Poštnina plačana v gotovini Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . Lir 3.000 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 Letna naročnina . . ...» 6.000 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo ...» 8.000 34135 Trst, Vicodo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Poštno čekovni račui ti: štev. 24/12410 Leto XXVIII. - Štev. 10 (1392) Gorica - četrtek, 4. marca 1976 - Trst Posamezna številka Lir 150 Naš ponosm našask* fa siovence pomembna srečanja Med bralci Katoliškega glasa doma in po svetu je zelo odjeknil uvodnik, ki smo ga objavili 30. oktobra 1975 pod naslovom »Domači misijon«. Pred nedavnim smo iz Kanade prejeli pismo primorskega rojaka, ki piše: »Zelo interesantno branje sem dobil na prvi strani pod naslovom "Domači misijon”. V članku pravi, da ste tržaški in goriški Slovenci nabrali 19 milijonov Ur za misijonske potrebe. Po drugi strani pa kritično ocenjuje, da nekateri ali da so vsaj premalo zavzeti za domače ustanove v zamejstvu. Piscu članka dam popolnoma prav. Nočem biti sebičen, toda dajmo že enkrat misliti tudi na naše domače ustanove.« Tako rojak iz Toronta, ki iz časopisov in z obiski v domovini sledi našemu življenju in našemu delu v zamejstvu. NOVA OBLETNICA KATOLIŠKEGA DOMA To pismo mi je dalo posebej misliti te dni, ko obhajamo 14. obletnico Katoliškega doma. Mnogi se še spominjajo, kako je bilo takrat. Iz darov in iz dolgov je zrasel ta naš prosvetni dom. Nihče nas takrat ni poznal, nobena oblast, ne domača ne tuja, ne civilna ne cerkvena; če so se spomnile, so se spomnile za to, da bi nas pri delu ovirale. Pa je vseeno vstal ta naš dom in stoji in deluje, čeprav je ob odprtju nekdo izrazil zaskrbljenost. Težko je graditi take domove, toda še težje je skrb za delo v njih. V tem je velika resnica. Vendar o Katoliškem domu v Gorici smemo reči, da v polni meri služi svojemu namenu. Postal je zbirno središče slovenske mladine v Gorici in sicer tistega dela mladine, ki želi rasti iz krščanskih osnov življenja. Prav tako je s svojo dvorano postal tudi pomembno kulturno središče za vse naše rojake. Saj so v dvorani prireditve vseh vrst od koncertov do gledaliških predstav in kulturnih prireditev v ožjem pomenu besede. V njem so do sedaj gostovale številne skupine iz vse naše dežele, s Koroške, iz Slovenije in tudi iz inozemstva; dvorana je bila in je še na voljo vsem, tudi ne-slovencem, ki imajo kaj pametnega in koristnega povedati ali pokazati ljudem. Slišati je bilo in je še slišati, da Slovenci v Gorici nimajo na razpolago svoje dvorane. Če menijo s tem, da neki ideološko opredeljeni del Slovencev nima na voljo dvorane v svoje namene, drži. Če pa menijo, da Slovenci nimamo svoje dvorane za naše skupne slovenske namene, to ne drži. Dvorana Katoliškega doma je bila zmeraj odprta vsem, ki so zanjo prosili, če so le imeli kaj povedati ali pokazati in je bilo to združljivo z nameni, za katere je bila dvorana zgrajena. Svoje pogoje je Pa vodstvo lahko stavilo, ker dvorana ni bila zgrajena z javnimi fondi, temveč s Prispevki naših ljudi. NOVE POTREBE Dejavnost okrog Katoliškega doma se Siri; novi časi stavijo nove zahteve. Poleg kulturnih potreb so tu zmeraj bolj žive potrebe po športnem udejstvovanju mladine. šport je panoga, ki se zmeraj bolj Siri in ne kaže, da bo tako kmalu izginila ali usahnila. Znano je, da v Gorici primanjkuje primernih športnih dvoran. Slovenske šole so pri tem najbolj prizadete, ker nimamo Slovenci ne šolskih ne drugih telovadnic. Ko je Katoliški dom nastajal, so bile v ospredju predvsem kulturne in vzgojne Potrebe našega ljudstva. Sedaj