdo bo prišel nadme, če bi bil konoc. To so bo vse pretepalo in si pulilo vreče, zaboje in drugo blago iz rok, da bo joj.«
Tako je Janez dočakal dan, ko Be je prikazal na pozornici komedije najhrabrejši med nnjhrabrejšimi komedijant nad komedijanti — Badoglio.
Stal je na hodniku — Janez, ne Badoglio — tn bulil skozi okno na cesto. Delal ni, ker se je gospod šef že tri topil v silni žalosti in ni mogel ne podpisovati Bpisov, ne nadzorovati podrejenih, ali delajo ali samo sedijo. Crknil mu je psiček, edino upanje z dolgim rodovnikom. Spodobno ga je pokopal. Gospod šef je žalost prenažal po moško, gospa po žensko. Gospod je pil, gospa pa jo prejokala ves dan. Ker sta imela trisobno stanovanje, je gospa jokala v vsaki sobi po pol ure, zastopajoč načelo, da morajo na svotu imeti vsi enako.
Med tom premišljevanjem je stopil iz Bobe gospod tajnik, vesela in rdeča žvirca. Moralo jo biti nekaj posebnega, da je bil dobre volje. Navadno se je držal kakor pust jesenski dan, v večnem strahu kaj bo, čeprav je prej vedno govoril, da se dela prav in da žrtve morajo biti. Ko bo ga badoljev-ski policaji nekoč zaradi lepšega vzeli, je bilo konec žrtev.
»Janez, vojne bo koneo 17. oktobra letos. Koliko staviva?«
Janezu je bilo malo nerodno ker tajnik je tajnik in ta več ve kakor navadon pisar.
»Pes? Kdo je pa povodni?«
»Zdajle je bil tu cesarski policaj in vprašal, ali imamo kaj zdravniškega materiala, da bi ga s pomočjo njegove policije poslali v hribe. Pravi, da vse lopo teče. No in ta je rekel, da bo tako.«
»No.« sl je misli! Janez, »ta modrost je zrasla na pomarančah. Ne verjamem.«
Stavila sta za liter vina in dobro večerjo.
Janezu je šlo sedaj žito v klasjo. Kar sami bo se oglašali in ponujali stave.
»Kar dajmo,« si jo mislil Janez »če izgubim, mi premoženja itak ne morejo vzeti, ker ga nimam. Plače ml smejo pa samo polovico zaruhiti. Če stave dobim, bom lahko živel leto dni zastonj in broz kart. Koliko kalorij je to.«
Stave so se množile in kmalu jih je bilo sto petnajst.
8. septembra se je konjuktura dvignila Ta dan jih je prišlo ponujat stave hkratu 35. Stali so pred Janezovo soho v vrsti ka kor za tobak in se kregali, boječ se, da ne bi zmanjkalo, štirinajst dni po 8. septembru je Janez sklenil še 48 stav, potem je ko-njuktura padla in meseca novembra ter decembra ni nihče več prižel niti ni mogel Janez nobenega več dobiti. Toda Btav je bilo dosti in upanja razveseljiva.
Na Silvestrovo je sedel za aparatom do polnoči in poslušal, če bo kakšna postaja napovedala konec, čakal je in kar naprej gledal na uro. Končno je le bila dvanajst. Stave so dobljene, veseli so želodec!
Ginjen je Janez vstal, sl segel z desnico v levico in si voščil srečno novo leto. Potem je segel v bmaro in privlekel zadnjo klobaso, ki jo je še imel. Pojedel jo je brez skrbi in kora‘jžno. Spil je še liter vina in začel premišljevati:
»Poglej Janez, pa Bi mislil, da Bi ničla, dvakrat ničla, tako, da nisi za nikamor. Ali sc še spomniš, kako so te zmerjali tovariši in se ti posmehovali ugledni ljudje, ko si sprejoma! stave? Saj tem, svojim sovrstnikom ne zamerim tako hudo, da so ga dali vleči od komunistične propagande o koncu vsaka dva meseca ali celotvsak mesec po-sebo. Toda kako se bomo zdaj pogledali s tistimi boljšimi: ravnatelji, profesorji, zdravniki, načelniki, advokati, gospodarstveniki, politiki, z boljšo in slabšo moščansko vrsto, trgovci in verižnikl ter »samostojnimi« damami, ki so svojo modrost merili na vatle in jo prodajali po sežnjih. Janez, zakaj pa vendar misliš, da so ti ljudje kaj bolj pametni kakor druga raja? Raja je raja, pa naj nosi cilinder, kožuh ali kako drugo boljše znamenje. Proletariata je bilo vedno dovolj med ročnimi, razumniškimi, gospodarskimi, kulturnimi in političnimi delavci. Ni še mere na svetu, s katero bi lahko zmeril človeško neumnost in naivnost. Na svetu je tako, da samo dvajset odstotkov ljudi ve za kaj gre, drugi pa capljajo za temi kakor ovco za ovnom. Kar poglej, Janez, imaš lepo, staro kranjsko ime in to prav zaradi tega zaničujejo. Kaj so v takih letih ljudje vse verjeli, čeprav so videli, da večina tega ni res! — Mirno so naprej prežvekovali in mulili oslarije. Veš, Janez, preleni so, da bi kaj mislili. In tcžVo, če bodo kdaj drugačni. Pa nič si ne beli glave. Vedno ostane samo tisto, kar je resnično, vse drugo izgine, čeprav mora človeški rod zaradi tega mnogo trpeti. Se k vsaki resnici jo bilo troba večino vleči na vrvi. Pa dogodki, svetovni dogodki! Seveda, ti so pa samo za ljudi, ki jih
pametno gledajo, za druge je polenta in fižol, ki utrujeta kosti in možgane. Se bom 6tavil.«
Med tem premišljevanjem je Janez zaspal in se je zbudil pozno. Bil je lačen in zadišal mu je golaž. Spomnil Be je stav in skočil je do najbližjega, s katerim je bil stavil. Vošči! mu je novo leto in ga opomnil na stavo. Sosed ni nič rekel ampak sta šla takoj v gostilno.
Tako je Janez začel jesti ln je jedel, kar se jo dalo. Najprej je hotel obrati tistih pet in trideset, s katerimi je bil stavil 8. septembra, pa tistih osem in štirideset, s katerimi je stavil po 8. septembru.
Pa glej smolo! Večina jih ni bilo doma, odšli so v hribe! Še bona mu niso pustili, češ da mu bodo plačali »eno leto po popolni osvoboditvi.«
Janezo je začelo skrbeti kaj bo, če jo še drugi popihajo, časa je mnogo premalo, da bi vsaj polovico hitro pojedel. Treba je hoditi v službo. Kaj storiti? Spomnil se je starega recepta. Kadar je kakemu komuiistične-mu prvaku ali prvačiču slaba predla, je zbolel, strašno zbolel in odšel v- bolnišnico. Tudi Janez je zbolel in so mu verjeli. Verjeli so, ker so bili takih stvari že navajeni in ker so verjeli že toliko drugim. V bolnišnico pa ni šel. Ostal je doma in hodil od gostilne do gostilne. Basal se je tako, da sam sebi ni mogel verjeti, da je res. Ščipal se je v stegna, vohal pečenko, otipaval liter, pil in kaj hočeš, kar je res, je res.
Naj povom še to resnico, da sem tudi jaz stavil z njim. Pričakoval sem ga in prav nič se nisem namrdnil, ko je prišel. To je bilo včeraj.
»Janez,« sem rekel, »prav sl imel, priznam ti. Tudi jaz spadam med tiste modrijane, ki so vse vedeli in so vse gledali s kurjimi očmi.«
Toda Janez se je držal hudo žalostno. Tožil je, da ga želodec boli in da spati ne more, ker preveč pije in je. Toda po stari slovenski navadi raje vidi, da ga vrag vzame, kakor pa da bi komu kaj pustil ali privoščil. Šla sva v gostilno in naročil sem mn svinjsko pečenko ter liter vina. On pa jo vse skupaj gledal kakor stekel pes koBt. Ni mu dišalo. S težavo se je pripravil, parkrat požrl in ko je prijel za kozareo da bi poplaknil, se je zvalil za mizo. Dvignili smo ga, stresali in vse storili, da bi ga spravili na noge. Pa nič. Bil je mrtev, v resnici mrtev. Toda ni mu počilo srce, ampak želodec.
V sosednji Bobi je sedel neki zdravnik, ki sem mu povedal kako in kaj ter ga prosil naj mu pomaga.
»Nič ne pomagam,« je rekel. »Ker je take stave sprejemal, je bil izdajalcc in ostane naj mrtev. Vzroka smrti tudi ne bom ugotavljal. Lahko ste ga vi sami spravili s sveta. Vi mislite, da je diagnoza kar tako. To je sveta in najpopolnejša stvar na svetu.«
Kaj hočem jaz, neuk, komaj pismen človek. Znanost je znanost in tej še vrag v vsej svoji premetenosti ne pride blizu. Oble-leA se v bel plašč, narediš trpeč ln učen obraz tor po vrt kakor hočeš. Kaj morem jaz, navaden zemljan za to, če se n. pr. kdo zdravi v bolnišnici 352 dni zaradi poapnenenja žil, če leži kdo zaradi navadnih hemoroidov tri mesece, ali zaradi navadnega pruha po dobro prestani operaciji še dva meseca, za kar je treba potrebno ležati drugod teden dni. Kaj morem jaz za to, če si kdo natrese praSek v oči in se ugotovi hudo, zelo ne varno, skoraj bi rekel podedovano vnetje ali če kdo kupi izpljnnek in se ugotovi jetika v zadnji stopnji. Bolnik pa hodi okrog pokonci kakor racman in premišljuje. Kaj? Kar hoče! Kaj morem jaz za to, če je v popisu bolezni napisano: »Bil vedno zdrav, v zadnjem času pa ima zasledovalno blaznost: vedno vidi pred soboj belogardista . ..«
Kaj morem jaz za to? Tako je in tako ostane. Z znanostjo se ne moreš boriti s sredstvi primitivca.
