Levstikova številka
22. septembra	tfCtijiga tO.
1 Џ ЦГОВДОЛМА 3 1
Življenje in svet
Hustrovana tedenska revija
Izhaja vsak petek in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.—, polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—.
Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. — FRANCIJA, mesečno 4 franke. — ČEŠKOSLOVAŠKA, mesečno 6 kron. — AVSTRIJA, mesečno 1 šiling. — Amerika in ostalo inozemstvo letno 1 % dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
VSEBINA št. 13: Dr. Rudolf Kolarič: Fran Levstik. — D r. Anton S 1 o d-njak: Ali je Tugomer res Jurčičev? — Vladimir Levstik: Fran Levstik in naša književnost. — Božidar Borko: Fran Levstik o odnosu do Srbov in Hrvatov. — Fran Levstik in Franja Koširjeva. — Dr. Anton Debeljak: Zapiski ob Levstikovem Zbranem delu 3. zv. 1931. — I. K o š t i š. 1: Srbski Martin Krpan. — Tomo Zupan o Levstiku.
Fran Levstik
(Pismo o Speli
Kmet je pa srečen človek, lej. Pridela pšenice, pridela ječmena in debeljače; pa kar sam ne more snesti, mu pa drugi poje-d6. Jaz ne pridelujem nič, pa vender moram živćti.
»Kako pa živiš?«
Prekleto slabo, daravno sem začel trebuh rediti, česar pa nisem jaz kriv, ampak Špela, ki se po naši mastni kuhinji vrti. Vidiš to je kuharica to! Naš tata so djali: »Tacih je malo od Postojne do Razdrtega, od Gabrika do Ricmanov. O saj včm, kaj praviš, ko bereš moje vrstice: »Kaj mi je do vaše Špele? Obetal si mi pisati, kako si potoval po Gorenjskem in sam Bog zna kod; zdaj mi pa tvezeš take reči, da niso za tovor, ne za voz.«
Preljubi moj Ice, stoj! To je vse drugače, kakor ti misliš. Naša kuharica je smetana in cinek vseh kuharic na zemlji in uže samo zato je pred samim Bogom in pred ljudmi vredna, da ti vse od Konca do kraja popišem, kakošne lastnosti nosi po svetu. Ti bi jo morda celo vzćl, da ti ne brani suknja. Zame ne mara, akoravno več ni v kuhinji piskra ne kuhavnice, da ne bi bil naredil na njo soneta ali gazele. Davi sem v laški meri delal pesem od kuhinjskega ražna, pa ni še dovršena. Tata so rekli: »To bo vse kaj druzega, kakor Vil-harjevo ščegljanje, v kterem le metulji frfole, rože in cvetice vonjajo, slišati pa ni druzega, razun samih tic. Pri meni diši po sami pečenki in po mastni juhi, po samih klobasah, mesenih in krvavicah, po ocvrtih jetrcah, po česnu in čebuli. Glej, dragi Ice moj! Teh in tacih reči kraljica je moja ljuba Špela. Ognjišče je njen prestol, ku-havnica njeno žezlo in čepnja podnožje njenih trikrat blazih nog. živ pevec na
svetu še ni tako proslavil žive ženske duše, kakor jaz menim svojo Špelo v tej pesmi, ki ne bo imela menj od pet tisoč vrstic, ako jo kdaj končam, kar je pa še v božjih rokah. Naj bode kakor koli hoče, v Špelo sem tako zaljubljen, da ne morem nobeno božjo noč v postelji zatisniti obeh očes; to se vč, da lažejo moji nasprotniki, da z 16-vim uže mežim, preden se odenem, pa saj dobro veš, kako sovražnik vedno pazi, koga bi požrl. Čeravno tako gorim za svoje pre-kuhinjsko špelče, pa vender me celo noče pogledati ne, ampak raje se zapeljivo smeh-ljš, našemu kravarju Tomincu, kteremu pravimo tudi oče Kogi. Stari so uže dobrih sedemdeset, pa vendar še niso pozabili, kako se ženskim streže. To je uže navada, preljubi Ice, da se zvestemu srcu redko srce odpre, zatoraj tudi Špeli ne morem zameriti. Ali pozabiti mi je pa tudi ni mogoče. Kako bi ti jo rad popisal, da mi pero ne obnemore pod blagodejno težo njene lepote! Vender naj poskusim, zakaj tudi volja je hvalna, kader so moči preslabe.
Moja Špela na visokosti ni podobna tisti velikanski deklici, ki je z levo nogo stala na šmarni gori z desno pa na ljubljanskem gradu ter prala v Savi srajce in plenice; sovražniki moje ljubice — te so tisti, za ktere ni marala — pravijo ce!6, da ni veča od mernika, toda kaj tacega zopet ne, saj vender vsak pošten človek z otroci in ženo lahko podpriča, da meri pet pedi in tri palce. Ako se ne šteje med velike, pa vsaj to nekaj velja, ker ni tanka, ko glista, in zat6 so zopet hudobni jeziki trdili, da so oče Kogi uže posekali oreh, kar je pa grda laž. Ona je v pametnih letih, v kterih več
Nadaljevanje na predzadnji strani.
ŠTEV. 13.
LJUBLJANA. 27. SEPTEMBRA 1931.
KNJIGA 10.
V les vrezal E. Justin.
71V11P M1P • IM - IV F T
41 f	II I L I I I •# f ш i
Spominu Frana Levstika
Ob stoletnici njegovega rojstva
uredništvo in lastništvo
-sssas-
<Dr. Mudclf OCclaric
фгап £evstife
Hgradbo slovenske kulture drži pokonci nekaj mogočnih stebrov, ki bodo stali vsaj toliko časa, dokler bo na svetu dilial še kak Slovenec. Eden izmed teh stebrov,
Dr. Rudolf Kolarič
prav posebno trden in svetal, je Fran Levstik. Dala nam ga je okolica Velikih Lašč, to je tisti kos naše Dolenjske, ki je pet let za njim podaril Slovencem tudi Jos. Stritarja, nekaj več kot tri sto let prej pa početnika slovenske kulture Primoža Trubarja. Sami svobodoljubni in samozavestni duhovi so bili to, kakor je krepko in ponosno vse tamkajšnje ljudstvo.
Fran Levstik se je rodil 28. septembra 1831 v Retjah pri Velikih Laščah. V hiši ni bilo bogastva in živeli so skromno, a zadovoljno, posebno v tistih časih, ko življenje niti v mestih ni bilo tako razvito, kot je danes na deželi, in ni poznalo toliko telesnih in duhovnih potreb. Mladi France je rasel med preprostim ljudstvom, ki je mirno živelo v svojih vra-
žah, verovanjih, duhovih, strahovih, dov-tipnosti. Nepokvarjeno ljudstvo je imelo tudi nepokvarjen jezik, ki se ga je Levstik vedno trudil spoznati do vseh podrobnosti.
Oče je dal svojega sina za tri leta v velikolaško ljudsko šolo, nato pa dve leti na ljubljansko normalko. Zaradi težke bolezni je moral 1. 1844. po par tednih zapustiti I. gimnazijski razred in ostati doma; a naslednje leto se je vrnil v gimnazijo in jo nekaj zbog svoje očesne bolezni, nekaj pa radi svoje trme končal braz mature L 1853.
V šolah je bil skoraj ves čas odličnjak, zlasti pa v jezikih. Nekoliko slabši je bil v realnih predmetih, posebno v matematiki. Kot skoraj vsi znamenitejši slovenski možje, tako je tudi Fran Levstik nekaj let stanoval v Alojzijevišču, kjer je bil po Stritarjevem pripovedovanju »dasi stoprav v četrtem razredu, pravo duševno sredotočje, duša vsemu življenju in gibanju v tem zavodu«. V znanju slovenskega jezika pa je med dijaki že v gimnaziji veljal za najvišjo avtoriteto. Kot pe-tošolec je 1. 1850. v »Sloveniji« objavil svojo prvo pesem. Da se je pridno 'oavil s slovstvom, dokazuje Stritar, ki omenja, da je že v alojzijeviški dobi (od 3.—5. gimnazije) spisal dva dramatska prizora, ki ju je z dijaki tudi sam igral. Iz Stritarjevih opazk se dokaj jasno vidi, kako točne nazore o drami in dramatskih značajih je že takrat imel Levstik. Moral je že takrat prav pridno .študirati poetiko in sploh slovstvo ter ogromno čitati. Njegov slovenski literarni nazor se je v svojem bistvu in zametku vsekakor že tedaj izoblikoval. Na gimnaziji se je Levstik učil tudi srbskohrvatskega jezika ter znal najlepše junaške pesmi prve Vukove zbirke na pamet. Veliki Vukov vpliv na Levstika sega torej tudi že v to dobo. Zato mislim, da je tudi njegov program glede slovenskega jezika in literature, kot ga je razvil v »Popotovanju iz Litije do Čateža«, v prvi zasnovi nastal že v gimnaziji. Pozneje ga je Levstik le nekako po-
globil, izčistil in razširil. Na to poglobitev, čiščenje in širjenje so pač mnogo vplivali tudi nemški pisatelji: Goethe, Heine, zlasti pa Lessing, s katerim ima v marsičem slično usodo in boj. Prav gotovo pa se je Levstik šolal v Lessia-govem kriticizmu, dasi je imel že po naravi v sebi mnogo znane dolenjske ugo-vorljivosti, ujedljivosti in dovtipnosti. Svojo pesniško struno pa si je od prvih početkov vzoroval zlasti na Prešernu. Mogočno so nanj vplivali tudi dogodki burnega leta 1848.
Po končani osmi šoli je Levstik šele v jeseni 1. 1854. odšel v Olomuc, kjer je vstopil v bogoslovnico nemškega viteškega reda. Na češkem se je v najkrajšem času dodobra priučil češčini, se seznanil s češkim političnim in kulturnim življenjem ter prevel v slovenščino znani Hankov »Kraljedvorski rokopis«. A iz njegovega mirnega olomuškega življenja ga je kmalu vrgla znana slovenska zloba in zavist. V Ljubljani so namreč po Levstikovem odhodu 1. 1854. pri Blasniku izšle njegove pesmi. Drobna knjižica je bila to, a je mladino tako prijetno vznemirila in navdušila, da je povzročila v šoli pravi prevrat. Toda gimnazijski ka-tehet Anton Globočnik je smatral te pesmi za nevarne mladini, domovini in veri. Stritar pripoveduje precej nadrobno, kako so dijakom v šoli pesmi z zvijačo kon-fiscirali, kako so prisilili tiskarja in založnika, da je še vse neprodane izvode dal zapreti in zapečatiti. V tem zaporu so pesmi ostale do 1. 1866. To pa katehetu Globočniku še ni bilo dovolj; denunciral je Levstika tudi pri vodstvu bogoslovja v Olomucu, ki ga je kljub izvrstnemu napredovanju odpustilo iz bogoslovja, ker je pač verjelo katehetovemu poročilu, da so pesmi bogokletne, nejeverne, razuzdane, pohujšljive i. pod.
Težko je bilo Levstiku slovo od Olo-muca, zlasti od sošolcev. Napotil se je peš na Dunaj, kjer je hotel poslušati tehniko, a ga ni veselila. Rajši je hodil k Miklošičevim predavanjem in v obiske k Vuku Stef. Karadžiću. Ko pa mu je zmanjkalo denarja — v Olomucu so nm dali 100 'gold. popotnje — se je napotil peš v domovino. V Mariboru je, kot je pravil Stritarju, vrgel zadnji svoj krajcar v Dravo. Po vrnitvi je nekaj časa stanoval pri svojem sosedu in prijatelju Jožefu Oblaku v Retjah, občeval tu mnogo z ljudstvom ter drugoval s prijateljem Stritarjem. Na ponudbo grofa Rudolfa Paceta, naj pride poučevat njegove otroke, se je napotil jeseni 1. 1855. na grad
Turn pri Sv. Križu pod Zaplazom. Skrbno in nekoliko ostro je učil in vzgajal svojih petero učencev. V prostem času pa je študiral in spoznaval ljudstvo, kar mu je bilo v posebno veselje. Tu je našel tudi znamenite dolenjske tipe za svoje »Popotovanje iz Litije do Čateža«. Aprila 1858 pa je Pace iz še ne popolnoma jasnega vzroka kar na hitrem odpovedal Levstiku službo. Pacetova nagla odpoved ga je hudo zadela. Do svoje nove učiteljske službe pri Vilharju na Kalcu (jeseni 1858) je zopet bival pri svojem prijatelju Oblaku v Retjah.
Na Turnu je Levstiku vzcvetela tudi ljubezen do Zidarjeve Tone, ki je daia novega poleta njegovi poeziji, zlasti ljubezenski liriki, katera je s tem postala rcs-ničnejša in odkritosrčnejša.
Omenili smo že, da je Levstik zelo veliko občeval s preprostim ljudstvom,, poslušal in študiral njegov način govora, njegovo mišljenje, običaje, šege, navade, razvade i. pod. Veliko se je v vsem tem času bavil tudi s slovstvom in razmišljal, kako naj bi se dvignilo, izboljšalo in izpopolnilo slovensko slovstvo, ki v prozi še niti pravega začetka ni imelo. Premišljal je tudi, kako je" treba prav slovenski, t. j. v duhu slovenskega jezika pisati. Prišel je do spoznanja, da se je za vse to treba učiti jezika in naroda. Vse svoje nazore o narodnih običajih, nošah, vražah, o raznih dolenjskih dobrih in slabih navadah, o literaturi in jeziku je podal v svojem znamenitem spisu »Popotovanje iz Litije do Čateža« (1858). Slovenski literarni program je Levstik tukaj razvil tako podrobno in ga postavil na tako trdno in zdravo narodno podlago, da so se poznejši slovenski pisatelji kar desetletja po njem ravnali, zlasti pa Jurčič. Zanimivo je namreč, da so se vse povesti, ki so nastale iz tega Levstikovega literarnega evangelija, zelo priljubile narodu. Razumljivo je to pač zato, ker opisujejo resnično domače življenje in rišejo zlasti razne žive narodne tipe (desete brate, rokovnjače, izgubljene študente, vojaške ubežnike, tihotapce i. pod.), preprosto ljudstvo pa itak samo rado tipizira. Iz povedanega torej sledi, da Levstiku v tem potopisu ni šlo za samo pot, marveč zgolj za okvir in tehnično sredstvo, da je lahko izrazil svoie, gori navedene nazore.
Težave, ki jih je Levstik pri svojem pisanju čutil glede pravilnosti jezika, so ga napotile, da se je začel podrobneje ba-viti z jezikom ter ga študirati najprej v ljudstvu samem. Iz tega se mu je poteia
razvilo tudi čisto znanstveno zanimanje za jezik, ki ga je vsega prevzelo skoraj za vse življenje. Sam toži o tej spremembi takole:
»Vabila nekdaj me je pevska slava,
Ko v prsih čutil žar sem še goreti;
АГ govor čisti bil mi je težava!