vidimo, da so prav tako pereče potrebe po primerni zabavi in po športnem udejstvovanju mladine. Vodstvo Katoliškega doma misli tudi na to. Rado bi ugodilo potrebam, ki se Pojavljajo in ki rastejo. Toda odkod vzeti finančna sredstva? Javne ustanove, ki so bile povsem gluhe prve čase, tudi sedaj ,le kažejo prevelikega razumevanja. Zato bi znova ostala v glavnem pomoč in požrtvovalnost slovenskih ljudi. Toda so sedanje nove generacije tako narodno zavedne in človeško velikodušne, da bi pomagale graditi novo telovadnico pri Katoliškem domu? To je veliko vprašanje, ki ga zastavljamo ob 14. obletnici Katoliškega doma. Vprašanje pa zastavljamo, ker je videti, da darovi za Katoliški dom usihajo. In vendar, če je kakšna ustanova, ki more veljati kot pomožna sila za versko oblikovanje mladine ter za njeno narodno, kulturno in rekreacijsko dejavnost, so ravno prostori Katoliškega doma v Gorici. Zato zaključimo kot smo začeli; »Dajmo misliti tudi na naše domače ustanove!« K. H. »Na tisoče podtalnih mladinskih verskih skupin ibo sovjetsko vlado primorajo, da bo spremenila svoje sovražno stališče ma-pram veni.« Tako trdi Herman Harrtfeld, neutrudni in neustrašeni Kristusov pričevalec, ki obiskuje evropska mesta na Za-padu, potem iko se je rešil komunističnih taborišč. »Doma in itudi v šoli smo na skrivnem vedno govorili o veri. Ko mi je bilo 17 let, sem se začel itudi sam zanjo zanima-in in prišel do spoznanja verskih resnic -ter 'S tem do nasprotja s profesorji, ki so me vrgli iz šale. Našel sem si delo nn v prostem času, ito je ponoči, učil mladino in jo pripravljal na sv. 'krst. Kljub skrajni previdnosti so me v mestu Semupala-tinsku zaprti in po enotedenskem mučenju, ker nisem hotel izdati svojih sodelavcev, obsodili na pet let prisilnega dela v Sibiriji. Zaposlili so me na raznih de-loviščih, največ v gradbeništvu, kar ni bilo najhujše. Neznosen je bil le mraz 40 stopinj pod ničilo, ki nas je strašno mučil ponoči, (ko pod tanko odejo nismo mogili spati. Včasih so ooas iz same objestnosti, za prazen nič, polegli po smegu, kjer smo morali negibno ležati ure in ure. Gorje tistemu, ki se je prema,krnil ali skiušal vstati. Krogla v glavo ga je rešila vseh nadaljnjih muik. Ko smo se premikali iz enega delovišča v drugo in so nekateri bolj izčrpani zaostali, so nad- nost v furlanskem Vidmu je 81 študentov, ki so se vpisali za študij slovenskega jezika. Študentje so italijanskega, slovenskega in furlanskega porekla. Slovenski jezik je mogoče študirati kot glavni predmet in napraviti iz njega diplomsiko delo. V tem primenu 'traja študij slovenščine štiri leta, 'treba pa je vpisati še kak slovanski jezik kot stranski predmet. V primeru pa, da študentje poslušajo slovenska predavanja manj kot štiri leta, pišejo diplomsko nalogo v jeziku, ki so ga poslušali štiri leta, v onem torej, ki jim je bil glavni predmet. Za mesto profesorja slovenskega jezika in književnosti v Vidmu še vedno traja razpis. Začasno je sedaj nameščen prof. Martin Jevniilkar iz Trsta, za asistenta pa je prof. Robert Petaros, oba s tmgovsko-tahničnega zavoda v Trstu. Tako visoko število vpisanih na predavanjih slovenščine v Vidmu nedvomno priča o potrebi slovenskega pouka v naši deželi. V tej zvezi je treba omeniti, da na univerzi v Trstu ni sitolioe za slovenščino, kar jasno kaže, da pristojni krogi nimajo prave predstave o potrebi vseuči-lišikaga vključevanja v srednje-eivropski prostor, ampak da bolj strežejo neki nacionalni saimozaljubijenastii. Temu nasproti lahko omenimo, da se na bližnjih avstrijskih univerzah in visokih šolah v Gradcu, na Dunaiju, Celovcu itd. prav