Kaj morem jaz za to, če ima kdo bronhitis devet mesecev kar naprej. Ko sem bil pri vojakih, sem tudi jaz imel to bolezen. Bil sem deset dniv boinišnioi, in ko sem prišel ven, me jt komandant vprašal, kaj mi jo bilo. Povedal sem mu B trpečim obrazom. Pa je rekel takole:
»Tudi jaz imam v nogah že 20 let bronhitis.«
»Kakšna preproščina, kaj! Pa je prav povedal. Imel som samo zabušitis, v bolnišnici so Bamo malo drugače zapisali, končuje so pa tudi na -itls.
P« kaj morem jaz uboga preproščina za to. Znanost je znanost.
Toda Janez je bil mrtev in bilo ga je treba pokopati. Za govornika so določili mene, kor »om stavo že plačal. Drugi bo rekli, do bodo jokali od veselja, ker jim stave ne bo treba plačati. Toda ker je bil denar žo obsojen na večno pogubljenje, so ga sklenili po pogrebu zapiti od veselja, da je enega pametnega človeka zopet manj. Meni je bilo pa resnično žal in sem mu kar na kratko spregovoril:
»Dragi Janez! Sedaj si mrtev in mrtev boš tudi ostal. Dokaz, da je to ros, je to, ker
verjamejo to tudi tisti, ki že tri la vsaka dva meseca verjamejo v koneo in p s tabo stavili. Glej, tu smo zbrani. Toda podaži se. Tvoje zasluge so velike. Umrl si za t ker si se preobjedel zaradi neumnosti drujh. Zgodilo bi se lahko tudi, da bi umrl Sen in žejen zaradi svoje neumnosti kako toliko drugih.«
Domovinska ljubezen Slovenca J stvar čisto brez primere in podobe; ne dse nikamor opisati, ob nji se neha moja ivsaka umetnost. Primerjati bi mogel to lbezen kvečjemu i ljubeznijo do matere; dmrtve matere, ki ne sliši več nobene zakasie molitve, nobene prošnje za tolažbo ln puščanje, ne potrdi upanja, ki plaho luje v srcu.
Ob bežnem spominu, v enem inotku premeri in občuti človek vseh tisoto stopenj ljubezni, od najstrašnejše bolme do
Občudujmo ga in se ravnajmo injem! najslajše radosti. Kdor ljubi svojo Jmovi-no, jo z enim samim objemom svo misli obseže vso; ne samo nje, temveč 3, kar je kdaj ljubil in kar bo ljubil kdaj izneje.
Zakaj ljubezen je ena sama in razde-ljiva; v en kratek utrip srca je snjeno vse — mati, domovina, Bog.«
»Prijatelj, globlje poglej! Ali nevidiš, odkod te nove sile? Življenje se dmi ▼ višavah, ki so spale. Oči se odpirajo,ščejo luči, roke se iztegajo, ižčejo ciljev. Kazato, čo prihaja pomlad v viharju i“ Podnjit Iz te črne naplavine bo vzklil* bujnurast! Njih misel je bila prava: ne bele križanem« na ogoljen frak — rdeč nagelj	olo!
Ne boj se, narod se ne dA 06le^ e d& si zavezati oči! Na] ga vod1.Jo ,'.vj simuitlb. po močvirju, po temi — sam bo naše pot do sonca! Plevel so Bejali, vzrasla pa b<pS«i nica.«
•
»Jaz sem mislil, da znam plavati. .Kolikor daleč se spominjam v mladost,sem bil vajen trdega dela in črnega kruhaS&j. sem si mislil, gloji to skorjo, kakor i jo glodal! Globoka vera je bila v mojemircu, da je življenje le tedaj resnično življem in človeka vredno, če koristi človek Bviomu bližnjemu po svoji moči, vesti in ppeti. Da naposled ni prah in pepel, komi še hrana vrbi in sok potočnicam, temvS da živi stokratno življenje v srcih, mish in delu vrstnikov, ter da v prihodnosti,oepoi znan po imenu in licu, raste in se p<olaja od rodu do rodu v tisočerih mladiki*. Za tako ceno bi bilo vredno živeti ob krou in črnem kruhu.
»Najhujša vojska je vojska zoper nera-zum: zaluči sulico, pa odskoči od rnega kamna in se tl vrne v srce.«
*
»Pavel Nogoda je bil Slovenec; t° pravi, da je nosil svojo domovino s sel°j- Ne samo v vseh svojih mislih, temveč v vsaki kapljici krvi, v vsakem utripu svojega ljenja, v vsakem pogledu, v vsakem koraku. Kako ljubijo domovino drugod, ne vero*
Prav ljubezen je sramežljiva, tiha,^obzirna; Bkrila bi se rada sama Bebi. Kdor razkazuje po križpotih svojo pobožnost, jo Judež; kdor jo davi na očitni cesti Pre,ie^® hvalo svoji domovini, jo bo drevi zataji >
Ivan Ca*a' '•
Nova zbirka lutkovnih iffcr. Pii«** »Pavliha., ki ga je leta 1941. izdala ska založba v Ljubljani izpod peles Pr« Miklavža Kureta, je utrl roč n "j )u kam pot med našo mladitio. Širši javno> je nemara neznano, da nastajajo po ne.' ’'®ti študentovskih sobicah, po kloteli in dvo> nova »gledališča« kjer osvaja burkež
v I i h a hvaležna srca. Ročne lutk danos na pohodu! V njih je naši ša mladina hvalevredno zaposlitev. B čezdalje nujnejše, da Izide še nc'taj i ( dasi je med mladimi lutkarji tudi dol sateljskih talentov, ki si pišejo igri' sami po vzorcu tistih troh, ki so obj'
| v priročniku »Pavlihi«. Zdaj jc začel jati Mladinska založba v urednistv Kureta novo zbirko- »P a v I i b'0 v katere prvi zvezek je pravkar izšel, sicer ni tiskana, temveč samo razil kar pa njene porabnosti ne zmanjšf vem zvezku sta izšli igrioi »Kaznovo srčnost« in »Čudežno zdravilo«. Pn med najbolj uspele igre nekdanjf Kuretove »Pavlihove druščine«. I tudi »dramatnrško.-tehnlčno pred* zadnjih podrobnosti, tako da Jto tt rahni. V tem oziru prednjači zb! vsemi podobnimi zbirkami tudi tu dov. — V pripravi sta nadaljnja dv Prvi zvezek, ki obsega 50 strafli Bto Tako Be obeta slovenskemu lutMrsl med nnjmlajšim rodom lep raamah, samo želeti I
Strast.
Ko so Je Azev konec leta 1807 vrnil v Rusijo, se je 26. dccembra zvečer y »Akvariju«, fetrlgrajskem nočnem zabavišču, sre-č*l s poptwaČlco, ki je že nekaj časa vzbujala pozoriost med obiskovalci tega potratnega shajtflšča.
Ime ji je bilo Neddy de Ilero.
Še danes ne ve nihče pravega imena te žensk«, ki živi nekje v Nemčiji in ki ji vsi pisatelji pravijo samo »gospodična N.«
Ta Jenska je bila skrivnostna kakor Azev. Njeno Čudno Ime samo opravičuje nekam Španski značaj njene lepote.
Nfldy Je bila Nemka. Rodila se je v sa-škl v*s4 In je zabredla v Rusijo malo pred izbruiom vojne med Rusijo in Japonci.
NI liocla nikakih posebnih umetniških darov ali sposobnosti. Tudi n4 bila več tako mlada« toda imela je za sabo lepo vrsto uspehov, katere je dosegla med »zlato mladino« y Moskvi, v Kijevu in Harkovu.
O n.1ej so med drugim pripovedovali, da je vdlfel knez Ciril med vojno z Japonci zapurftt bojišče ter odšel v Petrograd, tako nor ie bil nanjo.
T&daj ko se je spet pokazala na odru, so givorlli. da je živela z nekim častnikom, ki pi jo je zapustil ter ji odnesel vse prihranke.
Nriilla se je torej spet v mnslc-hall, bila |e zrelejša za novo razočaranje ter iskala kikcga »resnega« razmerja z novim človek on.
Aid se je takoj vnel zanjo, prebil večer z nj*i potem pa se kar naselil v njeni hiši.
tl bitji sta si nekam čudovito odgovarjali. Dobili sta se v času, ko je tudi Azev bil na križišču svojega življenja. Star je bil bl&u štirideset let, bolezen in utrujenost sta mu dali resno misliti o marsičem, kar je dotlej počel, zlasti pa o tem, da je njafflv položaj kaj kočljiv ln da je neogibno potrebno pripraviti sl pot za umik, zakaj iiB ^o dolgo, pa bo prišel dan, ko bo on razkrinkan prav tako, kakor sta bila Tatarov in Gapon, njegovi grozeči in sva-rllrl iencl.