Potem živenja pol sem ž njim se vpiral,
Kder mi iz vrelcev pravih je izviral;
Zdaj pel bi, pa se več ne morem vneti!«
(Spisi L 214.)
Vendar pa je to svoje stališče in zanimanje za jezik tudi vneto zagovarjal, ta-
ko n. pr. v sonetu »Jezik«, kjer pravi, da so mu tovariši očitali, da mu je pevsko žilo umorila učenost Kvintilijanov. Levstik pa jim dobro odgovarja:
»Какб so pač neumno modrovali!
Ak njim beseda rajša bi služila,
Desetkrat lepša bi njih pesem bila,
Ker lili bi, a ne trdć kovali.«
In še jim pravi, da ni nikdar pevca brez jezika, kot ni vojaka brez orožja, ne ptice v gozdu brez peroti, ne ribe v vodi brez plavuti.
Svoja teoretična jezikoslovna dognanja, pri katerih se je spočetka naslanjal največ na živi narodni jezik svojega rojstnega kraja in manj na Miklošičeva dela o staroslovenščini in slovanskih jezikih, je najprej objavil v svojem znanem spisu »Napake slovenskega pisanja« (185S), v
katerem je za slovensko slovstvo obenem poudaril nujno potrebo stroge, toda stvarne in pravične literarne in jezikovne kritike. V tem delu je na njegov jezikovni nazor še veliko vplival Vuk Stef. Karadžić; čim bolj pa se je poglabljal v velika Miklošičeva dela, tem bolj se je odmikal od živega jezika ter hotel naposled knjižno slovenščino popolnoma pre-ustrojiti po stari cerkveni slovanščini in etimologiji. V »Napakah« je proglašal načelo: »Jezik ni kar bodi; ne sme ga vsakdo po svoje ugnetati in kršiti — jezik ima trdna pravila, ima gotove meje; uči se, išči, ali pa v kot vrzi pero:«
Pozneje pa je v svoji, naravnost bolestni strasti po pravem slovanstvu, ki ga je iskal v jeziku, mišljenju, poeziji in dejanju, prišel tako daleč, da je delal slovenskemu jeziku veliko silo. Hotel ga je popolnoma ukleniti v starocerkvenoslovan-ska pravila. Proti vsej jezikovni tradiciji se je povzpel tako daleč, da je na ljubo širšemu slovanstvu in v opreki proti srbohrvaščini zahteval za slovenski gledališki izgovor yelo elanje. Od njega ga je pač pozneje prevzel Sket v 6. izdajo Janežičeve slovnice, ki tudi zahteva elanje kot nekak omikani, parlamentarni izgovor. Večino njegovih prenapetih jezikovnih nazorov ima že njegova slovnica (Die slowenische Sprache nach ihren Re-detheilen. Laibach, 1866). Naravni jezikovni razvoj je Levstik pri nas precej zavrl in se je p. škratsc pozneje veliko
Hiša, ki stoji na mestu nekdanjega lesenega Levstikovega rojstnega doma
trudil, da bi ga spravil v pravi tir. A vendar še danes strašijo v slov. knjižnem jeziku nekatere, samo Levstikove oblike.
Istega leta (1858.) kot Popotovanje in Napake je izšel še en slovit Levstikov spis, ki ga pozna vsak ljudskošolski otrok; to je Martin Krpan zVrha. Z njim je tedanjim slovenskim pisateljem pokazal, kako je treba pisati slovenske povesti iz ljudstva za ljudstvo; obenem pa je v njem obračunal z dunajskim dvorom in njegovo oholo gospodo, ki pozna Slovenca samo, kadar ga potrebuje, a mu sicer ne da njegovih pravic. Lepo je ob Krpanu narisal tudi narodni značaj Slo-
posla, je odšel L 1861. v Trst za tajnika k novo ustanovljeni »Čitalnici«. A tudi tukaj Levstiku ni prijalo; bil je ob slabi plači še brez pravih prijateljev in preveč zapuščen. Le svoj jezikoslovni študij je v tem času močno poglobil. V jeseni L 1862. je prišel zopet v Ljubljano, da bi tukaj urejeval Vilharjev politični list »Naprej«. Le-ta je začel izhajati z novim letom 1863. Kako visoko je Levstik smatral svoj novinarski poklic, priča njegov »Razgovor« o novi-nah (Spisi V, 86 ssl.). V njem govori sicer največ o jeziku in pisavi, torej o glavnem novinarskem orodju, da se po
Pogled na Velike Lašče Skozi podolje za cerkvijo med Malo goro (na levi) in Sv. Rokom (na desni) držita cesta in železnica proti Ribnici. Vrh klanca stojijo Dolenje Retje
vencev, ki se svoje moči in sile niti prav ne zavedajo, še manj pa jo znajo porabiti sebi v prid.
V tem času je Levstik spisal po navodilih in izkušnjah svojega prijatelja Oblaka (in lastnih; pri Pacetovih je tudi sam čebelaril — Pirjevec, Levstikova pisma, str. 273) še B u č e 1 s t v o, ki pa do sedaj še ni bilo natisnjeno. A kakor imajo skoraj vsi Levstikovi spisi satirično ost, tako ima baje tudi ta spis poleg čebelarskega nauka še nek drug smisel.
Pri Vilharju, kamor je prišel, kot smo gori navedli, na jesen 1. 1858., je Levstik učil, »lasal, klečat deval in svarjen in križan bival dve leti, pet mesecev in tri dni« (Deseti brat). Ko se je naveličal tega nehvaležnega
Levstikovo izrazim. Naj navedem tukaj izredno zanimiv odlomek iz tega »Razgovora«: »Vemo, da novinar ne utegne dolgo pretehtovati, kako bi to ali to povedal, ker njemu je misel prva in glavna stvar, posebno v naglici, ktera ga malo pa vedno priganja, če torej nima svoji misli primerne, ustrezajoče besede, čuti se v nevolji, in zategadelj se često zgodi, zlasti pri nas, da zapiše, kakor mu samo uide iz tužnega peresa, posebno kader v prokletih slovarjih ne zaleze iskane pomoči. Kdor ni k novinam za brašno prinesel trdnega jezikovnega znanja, v zadregi jame po vseh kotih svoje glave pometati, kako bi to ali to rekel, a če poleg vsega truda ne izmete nič, zamiži ter sam skrotoviči besedo, kakor jo more.
O tacih prilikah se naš jezik bogati s klasičnimi izrodki in izmenami, neznanimi prostemu ljudstvu, nemogočimi po jezikoslovnih zakonih...« (Spisi V, 87 si.).
Levstiku je bilo osnovno časnikarsko načelo: resnica in poštenost nad vse! A to načelo je njegov list »Naprej« že po devetih mesecih izhajanja ubilo. Sam pravi o njegovi smrti v svoji parodiji »V spomin rajnega ,Napreja'«:
»Pravde tiskčvne te moč je zadela,
Dvakrat na tožnej si klopi sedel;
Trčščila v te paragrafov je strela,
Kterih premalo si v glavi imel.«
V »Napreju« je Levstik objavil svoj znani leposlovni odlomek »Deseti brat«, ki je popolnoma avtobiografskega značaja. Tudi svoja jezikoslovna načela je dosledno izvajal v »Napreju«, ki je bil dosedaj pri Slovencih v jezikovnem ozira pač najlepše pisan slovenski časnik. Njegova smrt pa je Levstika spravila zopet ob kruh. Šele čez nekaj mesecev je dobil službo tajnika pri novo ustanovljeni »Slovenski Matici«. Ko so Levstiku odjedli tudi ta borni kruhek, je bil zopet na cesti. Šele decembra 1865 je dobil mesto, sicer slabo plačano, a je bilo kot nalašč zanj: dekan dr. Janez Zl. Pogačar ga je pozval za urednika slo-vensko-nemškega dela Wolfovega slovarja. Levstik se je temeljito in obširno lotil dela. A takratna prvakarska kratkovidnost, razno natolcevanje in pa resnična potreba po skorajšnjem tisku slovarja so pripomogli, da je škof leta 1869. razpustil slovarski odbor. Levstik je bil ponovno brez kruha. Stritar pripoveduje, da mu je izguba tega dela prizadela najhujšo rano v življenju, ki je do zadnjega diha ni mogel preboleti. Veliko pa je k temu pripomogel tudi neizprosen Levstikov politični boj proti Bleivveisu in njegovim pripadnikom.
Kljub vsemu ogromnemu delu, ki sra je imel s slovarjem in z raznimi političnimi in društvenimi posli, na je pokre-nil 1. 1866. v družbi z Jurčičem in Stritarjem še »Klasje z domačega polja«; njega prvi zvezek so bile Prešernove Poezije (1866) z znamenitim Stritarjevim literarno-estetičnim uvodom. Poezije same je priredil za tisk Levstik, a jih žal preveč predelal po svojih jezikoslovnih načelih. Tudi svoje pesmi je hotel ponovno izdati, a se mu ni posrečilo. Prav tako ni imel sreče z natisom svojega »Bučelstva« in kesneie z Vodnikovimi pesmimi. A kot duševno večno
mladi kladivar takratnega slovenskega političnega in kulturnega življenja je obudil 1. 1868. v svet znameniti literarni zbornik »Mladiko«, ki je bila znanilka nove dobe. Tudi samega sebe je vrnil zopet poeziji, katero mu je kmalu za tem poživila še mlada ljubezen do Fra-nje Koširjeve. Toda ta ljubezen je bila glede na tedanji Levstikov socialni položaj brezupna.
Vseh nesreč, pomanjkanja in odurnega boja je Levstika tedaj rešilo nenadno Stritarjevo povabilo na Dunaj, naj mu pride pomagat urejevat njegov »Zvon«, ki ga je ustanovil 1. 1870. Levstik je bil prijatelju Stritarju za povabilo na Dunaj zelo hvaležen in je prišel tjakaj 7. marca 1870. Tam je ostal nekaj čez dve leti in pol. Vendar pa Levstik nikakor ni hotel prevzeti uredništva »Zvona« in Stritar pripoveduje, da ga je bilo minilo vse veselje in je zato »Zvon« ustavil. Levstik sam pa je pričel na Dunaju izdajati svoj humoristično-satirični list »Pavliho«, da bi izlil v njem ves žolč, ki se mu je nabral. Razumljivo je, da je preganjani, v dno duše ponižani in razžaljeni Levstik iztresel v listu ves svoj gnev in z bridko satiro bičal razne vladne može, Nemce in nemškutarje, pa tudi slovenske prvake in mladinovce. S tem se je seveda vsem zameril in »Pavliha« je s 7. številko prenehal izhajati.
Spomladi I. 1871. je odstopil Stritar Levstiku službo kontrolnega urednika pri državnem zborniku ter mu s tem omogočil vsaj začasen kruh. Neuspeh s »Pavliho« pa je Levtiku toliko zagrenil politično borbo, da ji je za vselej dal slovo. Nič več ni hotel pisati ognjevitih političnih člankov, tudi za »Slovenski Narod« ne. Pač pa se je z vso vnemo vrgel na delo v pisarni in le sem in tja poslal v »Slov. Narod« kako jezikoslovno, zgodovinsko ali literarno-kritično drobtinico.
Naposled se je na iniciativo dr. Muy-sa, vodje ljubljanske studijske knjižnice, z največjo njegovo in Miklošičevo pomočjo Levstiku vendarle posrečilo, da je prišel do stalnega kruha, star že 41 let. Dne 30. avgusta 1872 je bil namreč imenovan za skriptorja v ljubljansko studijsko knjižnico. Službo je nastopil 23. septembra, ko je bil zaprisežen. Z Dunaja mu je bilo slovo ginljivo in težko, zlasti od prijatelja Stritarja, ki ga je spremil v vlaku do Badna. V Ljubljani pa so Levstika pricrčno sprejeli precej številni prijatelji.
Ođ sedaj naprej je živel samo službi in slovenski kulturi. V politiko se ni nič več vmešaval, kakor je to sklenil že na Dunaju in kar je obljubil tudi dr. Muy-su. Nekoliko se mu je še vzbudila pevska žila, ki jo je posvetil v prvi vrsti mladini. V Tomšičevem »Vrtcu« je priobčil skoro najlepše slovenske mladinske pesmi. Za »Vrtec« je tudi sicer veliko pisal, največ pa popravljal in pilil prispevke raznih sotrudnikov. Sam se je šaljivo imenoval »vsega sveta p i 1 a-tuž«. L. 1876. je ponovno hotel izdati zbirko svojih pesmi, a se je stvar ob založniku razbila.
Ljubeznivo je znal Levstik v teh časih občevati le še z otroki, s starejšimi pa je bil skrajno trd in neprijazen.
V letu 1880. je vedno napredni Levstik pokrenil novo realistično literarno četo, ki si je v nasprotstvu proti Stritarjevemu »Zvonu« in celovškemu »Kresu« poklicala v življenje svoje lastno literarno glasilo »Ljubljanski Zvon«, katerega prva številka je izšla točno za Novo leto 1881.
Ob tako razburkanem in neurejenem
življenju, ob tolikih gnusnih političnih, kulturnih in življenjskih bojih, ki jih je prestal Levstik, ni čudno, če so mu naposled odpovedali živci. L. 1885. je živčno hudo zbolel in se ni nič več popolnoma pozdravil. Hiral je skoraj dve leti. Težkih muk ga je rešila smrt 16. novembra 1887.
Dovolj naj bo, dasi bi še veliko lahko povedali o Levstiku, ki je podaril svojemu narodu toliko lepega; »pesmi njegove so pravi dragi biser; proza njegova čisto zlato. In vendar najlepši dar, ki ga je podaril Levstik domovini svoji, bil je on sam, značaj njegov. Levstik je bil mož; kaj so proti temu vse tiste male hibe in slabosti njegove! Možko je bilo na njem vse: obličje in hoja, mišljenje in dejanje, govor in pisanje. Podla misel, zvijača ni imela mesta v srcu njegovem. Kar je rekel, to je stalo; fraz ni bilo iz njegovih ust, niti iz peresa! Klanjal se ni; ni se mogel, pretrd mu je bil vrat. In kar je največ: Vzgled, kako ljubimo svoj narod, zapustil nam je Levstik, sijajen vzgled; Levstik je bil vzor rodoljubja za vse čase!« (Stritar.)
-sesas-
Fran Levstik
(Pepotniic
Dovćlj sem, ljuba, živel z vami; zdaj z6pet v гбко grčav les! če imam torbico na rami, ne briši ti očij zares! V te hribe zrem ves dragi teden, a dalje se mi v svet mudi; nć mćškega imena vreden, kdor videl tujih nž ljudi.
Kdor ima v pravem konci glavo, on ve v Jeruzalem in v Rim; premaga solnce, dež, težavo, i radovoljnost hodi ž njim; izkuša mnogo si po sveti ter srečo tehta vse zemljž; navaja ga veselje peti, a tudi žalost mu srce.