dobro zavedajo pomena sloven- SESTANEK V UKVAH Člani Kontaktnega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Slovenske skupnosti so se zbrali v soboto 28. februarja v Ukvah in proučili vrsto perečih vprašanj, ki zadevajo Slovence na Koroškem in v Furlaniji-Julijski Benečiji. Posvetovanja so se udeležili za NSKS predsednik dr. Jožko Tischler, osrednji tajnik Filip Warasch in član predsedstva Jože Wakounig, za Slovensko skupnost pa deželni tajnik dr. Drago Štoka, goriški pokrajinski nje nagnali (podivjane pse, iki so jih čestokrat raztrgali. Po prestani kazni sem 'nadaljeval s podtalnim delom, a ne za dolgo. Spet so me prijeli in poslali v taborišče na jug, kjer je bila neznosna vlažna vročina. Leta 1970 sem bil znova na svobodi, a nato kmalu spet aretiran, ker svojega dela nisem hotel opustiti. Medtem sem spoznal dobro dekle, fci tudi ni mogla dokončati medicinske šole zaradi svojega nih tal. Zena je zaposlena v bolnišnici, jaz pa kat navaden delavec. Oba sva se vpisala na teološko fakulteto, kajti najina edina želja je, da se vrneva med svoje ljudstvo, pripravljena, da mu pomagava do spoznanja Boga in njegovih resnic. Prepričana sva, da ta dan ni več daleč. V zadnjem desetletju se je v Rusiji marsikaj spremenilo. Vse, kar sem videl in doživel po zaporih in taboriščih, kar sem slišal na Skrivnih sestankih, je čudovito. Neka duhovna sila veje med ljudstvom in si ga osvaja. Moje prestano trpljenje ni važno, važno je le v toliko1, v kolikor ibo služilo k prerojenju Rusije. Za to Rusijo sem trpel in vem, da ne zaman!« ščine 'in čeprav je tam ulica mnogo bolj nacionalistična, se univerze ne dajo zavesti predsodkom. Glede 'tržaške univerze pa se zdi, da ne zna izkoristiti svojega posebnega mednarodnega položaja in da se sama ponižuje na zgolj krajevno raven. - ek predsednik SSk dr. Andrej Bratuž ter pokrajinski tajnik SSk dr. Damijan Paulin ter člana deželnega tajništva dr. Franc Mljač in Simon Prescheren iz Trbiža. V imenu NSKS je obrazložil predsednik dr. Jožko Tischler položaj na Koroškem in še posebej osvetlil ozadja nameravanega ugotavljanja manjšine ter poudaril odločnost koroških Slovencev, da se bodo uprli vsakršni obliki preštevanja in ga skušali preprečiti z vsemi sredstvi. Za Slovensko skupnost je orisal deželni tajnik dr. Drago Štoka trenutni položaj Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini, še posebej pa je podčrtal borbo za rabo slovenščine v izvoljenih svetih, ki jo zlasti bojujejo izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti na deželni, pokrajinski in občinski ravni. V tem okviru je prikazal z vso jasnostjo krivičnost in nedemokratičnost odgovornih italijanskih krogov, ki so prepovedali pouk slovenščine v prostorih osnovne šole v Ukvah. Člani Kontaktnega odbora Slovenske skupnosti in Narodnega sveta koroških Slovencev obsojajo prepoved pouka slovenščine v Ukvah in izražajo vso podporo domačemu župniku, (s katerim so se tudi sestali), staršem, otrokom in prizadetemu profesorju ter obljubljajo, da bodo podvzeli vse možne korake na pristojnih mestih, da se prekliče ta krivična prepoved in omogoči neoviran pouk slovenščine v šolskih prostorih v Ukvah; zahtevajo svobodno uporabo slovenskega jezika v javnih odnosih in še posebej v izvoljenih svetih, v duhu ustavnih določil in mednarodnih obveznosti; apelirajo na pristojne avstrijske oblasti, naj v celoti izpolnijo 7. člen državne pogodbe brez kakršnega koli ugotavljanja manjšine, ki pomeni kapitulacijo pred nemško-šovinističnimi krogi in revizijo državne pogodbe. ★ Še o prepovedi pouka slovenščine v Ukvah Prepoved pouka slovenskega