^o ta dan napočil, ho moral podreti vse rjostove, končno pretrgati s svojo pre-teflfstfo, zapustiti tudi rodbino, zakaj žena, le! je Wla do zdaj nanj ponosna, ga bo p/va obsodila.
Ajbv sl ni delal ntvar. Videl je, da bo lepegl dne izgubil vso, da bo moral izginiti li ostati sam.
8 tem da se tako zares In za zmeraj na vezli na Ncddy do Hero, je nezavedno poslu Ja l previdnost, ki mn je svetovala, naj sl pripravi toplo ln varno zavetišče v knketf ženskem srcu — za mrzle dneve osamljenosti.
ta umetnik dvojnopolltlčnega življenja si je zdaj pripravil tudi dvojno družinsko življenje.
»Od tistega dne so nisva več ločila,« je pisal nekoč pozneje Neddy, omenjajoč njuno rrvo srečanje.
In res je ni zapustil niti za trenutek. Z n*o je preživljal ves čas, kar sta mn ga plščala stranka In pa Geraslmov. Vozil se je r gledališče, obiskoval z njo zabavišča, sl sprehajal z njo pod pazduho Po najbolj obljudenih ulicah In hodil na Izlete v okolico.
.jev je Mi za Nedily lmovlt trgovce, ki josti denarja 4n jo misli vedno imeti ibl, četudi ima drugo ženo ln drugo >o.
iraslmov je Azeva nekega dne ohve-|a za dosti tovarišev Iz stranke njego-ikošno življenje že ni več skrivnost, in opuzoil!, naj pa?l »ev se za opomin ni menil, skušal je ;j priliki policijskega načelnika pre-i, da je nujno potrebno, da M se ali iz službe.
tudi se mu poskus ni posrečil, je ven-ačcl resno misliti na to, da bi se za preselil kam na tuje. irca 1908 je ljubici sporočil, da ga pečejo za daljši čas v tujino, ln ji sve-naj se Iznebi stanovanja, da ga ne stonj plačevala.
'eni je z njo odpotoval v Ita^Jo.
n Jo ostal dober mesec dni. Ko se je sl je z Neddy najel stanovanje v najbolj potratnih petrograjskih hoško je pogostokrat jemal s sabo na lja po Rusiji ali po tujini, bodisi Jodil tja po nalogu stranke ali po policije.
Uein pa Je kot previden Človek v tujini vse svoje prihranke, kar bil nakopičil v teh letih plodnega i življenja.
n tako je gospodična Neddy nazad-našla »resno« razmerje, katero je >• in ga no bo več pustila.
Toda življenje navzlic temu n! moglo biti samo zatišje In sladak mir. Politika je Inženirju Azevu dajala zdaj več opravila kafcnr kdaj prej.
Na drugem občnem zboru stranke, oktobri 1305, so socialni revolucionarji sklenili, da so udeleže volitev za drugo dumo. Z letom 1S07 so prvič nastopili z zakonitim političnim udejstvovanjem.
irotl koncu februarja so sklicali Izredni občni zbor, da bi se posvetovali o tem vprašanju* Zbor je vodil GerSunl.
Temu Človeku sc Jo posrečilo pobegnit' lz jetnlšuico v Akatuiju, In sicer tako, da s© jo dtfl zapreti v sod, pa so ga odvalili skoal vrata. Potem Je Iz Sibirije naskrivaj odpotoval na Japonsko, od ondod pa v Ameriko.
finski prevratniki v Ameriki so ga navdušeno sprejeli. Ostal je nekaj časa tam ter nabral veliko denarja za stranko.
tfomaj se Je v začetku leta 1907 vrnil v Fvrnpo, se je sešel z Azcvlm, ki ga jo obvestil o vsem, kar se je dogodilo v teh šestih letih, kar je bil on v ječi.
Geršnni Je v ječi dobil poročila o hrupnih atentatih na Plehveja ln na velikega kneza Sergija. Moral jo biti ponosen na nspeh© »bojnega odseka«, katerega je bil ustanovil ou» ln na uspehe svojega naslednika Azeva.
A*ov mu jo obširno poročal tudi o kočiji ven* položaju, ki je nastal potem In zara-df katerega sta se morala umakniti v ozadje Savinkov In on.
Seteda Je znal Azev vso stvari pobarvati t*ko, kakor j« kazalo njemu. Gerštinl mu jo zaradi tega dal prav, začel ga je pa pregovarjati, naj spet prevzame vod-»t»o »bojnejra odseka«. Obljubil mu je, da ta bu i vsemi silami podpiral.
Vi O	—-»jifKmMsis
Februarski občni zbor je bil v Tamer-forsu na Finskem. Tja sta Geršunl ln Azev prišla skupaj, tako da je nekaj ploskanja, kj je veljalo Geršunlju, bil deležen tudi Azev.
Med sejami je Geršuni hotel Azeva vedno Imeti poleg sebe.
Parlamentarna skupina socialnih revolucionarjev se je mislila odkrito boriti proti vladi ter ljudstvu razkrinkati vse njene slabe strani, faradi tega je zbor sklenil, naj vse sile stranke podpirajo poslance v nji-hovem programu, toda naj se Izogibljejo, da bi s kakršnim koli nastopom dali povoda za noy razpust dume.
Vrnitev Azeva med revolucionarje so pozdravili kot privoljenje v tako politiko in kot dokaz soglasja. Zaradi tega so gu sprejeli z običajno prisrčnostjo ter ga poklical) v osrednji odbor.
To dejstvo sta z živim zadoščenjem pozdravila — še morda bolj kakor revolucionarji — tudi Geraslmov In stollpin, načelnik carske policije in predsednik carske vlade. Ta dva človeka je zelo zanimalo, da bi vedela za vse, kar se godi v najbolj burijl skupini nove dume, katere so se vsi tudi najbolj bali.
Medtem je Azev poskrbel za uničenje ln razpust vseh terorističnih ustanov, ki so nastale, potem ko je »bojni odsek« nehal z delom. Glavna med temi je bila Silber-bergova skupina, katere delo je Obrano precej vznemirjalo.
To skupin0 je stranka navzlic Savlnkov-ljeveinu nasprotovanju uradno priznala. Če bi prijeli njene poglavitne člane, bi bil to tudi hud udarec za stranko. «
Azev jo torej Gerasimovu povedal, kam so se zatekli Silbcrberg in njegovi tovariši.
Nekega viharnega večera sta se v hotelu »Turist«, kjer so se skrivali tl nasilniki, oglasila neznan študent in študentka ter prosila, naj bi ju vzeli pod streho. Zašla sta bila med smučanjem, sta pravila, In ne moreta dalje.
Bila sta mlada, vesela In prijazna človeka, zato so ju sprejeli ln ostala sta v hotelu nekaj dni. Spoznala sta vso goste, jih zabavala s tem, da sta jih slikala, plesala in prepevala z njimi.
Teden dni zatem so fotografije vseh teh gostov bilo na mizi pri Gerasimovu. Študent In študentka sta so vrstila pri vsakem vlaku, ki je pripeljal iz Finske, da sta agentom Ohrane kazala goste hotela »Turist«, ki so izstopali iz vlaka.
Tak0 so mogli prijeti Silberberga ln Suljatlekega. Julija 1507 so ju obsodili na smrt ter ju obesili enega pod imenom Staftar drugega pod Imenom Gruskl.
Geraslmov je vedel za njuni pravi Imeni In vse drugo, kar se ju je tikalo, seveda pa ni povedal ničesar, da ne b| vrgel kakega suma na Azeva, ki je vso to zadevo izpeljal.
Tega ni storil tudi zaradi tega, ker se
je pripravljal nov, strahovit nastop, tisti, ki l>i inu lahko rekli, da Je bil mojstrovina prevratniško-pollcijske trojice Stollpln-Ge-raslmov-Azev.
Prijetje Silberberga In Suljatlekega ni uničilo »bojnega odseka«.
Ko so agenti Ohrane dobili dovoljenje, da lahko nastopajo tudi na Finskem, so šli takoj v hotel »Turist«, pa so našli vse prazno. Tisti člani odseka, ki so bili še ostali na svobodi, so jo pobrisali ter se poskrili drugod. Toda niso mirovali, temveč so so pripravljali na nov napad pod vodstvom drugega poglavarja.
Ta poglavar je bil bivši mornar Nlkl-tenko, ki sl jo bil zaradi vloge, katero je bil odigral pri reševanju Savinkova, pridobil velik ugled.
Glavni odbor socialno revolucionarne stranke si je za tedaj, Če bi bila zbornica spet razpuščena, mislil zagotoviti oblast nad političnim položajem z odločilnim udarcem. Zato je »bojnemu odseku« dal nalogo, naj pripravi vso potrebno za morebitni atentat na carja Nikolaja II. in na velikega kueza Nikolaja Nikolajeviča.
Na tak korak je nekdaj mislil tudi Azev. Zaradi tega je Nikitenko hotel vedeti, kaj misli o stvari on.
V začetku marca se je sešel z Azevlm na Finskem. Razložil mu jo svoj načrt, mu dal pregled o tovariših, ki bi mu pomagali, ga vprašal za svet in mu nazadnje ponudil, naj on prevzame vodstvo vso te zadevo.
Azev Je ponudbo odbil In se opravičeval, da pač ne moro voditi ljudi, k! jih ni Izuril sam za nasilna dejanja, ljudi, ki jih ne pozna do dna in med katerimi bi lahko bil tudi kak vohun.
Vsekakor pa je Nlkltenku obljubil, da mu bo svetoval to ln ono, samo če mu bo Nikitenko sproti poročal o pripravah za atentat.