Kder sever goni jadra bela do ledovitih mej sveta; kder južna sapa razgorela telesu dihati ne da; kder vesne konec nć cvetoče: popotnik je domd povsod; nikder si ne postavi koče, nikdar sem mu ne utrga pot,
Oblak nebeški ga odeva, a v posteljo ima zemljć; ko zopet beli dan ogreva
obrača solnce mu nogč; po stćji suhej peš koraka, zibeva ga po mokrem val; stvari nove mu ura vsaka podaje vrhu novih tal.
On ne sadi, nikd&r ne seje, nikd&r mu polje ne rodi; pri svojej peči se ne greje, za svojo mizo ne sedi: Dobrote mnogo vender vžije; sadi mu, seje mu ves svćt; od vsake lože vino pije, njegčv je ves dekliški cvćt.
Nemćder je, kedćr pokriva branečega poslopja stan! Nikćli zemlja ne počiva, ni vodi, solncu mir ne dan; i pćtnik suka se brez teže, povsćd poznan, nikdar doma; a kdćr poslednjo leže, tam smrt mu domovanje dS,
-ffiS-
V sedanjih časih do groba od zibeli po cesti železni smo se zaleteli.
Fr. Levstik: Lesnike
Ti sam si kriv, ka veja zadene te v 6či, a vender glasno od nćba kličeš pomoči! Fr. Levstik: Lesnike
dr. Anton Slednja G
je *Gu$omer
res {Jurčičev?
(Iz gradiva za IV. zvezek zbranega dela Frana Levstika)
a S o je o veliki noči 1876. L, dne 7. aprila izšla v Jurčičevi Slovenski Knjižnici tragedija Tugomer, na videz ni vzbudila posebnega zanimanja. Stritar je sicer obljubljal v »Zvonu« podrobno kritiko te
Dr. Anton Slodnjak
pesnitve in patetično klical: »Slovenci imamo dramo, tragedijo, zgodovinsko tragedijo! Z letom 1876. se začne nova doba v slovenskem slovstvu...« (Zvon 1876, str. 160.) toda te kritike kljub ponovni obljubi ni pohvalil, ni nikdar napisal. Celo tako se je izražal o delu, da je urednik mariborske Zore Janko Pajk slišal iz njegove pohvale »porogljivo obsodbo«. Gotovo je v tej Pajko-vi razlagi Stritarjeve navdušene hvale o Tugomeru nekaj hotene zlobe, vendar Stritar nikdar ni prav vedel, kaj naj misli v tej drami, posebno, ker ga je neki dopisnik v Zvonu celo imenoval — Tugomera. »Tudi vi, gospod, (Stritar) — ni fallov — bili ste nekedaj Tugomer, kakoršen je iz početka bil; a zdaj upam, da ste takšen, kakoršen je bil po osod-nem nemškem gostovanji.« (Zvon 1876,
str. 288.) če si ponovimo še Stritarjeve besede iz njegovega oznanila Tugomera, ko pravi med drugim: »Morebiti, da nas moti nekoliko nenadno veselje, da nam osupnenje kali oko, ali zdi se nam, da je »Tugomer« drama po vsem dodelana in doveršena; misel, dejanje, besede, vse izbrano, isteklosem, in si pokli-čimo v spornim šaljivi prizor Stoperv, ki sta ga napisala 1870. 1. Stritar in Levstik, v katerem nastopa Isteklosem, nekako poosebljenje Levstikovih staro-cerkvenoslovanskih jezikoslovnih reform književne slovenščine, potem nas že te Stritarjeve besede vodijo do prepričanja, da je Stritar slutil, da je pri Tugomeru sodeloval njegov nekdanji sobojevnik in prijatelj — Fran Levstik.
Tudi Stritarjeve besede, ki jih je sporočil 14. aprila 1876. Jurčiču — Fran Leveč, ki je opravljal takrat profesorski izpit na Dunaju, in se glase: »J. se je enkrat zapredel v gosenčje gnezdo, iz katerega je prilezel čist, lep metulj,« (Jurčičeva ostalina v mestnem arhivu v Ljubljani), nam dokazujejo, da je bil Tugomer Stritarju — uganka.
Ni mogel razumeti velikanskega jezikovnega napredka, ki odlikuje to delo mimo vseh Jurčičevih spisov, niti ni mogel pojmiti, odkod dovršenost, klasična umerjenost in romantična razgibanost teh veličastnih verzov, ni si mogel misliti, kako bi Jurčič spočel osebnost — glavnega junaka idealista Tugomera in ves istiniti, navidez starinski, srednjeveški, v resnici pa tako sodobni in slovenski problem.
Mnogo lažje so razumeli Tugomera ljudje v domovini, ki so doživljali pomnoženo germanizacijo v 7. desetletju preteklega stoletja. Tako je pisal ptujski odvetnik Gregorič dne 2. maja 1876. Jurčiču: »S Tvojim »Tugomerom« si se Slovencem spet jako prikupil; moderne misli v mitologični obliki so se takoj vsem dopadle.« (Jurčičeva ostalina v mestnem arhivu.)
Vendar pa razen Levčeve kritike v Soči, ki pa je žal nisem mogel dobiti, in
pa nekaterih ozkosrčnih opazk v Paj-kovi Zori 1876 str. 143., kjer ocenjuje Pajk prvo slovensko tragedijo, kakor neko sračje gnezdo, kajti Tugomer ga spominja Ahila, Bojan Patrokleja, Spi-tignev Terzita, Zovolj kapucinca v Va-lenštajnovem ostrogu itd., (celo L 1877. in 1878. se Pajk zaletuje v Zori v Tugo-mera), ni do L 1896. izšla nobena pomembnejša kritika te drame. Takrat je namreč neki anonimni kritik priobčil v Prilogi k Rimskemu katoliku daljšo analitično kritiko o Tugomeru, v kateri imenuje dramo tehnično vzorno; graja pa nedoslednost v značaju glavnega junaka, ki je sprva sicer aktiven, nato pa postane »slepo orožje v rokah Gripovih«. Zdi se mu, da je v Tugomeru preveč suženjsko posneta tehnika Shakespearje-vih dram in opozarja na prednosti Cor-neilleove dramatične tehnike. (Prim. Prilogo k Rimskemu katoliku L 1896., str. 59—88.)
Toda vse to me navidez še ne opravičuje, da zadajam retorično vprašanje, ki stoji na čelu tega članka. Nekoliko več upravičenosti zanje mi dajata dva Jurčičeva prijatelja: Franc Leveč in dr. Jože Vošnjak, ki sta bila priobčila svoje spomine na pokojnega tovariša v Ljubljanskem Zvonu; prvi 1888., drugi pa 1890. leta. Leveč nam sporoča zanimive okoliščine, v katerih se je v Jurčiču porodila misel na tragedijo o Tugomeru. »Fabulo tej tragediji je našel slučajno v Giesebrechtovi knjigi »Wendische Ge-schichten«, katero je nekega dne videl pri znanci svojem stud. phil. Pegamu na Dunaji. Začel jo je pisati 1. 1870. v trohajih. Ko je imel zvršenih nekoliko nastopov, pokazal mi jih je. Začnem mu dokazovati, da trohaji nikakor ne prija-jo dramatiškim spisom v našem jeziku, vzlasti v tragedijah ne, da je ta verz za jezik naš premalo gibčen, da je prejed-nostaven, tok govora prepočasen, dikcija brez vznosa. Nasvetujem mu pete-rostopni jambiški verz namestu petero-stopnega trohaja. Jurčič mi je po daljšem razmišljanji pritegnil, da imam pravo, toda priznal mi je, da mu jambus dela preveč preglavic. Opustil je vse delo ter dramo spisal šele 1875. leta v prozi. Zdaj jo pokaže dr. Vošnjaku. A kakor jaz obliko, tako mu je ovrgel ta glavnega junaka. Jurčič apeluje zdaj na najvišjo stopinjo kriticiz-m a na Levstika, ki je pa tudi potrdil, kar sva že obsodila midva z dr. Bošnjakom. Lotil se je nato znova vsega dela in ga z Levstikovo po-
močjo zvršil 1. 1878. (0 ▼ Jambih.« (Lj. Zvon 1888. str. 427.)
Vošnjak pa pripoveduje to-le: »Ko je »Tugomera« zvršil, izročil mi ga je, da mu povem svoje mnenje. Tisti večer že sem ga prečital. Tragedija je bila spisana v prozi in napravila name globok vti-sek. Toda spoznal sem, da je delo bolj epično, nego dramatično. Bistvena hiba je bila, da se ono usodno gostovanje ni vršilo v igri, temveč, da je jeden zavrat-no napadenih tal, kateri se je rešil, pri-spevši v domovino, tam pripovedoval o groznem zločinu. Jurčič je priznal, da je to bistvena napaka, a se izgovarjal, da takšno dejanje je težko spraviti na oder ter da se lože pripoveduje. Vender je pozneje, ko je vso igro spisal znova v jambih v 3. dejanji uprizoril gostovanje in tako ustregel dramatičnim zahtevam...« (L. Z. 1890. str. 266.-267.)
Iz teh zanimivih sporočil dveh Jurčičevih sodobnikov zvemo, da sta oba videla drugo prozaično redakcijo Jurčičevega dela. Oba pa spričujeta, da se z njo nista strinjala, Leveč zlasti iz estetskih, Vošnjak pa nekaj iz estetskih, nekaj pa iz narodnoombrabnih razlogov. Leveč določno pravi, da je poslednjo besedo pri oceni prozaične redakcije Tugomera govoril Levstik, ki je tudi pomagal Jurčiču preliti dramo v verze. In kdor pozna Levstikovo nesebično požrtvovalnost, s katero je ta »vsega sveta Pilatuž« popravljal, presna vi jal, pre-ustvarjal vsak tudi najmanjši tekst, za katerega se je zavzel, temu se ne bo zdela drzna moja trditev, ki se glasi: Levstik je na podlagi Jurčičevega Tugomera v prozi ustvaril novo dramo, Tugomera v jambih, ki je izšel podpisan od Jurčiča 1. 1876.
Razlogi za to trditev, ki je ne izrekam prvi, temveč so jo že izrekli priznani literarni zgodovinarji; dr. Avg. Ži-gon, prof. Ivan Prijatelj in prof. WolI-mann, so tile:
1. V Levstikovi pisateljski ostalini, ki jo hrani Licejska knjižnirn v Ljubljani, se je ohranil rokopis štirih strani velikosti pisemskega papirja, ki obsega poznejšo redakcijo 1. prizora 1. dejanja tiskanega Tugomera. Da je to poznejša redakcija, kakor pa ona, po kateri je Tugomer tiskan, domnevam zato, ker berem v izvodu te pesnitve, ki je bil Levstikova last in io hrani kot dar prof. Grafenauerja Licejska knjižnica, z Levstikovo roko zapisano opazko: »predelati«. In zares je ta rokopisni prizor zgoščen, zboljšan m skrajšan, v prime-
ri s prizorom, ki je tiskan v knjigi. Razen tega je v omenjenem izvodu Tugo-mera še mnogo stilističnih, slovniških in metričnih poprav, ki vse svedočijo, da je tudi še po izidu smatral Levstik Tu-gomera za svojo lastnino, ki jo je še nadalje likal in popravljal. Licejska knjižnica hrani še troje drobnih lističev, ki jih je Levstik popisal z raznimi varijantami iz Tugomera.
2. Levčeva vestnost nam je ohranila iz Jurčičeve ostaline njegov rokopis Tugomera v prozi, ki je nastal po pričeva-
junaškim delom za domovino. Toda Jurčič je takrat sam doživljal tragiko brezuspešne ljubezni in gotovo je marsikaj grenkega iz čaše njegove prisiljene odpovedi pljusknilo tudi v Tugomerovo dušo.
3. Takega Tugomera je dobil v predelavo Levstik, ki se je pred tremi leti vrnil iz Dunaja, ne kot zmagavec politične nepoštenosti in narodne korupcije, temveč v najgloblji duši poln žalosti, porazov, gnjeva in nestrpne pripravljenosti poseči zopet v borbo, kakor hitro bi se
Pesnik Oton Župančič govori slavnostni govor v Velikih Laščah (26. julija 1931),
nju Levca m Vošnjaka v letu 1875. Ta Tugomer je primitivna dramatizacija Giesebrechtovega poročila v knjigi Wendische Geschichten na str. 142 do 144, kjer piše Giesebrecht, da je neki slovanski knez Tugumir izdal svojo domovino Frankovskemu mejnemu grofu Geronu, ki je nekoč upijanil trideset slovanskih veljakov in jih dal poklati. Jurčič je v tej dramatizaciji, kakor v vseh svojih delih stopal po že izvoženem kolniku poetične tehnike, ker je Tugomerovo izdajstvo utemeljil v njegovi zavrnjeni ljubezni in razžaljeni časti-hlepnosti ter tako ustvaril dokaj učinkovito, dasi popolnoma preprosto in skoraj brezdejansko igro. Tugomer je igrača strastnega, dasi pasivnega erotičnega čuvstva. Mori in izdaja, da bi si pridobil ljubljeno žensko, katero bi si brez V&eh težav lahko pridobil s poštenim in
mu ponudila najmanjša prilika, na zunaj pa hladen, redkobeseden, vezan skoraj z obljubo napram svojemu predstojniku Muysu, da se ne bo spuščal v politično in literarno borbo — grozotna žrtev, kakršno si je ustvaril narod sam v večno svarilo in v večno izpodbudo. Živ genij resnice v grobu, na katerem je zapisano: narodni izdajalec!
Kajti mnenje slovenske narodne inteligence o Levstiku po nesreči s Pavliho nam v vsej bedni kratkovidnosti jasneje, kakor bi to moglo storiti pero slehernega zgodovinarja, opisuje Tomšičevo pismo — Jurčiču z dne 26. jul. 1870., ki se glasi med drugim sledeče: »1.) On (Zarnik) daje Levstiku poročati: »Ti si imenoval Grmovnika literaričnega »gau-nerja« jaz pa Tebe (L.) imenujem literaričnega »buschklepperja« (razbojnika).
2.)	Lastniki (Slov. Naroda) so mi striktno naložili, da moram »Pavi.« de-savourirati. To sem moral storiti, ali pa iti zarad Levstikove neumnosti.
3.)	Naše občinstvo razdvojeno. Ru-dež, Trdina etc. imenujejo Levstika i z -dajalca. Našim ljudem zastonj izgovarjaš, da ne bi Levstik jedel iz dispozi-cijskih jasli.---
5.) Jaz pravim, da je samostojno publicistično pero Levstikovo nesreča za narod. (Podčrt. Tomšič.) Levstik morebiti (podčrt. Tomšič) ni lump
ali takta in narodnosti naj se gre učit
k — Alešovcu.---
Jaz sem se dolgo branil, da ne prinesem nič o »Pavlihi«, moral sem se vdati enoglasni tirjatvi in sodbi.
(Podčrt. Tomšič.)--—
Prosim Te ne občuj z Levstikom, ki ga imajo za kupljenega izdajalca in tudi Tebe bode L. v ta grdi glas spravil
— beži pred njim.---«
(Jurčičeva ostalina v Mestnem arhivu.) Prim. tudi Tomšičevo obsodbo Pav-lihe v 86. številki Slov. Naroda 1870.