jezika v Ukvah je našla svoj odmev tudi v Beneški Sloveniji. Predstavniki najpomembnejših tamkajšnjih slovenskih društev so odposlali videmskemu šolskemu skrbniku, tajništvom raznih strank, predsedniku deželne vlade CameJliju, predsedniku dežel- nega sveta Pittoniju ter predsedniku videmskega pokrajinskega sveta posebno izjavo, v kateri označujejo prepoved slovenščine v Ukvah kot izraz neobčutljivosti do najosnovnejših demokratičnih svoboščin. Tudi občinski svet v Trbižu je te dni razpravljal o pošolskem pouku slovenščine ter obsodil krivični ukrep, ki krši pravice slovenske manjšine, katera že stoletja živi v Kanalska dolini. Obenem je izrazil željo, naj se taki dogodki, fci nasprotujejo duhu ustave, ne ponovijo več. Zupan občine Naborjet-Ovčja vas, -kamor spadajo 'tudi Ukve, Anton Ehrlich (DC) je s svoje strani dejal, da občina vsestransko podpira to pobudo, ker je prav, da »na mešanem področju prebivalstvo pozna vse tri jezike«. Medtem je itudi šolski svet ukvanske osnovne šole izrazil željo, da bi se v šolskih prostorih v popoldanskih urah poučevala slovenščina. S tem so Ukvanci izvršili svojo obveznost, ki jo je terjalo ravnateljstvo osnovne šole in ki naj bi bila potrebna, da pride do pouka slovenščine. Videmski šolski skrbnik je tudi dal izjavo, seveda v svoj prid. Župnika Gariu-pa je obtožil, da je organiziral tečaj slovenskega jezika prav v tistih urah, ko bi se moral poučevati verouk. Župnik je to trditev odločno zavrnil: tečaj se je vršil po verouku, ne pa v času verouka, kar je jasno, ker k verouku so priglašeni vsi učenci, za slovenščino pa dve tretjini, šolski skrbnik iz Vidma je poleg tega obvestil tudi cerkvene oblasti v Vidmu, kar kaže, da bi si rad zavaroval hrbet tudi pri cerkvenih predstojnikih ukovskega župnika. Vsekakor zaenkrat vztraja ina izdani prepovedi, čeprav v zadnjem delu svojega poročila zagotavlja, da »načelno ne nasprotuje dobrohotni proučitvi župnikove prošnje, upoštevajoč seveda pristojne oblasti«. ★ Zanimiva okrogla miza 20. februarja je bila v Tridentu (Trentu) zanimiva okrogla miza o problematiki narodnostnih in jezikovnih manjšin v Italiji. Srečanje je organizirala PPTT in so se ga 'udeležili predstavniki Slovenske skupnosti, SVP iz Bočna, Uniion Valdo-taine, Furlanskega gibanja, Ladincev, Ok-citancev in Sardincev. Uvodne referate so imeli priznani strokovnjaki v narodnostnih vprašanjih prof. Sergio Salvi, Paolo Buzzanca in odv. Mauro Mellini. Deželni poslanec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je v svojem posegu govoril predvsem o boju Slovencev v Italiji ,za enakopravnost v javnosti svojega jezika. V začetku je na kratko spregovoril tudi o važnosti procesa, ki je te dni pred tržaškim porotnim sodiščem v zvezi z Rižarno, v kateri je bilo zločinsko umorjenih inad 5.000 Slovencev, Hrvatov, Judov 'in Italijanov. Dr. Stoka je nato podrobneje govoril o boju Slovencev v Italiji za enakopravnost materinega jezika 'in omenil pobude v deželnem svetu Fuirlanije-Juilijske Benečije, v tržaškem in goriškem občinskem svetu ter v tržaškem pokrajinskem svetu. Ostro je ožigosal stranke, ki so se z izgovorom pravne narave dejansko postavile proti in zavrgle pobude Slovenske skupnosti. Govornik je nato orisal dogodek, fci se je pred kratkim pripetil v Ukvah, govoril o nastopu šolskega skrbnika, ki je prepovedat pouk slovenskega jezika na ukov-ški osnovni šefli ter nastop učiteljice, ki je župnika Gariupa celo prijavila sodišču. Prisotni so izrazili solidarnost ukovške-mu župniku, staršem in otrokom, prej omenjene stranke pa so sestavile resolucijo, v kateri obsojajo početje šolskih