Tako si je Azev omogočil, da bo Imel vsa poročila, ki 1)1 utegnila zanimati njega In ki bi utegnila zanimati zlasti Gerasl-mova ln Stollplna, hkrati pa je odstranil vso sume, ki 1)1 utegnili leteti nanj.
Ko so začenjali s pripravami, je Nikitenko dolili novega somišljenika, nekega Naumova, sina načelnika brzojavnega urada v gradu Peterhofu, kjer Je tedaj prebival car. Ta Je obljubil, da ga ho seznanil z nekim kozakom Iz carjeve telesne straže, ki je bil po prepričanju revolucionar.
Azev mu je svetoval, naj takoj dobi zvezo s tem kozakom.
Vladimir Naumov je poznal kozaka Ra-timova, ki je bil član dvorne straže v Pe-terhofn. Seznanil se je bil z njim poleti 1906 ter mu govoril vse mogoče grde reči o carski vladavini. Vzpodbujal ga je, naj hujska tovariše, da bi ubili carja.
Kozak so jo delal, kakor da mu je to všeč In da so z vsem strinja, toda je vse poročal orožniškemu polkovniku Splrldovl-ču, poveljniku carjeve telesne straže.
A ta namesto da bi bil dal pri priči prijeti Namnva, Jo kozaku svetoval, naj se še naprej dela, da je za to reč ln da se z Naumovim strinja.
Toda o Naumovu ni bilo več duha ne sluha, ker Je bil odpotoval v Moskvo. Januarja 1507 pa jo kozuku poslal pismo in ga prosil, naj pride k njemu«
Tokrat mu je kar naravnost predlagal, naj ubije carja. Ratlmov je ta predlog odklonil, pač pa je dejal, da je pripravljen Naumovu pošiljati poročila o carjevem življenju ln gibanju.
Naumov mu je naročil, naj nariše načrt parka, na katerem se je car po navadi sprehajal. Nazadnje ga je vprašal, če bi rad spoznal še druge ljudi, ki mislijo tako kakor on.
Ko je Ratlmov odgovoril, da bi jih rad, mu je sporočil, da bo dobil pismo z naslovom skrivnega shajališča. Tam bo na vratih našel bel list, podoben pismu. Na tista vrata naj potrka ter reče:
»Prihajam od Aleksandra Aleksandro-vlča.«
Ko bo vstopil, naj takoj vpraša:
»Ali je tukaj Olga Aleksandrovna?«
K0 bo dobil odgovor: »Olga sem jaz,« lahko svobodno govori, kakor se mu zdi.
Osem dni nato je kozak dobil pismo, ki mu je sporočalo:
»Dragi Kolja, zdaj stanujem na ulici Sadovaja 80, stanovanje 8. Pridi k meni, ko boš mogel, med 4. in 5.30. uro, toda Čim prej se da. Pozdravlja In ljubi te Olga.«
Na Sadovaji je Ratlmov našel teroristko Ano Plgnltovo, ki mu je rekla, da bo lahko dal zelo važ^n obvestila nekomn, ki bo kmalu prišel. Toda vojak ni utegnil čakati In je odšel, toda obljubil je, da se bo vrnil.
Polkovnik Splrldovič je zdaj mislil, da je čas nastopiti in jo o vsem obvestil načelnika Ohrane.
Toda Geraslmov, ki ga je o vsem tem obveščal Azev, je že vse vedel in je že pridno nadzoroval vse Člane nasilnlške skupine.
Vendar bi se rad pogovoril še sam s kozakom. Storil je to, potem pa šel k Stoli-plnu In mu dal popolno ter pregledno poročilo o dogodkih In dejstvih.
Bolj kakor resno zaroto Je Stollpin v tem videl pomembno orožje, ki hi mu lahko dosti pomagalo v boju, ki so ga socialni revolucionarji grozili začeti proti njemu v dumi. Treba bi bilo le primerno pripraviti tla ter onečastiti doma in v tujim te na sprotnlke.
Geraslmov je dobil naročilo, naj zbere vse potrebne podatke, da uprjzorl hrupno razpravo. Kozaku so naročili, naj Ima še naprej zveze z nasilniki.
V zadnjem pogovoru, ki ga je Ratlmov Imel z njimi 2S. marca na domu neke študentke, je Ratlmov obljubil, da bo za re-voluclonarjo odposlal nekaj navadnih brzojavk. To je potem tudi res storil, toda tako, kakor mu je svetovala policija.
Hkrati so ga tudi zaslišali uradno In vse, kar je zbral: vabila In navodila za sestanke, dodali k ovadbi, ki jo je sestavil Geraslmov zgolj po podatkih, ki jih Je dal on.
14. aprila so člane »bojnega odseka* prijeli In Jih poslali pred sodišče. Nanmov je priznal vse, ko so mu obljubili, da sl bo s tem ohranil življenje.
Skupina monarhističnih poslancev je naglo vložila interpelacijo zaradi glasov o zaroti proti carju. Stollpin jo odgovoril ln poročal tisto, kar je bilo v kozakovih ovadbah. Pristavil je, da po ugotovitvah, ki Jih jo naredila policija, pripada nasllniška skupina, ki je hotela ubiti carja, socialno revolucionarni stranki.
Duma jo Izglasovala resolucijo, v kateri Izreka carju čestitke, da Je ušel grozeči nevarnosti.
Nekdo izmed toclalno revolucionarnih poslancev je pri tej priliki Izjavil y Imenu glavnega odbora stranke:
»Ni nobene zarote. Po obvestilih, ki Jlli je prejel glavni odbor od parlamentarne skupine stranke, nima socialno revolucionarna stranka nič zveze z omenjeno zaroto, ki se ne zdi verjetna, kvečjemu, da jo Je kdo uprizoril zaradi izzivanja.«
To izjavo je potem potrdilo tudi uradno poročilo glavnega odbora.
Ta dan	sl	Je Stollpin	laliko ■saplsal v
dobro pomembno zmago.
Razprava pred sodiščem se je končala s	tem, da	so	obsodili na	smrt Nlkltcnka,
nekoga študenta ln Naumova, ki je med razpravo, preklical vsa priznanja, katera je bil dal v preiskavi. Druere obtožence so ali pregnali ali sodili v odsotnosti.
One tri	so	obesili 3. septembra 1807.
Geraslmova	je	sprejel car,	ga zelo pohvalil
ter ga Imenoval /a generala.
Nihče pa ni prN vsej tej zadevi omenil Imena Evna Azeva, ki je bil pravi režiser vse to komedije in se je s pomočjo poli ;V|e spet znebil vrsto tistih, ki so mu hodili v zelje.
Zarota proti carju.
Drugo dumo so razpustili 16. junija 1907. Sredi julija so je glavni odbor socialno revolucionarne stranko sešel znova, da hi sklepal o bodočem splošnem delu s posebnim ozirom na stališče do novih volitev.
Kar se tiče nasilništva Jo glavni odbor sklenil, naj so ustanove leteče skupine, ki naj bi bilo podrejene naravnost krajevnim odborom.
Avgusta so fie Azev, Savinkov In Geršunl scšll v Švici, toda zato, da hi ko posvetovali o tem, kako naj hi vodstvo In delo vseh nasilulšklh skupin združili v eni roki.
Azev Je poročal, da so spodleteli upi, ki so jih stavili v izum inž. Buhala. Pokazalo so je, da Izumitelj n| sposoben sev staviti tako letalo, kakor ga je obljubil.
Azev je zaradi tega predlagal prijateljem, naj hi takoj odšli v Rusijo ter začeli delo za pravo teroristično organizacijo.
Toda tokrat je prc<llogu ugovarjal Savinkov, ki je dejal, da stari načini ne veljajo več, da so poskusi, organizirani z običajnimi sredstvi, obsojeni na polom In da Je zaradi tega potreba uporabljati nove načine, ki jih nudita znanost in tehnika.
Na koncu je predlagal, naj ustanove dve ločeni skupini. Prva naj bo zelo številna in naj zbira obvestila ter nadzoruje. Druga pa naj bo manjša In naj bo določena za pravo ln dejanske nastope, torej za to, da
bo Izvajala oborožene napade naglo ln presenetljivo.
Za vodstvo nove organizacije naj bi imenovali poseben odbor, čigar član bi bil tudi Geršunl.
Azev ln Geršunl sta dejala, da tega načrta ni moči uresničiti, ter rekla, da se jima zaradi tega zde stari načini boljši.
Zdaj je Savinkov odklonil udeležbo pri delu, ki se mu je zdelo zločinsko zaradi tega, ker je bilo obsojeno na nepretrgane neuspehe. Izgovoril sl je udeležbo samo pri tistih nastopih, ki so obetali uspeh.
O tem vprašanju so odločili oktobra v Vlborgu na seji glavnega odbora. Odbor je predlog Savinkova odklonil, nato pa sklenil, da ustanovi »bojni odsek«, podoben staremu. Ta odsek naj bi pripravil ter izvedel atentat na carja.
Tudi glede tega so se pokazala različna mnenja, ki so sl nasprotovala, a nazadnje jo zmagal Geršunl, ki jo bil atentatu naklonjen.
Azev je bil od načelnika cnrske skrivne policije Geraslmova dobil natančna navodila. Ta navodila so se glasila: Če stvar ne 1)1 bila za Azeva prenevarna, naj se temu načrtu upira, Če ne, pa naj prevzame vodstvo novega odseka ter zavira njegovo delo.