Kako globoko se je vlezel v dušo sa-moljubne slovenske inteligence sum, da je bil Levstik od avstrijske vlade pod-kunljen, nam pričaio morebiti zgovor-neje, kakor istodobni dokumenti, besede,
ki jih je napisal v našem stoletju prof. Uešič.
V kritiki II. dela Grafenauerjeve Zgodovine slovenskega slovstva namreč pravi: »Da izide pravica na dan, bo treba tudi Bleiweisove nasprotnike podrobneje preiskati po tajnih kotičkih njihovega mišljenja in čuvstvovanja; na primer nam še nikdo ni pojasnil, zakaj je Levstik Г. 1872. tako naglo utihnil, ko je dobil državno službo«. (Najoptimistič-nejša razlaga bi bila ta, da je mož z razburljivim temperamentom padel iz — bi
rekel — ekstaze v direktno nasprotje, v apatijo in jezljivo sobno učenjaštvo. Slovan 1911., str. 379.)
Dandanes, ko se nam vendar vedno jasneje kažejo obrisi Levstikove orjaške osebnosti, ko nam postaja od dne do dne bolj razumljivo in kar je najvažnejše tudi dražja njegova borba za čisto slovensko besedo in dušo, dandanes ko je narodu odprta njegova korespondenca s Conradom in Muysom, ki spri-čuje tako častno o Levstiku, kakor bi si naj sleherni smrtnik iskreno želel, da bi naj njegova pričala zanj, dandanes, ko vemo, da bi bilo tudi telesno nemogoče, da ne bi Levstik po strahovitih duševnih in telesnih naporih, v katerih je živel skoraj dvajset let, zahrepenel
Pisatelj Vladimir Levstik med svojim govorom na proslavi v Velikih Laščah (26. julija 1931). Na levi zastopnica beograjskih profesorjev ga. Ljubica Jovanovič, na desni zastopnik slovenskih profesorjev g. Jeran, škofov zastopnik stolni kanonik dr. T. Klinar in rektor ljubljanske univerze dr. A. šerko
po mirnem kotičku vsaj navidezne brez-skrbnosti; dandanes smo sveto prepričani, da je Levstiku bila tuja in v dno duše odvratna vsaka misel, da bi sebi v korist, izdal interese naroda. O da bi postal večen vzor vseh naših Bežancev, ki samovoljno silijo na narodne oltar-čke!
In ko se je jeseni 1. 1872. vrnil v Ljubljano, kjer se mu je režal nasproti zlobno-dobrodušni smehljaj ljubljanskega rodoljuba, češ, vendar sva se sešla pri koritu, ko je celo Jurčič, otrok njegovega duha, pisal dne 24. septembra t. L Vošnjaku o njegovem povratku sledeče krute besede: »O Levstiku sem čul, da je precej ohol in nezaupen v Ljubljano prišel. — Nič ne de. Jaz menim, da znam občevati ž njim, in bom že skušal, da bo delal in da se mu izpuhti, kar ne gre ali kar je trme v njem.« (L. Zvon 1889. str. 207.), ko je morebiti ta navidezna omadeževanost, poleg drugih psihičnih vzrokov, vplivala, da je nasilno pretrgal ljubezen do Franje Koširjeve, kdo bi zahteval od moža, da bi zopet ustvarjal za ljudi, ki so ga bili prišteli med slovenske Efi-jalte. In Levstik je ustvarjal!
In po preteku nekoliko let mu prinese Jurčič svojega Tugomera, to zanimivo, dasi diletantsko zgodovinsko tragedijo. Kaj je moral pač čutiti Levstikov odisejski duh, ko se mu je porajal načrt rehabilitacije samega sebe, v tujem delu? Ali je hotel s tem podati koristen nauk svojim najbližjim? Ali pa je morebiti samo podzavestno, popravljajoč Jurčičevo dramo, trčil ob svojo bolečino in je vsa njegova stvariteljska sila za-zvenela kakor zvon in samogibno zapela v slovenski svet pesem:
»Tvrđ bodi, neizprdsen, mož jeklžn, kad&r braniti je česti in pravde narodu in jeziku svojemu!«
Tako veličastje slovenske besede doni iz Tugomera, kakor se pozneje ni več oglasilo v slovenski knjigi. Igrajte nam, prosimo vas, v slovenskem gledališču, to smrtno borbo, miroljubnega, lahkovernega in nasilne smrti umirajočega, narodiča. V njej ni sovraštva do tujih narodov, v njej izteguje proseče roke ljudstvo, ki noče nič drugega, kakor v svojem jeziku govoriti, peti in moliti. In takih ljudstev je dandanes legijon. Uprizorite nam, tragedijo glasnikov najveličastnejše človeške misli sporazuma
in miru med narodi, pa naj bo njihovo ime Kristus, Tugomer ali pa Levstik.
Zato je treba iskati psihološki ključ v razumevanje Tugomera v Levstikovi redakciji, ne v Levstikovem čuvstvu neke tragične krivde, kakor to prikazuje češki lit. zgodovinar Wollmann, kajti take krivde Levstik nikdar ni mogel občutiti, temveč v odporu, ki je po 1870. letu zavladal na mladoslovenski strani zoper Levstika. Zato slutim težišče novega Levstikovega Tugomera v dvogovoru med Tugomerom in Bojanom v 5. prizoru IV. dejanja, kakor tudi v Tugo-merovem samogovoru v 6. prizoru istega dejanja:
»No, stojte, vi klevčtniki nečisti!
Jaz gibljem še ter kite krepke nosim
in duh močan, kakor poprej nikoli!«
Ta »duh močan« je zgrabil zdaj z vsemi silami Jurčičev tekst Tugomera in preosnoval v veličastni neizprosnosti prizor za prizorom, osebo za osebo, tragedijo neuslišane ljubezni in užaljene častihlepnosti, ki vodi seksualnega mo-nomana v podlo izdajstvo, v tragedijo borca za sporazum in mirno kulturno sožitje med narodi, ki onesreči v svoji politični kratkovidnosti ves svoj rod ter se iz apostola miru sprevrže v vojaka, ki išče v smrti na bojnem polju zdravila za rano razočaranja v človeštvo.
S tem je odvzel Levstik tej vsebini vso srednjeveško romantično obiležje, dasi jo je oblikovno arhaiziral, ter ji je dal Shakespearjevo dramatično tehniko. Levstikova koncepcija Tugomera je mnogo izvirnejša kakor Jurčičeva in obenem tudi mnogo bolj neodvisna od časovnih sprememb in zato sodobnejša, kakor ona. Prof. Wollmann v svoji knjigi Slovinske drama trdi baš obratno. On je prvi primerjal oboje redakcij: prozaično Jurčičevo in verzificirano Levstikovo ter je v marsičem bistro spoznal njuno medsebojno odvisnost. Tukaj ga je motil, po mojem mnenju, nazor naših starejših literarnih zgodovinarjev, ki so Levstiku sicer pripozna-li vse mogoče zasluge, odrekali pa so mu pesniško tvorno silo, mišljenje, ki je še danes običajno pri nas. S spremembo Tugomerovega značaja, ki jo je izvršil Levstik, je nujno morala razpasti vsa stavba prvotne Jurčičeve drame, katero je na novo pozidal — Levstik. Iz te spremembe izvira vrsta novih oseb, najvažnejša je pač Gripo, o katerem še ni sledu v Jurčičevi redakciji, deloma pa spremenjeni značaji in odnosi med ose-
bami, ki jih je bil stvoril že Jurčič, na pr. Zorislava, ki je v Jurčičevi koncepciji »vdova slovenskega kneza in vojvode Čeligoja«, ki s svojim nenavadnim značajem tira Tugomera v umor in izdajstvo, je postala v Levstikovi redakciji Tugomerova žena itd.
Tako je bil Jurčičevemu doživljaju in dramatičnemu zasnutku odbit vrh in delo se je sprevrglo docela v Levstikov obračun z obrekovalci in klevetniki njegovega dobrega imena.
Vendar ne smemo prezreti, da so v glavnem, že nekatere komponente novega dejanja, obsežene v starem, tako da je imel Levstik pri svoji predelavi že v Jurčičevem delu možnosti razvoja v svrho upodobitve svoje misli. Delo je skupen plod Jurčičevega in Levstikovega duha, vendar v končni, natisnjeni redakciji kraljuje Levstik v vse-
bini, obliki in jeziku tako, da jo moramo uvrstiti v Levstikovo zbrano delo, redakcijo v prozi pa v Jurčičevo. Tehnika verza, besedni zaklad, slovniške oblike, slog, vsebina vse svedoči o Levstiku. Nedvomno je, da bi brez njega bil Tugomer v vsaki Jurčičevi predelavi nekaj docela drugega, kakor je današnji Tugomer.
Kot zadnji dokaz za pravilnost našega pojmovanja avtorstva naj omenim še, da je že ob priliki njegove smrti pisal nekdo v nekrologu v Slov. Narodu 1.1887. štev. 261., da je Tugomer večinoma Levstikovo delo. Tudi ustno izročilo se je ohranilo do danes, ki trdi isto. O vseh teh vprašanjih bo podrobneje govora v IV. zvezku Levstikovega Zbranega dela. Za zdaj mislim, da sem vsaj medlo posvetil v to nejasno zgodbo iz naše literarne preteklosti — v spomin Levstikove stoletnice.
Fran Levstik
Sovražni G cm
Razmotril sem počćtje vaše, a molčal nćsem, ker ne znam; zat6 na mć prokletje vaše i srd, ki ga od vas imam.
Da bćlo je, vam nćsem rekal, kar je temno, kot črni vran; za rokovniki nčsem tekal: zatć se trn vaj zdim strup&n.
Jaz nćsem рброт upogiba! ni licčmerom se krivil; poniglavce sem vedno šibal: zat(5 vražčn sem vedno bil.
Ubćštvo, skrb, od v&s teptanje i mraz i glad sem pretrpel, izgubil zveze vse nekdanje; pred jasli vaše nćsem šel!
Pred jasli, kder se dolgoilha redi živš.1, da rezgeta, iz pčlnega kriči trebiiha: »Kdor tu ne žrč, ta dom izda!«
Pesi ste me imenovali, ker biti nžsem htel vaš pSs; od vseh stranij ste v me ščuvđli, vaš Izrael ščuvđ.1 je vžs!
Ves Izrael v rokih z ocšpki še zdaj na me srdit reži, prvaki vsi i njih prilepki za grmi, v jžrkih, za plotmi.
A vender glave ne uklanjam ter vam ne bodem je nikd4r, i brez bojazni še oznanjam: ti slčpec si, a ti slepar!
-scsas-
Fran Levstik JCn;izna tticdresf
Po knjigah samć ne prebiva modrćst,
kot meseca v vodi ne bode,
ki, vtrjen v brezkončnih svetćv širokćst,
iz vodne te gleda posode.
To znali so davno vedi vi možjš;
trobili so v gluha ušesa:
zat6rej še zdaj smo otroci ljudjč;
naš rod se naukov odtresa.
Vi, ktere pri knjigah obrastel je mah,
v živ<5t se vrtćžni vrzite!
Vas solze ne b6di ni radosti strah;
iščite, uživaje trpite!
Namćn se razgrne vam zemskih ljudij,
nesreča i sreča po sveti;
naj pametnik vas i neumnik uči,
какб bi nam bilo živeti.
Ubžri v poslopja i v k6če si pot, tam knjiga naukov je zlatih; a hrabro se spuščaj na sredo povsod, boječ se ne stiskaj pri vratih! če prćdalno gledaš iz daleč blagđ, pri mnozem jednaka veljava; a k&dar pomaknil si bliže окб, razloček se velik spoznava.
I k6gar le knjige debele uč<§, ka solnce pripeka po leti, ka tekajo v morje iz morja vode, ka zvezda po n6či nam sveti: ta m61či! — Ker on, kar pozabil očak, nam s hripavim grlom prepeva; zapreda v zmotnjavo se svojo bedak, bedakom jo zopet premleva.

— 350 —
— 351 —
2 HevstiHove proslave
Levo zgoraj: zastopniki oblasti na častnem odru (od leve proti desni): ban dr. Drag« Marušič, kraljev zastopnik polkovnik L. Cvejič, zastopnik dravske div. oblasti general D. Popović in zastopnik prometnega ministrstva načelnik Ivan Dimitrijevič. Spodaj: dr. Ivan Lah za Vodnikovo družbo, prof. dr. Frank VVollman z bratislavske univerze zastopnik Slovanskega instituta, Josip Vidmar, zastopnik Slovenske Matice, urednik
v (Delite*h JCascah
B. Borko, Fr. Erjavec in dr. Pavel Karlin. Desno zgoraj: zastopniki Vodnikove družbe polagajo lovorov venec pred spomenik (od leve proti desni): urednik B. Borko, prof. dr. P. Karlin, prof. dr. Ivan Lah in prof. Vibyral, znani prevajalec slovenskega leposlovja. Spodaj levo: Sprevod učenk k pisateljevi rojstni hiši. V sredi: spomenik, ki so vzidali vanj pisateljevo plaketo (glej str. 352.). Desno: pogled na trg med proslavo.
1НН5Ј1 akšno je vaše osebno I razmerje do Frana Le v-
I stika ?
■Bi Fran Levstik je dosegel tisto lepo, najlepšo nesmrtnost, ko ne živiš samo v literarni zgodovini, niti ne pred-
Џгап £evsti/c
ttf naša fcnfiževn®£t
Js razjevoro m pisateljem (f/adimir/cm fievsti/cotn
Kakor vsak Slovenec, in posebej še vsak slovenski književnik, sem mu za vse to svesten in hvaležen dolžnik. To je moje najmočnejše osebno razmerje do njega.
Če vam to ne zadošča — ali hočete kaj bolj osebnega? Kaj prav res čisto osebnega? Nu — recimo njegove otroške pesmice. Ko sem bil majhen, sem jih znal vse na pamet; še danes ne poznam nobenih lepših, spet in spet se vdajam njihovemu naivnemu čaru. To, da slavimo Levstikovo stoletnico brez lepe, dostojno ilustrirane mladinske izdaje teh klasičnih otroških poezij, je pač res bleščeč dokaz slovenske pozabljivosti!
-35E-
Vladimir Levstik
vsem v tesnih mejah svojih napisanih del, ampak povsod, v duhovitosti in vsakdanjem življenju vsega naroda, v živih, neprestano klijočih in rodečih učinkih svojih dejanj. Da, pri Franu Levstiku bi lahko rekel: v učinkih svojega življenja kot dejanja.—
Fran Levstih živi na primer — z drugimi vred, a vendar rezko viden, med čisto prvimi — v tem, da raste in se razvija naša književnost. On živi v našem jeziku, ki se brez njega še daleč ne bi bil povzpel na svojo današnjo stopnjo; on živi v sami naši nacijonalni zavesti, v svobodnosti naše misli (kadar je res svobodna), in koncem koncev v dejstvu naše politične svobode. In živel bo v vsem dobrem, kar še bo.