in drugih oblasti v Ukvah, zahtevajo da se pouk slovenskega jezika takoj ponovno uvede oz. nadaljuje na domači šoli An izražajo popolno solidarnost ukovškemu župniku, prizadetim staršem in otrokom. Ker za slovenski jezik v ukovski šoli ni bilo prostora, so se učenci preselili v župno cerkev. Na sliki vidimo učence — sedaj jih je od 40 kar 26 —, ki jim v cerkvi nudi pouk prof. Salvatore Venosi. Pogumno naprej! Verna Rusija se prebuja verskega prepričanja in se z njo poročil. Pregovorila me je, da sva zbežala na Za-pad. V Rusiji za naju ni bilo več var- Slovenščina v Vidmu Na fakulteti za tuje jezike in knjdžev- Sped. in abbom. postale - II Gruppo 70 % Ali more biti naše hrepenenje po Bogu res brez pomena ? Človek nosi v sebi prastare nagone: po hrani in življenju, po odkrivanju in spoznavanju, po resnici in pravičnosti, potrebo po izpolnitvi življenjskega smisla. Toda v človeku je še nekaj globljega. Na dnu njegove duše je mogočno in prastaro hrepenenje po večnem in po neskončnem, po Bogu. V zadnjem primeru gre za enega najglobljih gonov v človeku, kajti ljudje so verovali vedno in povsod. Vse silnice v človeku, ki izvirajo iz notranjega nagona, so, kot vidimo, izredno smiselne. To jasno vidimo pri človekovih telesnih in duševnih nagibih: človek potrebuje hrano in jo tudi najde, potrebuje in najde spoznanje, raziskuje in odkriva, nagon po znanju najde v znanosti tudi svojo izpolnitev. Zato lahko naravnost rečemo: Samo dejstvo, da se v nas nahajajo take nagonske silnice, je že jasen dokaz, da obstajajo tudi sredstva, s katerimi lahko nagone potešimo. Dejstvo, da sem lačen, je že naravnost jasen dokaz, da mora biti nekje na svetu hrana. In dejstvo, da hočem spoznavati in odkrivati nekaj, je že jasen dokaz, da mora obstajati na svetu nekaj spoznavnega. Lahko bi kar rekli: že samo dejstvo, da imamo ljudje v sebi določene organe, je dokaz za to, da obstaja tisto, čemur so naši organi namenjeni, če na primer naši raziskovalci danes odkrijejo ostanke neke živali, ki je živela pred stotisoč leti, imela oči in noge, potem vedo, da je morala ta žival imeti pod nogami trda tla, sicer čemu njene noge; in da je morala takrat, pred stotisoč leti že biti svetloba, sicer čemu njene oči? Oboje, noge in oči, bi bile v nasprotnem primeru brez pomena. In ako se sedaj vprašamo: Če vse nagonske silnice v človeku imajo svoj smisel, ali naj bo potem prav najgloblja in najmočnejša silnica v človeku, torej hrepenenje po Večnem, brez pomena? Ali ne bi mogli reči s polno pravico prav nasprotno: že dejstvo, da v človeku obstaja tako globoko hrepenenje, nam je jasen dokaz, da se to hrepenenje more tudi izpolniti? Lahko bi celo rekli, da ljudje nosimo v sebi celo organ za doživetje Neskončnega, namreč našo vest. V njej doživljamo tisti »moraš«, katerega Neskončni od nas terja. Ali ne bi torej prav lahko rekli, da Neskončni v resnici tudi obstaja, če no- simo v sebi takšen organ, po katerem ga spoznamo? Hrepenenje po Neskončnem preveva kot mogočen veletok vse človeštvo. Že predzgodovinski človek, pred več kot stotisoč leti, ga razodeva s svojo vero v posmrtno življenje: dodaja umrlim v grobove različne stvari in s tem oznanja svojo vero v nadaljnje življenje. Tudi molitve in žrtve, cerkve, stolnice, templji, verska umetnost vseh veroizpovedi na zemlji, so zgovorna priča o hrepenenju po Bogu. Brezštevilni redovi, spreobrnjenci, misijonarji, mučenci in zamaknjenci, vsi pričajo o tem, da je bilo vedno veliko število tistih, ki so bili pripravljeni darovati za Boga vse do zadnjega, tudi svoja življenja. Ali naj bi bilo po vsem tem toliko hrepenenja res brez vsakega smisla? Ali je mogoče, da bi se ravno najgloblje v človeku ne izpolnilo? Ali ni ravno nasprotno res: da biva Bog, ki vse naše hrepenenje poteši! S Na avtocesti blizu Piacenze je prišlo v sredo 25. februarja do silovitega verižnega trčenja. Potpolnoma ali delno uničenih je bilo nad 50 vozil, štiri osebe so zgorele na kraju nesreče, tri pa so umrle na (posledicah poškodb. Skoro na istem kraju je ,prašilo itri dni nato do treh novih nesreč, pri čemer so umrle tri osebe, 30 pa jih je Mo ranjenih. 