Azev se razprave ni skoraj nič udeleževal, dal pa je žo v začetku vedeti, da soglaša z Geršunljem. To je bilo najmanj, kar je moge] storiti, saj je Geršuni Izhajal lz misli, da ho atentat pripravil ln vodil prav on, Azev, če že ne zaradi drugega zaradi tega, da bo enkrat za vselej zavezal jezik tistim, ki so Azeva obrekovali.
Ko so Azeva Imenovali za načelnika novega odseka, je razložil smernice, po katerih se bo ravnal pri pripravi atentata. Dejal je, da bodo priprave trajale le eno ali dve leti. S tem bo pridobil časa ter lahko mislil tudi na lastno rešitev.
Ta stvar je bila zdaj bolj nnjna kot kadar koli. Geršuni ni na seji po naključju govoril o obrekovanju Azeva.
Glavni odbor je bil prav te dni dobil lz Saratova pismo, v katerem je bil Azev, sicer označen samo z Izmišljenim Imenom Flllpovskl, popisan tako, da ni bilo moči dvomiti, da je to on. Pismo ga Je dolžilo, da je lzzlvač in Izdajalec. Glasilo se je takole:
»Iz pristojnega vira smo zvedeli tole:
Leta 1905 je eden najvidnejših članov socialno revolucionarne stranke Imel zveze s policijskim ravnateljstvom, od katerega je prejemal veliko plačo. To Je Isti človek, ki jo bil prišel v Saratov, da bi sc udeležil sestanka nekaterih važnih članov stranke.
Krajevni oddelek carsko politično policije je bil o pravem času obveščen, da bo sestanek v Saratovu. Poleg tega je Ohrana vedela, da bodo na tej seli razpravljali o ustanavljanju »bojnih odsekov« In krožkov med kmeti. Vedela jo tudi Imena vseh udeležencev, tako da je vse zasledovala na vsak korak.
Zaradi posebnega pomena, ki ga Je Ohrana pripisovala tem sejam. Jo nadzorstvo vodil eden najbolj Izkušenih vohunov, ki ga jo policijsko ravnateljstvo poslalo nalašč zato tja. To jo bil dvorni svetnik Mednlkov.
Četudi Je ta človek dosegel tako visoko stopnjo, je namreč v vseh svojih navadah ostal preprost policist ln Je proste uro preživljal ne s častniki, temveč z najstarejšiml agenti Ohrane ln s pisarji.
Mednlkov je tem povedal, da Je med revolucionarji, ki so prišli v Saratov, nekdo, ki jo v službi policijskega ravnateljstva ln prejema na mesec 600 rubljev plače.
Agenti Ohrane so se zelo zanimal^ kdo je človek, ki prejema od policije tako ogromn0 plačo. Šli so park Oškin, da bi videli, kakšen jo ta človek. Tam so našli zelo debelega človeka, ki je kazal videz Imovl-tega trgovca, vedel se Je pa zelo izbrano.
Ustavil se je bil v hotelu Nord pod Imenom Sergij Melltonovlč. Naš vir nam je sporočil tudi priimek, a smo ga žal pozabili.
Sergija Melltonoviča je kot človeka, ki Je »dobavljal novice« nadzoroval poseben agent, ki jo Imel nalogo ugotavljati, čo so njegovi podatki točni.
Melltonovlč Je prišel v Saratov lz Nižjega Novgoroda čez Moskvo, spremljala^, sta ga dva posebna agenta, ki sta ga v svojih poročilih omenjala z Imenom Flllpovskl.
Ne vemo, ali so udeležence tega sestanka mislili prijeti ali ne, toda opozorili smo jih, da jih zasledujejo, in so se takoj razšli. Tudj Flllpovskl — Imenujmo ga še ml tako, je odšel Iz Saratova. Odpotoval je z vlakom 19. avgusta ob 5 popoldne.
Policija ni vedela nič, da so revolucionarji odpotovali, ln jo nadaljevala z zasledovanjem. 21. avgusta ob 11 pa je policijsko ravnateljstvo poslalo Ohrani brzojavko z naročilom, naj preneha z zasledovanjem. Sporočili so tudi, da Je udeležence moral opozoriti pisar lz oddelka Ohrane.
Policija je to obvestilo o opozorltvl zatrdno dobila od nekega udeleženca. To nam jo vzbudilo domnevo, da daje te ln take novico policiji Flllpovskl. Ta je odpotoval 19. avgusta ob 5 In je bil ob 21 2e lahko ▼ Petrogradu.
Kmatu po začetku razprav v prvi dumi, to jo aprila 1906, se je načelnik Obrano v Saratovu Flodorov, ki je bil pozneje pri neki eksploziji ubit, vrnil v Saratov ln pripovedoval, da so ob njegovem odhodu Iz Petrograda bili zelo nevoljni zaradi nasprotja, ki vlada med agenti policije in agenti Ohrane. Zaradi tega nasprotovanja so namreč prijeli v Petrogradu Flllpovske-ga, ki po besedah Fiodorova ni bil nič manj p<* emben Človek kaokr najtežje ribe, kar so jih kdaj dobili v roke.
Flllpovskl je z drugimi teroristi nadzoroval in zasledoval razne visoke osebnosti. Agenti Ohrane v Petrogradu so dobili zapoved, naj to teroriste primejo. Četudi so točno vedeli, da Flllpovskega ne smejo prijeti, so hoteli dražiti policijo. Naredili so se, ko da ne vedo o tem ničesar In zagrabili tudi Flllpovskega, zraven pa bili Se toliko zlobni, da so ga dali prijeti po cestni policiji. Zaradi tega Je bilo Flllpovskega Se teže osvoboditi, zakaj prijela ga Je eest-na policija, to je oblast, ki ni Imela nič
NIKOGAR NE BO,
na haterega vrata ne bi potrhalo vprašanje Zimske pomoči! (Pre-zident general Rupnik v svojem govoru.)
posla z Ohrano. Ker Je vrh tega pri lem sodelovalo dosti ljudi, je bilo težko stvar potlačiti in jo skrivati, ne da bi razodeli pravo vlogo, ki jo Igra Flllpovskl.
Ko Je Flodorov odpotoval lz Petrograda, Se niso bili našli načina, kako bt osvobodili Flllpovskega, ne da bi s tem vzbudili sum pri prevratnikih.
Flodorov je sporočil So, da bi bili pri tej priliki kmalu prijeli tudi Sota Serge-jevlča Sazonova, ki ga policisti v Saratovu dobro poznajo. Ta je tudi sodeloval pri nadzorovanju, preoblečen T kočljaža.«
Tako je govorilo to pismo,
Z njim so se takoj pobavlll Černov, Ger-Sunt ln Rakltnlkov. Misel, da bi Azev mogel biti Izdajalec in da bi igral dvojno vlogo, se jim je zdela tako nemogoča, da so skle-ntll, da o tem ne bodo govorili z nikomer In da o pismu ne bodo povedali niti Azevu.
Na koncu sefe, ki so jo Imeli zaradi tega, je Geršunl dejal:
»Vse to Izvira od tod, ker Ivan Nikolajevič (Azev) ni bil nikdar prijet. Danes dolže njega, jutri bodo enako obtožili mene, pojutrlSnjlm koga tretjega.«
Te besede ko na vse navzoče močno učinkovale. Po drugi strani je pa dejstvo, da je Azev prav te dni prevzel vodstvo novega bojnega odseka, da bi pripravil umor carja, odvračalo vsak sum od njega.
Pozneje Je neki član glavnega odbora Izjavil:
Glavni razlog, ki je določal nafie stališče do pisma Iz Saratova, ni bila slaba ntenie-Ijltev podatkov, ki Jih je vsebovalo, temveč neomajna naSa vera v Azeva, zaradi katero smo njega, organizatorja atentatov na Ploli-veja ln velikega kneza Sergeja, Imeli za človeka, ki ga je poslalo samo nebo In ki ga sploh n| mogoče nadomestiti. Zaradi tega je bil za nas Izven vsakega suma.
Toda zdaj tla, po katerih se Je gibal Azev, niso bila prav nič več trdna. Poleg tega pa jo bil Se nokd>>, ki mu je ta tla pridno Izpodkopaval prav pod nogami.
Ta podzemcUskl delavec, ta neutrudni Izpodkopovalec je bil Vladimir Bureev.
(Dalje.).
Ali naj oh javimo imena tistih prepolnih gostiln in kavarn, od hoder ne bomo niti od gostov, še manj pa gospodarjev dobili — nič ?
Zgodbe iz narave
0 muhi
Bilo je v kuhinji. Na vsem lepem se je podrl kup krožnikov in loncev. Poleg štedilnika, od koder so po zakonu o težnosti zdrčale posode na tla, je visel lep rumen muholovec.
Ropot je vzdramil muho, ki je spala v popoldanskem odmoru. Dvignila se je z oporišča v ozračje, da pregleda položaj. Ponosno se je ozirala no ozemlje pod seboj: Ponosno!
Krožila je torej po vsemirju in nič posebnega ni zapazila. Že se je hotela vrniti na svoje oporišče, ko je zapozila muholovec. Ta dan je bila namreč Šele prvič nad tem ozemljem, prej je krožila le nad smetiščem. Zavozila je proti muholovcu, toda ko je bila v dostojni bližini, je iz previdnosti nekoliko zavrla in opazila, da je že skoraj ves muholovec zaseden z muhami.