. Levstikova plaketa in letnice, ki so jih vzidali v Levstikov spomenik v Velikih Laščah. Bronasta plaketa je delo prof. Svet. Peruz-zija, kateremu je bil Levstik boter.
<B. BorGo
frait Hevstife o odnosu do Srhov ftt {Hrvatov
агап Levstik je bil kot človek v izrazitem smislu besede mož; tudi njegovi spisi razodevajo neko bolj ali manj očitno noco možatosti, odločnosti, poguma. Ritem njegovega jezika je tak kot moški korak, ko trdo bije ob tlak. Zaradi svoje močne možatosti je bil bolj ustvarjen za epika
Božidar Borko
nego za lirika. Epična poezija je moška; naši bratje onkraj Kolpe in Sotle označujejo lirične "narodne pesmi za »ženske pjesme«. V liriki se izpoveduje mehak, čuvstven človek, v epiki pripoveduje o dejanjih, o junaštvu, o pomembnih dogodkih, ne pa o svojih preosebnih bolestih in radostih. Levstikove pesmi, zlasti krasna balada o ubežnem kralju, tudi kažejo ta epični nagib in dar; tam, kjer je preveč liričen, prehudo oseben, se mi ne vidi nič kaj pristen in užiten. Tako možat pesnik kot Levstik 'je bil pozneje Anton Aškerc, naš najizrazitejši epik.
Nemara se je ta moška nota že zgodaj oglasila v Levstikovi naravi in morda je v sovpadnosti možate nature in epične
poezije eden izmed notranjih, podzavestnih motivov, da se je Levstik že zgodaj s toliko vnemo učil srbskih narodnih pesmi. Leveč pripoveduje o njem, da je že kot gimnazijec »najlepše junaške pesmi prve Vukove zbirke znal na pamet.« Leveč nam pove še več: »Znanje slovenskega jezika in mišljenje pa je zajemal iz narodovih ust, iz Metelkove slovnice in iz srbskih narodni pesmi. Vuk je bil mlademu pesniku pravi vademecum in gotovo se ne motim, če trdim, da je Levstik' zajel svojega Krpana iz srbskih junaških pesmi.«
Poslej je Levstik zlasti kot jezikoslovec in kritik budno zasledoval srbsko in hrvaško slovstvo, pisal o Daničičevem »Rječniku hrvatskoga ili srpskoga jezika« in o drugih knjigah in pojavih. Ni naš namen, da bi raziskavah Levstikove stike s Srbi in Hrvati ter z njih duhovnostjo; hoteli bi samo opozoriti na Levstikov načelni odnos do Hrvatov in Srbov v zvezi z vprašanjem slovenskega jezika.
O tem nas zlasti poučujeta dva daljša Levstikova članka v listu »Napreju« leta 1863., ki ju je Leveč sprejel v IV. zvezek Zbranih spisov, članka kažeta, đa зе je v šestdesetih letih enako kot prej za časa ilirizma ali v poznejših desetletjih do svetovne vojne, pa zopet po nastanim Jugoslavije, v slovenskih krogih pretresalo vprašanje, ali ne bi morda bilo primernejše, če bi Slovenci začeli opuščati svoj pismeni jezik in bi sprejeli srbohrvaščino. Levstiku je dalo povod »Odprto pismo ,Napreju'«, ki ga Fr. Leveč domnevno pripisuje prof. dr. Janku Pajku. Pismo je bilo naslovljeno iz Gorice in izvaja, da naj bi za proslavo tisočletnice slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda Slovenci doprinesli velik »duševni čin«, ki bi bil takle: »Ko bi se naše slovstvo zlilo s hrvaškim in srbskim, ali: ko bi se po-prijeli tudi mi hrvaškega in srbskega jezika in slovstva.« člankar se sklicuje predvsem na to, da je Slovencev samo »prgišče« in da smo sami preslabi za kulturni odpor pred veliko silo tujstva.
Ne moremo dospeti do lastnih vseučilišč in višjih narodnih učilnic; za nje slovenska književnost nima niti potrebnih
pripomočkov. Slovensko knjigotrštvo je »ničevo in mlačno«, ker je premalo ei-tateljev. Očita tudi jezikovno neugJaje-nost slovenščine in neenotnost pisave, med tem ko si od združitve s Hrvati obeta vse najboljše.
Taki nazori so se morali v tistem času precej širiti, tudi Luka Svetec jih je zastopal tedaj in pozneje; za njimi stoji večno ista skrb in bojazen, oni so refren ene in iste pesmi: premalo nas je, potrebujemo zaslombe, da ne poginemo!
Kakšno stališče je zavzel Fran Levstik, ki je imel takrat izmed mladih slovenskih prosvetnih delavcev največ pravice, a tudi največ možatosti in jasnosti, da ga odkrito zastopa?
V članku »Odgovor odprtemu pismu« je Levstik obsežno pobil vse sklepe anonimnega pisca odprtega pisma in odgovoril, kakor je zapisal pozneje, tudi onim »mlajim domoljubom med Slovenci«, ki so istega mnenja kot pisec pisma v »Na-preju«. Levstikov odgovor je načelen pomenek s takratno strujo »poilirskih Ilircev«, kakor bi lahko imenovali te slovenske pristaše integralnega jezikovnega zedinjenja Jugoslovenov v šestdesetih letih.
Levstik docela pravilno zatrjuje, da se mora predvsem izvršiti književno zedi-njenje Srbov in Hrvatov in pravi: ».... gotova, bodočnosti izročena resnica je, da se do 3 milijone Srbov, Bošnjakov, Hercegovcev, Črnogorcev nekdaj vendar mora popolnoma združiti s Hrvati v literaturi.« Levstik je kot dober poznavalec srbohrvaščine že v šestdesetih letih jasno videl proces, ki prav v naših dneh prehaja v zaključno fazo: namreč spojitev
srbske in hrvaške književnosti v eno. Mnenju, da bi se mlačno slovensko knjigotrštvo razživelo in povzdignilo, če bi sprejeli najsorodnejši jezik, katerega govori več milijonov ljudi, ugovarja Levstik s tem, da naše ljudstvo hrvaških knjig in časnikov ne bi kupovalo, ker jih ne bi zadosti razumelo. Ker Hrvatje ne bi brali nič več nego zdaj, Slovenci pa mnogo manj, ne bi slovstvo imelo od književ-
Oblakov kozolec, kjer je Levstik baje rad pisal
ne spojitve nikake materialne koristi.
Nadaljnji dokaz, ki ga navaja Levstik zoper opustitev slovenščine, je ta, da bi nastopila večja nevarnost potujčenja, če bi »vzeli narodu jezik iz knjige in ga pahnili v omiki za petdeset let nazaj.« Značilno je, da se Levstik pri tem ozira tudi na strah pred zedinjeno Italijo in pravi: »Slišali smo namreč, da žele ravno mejo potegniti od Bolca na Idrijo, potem na Postojno in odtod na Reko, da bi jim torej ostalo pol Notranjske, vse Goriško in Istra s Primorjem in otoki.« Bojazen, ki se ni uresničila ob ze-
Hiša Levstikovega soseda Jožeta Oblaka, v kateri je našel Levstik svoj drugi dom
dinjenju Italije, marveč petdeset let pozneje.
Tretji Levstikov argument je: Ali bi nam bilo tako lahko, kakor se nekaterim zdi, »v knjigo tako vpeljati hrvaščino, da bi južnoslovansko slovstvo izmed Slovencev zares dobivalo izborne, slavne pisatelje?« Levstik tudi na to odgovarja zanikujoče in nato resumira svoj odgovor s sklepi, da nasvet »odprtega pisma« ne obeta v slovstvu: 1. čisto nič materi-jalne koristi niti nam, niti Hrvatom; 2. da nam Slovencem grozi gotovo duševno škodo; 3. da je blagonosna vpeljava hrvaškega jezika v slovensko slovstvo čisto nemogoča, ker bi se potem Slovenci ne mogli naučiti nikjer tistega jezika, v katerem naj bi pisali.«
Naposled pravi: »Ljubimo in čislamo dobro znano miloglasje, bogastvo in sposobnost hrvaško-srbsltega govora; toda ljubimo in čislamo tudi slovenščino, ki je v miloglasju za srbščino prva med slovanskimi narečji, v bogastvu pak skoraj enaka hrvaško-srbskemu, iz katerega pa tudi lahko zajemljemo besede, kolikor in kadar jih koli hočemo, ako nimamo svojih.«
V polemičnem članku »Še nekaj v zadevah .odprtega pisma'« se Levstik bavi z izvajanji Ljudevita Tomšiča, ki se je ustavil predvsem pri slovniški plati tega problema. Tu še odločneje in jasneje zagovarja svoje stališče, da je treba slovenščino v interesu vseh Slovanov, zlasti pa južnih Slovanov, trebiti, čistiti, raz-
vijati; tu postavlja zahtevo, ki v polni meri velja še danes, da začnimo medsebojno čitati knjige: Slovenec srbsko-hrvaške, Hrvat in Srb slovenske; »potem več ne bode treba priporočati, da bi jemali hrvaške ali srbske sestavke v sredo slovenski pisanih v knjige in časopise, ker to se bode samo ob sebi godilo, kakor so atiški pesniki v domače narečje vpletali druga narečja, kadar se jim je to zdelo potrebno. Po tacem poti, menimo, da se najnaravnejše združimo.«
Vfrrav klasične so naslednje Levstikove besede: »Slovensko in hrvaško narečje se nam zdita podobni dvema rekama, tekočima iz istega vira, zasuknenima poznejše vsaka po svojej, blizu druga drage tekočej strugi, vprav zato je naša sodba, da ni treba kopati vodotočin, po katerih bi eno strugo popolnoma usu.šili, vodo iz nje obrnovši v sosednjo strugo; ampak ravnati se nam je po naravi same vode, ki vedno preminja svojo strugo; skrbeti nam je, da se obe strugi zlijeta počasi zopet v eno, kakor sta iz početka imeli samo en izvor.«
Tako je gledal Levstik v šestdesetih letih na jezikovno in književno zedinje-nje Srbov, Hrvatov in Slovencev. V samem jedru je tako gledanje ju^osloven-sko, kot bi rekli danes, a prav zaradi tega nič manj slovensko, ker je jugosio-venstvo kulturna sinteza, združitev delov v celoto, ne pa premoč tega dela nad onim.

Jfran Levstik Hišica — za/fi/ca
Basen
živela sta mož in žena. žena umrje, a možu se steži v srci, ter gre iskat .žalnice. Ko ide po poti, sreča ga medved in ogovori: »Kam li, mož?« »žalnice iskat; žena mi je umrla.« »Vzemi mene!« Starec povpraša: »Ali znaš plakati?« Medved zavrči: »m—e!« »Ne umžješ,« reče mož, »tako ni dobro; glas je grd!« Mož stopi dalje; gre, gre, in sreča volka; vpraša ga, a tudi ta mu ni po volji. Gre dalje ter naproti mu priteče lisica: »Kam ideš, starec?« »žalnice iskat; žena mi je umrla.« »Mene vzemi,« de ona. »Znaš li plakati?« Lisica zaplače vele milo: »Mož-i-mel-že-ni-co; zju-traj ra-no-ie-vsta-ja-la, mo-žu-vse-le-po-o-pra-la, ju-no, ka-šo-je-va-ri-la, in-mo-ža-re-di-la.«
»Dobro,« reče mož, »ti si rojena k temu poslu.« Privede lisico domov, posadi jo ženi k nogam, ter lisica začne plakati, a sam ide kopat jame. Ko se mož vrne, ni v izbi ni starke ni lisice. Uže davno je bila ubežala lisica in od žene dobode same kosti. Plače wiož. in začne samovatt-
jFran Levstik
Slumttci
On dan pri nas imeli smo glumače, Ki so glasno po ulicah trobili, Z velikim bobnom k sebi so vabili, Da gledat šli stvari bi nedomače.
Ljudje so tekli v zanke njih zvijače I tamkaje so muru se čudili, Ki so tat je sami ga počrnili, Da z njim slepe neumne postavače.
Tako kateri mej Slovenci vpije, Rojakom lehkovernim oznanjuje, Da srce mu za narod krepko bije.
Res množica verjame vse mu rada; A on za svojo čast samo se ruje, Če ga dobiček svoj ne vzpodbada
-SiS-
Mi kličemo vsak dan v molitvi: Izba vi nas zlega!
A tiho si mislimo: Udri tega i tega!
Fr. Levstik: Lesnik«
Џгап £evstifc tft Џгап$а
Snano je, kak-o vlogo Je imela v življenju našega klasika Franja Koširjeva. Priti ičimo si v spomin dobo, ko so se vršili ši-иош naše domovine prvi sokolski tabori; pri enem izmed prvih in najslavnejših je
fcrobojno zastavo čakala je množica ljudstva Sokola in na čelu deputaeije več kot 20 deklet, okmcanih s cvetlicami. Zala hčerka Koširjeva iz broda prijela je za besedo ter pozdravila s presrčnim govorom društva...
Franja Koširjeva kot dekle (JEto portreta L Tomca, slikarja v Št Vidu)
imela vidno vtego tndf takratf 5e Iromafl razcvetela, zada in inteligentna Franja Koširjeva.
Sokolski tabori so bili za tiste čase veliki dogodki. V »Slov. Narodu« z dne 4. julija 1868 št. 39 je objavil saim Levstik opis enega izmed пј.Ш pod naslovom: »Opis izhoda Sokola in slavni sprejem v okolici ljubljanski, v Jezici, v Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Gameljnih, v Šmartnem, v Tacnu, na brodu, v Vižmarjih, Št. Vidu in v Šiški«. Nas na tem mestu najbolj zanima tale pasus:
»Tu na meji pred Tacnom je bil eden najlepših trenutkov vsega izlioda. Z veliko
Stoteri živio klici doneli so tem z mffim
navdušenjem govorjenim besedam, po kte-rih so brhka dekleta obdarila Sokolce z lepimi šopki. V imenu Sokola zahvalil se je Sokol N(oli) ter navdušeno na zdravje za-klical vrlim domorodnim Slovenkam, znanim zaradi njih lepote po svetu«.
Ob tej priliki je tedaj Levstik prvič ugledal Franjo in se ji — 16 letnemu dekletu — po vseh pravilih predstavil. Tu je usoda že izpisala prvo stran velike življenjske tragedije našega Levstika.
Tako, kakršna je bila Franja Koširjeva ob prvem srečanju z Levstikom, jo je pozneje naslikal slikar Franjo Tome. Slika se
danes hrani v rodbini bivšega vel. župana Baltiča in jo je naš list prvi reproduciraL Franja je sodila o nji, da Tome ni zadal drugega kot barvo njene obleke.