9 V Trstu se je nadaljevad proces proti nacističnim zločinom v Rižarni. Nastopilo je večje število tistih, ki so sodelovali z okupatorjem, pričate pa ;so tudi žrtve oku-patorja kot odvetnik Frane Tončič in Franjo Šilosar iz Novokračin, tki je izgubil v Rižarni pet družinskih članov. Proces se bo nadaljeval z zaslišanjem novih prič, katerih seznam je še zalo dolg. Kamenčki Literarno odkritje Literarni zgodovinarji prešernoslovci so letos za Prešernov dan odkrili naslednjo do sedaj nepoznano Prešernovo »puščico«. Tu jo prvič objavljamo: Kdor govoriti kaj ne ve, on vlado hval’ al’ toži; kdor pevcev peti kaj ne ve, o seksu pesem zloži. (r+r) :.iiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii In memorialu Severina Dei/etaliii... Redkokdaj izkusimo ljudje tako živo, kako krhka je tenka stena, ki nas žive loči od smrti, kakor tedaj, ko smrt ugrabi nenadoma in boleče. Redkokdaj izkusimo ljudje svojo nemoč in ničevost vseh naših človeških načrtov kakor tedaj, ko smrt iztrga svojcem, tovarišem in prijateljem nadebudnega človeka v cvetočih letih njegove mladosti. Tokrat nas je tako prizadela izguba dragega vrstnika in prijatelja, komaj 28-let-nega Severina Devetaka iz Jamelj. Pač si nihče ni predstavljal, ko je prejšnji ponedeljek legel zaradi običajne influence, da bo ta bolezen za njega usodna in da ga bomo čez teden dni že spremljali na zadnji poti. Pokojni Severin je bil zgled nesebičnega in idealnega fanta, ki mu je bil pri srcu predvsem blagor sočloveka. Pri zasledovanju svojih idealov ni poznal polovičarstva in se ni mogel sprijazniti z današnjo potrošniško miselnostjo, ki je žal tako močno prevzela današnjega človeka. Medtem ko se mnogi njegovi vrstniki in prijatelji le prerodi, s praznimi izgovori, odtegujemo delu za skupnost, je bilo to zanj življenjsko vodilo in smisel vsega njegovega življenja. Nam vsem, predvsem pa staršem vstaja v srcih pereče vprašanje: Zakaj? Zakaj se je moralo to zgoditi? Zakaj prav on? Mirno priznajmo: kot ljudje smo zbegani in si ne vemo pomoči ter ne znamo dati razlage. Vse človeške besede tolažbe odpovedo pred hudo bolečino. To kruto vprašanje so si ponovno postavljali tudi govorniki ob njegovem odprtem grobu in nas pustili brez odgovora. Tudi nam kristjanom so božji načrti večkrat nedoumljivi, vendar kakor nas je duhovnik spomnil med pogrebno mašo v nagovoru, kot kristjani vemo tudi to, da je Kristus dejal Lazarjevi sestri: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor v me veruje, bo živel tudi če umrje...« S temi besedami nas spodbuja k zaupanju, da konec: koncev ne gre za število let niti za to, če dosežemo zemske cilje, marveč zato, ima oo nom 9 Po zaupnici, ki jo je peta Morava vlada prejela v sredo 25. februarja (141 za, 113 proti ob vzdržanih glasovih socialistov, republikancev in liberalcev), sta obe poslanski zbornici spet pričeli z rednim delom. V ospredju je zakon o splavu. Ce ne bi bil sprejet do 15. aprila, bo prišlo do ljudskega glasovanja o isti zadevi, česar pa si večina strank ne želi. H Od 1. marca se more liro zopet svobodno menjati v tuje valute in obratno. Pri