>Tu pa mora biti res dobro!« je mislila. »Katera koli je Še pristala v tej rumeni deželi, nobena je ni hotela več zapustiti. Kje bi le neki pristala?«
Naredila je še nekaj vijug nad rumeno deželo in si vzela na muho prostor med dvema muhama.
»Tam, glej, je moj prostor!« je zadovoljno zabrundula, sc spustila niže in varno pristala. »Da! Tu je moj prostori« je še omamljena zadihala iu poginila.
Krokar in lisica
Na vrhu smreke je čepel krokar in držal v kljunu lep kos sira. Pod drevesom se ustavi lisica in premišljuje, kako bi prišla do tako lepega grižljaja.
»O, stric krokar!« prične 8 hinavskim glasom. >če imaš tudi glas tako krasen, kakor so ti sveti perje, potem si res kralj med pticami!«
Krokar pa počasi vzame sir iz kljuna in reče:
»Kaj misliš, da sem res tako neumen? Kakor da že nikoli ne bi bral basni o krokarju in lisici. . . Ha, ha!« Potem počasi zopet vtakne sir v kljun.
Lisica je bila osramočena in Že je hotela oditi.
»Toda, veš, krokar!« se je tedaj znova prihuljeno oglasi. »V basni je lisica samo zato rekla, da ima8 krasen glas, ker se ji je zahotelo sira. Jaz sem pa res prepričana, da bi mogel postati kralj ptic. Kje bi si pa sploh upala misliti o tebi, ko vem da si tako načitan, da te basni še nisi bral!«
»Hm! Vidim, da sem se motil o tebi!« je tedaj na Široko zinil počaščeni krokar in pri tem mu je padel sir iz kljuna.
Sita vrana lačni ne verjame! - Človek pa ima razum in ve, da se mar-sikomu krog njega slabo godi. - Zato darujte za Zimsko pomočl
Sprehod po bombardiranem Berlinu
Nek švicarski časnikar je preživel v nemški prestolnici več noči med strahovalnimi letalskimi napadi in je pri tem izsledil nov Berlin.
Dan po prvem velikem napadu na Berlin sem srečal eno izmed tajnic našega kluba za tuje Časnikarje, mlado švicarsko dekle. »Spadam med pogorelce,« sem rekel, še prej pozdravil in se zraven potrudil, da sem se pokazal prostodušnega in razigranega. Dekle se je nasmehnila. »Dobro, da ste tudi sicer zdravi.« Skoraj me je bilo sram, da sem sploh po nepotrebnem izgubljal besede.
Dan nato sem bil zopet v klubu. Ko sem se pozanimal kako se je tajnica rešila, se mi je nasmehnila: »Imela sem srečo. Našla sem zatočišče pri prijateljih ob reki Havel.« Vedel sem, da sva postala tovariša v trpljenju.
V obednici sem naletel na norveškega tovariša. »Kar imam na sebi, je vse. kar premorem,« me je pozdravil in se zasmejal. Danec, brat po usodi, se nama je pridružil. Odvil je košček masla. Jaz sem izvlekel košček belega kruha, ki sem ga bil ravnokar kupil. Nato smo naročili juho in se vsedli skupaj. »Kdo ste, tovariš, 6koraj vsak dan se skozi dve leti vidiva, pa vendar se še ne poznava.« Oni je prav isto zatrdil o meni. Cez dan sem sklenil še nova poznanstva z znanci. Nenadoma se je ustvarila skupnost, v kateri se je razodel mnogoteri kot pameten človek, ki smo o njem poprej mislili, da je nadut. Marsikoga smo spoznali, da je bil le zadržan, pa se nam je zdel zakrknjen. Cesar niso zmogla leta skupnega žitja, se je sprostilo zaradi bomb.
Mnogi izmed nas so prenočili na stolu ali divanu. Zarana sem odšol v umivalnico, kjer sem naletel na tovariša^ ki sem o njem mislil, da je Srb ali Bolgar. »Bi mi posodili brivski pribor?« sem ga vprašal. »Prav rad,« se je glasil odgovor v francoščini. Torej Francoz! Sedemkrat sem se popraskal, ne da bi se dobro obril, in sem to tudi povedal. Njegova brada je mehka, da se je celo leto lahko bril z isto britvico, mi je dejal. »Vzemite tole novo britvico. Je edina, ki jo razen tele še imam.«
Obul sem si nove črne čevlje, ki sem jih dan po napadu še mogel rešiti iz zasute kleti Znova sem ugotovil, da so me zmerom tiščale in jih zavoljo tega nisem nosil. Potem sem se vsedel za pisalno mizo in napisal nekaj vrstic s svojim starim polnilnim peresom. Novo sem pustil v svoji sobi in ga izgubil. Staro pero mi piše predebelo. Toda besede postajajo okorne in niso več podobne nekdanjim.
Potem je spet zadonel alarm. V zaklonišču sem segel v žep in našel droben, priročen sešitek z odlomki iz Shakespeareja. Snopič je majhen kakor cigaretna doza. To je bila edina knjiga, ki mi je preostala iz moje ročne knjižnice in sem jo bil slučajno vzel s seboj v klet. Poskušal sem iz starih odlomkov uganiti angleški značaj. Tjavendan sem odprl in našel sledeče besede iz »Sna kresne noči*: »Zelo mehka zverina, ki ima tenko vest«. Ta stavek ni mogel nastati v Nemčiji, sem si mislil. Potem pa sledeči stavek iz Hamleta: »Delaj se vrlega, ako vrline ni na tebi«, in dalje iz »Henrika IV.: »Stari zločini v moderni obleki«.
Nekega dne sem stopil na predmestni vlak in se znašel v brezobzirni gneči. Najprej sem se jezil in prisluhnil tistim, ki so se pritoževali nad pomanjkanjem smisla za narodno skupnost. Videl sem v vozovih praznine, ki so si jih hoteli urediti sobičneži^ da bi se mogli svobodno gibati. Tedaj sem doumel tistega, ki jo preprosto in enostavno dejal: Zob za zob, to reši vsa vprašanja. Kako neki ljudje na zunaj ne bi bili trdi ljudje, ki so se renšili iz toče bomb. Njihova notranjščina se je omehčala, zato pa fini izrazi pristno človečnosti v trdem podnebju učinkujejo toliko bolj osrečujoče. Vojna vdova je odstrla svoj pajčolan, da bi se nasmehnila štiriletni deklici, ki jo žarečih oči molila svoji materi košček stanjola, kakršnega mečejo Angleži, da bi. zmedli protiletalsko obrambo, in vzkliknila: »Mama, tole bomo pa obesili na božično dervo, ali ne!«
Na neki postaji se je gnetla množica ljudstva. Nenadoma se je zaslišal močan dekliški glas: »Bodite vendar pametni, ljudje!«
Z drobnimi dekliškimi rokami je odrivala
I	*
• moze in otovorjene ženske, trmaste dečke in
j deklice. Utrla je pot in promet se je v redu nadaljeval. Dekle se mi je zdelo kakor an-
i gel, ki zaskrbljen bdi nad množico. Samo po sebi se razume^ da so jo ubogali tisti, ki so v njej videli le glasnico lastnih želja.
V gueči sredi železniškega vagona je stalo nekaj vojakov. »Kakšen je položaj na vzhodnem bojišču!« je neka starka zašepetala nekemu podeželanu na uho.
»Nikar ne skrbi, mamica,« je odvrnil. »Potem je vendar vse dobro,« je pošepetala in pogladila svojega vnuka po laseh in dvignile so se mirne otroške oči. Človeka ob takšnih prizorih zaboli. Vojna se odraža tudi v teh malih očeh, a vendar so tako mirne, tihe in zamišljene.
Na neki postaji podzemske železnice sem odšel po stopnicah navzgor. Vse naokoli obrisi podrtih hiš. Gosposka ženska, ki si je bila ogrnila drag krznen plašč čez umazane moške hlače ter je nosila na hrbtu culo, se je obrnila k dvema moškima ter ju vprašala, od kod sta prišla in kam ju vodi pot. V slabi nemščini sta ji skušala raztolmačiti, da prihajata od nekje z jugovzhoda. Videti je bilo da ju je pogled, ki ga je ženska poklonila njima v odgovor in slovo, osrečil. Človek je Človeku bliže. V nesreči misli vsak predvsem na svoje sorodnike in ti nanj, čeprav so bili živeli že dolgo daleč drug od drugega. A vsak tudi ve, da bo morda prav kmalu koga potreboval, kogar koli. Zato je tudi komur koli na uslugo.
Marsikdo je dobil od ljudi nepričakovan odgovor, če je mislil, da je zdaj že prišel čas, ko je vse dovoljeno. »Ti mulec, boš dal prostor!« je nahrulil star gospod malega paglavca. »Oprostite, jaz sem za pomočnika pri protiletalskem topu. Grem na službo in bom na naslednji postaji izstopil. Vlaka ne smem zamuditi,« se je glasil njegov odgovor. Mala ženska se je začela pritoževati nad slabim zrakom in stresati svojo histerijo. »Le potrpite in ne sramujte se vendar. Vračam se s svojega devetnajstur-nega tedenskega dela,« jo je zavrnila sivolasa ženska.