V 61. številki »Slovenskega Naroda« iz L 1869. modruje Fran Levstik o vižmarskem taboru takole:
malih dekI5e, W so kakor ljubljanske pozdravile. Sokole in okinoale njih zastavo z lepim trakom. Govorila je v imenu vseh svojih tovariši« Franja Koširjeva iz Tacnja pod Šmarno goro takole: »Dragi slovenski bratje, vrli Sokolci! Krepka perutnica slovenstva je ljubljanski Sokol. Dočakal je
Franja Koširjeva kot žena
»Mi ne želimo tacih špartanskih mater. Zadovoljni smo z majhnim. Zadovoljni sme, če se našim prostejšim deklicam toliko pogled razširi, da bodo kot matere prihodnjega narojenja znale ceniti vrednost šol za svoje otroke. Ravno, ker je tacih za Slovence in naš narodni napredek zavedajočih se Slovenk zelo nemnogo, nas je veselilo pri vižmarskem taboru videti deputacijo 30
že bil težke čase, velike viharje. Zadel" <ra je bila celo smrt, iz katere se je zopet prerojen vzdignil v novo življenje, kakor ptič Feniks iz plamena ter zopet mogočno letal po krasni slovenski domovini. Sokol bodi ena izmed neutrudnih straž naše narodnosti in zato naj vzdigne svoja veličastna krila povsod, kjer se naš zatirani narod bori za svoje in svojih dedov svete pravice. Tu-
di današnji zgodovinsko važni sveti dan, v katerem se je na vižmarskem taboru zbralo toliko tisoč Slovencev od vseli krajev, da pred velikim Bogom na ves glas is-ekajo, kaj zahteva njih bodočnost, vidimo krasno sokolsko perje in nad njim visoko sokolsko zastavo: Vrli Sokolci! Ljubljeni bratje! Pozdravljam vas v imenu tacenskih siovenk ter v njih imenu Vam podajam ta trak. vljudno vas proseča, da ga privežete ca svojo ponosno zastavo v spomin današnjega velikega dneva. Ozirajte se nanj ter nikdar ne pozabite današnji dan, v katerem ste ga sprejeli, ko soglasno izreka toliko tisoč ust razcepljenega slovenskega naroda. Nosite ga po slovenski zemlji in ostanite zvrsti sinovi svoje domovine, kakor ste bili vedno dozdaj. Bog vas živi, mladi bratje, krepki boritelji slovenskega prizadevanja«.
Zanimivo je, da je trak, ki ga je izročila Koširjeva Franja Sokolu na vižinarskem taboru in ki še danes krasi staro, častitljivo zvezno zastavo, oni, ki je krasil Franjino obleko tedaj, ko je leto preje — 28. junija
1S68 — pozdravila Sokole na tacenski meji in se prvič srečala z Levstikom.
Darovala je ta trak in prevzela nadzorovanje njegovega vezenja z zlatom. Tako sedaj nosi stara zvezna zastava osebno relikvijo Koširjeve Franje.
V bolezni pred smrtjo je Franja večkrat izrazila željo, da bi videla зе oakrat ta modri trak izza svojih mladih let, s ka'erim jo je družilo toliko lepih spominov. Njena okolica pa ji ni izpolnila te želje, ker se je izogibala vsega, kar bi jo spominjalo smrti.
Za duševno obzorje in narodno zavest mladostne Franje Koširjeve je značilno tudi to, da je bila že v tistih letih naročena na srbski list >Glae Crnogoracat, ki je izhajal v Pančevu in da je že tedaj giadko brala cirilico. Tako stoji nositeljica Levstikovega ženskega ideala pred nami kot 16 do 17-letno dekle.
(Iz članka v »Življ. in svetu«, knjiga II, str. 1029, po pripovedovanju hčere Franje Koširjeve ge. Baltičeve g. uredniku B. Bor-ku.)
-SCSsfc,-
<Dr. Anton DebeljaG
Zapis/ci oh £evstiicevem Zbranem delu 3. XVm tQ3tt
Neki ljubljanski dnevnik je naznanil to izdajo s pripombo, da je to vsa proza Re« tenskega gospoda, kar eeveda ni res, ako-prav obsega pričujoči snopič 453 strani. Z
Dr. Anton Debel j ak
užitkom prebiram daljše stvari ne ve<m že kolikič. A priklepajo me tudi krajši 6estav» ki, tako prevodi, natisnjeni v Vrtcu, pri katerih je bil naš jezikoslovec tu pa tam nemara samo kum, popravljač. Dogodhica s »SUmico« (278) je močno podobna luž i s ško srbski z naslovom »Trije dobri prijate*
lji« (Naša radost, 1930, sitr. 95), le da hn« Laiščanova vizrokosloven zaključek.
Sega vos t iin šailjivost, zdra-va zabavfljica — vse je oblečeno kar se da v kmečki kroj, ponekod precej starinski. V prvi vrsti je izrabljena govorica iiz Velikih Lašč in okolice, nekaj je prispevala Bela Krajina, n. pr. komči (vsaj); Štajerska, n. pr. tata, pre; KoroSka, n. pr. prega (zaponka). Kadar je najbližji izraz očiividrao potvorjen po tujem vplivu, n. ptr. pri moji veri, hodi naš trebilec na posodo k Hrvatom ali Srbom: kakor mi Boga in moje duše (96), tudi k ostalim Slovanom: Rusi so mu prepustili razmoščika namestu sumljivega krošnjarja oziroma kramarja, čeprav se je poslednji rodil v slovanskem hramu. Zeleč označiti pristno seljaštvo, ne zameta niti spolu-verskih sikovaok, kakršna je barenbla-g o, četudi je za trdno videl v prvi polovici germansko sestavino. Sličen zgled: teh misli se verbegaj (93), kar je menda iz vorbeugen, ogniti, iznebiti se. V Loškem potoku je neblagoslovljen kos pokopališča prihranjen za vrbegance, samomorilce. Te sem si razlagal iiz vervvegen, po navedenem besedilu pa sodim, da so to izobčenci, ki ве jih izogibamo... Kadar pa ni treba več in« ventarizirati, daje L. prednost izvirnejšemu nazivu. Brž ko je pri Erjavou zvedel za skrkljiča, ki bi mogel nadomestiti škrata (Schratt), ga je etiološki postavil v nar. pripovedko, namignivši na 6 k r k n i t i — skrčiti.
A. Gradnik je nedavno predlagal, naj bi prevajalcem na uslugo kdo zbral večjo skupino ljudskih kletvic m vzklikov. Kje bi tak skupljač našel obilnejšo biro nogo pri Levstiku? Vse polno je otel pozabe tudi krepkih, neobrabljenih in neobjavljenih re-čenic, ki jih zaman iščeš po Pleteršniku. Izrazilo našega stoletnika je mnogotero, pri* merjaj eozmačnice na početku »Popotovanja«; etarikava baba, babuea, baboiška, babina, ali v »Neumnem volku« (3wj: mrtvičina, crikotina, mršavina, mrha. Spret« no si zna pomoči v kočljivem položaju z evfemizoiom ali olepšico: na Dunaju ni plotov, da bi se človek ponižal; mejnike postavljati = isto ko česen saditi v Gabr= ščkovth Goriških pripovedkah; tisti del, ki mora v šoli največ trpeti, itd.
Levstikova opomnja. da Dolenjec ne poje, kako je neprenehoma iskal »vedno tre« petajoč, da neslovenski piše«. Marsikaj so zanjimci zavrgli, ker je posegal predaleč nazaj. Ali se je res še za njegove dobe govorilo: na nogu. kikor čeblja v zafrkljivem »A. Čebuli« (180)? Dosti starine zadeva u-jevsko sklanjo, po kateri je prikrojen da-jalnik volkovi (325), kakršnega moji rojaki še včasih izustijo v: sinovi. Kakor Stritar omahuje i njegov starši vrstnik pogosto med odidem in otidem. Poslednje mi še izza mlada zveni v ušesih, dasi je prvotni predog o t, običajen v ruščini, vobče slovensko oouvan edino še v sestavi: otrok (lat. infans = negovoreč). Semtertja sem naletel na sumne poudarke: kmetje, zve« ženj, od gladi itd. Imamo li opraviti z na-liko ali pa s tiskarskim maličem kot pri: njej želji (290), fickelj za finkelj (395), »brzica za obrsica (400), napuganuye (441) in še kaj?
Levstikova opomnja. da Dolenjec ne po-zina slane (42), ne velja za vso nekdanjo
politično Dolenjsko. Težko še bo kdo slu« til, da je prezdanski (315) uz Prezida. (1S4). Poleg moške obhke rabijo sosedni Potoča-ni večkrat Prezda v žen. spolu kot češka z e d' s zdi. Ob imenu Jernej (243) bi ka* zalo upoštevati Ramovševo razlago iz SentsBartolomej, pri Kranjcih (446) pa Ko-štialovo: Krajinec. Sv. Gora, na kateri se majki božji na čast pleše — m li odtod naziv okolice Plesoi? — nikakor ne more biti dva dni hoda od Loža (223), neimenovana nje vrstnica (184) pa je Kozji vrh, ki pa mu domačini rajši pravijo Žalostni vrh. Ob Učenem zajcu (354) omenim potoško vražo, da se je rokokoški čudak Parovič, s katerim' se bavi Fr. Albrecht, kakor se je pred Jurčičem i Vraz, po smrti preličil v konja in njegova žena v kobilo ter da vozarita po svetu kakor za živa. Ob Brdavsu (412) že Grafenauerjeva Čitanka V. nami-gava na hribovca Brdjanina iz srbske narodne pesmi. Urednik dr. A. Slodnjak je poleg svojega poklica v pičlem času do» vršil veilik posel, ki zahteva dokaj truda in muda. Zato mu ni zameriti pomotic iz nas glice, n. pr. zamenjava zgage s kolcanjem .'(436); valiček (440) je Nudehvalker, a ne mlinčnica, razvaljalnica, t. j. deska za testo; braviti se (397) ni goniti se, pač pa teliti ee. Prvič sem trčil ob glagolnik s povratnim zaimkom: klanjaje se (31), medtem ko na moški zanj nam. srednjega zanje za-denemo večkrat, n. pr. Golarjeve kitice »Sejalec«. Enako str. 15: nebo. v katerega... Na splošno rečeno: urednik ni tolikšen purist kot Breznik ali Koštial in drugi povojni aristarhi.
Kakor onikrat Ivan Cankar tako prihaja danes France Levstik med svoje Sikambre, ki posilej časite, kar so doslej sežigali.
-GSSlfi-
Frnn Levstik
ftt ĐozMf'Ke
Pavliha je koračil preko polja.
Na potu sreča voznika, kateri je ranirom konje tepel in priganjal, da so vedno tekli. Voznik vpraša Pavlihe: »Morem li do noči dospeti v mesto?«
Pavliha odgovori: »Lehko, če bodete polagoma vozili!«
Voznik si misli: »Na, ta je res pravi tepec,« ter še huje pretepa ubogo živino.
K večeru se je Pavliha baš tod zopet vračal dom6v, kar najde še sredi pota znanega voznika v veliki zadregi.
V hudem diru sta konja z vozom zadela v nčkov pricestni kamen in kolo se je strlo. Ker daleč okrog ni bilo kovača, prisiljen je bil voznik nočiti pod milim nebom.
»Ali vam nisem dejal,« nasmehne se Pavliha, »ako hočete privoziti v mesto, da vozite polagoma?«
Fran Levstik
•ftCaša nesreča
Kaj čaka drage naše domovine? Vsi viri nje živenja so odprti od nekdaj, i polagoma jo k smrti samć slovenskih grehov kletva rine.
Sramotni dan, ki bode zadnje sine kropil stideč jej na mrtvaškem prti, brez solze pokopaval rod zatrti — ta dan poplača nam vse naše čine!
Izdajstvo, samoljubje i mehkota trepet, domač razpor, neskrb, slep6ta, i svojstvo, s kterim opicam smo si v rodi;
do vsega gnus, kar s tujstva k nam ne hodi: to šiba naša je, ta nas stvorila v nesrečno ljudstvo — a ne tuja sila!

J. OCostial
Srbsici •Martin iSCrpan
Leta 1870. je objavil srbski pisatelj Stje-pan Mitrov Ljubišav almanahu »Dubrovniku« povest »Kanjoš Macedonovič«, ki jo je sam imenoval »paštrovsko pričo iz XV. vijeka«. Ponatisnila se je 1. 1882. V »Pripovjestih« in L 1923. v Živanoviče-vih »Primerih nove književnosti«.
Ivan Koštial
Ta povest je zelo slična Levstikovemu »Martinu Krpanu«, objavljenem v »Glasniku« L 1858. Vsebina je na kratko tale: Kanjoš Macedonovič pripelje iz Paštro-vičev v Benetke na svoji ladji olje, vino, loj in kože. Beneški »žbiri« ga primejo in zahtevajo 30 odstotkov za sv. Marka, zase pa »za pijačo«. Med tem, ko skuša Kanjoš priti do doža, da bi se pritožil zaradi te krivice in nasilja, zve, da se je neki furlanski hrust dožu izneveril ter ga izzval na dvoboj; ker je pa dož že star, se išče namestnik, da bi se bojeval zanj.
Kanjoš se odpravi domov v Dalmacijo, pa pove na skupščini, da iščejo Benečani borca, ki bi se bojeval s Furlanom. Skupščina sklene, da se mora Kanjoš bojevati za doža. Naš junak se napoti nazaj v Benetke, doseže pravico in ubije velikana. (Pred bojem se še pogovarjata tako šaljivo in prijazno kakor Brdavs s Krpanom.) Dož objame in poljubi rešitelja in mu ponudi svojo edino hčerko za ženo. Kanjoš to hvaležno odkloni, češ, da se pri njem doma »svak ženi u svome jatu«; tudi po-
nujenih cekinov ne sprejme, ampak se zadovolji s pismom, da smejo Dalmatinci svoje blago v Benetkah prodajati »slobod-no bez carine« (kakor sme Krpan trgovati angleško sol nezacarinjeno) in z obljubo, da dobi trg, kjer se izkrcava dalm. blago, ime »Riva degli Slavoni«. Toda nehvaležni Lahi so prav kmalu požrli besedo: naložili so zopet carino na blago iz Dalmacije in prekrstili trg v »R. degli Schiavoni« (zaničljivo; Ljubiša pravi: »Ime preokre-nu u nisko i podlo«). Tudi minister Gregor in žena cesarja Janeza kažeta grdo nehvaležnost Krpanu, rešitelju mesta in vladarja!
(Glej tudi K. šegvič: Martin Krpan i Kanjoš Macedonovič. Hrv. kolo V. 1909. — Op. ur.)
Fran Levstik
•Kaša
-G5S-
vas
Stojš ne holmu hiše tri, pod holmom potok čist šumi, in ribice tam plavajo, po vodi se vzigravajo.
Orehov, jablan, hrušek, sliv ob kočah je v samih njiv; precvitajo, diše vzpomlad, jesen rode okrogel sad.
A v senci drevja sždnega, pod brambo krova hladnega vročini skače kup otrok, ki golih glav so, bosih nog.