Prišel sem na dom svojega prijatelja, ki ga nisem mogel najti. Samo vrata so še stala in ob njih je visela vrvica, za katero sem bil tolikokrat potegnil in pozvonil, kadar sem prihajal tja. Tudi tokrat sem storil isto. Nobenega glasu. Votlo in mrzlo je odmevalo izza ožganih zidov. Prijatelj si je bil tu ustvaril svoj lastni svet, v katerega se je zakopal. Čutil je res, da mu čas nalaga nove naloge^ a vendar je še vedno živel v bidermajerski dobi in se izogibal vsega, kar bi dišalo po sodobnosti. Zdaj kuje načrte za udeležbo v vojni, to vem. Njegova glava in njegove roke so zdaj pripravljene za delo. Zbujen gotovo ne bo več hotel sanjati. Kakor še marsikdo je tudi on tesno povezan s svetom, ki si ga je bil ustvaril. Bombe so raztrgale tenčico, skozi katero je prišel v kruto stvarnost, in zdaj Btoji pred samim seboj brez vsega, a velik.
Pred mojo hišo je v kotu sedela ženska, ki je bila vselej pomagala vsem. Je ena onih dobrih ljudi, ki vedno dajejo, a prositi ni bila navajena. Solze so se lesketale v njenih očeh, zakaj nihče ji ni bil pomagal odnesti proč njene rešene stvari. Ce bi bila rokla le eno samo besedo, bi se ji ponudilo deset rok hkrati. Dim in ogenj, podrtine hiš in zdrobljeno steklo —> vse to je zahtevalo posredovalca med človekom in človekom. In tega ji je tu manjkalo. Prenekateri si je mislil, da delata Bog in človek krivico, pozabil pa je reči le besedo!
Čeprav bi se človek včasi od bolečine zjokal, se vendar često zgodi, da ga celo v najpretresljivejših trenutkih posili smeh. Bes, moral sem se smejati, ko sem videl prod seboj zabavnega starčka v polcilindru^ kako se je sklonil, brsnil proč prazno fosforno bombo, pobral izpod nje cigaretni ogorek in si ga vtaknil, ne da bi privoščil en sam pogled tisti pločevinasti stvarci, v žep svojega fraka. Zena nekega peka je dejala svojemu možu, ki se je sukal pred izložbo: »Ce zdaj ne boš izgubil glave, je ne boš nikoli. Zdaj šele vem, da si čisto navaden tepec.« — Bombe so razkrinkale značaje ljudi, pretrgale vezi in ustvarile nove. Se več, tr-
m p»i*4aja, a.TL gfa.
itsfeo S07 in «1 »rterrm-
e	alti Irtih *ototftih mnl 8 fojs«« M <*i> ail
Sivggft
tert £#«■»
»»•Mtiiik k>Mud«*to l J»k* krt«, Ut,
ta*JtEar«u»y*»
SJ*»ka Srne. i»r,
fcOfTINDR
W: >1* JrtMro« j*
iSTrtlol
i'
»Zgodovinski« odlok o zasegi motornih vozil za tolovajsko vojsko, zanimiv v toliko, ker ga je podpisal vodja odseka Evgen Havnlhur, če se ne motimo sin bivšega ljubljanskega podžupana In znan salonski markMst, ki pač ni smel drugam, kakor k uradnim avtomobilom, katerih Je bil vse svoje življenje navajen.
di zakon vojne so presadile v vsakdanje živ-Ijneje ter dale vsemu, kar je pristnega in zdravega, čudovito upanje, vse, kar je nezdravega, pa obsodilo na smrt. Bil sem zelo presenečen, da sem našel še vedno doma gospo S., o kateri sem bil mislil, da bo čisto zatrdno med prvimi zbežala. Pa ni. Rešila je svojo hišo na ta način, da je gasila za-žigalne bombe ki so padale tja. A kje je vendar oni širokoustnež, gospod P.! Le kje! Izginil je in sporočil samo, da je še pri življenju, ničesar pa ni povedal, kje je. Zenske so rešile v njegovi odsotnosti njegovo imetje, ženske in otroci so ga rešili!
Ko se je fronta približala Berlinu, je prebivalstvo tega mesta odgovorilo prav tako kakor vojak v prvi bojni črti, kjer je tisti, ki so ga vsi imeli za zajca, postal junak, Herkul pa žaba; kjer joka, kdor še nikoli prej ni bil jokal, in kjer se smeje tisti, ki je veljal za čmeriko. Rodilo se je tovarištvo, kakor ga razumejo vojaki, tovarištvo brez prisiljenih gest.
Potem se je zgodilo tudi tole veliko Čudo: Lahko se človek loči od zemeljskih dobrot, le da mu ostane tisto, kar mu je najdražje. Lahko prenaša bolečine, če le ve, da so njegovi dragi ostali pri življenju in se Jim ni nič hudega zgodilo. Občutka groze ni več. Človek se nauči razlikovati med resničnimi in dozdevnimi nevarnostmi, prav kakor se majhni otroci za bojiščem nauče iz žvižga izstreljenih krogel, od kod frče. Marsikdo zna tudi točno ločiti ogenj od ognja, nevarne požare od manj nevarnih ter pravilno presoditi, ali bo zidovje te ali one hiše še zdržalo, ali pa zgrmelo na kup.
In še nekaj se je pokazalo: Nemec ima prej strah prod slutnjami kakor pa pred resnično nevarnostjo. V svoji živi domišljiji
.	:	v.
,>•	.i-
sam
lil
wmm
/
Grad Itupcrč vrh pri Novem mestu, kakršen je danes po zaslugi Osvobodilne rronte.
kaj rad pretirava dejansko nevarnost, zakaj njegova domišljija mu nevarnosti slika dosti huje, kakor pa so v resnici. Potem pa je sam presenečen, če spozna, da je bil prevelik fatalist. Vsi čakajo, kdaj se bodo sile spet zbrale, in to v hipu. ko bi se drugi razbežali na škodo strnjenosti celote.
% V tujini kaj radi imenujejo britansko vojskovanje z bombami »živčno vojno«. Treba je vedeti, da se kmet ne bo več skušal zavarovati pred vlomilcem, če mu je bil ta že požgal hišo^ ali da ne bo več obdeloval svojega polja, če je bil izgubil konja. Ce bi tako mislili, bi morali res reči, da obup Človeka slabi. Toda mi vemo, in Berlin je dokazal, da človek lahko prekosi samega sebe. Bral sem to na sto in sto obrazih, na obrazih ljudi, ki so hodili po ulicah, zasutih z razvalinami. Skoraj nisem videl človeka, ki bi bil videti obupan. Čudovito mirni 60 bili ti obrazi.
Vse življenje mi bo ostal v spominu tisti večer po tretjem napadu, ko se je v svetlobnem žarku mojega avtomobila pojavila nežna bela .ženska roka, proseča in hkrati zapovedujoča. Zenska me je prosila z mirnim glasom, naj jo vzamem v voz. Odprl sem vrata, in gosposka ženska v krznenem plašču je prisedla. Svetloba moje žepne svetilke se je ustavila na njenem bledem obrazu. Zenska bi se rada peljala v nek hotel v sredini mesta. Zavila sva okrog okrogle jame, ki jo je bila izkopala bomba, vozila pod visečimi žicami z visoko napetostjo, mimo ogorenih tramov, ki so metali plašne sence na cesto. »Moj mož in moj sin se borita na vzhodnem bojišču,« je nenadno do-jala, ko da bi bila govorila sama s seboj. »Borita se tam tudi zame. Borita se za svojo domovino in zame. Upam, da bo nad vse to, kar se zdaj dogaja, prišla višja, božja sodba. In upam, da bosta moj mož in moj sin, — edino, kar tu na svetu še imam — smela sodelovati pri tej sodbi.«
Obstal sem pred hotelom in moja spremljevalka je izstopila. »Oprostite,« je dejala tiho, »globoko sem se bila zamislila.« Govorila je namesto Berlina, ki se je bil rodil iz ognja britanskih bomb.
IIIIBIIIIUIIIIIIIBIHHBI
MALI OGLASI
Naročajte »SVET«
Na velikem srbskem narodnem zborovanju
v Kragujevcu je zadnjič srbski pravosodni minister Kujundžič v svojer* govoru naštel okraje v nekdanjem zasedenem področju komunističnega tolovajskega poglavarja Tita, v katerih je bilo vse srbsko prebivalstvo do zadnjega moža iztrebljeno. Več tisoč ljudi je postalo žrtev rovarskega dela Londona in Moskve. Na nesramnost — je dejal minister, — da hočejo dati Titovim tolpam značaj narodne vlade, lahko mi odgovorimo ‘samo z utrditvijo naše notranje fronte.
»SVET«
na sleherao knjižno polico!
Vsak se kruto moti, če vidi v ukrepih, ki so jih Sovjeti izdali v zadnjem času, namreč v razpustu kominterne, priznanju patriarha Sergija in zboljšanju delovnih pogojev v kolektivih, znamenje, da so Sovjeti opustili svoje prvotne cilje — priznava bivši moskovski dopisnik »D3*-ly Maila«. Pozabiti namreč ne smemo na Stalinovo izjavo, da sovjetski napori v tej vojni nimajo ničesar skupnega s povratkom ruskega nacionalizma.
Pod naslovom »Turčija na pragu novega leta« eo člankar v »Ulusu« bavi s političnim položajem ter pravi mod drugim: Štiri leta je bila nevarnost, da bo tudi Turčijo zajela vojna. Turčija hoče živeti v svobodni domovini in njeno politiko narekujejo zgolj narodne koristi. Če bo treba, bo Turčija zastavila vse svoje sile, da se reši nevarnosti. Naša volja — končuje člankar — ne bo klonila pritisku druge sile. Z novim letom atopamo v najkritičnejše razdobje.«
»U—-
a* ♦ h
Ulj« Badovinac, sloviti tolovaj In rabelj lz Bele Krajine, namestnik komandanta neke rdeče brigade, tedaj ko je vladal v Novem mestu.
POSODO ZA NASOLITEV MESA
ln kisanje repe, lz mehkega In trdega lesa, dobite pri Gospodarski zvezi, Bleivveisova 29.
TEKSTILNA TOVARNA NA GORENJSKEM
išče za takoj 1 samskega vratarja in 1 poročenega vratarja. Ponudbe na oglasni odd. »Slovenskega doma« pod značko »RH 423«.
BREZOVE METLE
držaje za lopate, motike, omela itd. dobite pri Gospodarski zvezi, Bleivveisova cesta 29.
SVETU
« Je bogato
pisana beseda
]
Nove hude Izgube so utrpele komur tolpe v zadnjih desetih dneh v V vzhodni Bosni je padlo 1600 k stov, ranjenih pa je bilo še več, 700 pa je bilo zajetih alt pa se vdalo. Poleg tega je bilo zajoti pušk, 24. strojnic, 3 metalci mi konj, velike količine streliva in ter drugih stvari. Nemško vojač v bojih po gozdnatem, goratem in ženem ozemlju podpiralo tudi lot' Italijanska policija je zaprla v Rimu Badoglia, sina izdajalskega m Mario Badoglio ni več utegnil svojim očetom in se je vos čas od ske izdaje skrival v Kirnu, kjer zdaj izsledili.
Uspehi nemške živilske industri
Že bežen pogled nazaj ▼ prejšnjo svetovno vojno in primerjava tedanjih razmer glede izdelovanja živil z razmerami v sedanji, drugi svetovni vojni, nas lahko prepričata, kako razna je živilska industrija za narod, ki je v	vojni. Ni dvoma,	da je	bil	tudi	v	prejšnji
vojni marsikdo, ki se je res zavedal svoje odgovornosti nasproti narodni celoti, a v veliki večini je tedaj prevladoval lov za Čim večjim zaslužkom. Vprav na polju oskrbe z življenjskimi potrebščinami	se	je	dobičkarstvo
tedaj silno razmahnilo. Naj je kdo prodajal kakršno koli blago, prva stvar mu je bila, da z	njim služi denar.	Razne	družbe,	ki	so bilo
p	oveliki večini v	judovskih	rokah,	so pri
tem dajale »dober zgled«.
Industrija živil se mora v vojnem Času boriti s še prav posebno težavnimi nalogami. Ne zadostuje namreč dajati ljudem živila, ki so na razjiolago, v čim prikladnej.ši obliki, pač pa je treba imeti no	razpolago	tudi za-
dosti industrijsko izdelanih sredstev, s katerimi je mogoče kuho Čim bolj poenostaviti in jedila v čim krajšem času pripraviti.
Posebno težavne	naloge	pa	ima	v	sedanji
vojni živilska industrija z oskrbovanjem čet na bojiščih samih. <J6 po štirih letih vojne smemo pribiti, da so bile vse te naloge zadovoljivo rešene ne le v toliko, v kolikor so bile krite vse potrebe p oživilih, temveč da so se iz razpoložljivih surovin pripravljala in pošiljala vojaštvu na bojiščih in drugod tudi čim okusnejša živila, potem moramo reči, da se je i živilska industrija pri opravljanju svojih težavnih nalog res povsem zavedala svoje visoke odgovornosti. Delo Živilske industrije pa nikakor ni bilo lahko, saj se je morala prila-gojevati pogostim, občutnim spremembam glede razpoložljivih količin surovin, navzlic temu pa pripravljati takšne izdelke,	da	je	potrošnik
omenjene spremembe glede kakovosti in množine surovin čim manj občutil.
Šp zlasti je vse te težave hudo občutila industrija kavinih nadomestkov, navzlic temu pa je bila vprav ona tista, ki je dokazala, da je kljub temu mogoče izdelovati odlične stvari, če je le dovolj čuta zn odgovornost. Če namreč danes ljudje na splošno zelo radi
• pijejo kavo, pripravljeno iz nadomestkov, ne j gre pri tem za golo navado ali razvado, pač pa se za tem skriva železna volja, da se pri j izdelovanju kavinih nadomestkov doseže Čim 1 boljša kakovost. Drug primer je izdelovanje i slaščic. Tudi ta panoga industrije je navzlic ’ najstrožjim omejitvam njenih najvažnejših su-' rovin znala doseči, da ljudje, ki slaščice uži-
j vajo, niso prehudo občutili pomanjkanja za iz-delovanje slaščic potrebnih surovin, j Največji uspehi nemške živilske industrije | pa se kažejo pri oskrbi vojaštva s potrebnimi ( živili. Ob tesnem sodelovanju vojske in živilske industrije so v Nemčiji že davno prehra-} no uredili tako, da je mogoče dati Človeku j vprav tedaj, ko so njegovi telesni in duševni j napori največji, najizdatnejšo hrano. Pri tem jih je vodilo načelo, da mora jed lepo dišati, da mora biti okusna in da je vsakemu treba dati takšno, kakršno ima najrajši. Že v mirnem času je uemška živilska industrija stremela za tem, da se kakovost izdelkov Čira bolj zboljša, in vprav to je bilo še prav posebno velikega pomena tudi, za živilsko industrijo po vojni.
Ni le golo naključje, Če so v Nemčiji dali te težke naloge vprav tistim panogam živilske industrije, ki so pred izbruhom sedanje vojne veljale za več ali manj luksuzne, zn industrijo, ki se je na primer v prejšnji svetovni vojni več ali manj obdržala. Tvornice, ki v njih izdelujejo razne poslastice in sladkarije, so doslej dosegle še zlasti velike uspehe, ki imajo svoj vzrok konec koncev v nemškem stremljenju po Čim večji zmogljivosti. Iz gosjih jeter so na primer v mirnem času izdelovali le sredstvo za dober tek. Zdaj takšni predelovalci uporabljajo svoje skušnje tudi v to, da na primer onemoglega ranjenca ali podmorničarja, ki je spričo velikih naporov povsem onemogel, pripravijo do tega, da mu hrano spet zadiši in jo začne uživati. Potem so v mirnem času dajali otrokom, ki niso imeli nobenega teka do jedi, čokolado, a donos du-I jejo Čokolado tudi daljnemu ogledniku, ki je j na težavnem poslu oprezovnnja. Treba je namreč vedno upoštevati, da človek, ki ne opravlja kakšnega posebno težavnega dela, ne Čuti tako naglo lakote kakor pa tisti, čigar delo
je naporno, pa naj bo telesno ali *
V vsakem primeru mora človek opešal dobi pravočasno in zadosti hranilnih to	se pravi,	napornosti	dela odgev
hrane.
Človekovo hrano pa je	treba prilagff
vremenskim razmeram, v	katerih je
pa	naj bo to	na primer hudemu	p
mrazu ali pa tropski vročini.
Bistveno drugačno pa je delo po tis. nogah živilske industrije,	ki morajo	v	ol
splošne oskrbe z živili skrbeti za pot1 večjih ljudskih množic. V glavnem je njP naloga, živila tako predelovati, da izgube11 manj na 6voji hranilni vrednosti in okusu,*" roma da odstranijo zoprn okus, da neole stvari narede okusne, ali da pri predelavi0 že	stopnjujejo	hranilno	vrednost,	mord*a
ta	nucin, da	odstranijo	sestavine,	ki	ač4
Človekov želodec neprebavljive.
Se zlasti krepko je morala pri tem10" prijeti industrija konzerv.	y primeri	s	st«»5ni
v prejšnji svetovni vojni je morala p^e' lati dosti večje množine sočivja in delno-1^* sadja. Pri prejšnjih načinih predelave jso' Čivje in sadje mnogo izgubilo na svojira’ nilni vrednosti in tudi na okusu, zdaj J Je tudi v tem oziru bil dosežen velik i*re' dok v primeri s stanjem v prejšnji av/Vm vojni. Kako okusne so na primer še *e’ trtem letu vojne razne sadne mezge, lJ*k izdelujejo po nemških tvornicah. Ljudje *u pa tam kar nehote že skoraj Čisto pilili na sveže sadje	in gotovo ne	čutijo	v«	1°“
liko potrebo po njem, kakor so jo
V zvezi s tem je treba omeniti tuditt^u" strijo umetnih hranilnih snovi,	ki igra,	Prl
splošni prehrani izredno važno vlogo. ^er tudi te močno	k repe delovno	silo
nekega
na roda.
Nemška živilska industrija po pravici,8^u^* visoko priznanje, soj je dosegla izr?dn«'lslK“ he v sedanjem vojnem času. Vnakdanj4^vim imajo ljudje navadno za nekaj samo | ic*>’ umevnega, a vendar ne smerno pozni1, nemško živilsko	industrijo diči	mnogo
Ijivosti, skušenj in neposrednega 8<r^eilia za določenim ciljem.
Schriftleiter
• ureduik; Mirko Javornik / Hcrausncbcr • izdajatelj: fni. Joie Sodja / Fiir die Ljudsko tiskarna ■ ca Ljudsko tiskarno: Joie Kramarič / Uredništvo, uprava in tiskarna: Ljubljana, Kopitar
Teletom 40-01 do 40-05 E Rokopisov ne vračamo 1 Mesečna naročnina 6 lir, za inozemstvo 12 lir.
i»a «.