Nad njimi tičice ројб in gnezda si skrivaj plet<5; pomladi tam se vesele, drugam jeseni odlete.
Za kočo vsako ulinjak šumi od zlate zore v mrak; bečele pridno letajo, medli ljudem obetajo.
Razgled je s holma lep tak6, da vabi srce in oko: tam g6re so, a tod polje, in travnici tam zelenč.
Po gorah cerkve so okrog*, moleče k nebu v sinji lok; a vsaka ima zvon glasan, ki poje, ko se bliža dan.
Minilo vže je nekaj let, kar šel sem s hčlma v beli svet; a vtisnil se mi je v spomin do čme jame globočin.
®omo Zupan o £evstiQu
V naslednjem priobčujemo zanimiv odlomek pisma, ki ga je pisal (18. Vil. 1931.) prelat Tomo Zupan na Okroglem upokojenemu gosp. župniku Ivanu Vrhovniku v Ljubljani.
Tomo Zupan
MSklošiča — oklevajoč ega med juridi-stvom in slovamščiino — je Kopitar ne prav veliko pred svojo smrtjo trajno pridobil za slovansko vedo. Monumentalen je njegov klic do Miklošiča v besedah: Las s en Sie diese »Zigeumer«! Kopitar tudi v izrazih ni zapenjal suknje — bil je prav pravi Gorenjec: —• še malo od Repenj gori —. kot da je prav istiniti Podtriglavan —• Ko-pitaT je Miklošiča rešil in težko je udarila Miklošiča njega prezgodnja smrt.
Krog leta 1866. me je Levstik pripravljal za slovenski gimnazijski izpit pri prof. Miklošiču na Dunaju. Stainoval je takrat v kanoniški hiši prav nasproti stolnemu žup-nišču, kjer je bival tisti kanonik, ki je bil šenklavški župnik. V prvem nadstropjiu te hiše so bili prostori za Zlatoustega (poznejšega ljubljanskega škofa, op. ur.) sestro Katro in vso kanonikovo opravo. V drugem nadstropju je bival Zlatousti, v tem času infuilovani dekan ljubljanskega kapitlja. Tu
sem gori so prihajati ti, liri so ga naimenšB obiskati.
Pod streho gori nad svojim stanovanjem je pa pozidal prostorno sobo. Stalo ga je veliko, ker vsakemu podpore deleč, nič ni imeL Sestra Katra mi je rekla; Naš gen spod vsacega obleče. To lepo podstrešno sobo je pripravil pisatelju Levstiku. Talko je »naš gospod« Levstika spravil pod streho! Sem gori sem prihajal k Levstiku, da bi me bil pripravljal za slov. gim. iizpit pri Miklošiču. Pojasnil mi je sicer veliko, vendar le ne premnogo, ker mu je bila stairo-slovenščina predomača tvarina. Razlagal mi je sanskriitščimo, s katero se je ravno ukvarjal, a meni ni bila v nobeno korist V tej sobi je imel, kar je bilo tiskanega v takratnih slov. razmerah. Vse preučivši in tudi naše poddialelkte, mi je nakokrat zabrusil: »Saij mi Slovenci nimamo nobenega jezika.« Tako so se mu namreč naši dialekti in dia-laktičiki v glavi mešali. Če kedo med mami, je pač on imel vso najčistejo slovenščino v glavi, kakor si je je naučil od Kopitarja, Metelke in Miklošiča. Sel je pa v besedah večkrat čez mejo: to je zahtevala njegova narava im slovensko samooboževanje.
Z Miklošičem sta si dopisovala, ker Miklošič je pač dobro vedel, kaj je Levstik, zato je pač Miklošičeva sodba o njem mi-rodajna, ki je dejal: Рето bi preperelo t roki temu, ki bi hotel slovenskemu ljudstvu slovar pisati...
Od urejevanja slov. slovarja ga je — brez dvombe tihoima udarja prav njega — najmanj odrinil dekam Zlatousti, ki je y enomir z dr. Gtragorijem Krekom iskal slovenskemu slovarju urednika. Konečno je urednika dobil v osebi prof. Maksa Pleter-šnika, ki je menda v 12 letih, šole oproščen, sestavil slov. slovar, kakor bi ga takrat ne bil nikdo. Grda je zato slov. strankarska laž, da je Missia izročil slovar Pleteršniku. Priznati se pa mora Missiju, da je on zbiral krasne črke, s katerimi se je natisnil Ple-teršnikov slovar. Natiskoval se je namreč šele v škofa Missia, ne škofa Zlatoustega času. A Pogačar in Missia sta izprroševala Pleteršniku odpuste.
Materijal za slovar je pa stolni dekan Pogačar po večkratnih posetih pri Orosla-vu Cafu prejel popolnoma brezplačno od njega. Ta maiterijal je podlaga Pleteršniko-vemu slovarju; ne pa drago kupljen^ Zalo-karjeva zlbirka, za katero menda Pleteršnik ni dal piškavega oreha. Za ta slovar so p<5 uvodnih besedah slov. slovarja dijaikl Aloj'zniki pod nadzorstvom takratnega pre-fekta prof. Toimo Zupana Cafove listke po alfabetu uredili... To je bilo delo takratnih mojih gojencev, da je hiša odmevala od teh prefektovskih naooirovanj. Veliko Alojznikov ni dan za dnem razen stvari za šolo mesece dolgo ničesar druzega delalo, kakor urejali so Cafove besede za slo-
var. To je bila učilna. Hoteli pa so narodu vdani gojenci — narodu ustreči. Prof. Ple-teršniku pa bi bilo veliko ljubše, da bi bili pustili Cafbve listke, kakor so bili, mesto da so jih bogoslovci v Ljubljani prepisovali na pole in po prepisu redoma Cafove lističe v znak — da so prepisani — ugo-nobljevali. (G. župnik L Vrhovnik se ne spominja, da bi se bilo to godilo. Ur.) Ple-teršnik bi bil namreč na teh listikih bral mnogo Cafovih opazek, ki jih potem več ni bilo. Teh ugonobljevalci, se ve, niso prepisovali.
Miklošič je Levstika cenil tudi takrat, ko je bil jela in pila potreben in se je izrazil ob bohotnejem Poljaku rekoč: Kar tako pride do mene in hoče, da bi z njim fra-terniziral.
Vsa Levstikova soba. ki mu jo je priredil v svoji hiši stolni dekan Pogačar, je bila natrpana knjig.
Popolnoma ves dan je med njimi sedel Levstik. Spisal je tu tudi več pol. za slovar, akopram je vedel, da z njegovim slovarjem ne bo nič. Imel je Levstik nena-vadno lepo roko in vse te krasno spisane pole je slovarjev urednik Pleteršnik v roko dobil.
Radi matematike se Levstik v osmi šoli ni podvrgel maturitetnemu izpraševanju. Popolnoma silil «a je — da bi bil tem načinom mogel na dunajsko univerzo — na maturo prof. Metelko, a brezuspešno. Rekel mi je: Raji se vsih teh knjig na izust naučim, kakor da bi se pustil iz matematike izpraševati. Čuden se mi ta njegov strah pred matematiko že zato zdi, ker je v nižjih gim. raz. pač dobre rede moral imeti tudi v matematiki, sicer bi ga hišni vodja Pogačar ne bil priporočil škofu \Volfu za sprejem. V katero šolo je vstopil .kot aloj-zijeviški gojenec, ne vem, to berete v gim. šol. katalogih. Berete, če jih niso požgali. Jaz n. pr. sem po prof. Perneta roki rešil vse maturne naloge vseh nas osmošolcev, da jih niso požgali. V vojski je vladalo na gimnaziji požiganje. Čemu to, ne vem. Ker Levstik ni i.mel osmošolske mature, ni mogel na univerzo, ko bi bil tudi denar zanjo imel.
Tem načinom je Zlatousti Levstika reševal lakote.
Levstikova rodovina je morala glede Jezika nekaj posebnega biti. Zlatousti mi je pripovedoval, da nikogar slovensko govorečega ni mogel tako te?ko razumeti, kakor njegove matere. Prišla ga ie namreč vprašat — kako se vede sin Alojznik. Levstikovi ljud.ie so tako govorili — čisto blizu nieoi roieni SHtar pa tako.
Pri Zibertu v Šiški so praznovali 1858 stoletnico njegovega (Vodnikovega-! rojstva. Meni osmošolcu ie dal vodja Zlatousti kliuč ter me pustil k Žibertu. Določno vam moram povdarjati vodiovo zaupljivost, ker jaz ne vem. če hi bil komu za ponoči hišni ključ oddal. Obenem je pa ч tem znamovano tudi njegovo veliko narodno srce...
Vodil je vso narodno veselico pri Žiber-tu dr. Lovro Toman, ki ga v njegovi vsestranski gibčnosti do danes med Slovenci ni dosegel nobeden. Opolnoči je nazdravil Vodnikovemu spominu, lzpivši je vrgel steklenico v kot — to mu je bila prirojena šega — da je nobeden več oskrunil ne bo, — je rekel. Zašklefetale so šibre v kotu Vodnikove rodne sobe. Tu je sedel pri mizi tudi Levstik, takrat moj neznanec. Tudt tu nisem govoril z njim nobene besede. Kazalo mi je še gimnazijcu molčati, akopram sem bil z dr. Tomanom dobro znan. Neznanec sem se od Levstika ločil — mu tudi neznan.
Kranjska netaktna enostranoet je pred kratkim prodaji zaklenila Levstikove pesmi, če se ne motim: 14 let. Ko so prestale to ječo, so je spustili na dan. Kupivši ja in prebravši je, se nisem mogel načuditi, kako je še kaj tacega bilo mogoče Levstikova morala in prirojena vernost naj bo naši mladini in starini svitla luč. Kritiko teh besedi prestanejo tudi njegove leta dolgo zaprte pesmi. A pri nas je bilo in je še vse mogoče! Biti narodnjak in slovenstvo zatirati — to je v nas eno!
Da Levstik ni šel na dunajsko univerzo, je tudi ta nesreča, da nista z Miklošičem ustmeno mogla občevati.
A on kot človek ni proti meni ne žale besede imel. O nobenem takratnih slovenskih prvakov. Taka blagost. Niti enega ml ni črnil.
Menda je na Jančem, pripetila se takrat velika narodna nepravilnost, česar se pa natančno več ne spominjam. Vi boste vedeli. Popolnoma jokaje mi ie Levstik o tem pripovedoval, kakor je bilo. V narodovo nesrečo so nas potegnili ti, ki so bili od prvega do zadnjega Levstiku vsj nasprotni. Sa' se je njih najmlajši takrat z vsem nam znanimi besedami izrazil: »Sterben soli der Hund!« In kdo je bil ta Hund? To je bil versko in moralno tako neonoročeni Levstik, kot ie to mogoče le nedolžnemu otro-ku. Menda (a Vi boste dognali) je takrat Costa moral popustiti težko priborjeno županstvo?
Osoda posebno še zaprtih knjig je pa mladostnemu veletalentu Levstiku šla tako do srca, da ie prav ta slovesni večer pri Žibertu v Šiški tužno govoril o zaprtih pesmicah in končal z žalostno vso kranjsko nemarnost <"»značujočo nemško besedo: Die verfluchte Nation, die mir diese par schuld-losen Zeilen unterschlagen hat!
In kako se je Levstik znal maščevati, ki ga je uradno neobsojenega vendarle v ječo zaiprla slovenska neomadeževanost njeni prvaki?
Če ga ie tudi osoda prisilila do kake hude besede, da posamezni človek ni še narodni prvak. In ko bi bil prvak, zaradi na-roda mu je odpustil tako hibo: on, ki je slovenski narod tako nosil v srcu, kakoi naj bi ga nosil v srcu tisti Slovenec, ki bi mislil, da ie Slovencev največji, kaj jih je bilo in jih je do danes.
Fran Levstik, *Ж v m У:
j&vezetif
Primskovec je pripovedoval: »Ko sem bil še mlad, nisem hodil po svetu, kakor zdaj hodim. Tudi hišo in ženo sem nekdaj imel. Ženo mi je vzel Bog a hišo hudič. Bodi si, kakor je. še mal dečak sem bil in krave sem pasel ter za birmo hodil k nauku. Učil nas je gospod Pokljuk. Oči je imel krotke, kakor bečelica. Vsi smo ga radi imeli. Nikoli nikogar ni udaril ni po glavi ni po roei, vse je naučil" zlepa in skrotka. Na svetu vse mine; tudi Pokljuku je bilo treba iti iz našega kraja. Kadar se gospod kam drugam premiče, tedaj vselej slovo jemlje. Peklenski bi pisano gledal svojih ovčic, ako bi od njih šel brez slovesa. Tudi Pokljuk je slovo jemal. Bolj sem ga želel poslušati nego po svetu pogledati. Prosil sem očeta in matere, a rekli so: »Zjutraj ženi past, ob desetih pojdi k maši.« Jokal in branil sem se, a vse nič ni pomagalo. Treba je bilo zjutraj iti past. Doba je bila jesenska, torej rosa za rana in za večera zelo mrzla. Vendar sem bos gnal živino. V prste me je zeblo, da sem poskakoval, in kadar je katero živinče kaj gorcega kje vrglo od sebe, naglo sem tekel in vstopil z obema nogama, da bi se ogrel. A vse to bi neizmerno rad bil pretrpel, samo da bi mi bilo slišati slovć gospoda Pokljuka. V cerkvi, katera je bila majhene pol ure od mojega pašnika, pozvoni, in vedel sem, da se zdaj začne pridiga. Kaj bo govoril gospod Pokljuk? Ali bo kaj slovesa jemal tudi od nas, ki nas je tako rad imel? In kako ga bode jemal? Morebiti nas je uže vse pozabil i — Vse to mi je šlo po glavi. Bridko sem jokal. Ako bi bil imel peruti, zletel bi bil v cerkev, a kaj pomaga, saj bi vendar ne bil smel. Krave in voli bi v tem časi naglo zavili v sosedovo repo, ki je bila še na njivi in to zel6 blizu ondukaj. Vse nič ni pomagalo. Na paši je bilo treba ostati in --jokati. Mine dobre pol ure, in zopet pozvoni. Nu, zdaj je pridiga minila, rečem ter ves miren zakurim ogenj, kar mi poprej ni prišlo na misel ter se jamem greti in korun peči.
Gospoda Pokljuka nisem doma potem nikoli videl. Ko sem zrastel, hodil sem po svetu; kupčeval sem namreč. Pridem v Ljubljano ter zvem, da je gospod Pokljuk na Dobravi za župnika. Veljaj kar velja, videti ga hočem, in hitro se odpravim na Dobravo. Gospod Pokljuk je bil uže star, vendar še podoben tistemu, ki smo ga otro-
* Mnogi izmej čitateljev me povpraša, kaj je to zveženj. Ob kratkem hočem povedati, da je zveženj domača, po Istri in Primorji navadna beseda, katera znači: zvezane stvari, torej Heft; Fascikel, — in tudi, kar mi kranjski Slovenci z nemškoj be-sedoj imenujemo culo. Tukaj nam zveženj rabi namesto cule.
ci tako neizmerno ljubili. Ko se dogovoriva, reče, kako je ponosen in kako vesel, da ga tako živo in hvaležno pomnijo možje, kateri so v otročjih letih njegov uk poslušali. Ustavi me torej in prenočil sem na Dobravi. K večerji pride tudi kaplan, gospod Kračun, zopet znan, kajti pred poldrugim letom je bil tudi on pri nas. Po večerji smo bili veseli, v božjem strahi kozarce nagibali in govorili to in to. Prišli smo tudi na strahove. Ta je povedal to, 6ni je povedal dno, a vsi smo povedali vsč, kar je bilo tamkaj na vrsti. Vse sem uže pozabil, tega vendar še ne, kar je pripovedoval gospod Kračun. Rekel je: »Ko sem bil v Mirni peči, prišli so ljudje k izpraševanju za velikonočno izpoved, kakor vsako leto hodijo, koder se svet še kaj Boga boji. Meni so bile tisto leto v delež dane žene. Tako se nameri, ko neko dopoldne zvršim izpraševanje, da odidd vse domov, samo ena, gospodinja znane hiše, plakaje ostane pri meni. »Nu mati! kaj novega, da plakate9« rečem. Ona jame pripovedovati: »Kaj bi ne! še nikoli nisem slišala kaj tacega, kar je nas letos zadelo, če nam vi, gospod, ne pomagate, sama ne vem, kam se denemo!« Jaz odgovorim: »Povedite vendar, kakova je ta preglavica, ki vas tako tare?« Ona: »Oh preglavica je res, da bi rajša trpela vsako drugo.« Jaz: »I povedite nu, kakšna je ta preglavica!« Ona: »Tako čudna je, da je bojim povedati, ker me je strah, da bi ne verjeli, a vendar je vse res, kakor bodem pripovedovala.« Jaz: »Kako je torej?« Ona: »Nekakšno čudno znamenje nas preganja uže tri leta. To je ruta za vse štiri vogle zvezana v zveženj.« Jaz: »To bi čudno bilo, da bi se tacega zvežnja tako bali, da plakate!« Ona: »Vendar je res. Najprvo ga on dobi neko nedeljo jutro po zimi v hiši na mizi, ko se je k prvi maši odpravljal. Prinese k moji postelji, ko sem še ležala ter mi reče: »Kaj si to na mizo dela ta zvž-ženj?« »Jaz nisem nič dela? Kaži, kaj je!« Odvežem, in v ruti dobodem stare, platnć-ne ženske rokave iz tistih časov, ko so nosile še za vratom in za pestjo modre, trakovom podobne obrobke. Jaz gledam, in ga vprašam: »Na mizi si to dobil?« On reče: »I lejte si, na mizi! Ali ti nisem r»kel?« Odgovorim mu: »Kaj deš, čegavo je to? Jaz tacega nimam, dekla ne, a druge odrasle ženske ni v hiši, prenočil zdaj tudi uže 14 dnij nobeden ni pri nas. Ali so bila okna zaprta?« On: »Lepo te prosim! Po /imi so okna po dnevi zaprta, a kam • li, da bi ne bila po noči.« Sama nisem vedela, kaj bi si mislila. Naposled rečem možu: »Vrzi pod kad, in pojdi k maši, da ne zamudiš.« On vrže, kakor sem rekla ter odide.
Ves dan mi ta zveženj ni šel z uma; vendar sem se bala pogledati. Potem je bilo
pokoj mesec đnij. Ob meseci necega jutra dekla vstane ter hiti v kuhinjo, da bi za kosilo zakurila, in vsa plašna priteče z lučjo nazaj v hišo, kjer sem jaz bila uže oblečena. »Oh mati, pojdite gledat, kaj je r.a ognjišči.« Jaz grem ter zopet najdem sredi ognjišča — strahoviti zveženj. Ustrašim se, da bi se želeje ne bila mogla nobene stvari; a dekli vendar nisem hotela povedati in zatorej rečem: Daj sem, vem kaj je! Nekaj umazane preobleke, v perilo pripravljene.« Možu zopet vse povem. On reče: »E kaj! Kje je rovnica, da z njo sneg odkop-ljem ter jamo naredim pod hruško kravaj-nico, ki je uže stara in gnoja potrebna.« Res je šel in zveženj pod kravajnico zakopal. Mir je bil zopet mesec dnij. Doba je šla uže na pomlad, ko neko jutro hlapec prinese zveženj v hišo in reče: »Sam ne vem, kako je to moglo biti, da sem to stvar na podu v pridevku s senom izpulil davi, ko sem živini klajo narejal.« Spogledava se mož in jaz. Vendar se on hitro domisli in hlapcu reče: »Daj sem, daj! Jeseni je v senu spala tista stara semenarica, ki vselej pri nas nočuje, in vem, da je sirota nekaj tacega imela saboj, kar je potem sirota potem pozabila na pridevku.« Hlapec je verjel in oddal, a dekle na srečo ni bilo ondukaj. Mož hitro vzame rovnico, od-
koplje kravajnico in res pod njo zvežnja uže ne najde. Ko se vrne, vse pove in mi reče: »Vzemi in vrzi ga v žitnico v tisti predal, ki je zmirom prazen.« Storim; a zveženj si je bil v glavo vtepel, da ne bode miroval mej nami. Kaka dva, trikrati sem ga strahoma v žitnici pogledala, in res je pokojno ležal, kamor je bil položen. Kaj se ob meseci zopet zgodi? Hlapec in dekla sta bila zjutraj oba vkupej v hlevu ter najdeta zveženj v jaslih. Zdaj uže ni bilo mogoče zakrivati. Povedala sta si, kar je uže vsak njiju poprej o tem zvežnju vedel in plašna sta v hišo priletela oznanjat. Prijeti se ga ni drznil nobeden. Mož, ki je bil zmirom pameten, reče z glasnim smetiom: »Ne vem, kateri je večja baba dekla ali hlapec, da se mrtvega zvežnja tako bojita.« Ide ter meni za saboj namigne. Reče mi, naj z družino o tem nič ne govorim. Skril je zveženj v uljnjak pod bečelne panji, v seno, misleč jutro dan iti v gozd, in tamkaj ga sežgati. Ko zjutraj pride ponj, vidi bečelne panji vse razmetane, a zveženj je bil na vrhu, kakor bi se hotel veselo režati: mislili ste me v strah prijeti, a ne dam se ne! Mož panji poravna, ide potem vendar v gozd, zakuri ter zveženj vrže na ogenj. Zgorel je res, a grozno je smrdelo, kakor je rekel.
-sesas-
Fran Levstik
£is;ett asdraomca
Basen
živela sta mož in žena. M6žu iz rok u:de grah in zleti pod tlak. Grah stvori kal ter skoraj vzraste do stropa. Starec vzame sekiro, podere streho ter izseka v stropu skvožnjo (luknjo). Grahovo steblo raste, ter priraste do neba. — Kako bi li mogel mož pogledati mu na vrh, kako natrgati sebi in ženi stročja? Misli ter zleze na grahovo steblo. Leze, leze, prileze do neba, ter izsekši na nebu skvožnjo, zleze v nebo. čudno gleda: tam stoji vino, cvrtje, poviti-ce in lonec kaše. Mož se naje, napije in leže spat. Naspi se ter potem zleze spet na zemljo in reče ženi: »Staruha, oj sta-ruha, kakšno življenje žive v nebesih! Vino, cvrtje, povitice ter na vrhu še lonec kaše!« »Kako bi li mogla jaz tja priti, dedec?« »Sčdi v meh in jaz te ponesem.« Starka zlčze v meh. Mož prime meh z zobmi in pleza v nebo. Leze, leze, leze, a starki se jame tožiti v mehu, in zato povpraša: »Ali je še daleč, dedec?« »Daleč je še, starka!« Zopet pleza, pleza, pleza. »Ali je še daleč, dedec?« »Na polu poti sva!« Starka uže tretjič povpraša: »Dedec, ali bodeva skoraj ?« »Bodeva hitro tam,« hoče reči mož,
a tedaj zdrsne meh izmej zćb in žena zleti v mehu na zemljo ter se vsa pobije. Mož se doli spusti po grahovem steblu, pobere meh, pogleda vanj, a v mehu žena mrtva.
Mož od doma otide in gorko plače. Sreča ga lisica ter ogovori: »Mož, kaj plačete?« »Kako bi ne plakal? žena se mi je ubila.« »Molčite! Jaz jo oživim.« K nogam jej pade, rekoč: »Stvćri mi to! Kolikor bode treba, plačam.« »Dobro zakuri pod banjo, prinesi mešiček moke, lonec masla in starko, a sam stopi pred duri ter ne glej mi v banjo!« —• Mož zakuri pod banjo, prinese, česar je tie-ba, in stopi pred duri. Lisica ide v banjo, zapre duri ter začne umivati kosti; a ne umiva, nego samo gloda jih. Starec povpraša: »Kako je?« »Uže se premika,« reče lisica, glodaje ženo. Potem pobere kosti, zloži v kot in se zaklada z moko. Mož čaka, čaka, a potlej vpraša: »Kako je uže, strij-na?« »Uže sedi,« odgovori lisica, a sama se masti z maslom. Ko lisica vse pospravi, reče: »Zdaj odpri duri na stežaj.« Mož odpre, a lisica puhne iz banje ter zbeži domov. Starec vnide ter vidi same oglodane kosti pod klopjo, a moko in maslo pojč-deno. Možiček ostane potem sam samcat.
Urejuje Ivan Podržaj. — Izdaja za konzorcij Adolf Ribnika r. — Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran Jezeršek. —
Vsi v Ljubljani.
kri ne dela nepokoja; v mladosti ji pa ni zamere, da je bila dvakrat poslala h krstu. Zakaj pa je sveti krst? Blagor nu, kdor ga prejme! Vzlasti ženske imajo zaslombo pred Bogom, ker se v sreči rodovitih letin krstijo tolikokrat, kolikor pogač sned6. Ljubi Ice, vem, da porečeš: »Kako je to?« Tako je to: dete je materna kri in kader krstijo, krstijo materno kri, toraj krstijo mater; zakaj kdor kolne mojo kri, mene kolne, toraj tudi, kdor krsti mojo kri, mene krsti. Moškim, akoravno jih ta milost nekoliko oplazi, vender ne dela tako obile koristi; ženskim bolj, posebno tistim, ktere je sreča pogledala skozi tako veliko okno, da svojemu otroku cel6 ne poznajo očeta, kakor je bilo pri moji ljubljeni Speli.
Lica njenega obrazka so bolj rudeča od rože, bolj od žrjavice, pred ktero stoji ves dragi dan. Koža pak se ji nabira lep6 v petelinčke, kakor bi jagode nizal.
Opravlj&či res pravijo, da se ji grbavšči in da bi jo bilo dobro pogladiti z razbeljenim likovnikom. Ali z&te včm, akotudi je nisi videl še nikoli na tem svetu, vender gotovo znaš, koliko hudodelstvo pred gospodom so take besšde. Jaz jim cel6 pravim špelokletje. Nikoli bi ne prišle take grdobije čez prag mojih ust, ali pa skozi razklano регб na list, ko bi ne hotel ž njimi tebi, ki sem za gotovo preverjen, da ti priča vest, kaj je všćč Bogu in ljudčm, pokazati, kolika je hudobija grešnega sveta.
Moja draguša ima veči nos, nego je bil v presveti Visoki pesmi nos Salomonove ljubice, kterega so primerjali stolpu kralja Davida. Zdaj vidiš, koliko je moja nevesta — oh, da bi le res bila moja! — blagonos-neja od Izraelke. In pa zobe, kako bi ti rad popisal zobe, ko bi jih smel! Ali da jih tudi smčm, vender bi jih ne mogel, ker jih nisem še videl, kar sem živ; zakaj vselej, kader se koli smeje, ustnice ožema, kakor mokro gobo. Tudi ko govori, jih noče odpreti, ali pa se obrača v drugo stran. Grešni ljudje zopet kvasijo, da zatć, da nima več zoba v glavi razun dveh črnih smrdljivih kočnjekov; ali jaz bi lehko prisegel na mašne bukve, če je treba, da zatć, ker noče nikomur pokazati prečudne lepote svojih zob, kteri so gotovo čistdji od snega, beleji od prave slonove kosti. Če ne da meni gledati te svoje lepote, kravar jo je uže videl, to vem; ali pa mu jo morda misli pokazati še le potem, ko se poročita. Blagor njemu, gorje meni, pa tudi njemu gorje, da ga po noči samega srečam!
špelka ima na glavi dve nebeško lepe kiti v kolač zasukane, ali pa ji visijo po prostornih plečih. Tata so rekli: »Kite drugače sukaj, ali pa jih odstrizi! Tvoji kuzmi so, ko dva mišja repa.« Kar koli pravijo tata, vse rad verjamem; ampak mora naj me hodi tlačit po noči in po dnevu, če so zdaj zadčli resnico. Krasnejih las nikoli še ni bilo na svetu, kar je Bog ljudi ustvaril. Kakošno mora biti še le tisto tisto, kar ubogi revni grešnik po dnevu ne smć videti,
po noči pa ne more! Oh, roke se mi tresejo, ko to premišljujem, srce pa mi dela v stopah in gotovo ga je slišati v sosedovo krčmo, akoravno pivci tam ројб in kriče, da ni čuti grmečega Boga.
Menil sem, da mi kaj pomore križev pot na gorenjske hribe in tolste nove maše, da mi morda scčli ranjeno srce: toda z domu sem se bil spustil bolan, vrnil sem se pa še trikrat bolj hromoten na srcu. Ice, meni več ni zdravila! Zdaj menda veš, ali ne, zakaj sem ti moral popisati Špelo. Nisem djal, da ne sodi prenaglo? Rad bi ti v lice gledal, ko bereš moje pismo. Včm, da gledaš debelo ko zajec, kader spi. Nikar mi kaj ne zameri!
-sse--
Fran Levstik
Oj Diguž. ti svetokriški kovač! ki imaš obraz i nos potlačen, nemilostiv si, hudoben si mož, ker s kladivom v babo režiš razkoračeni
Vsa črna ti goni zakrpani meh, s kropilom kosmatim ogljije nćti; žarj&vica nanjo od jeze cvrči, i tvoje окб se od jeze jej svčti!
Nikoli se, glupec, nčsi učil, zakaj spoštovat' je ubogo ženico; ti dobro premislil nčsi nikd&r, kakovo b&bišče ima pravico.
Ne veš li, da ženski, je slaba stvar? Potrpi njene zbodljive zabave! Sam vidiš, koliko z mehom trpi; ne bodi, ne bodi presvoje glave!
Bedak si, ker mečeš Katro na tla; neznane ti ženske so. Diguž, navade! Ka nžsi vedel še tega do zdaj, da vsaka sama prehitro pade?
-tSF-
človeško živenje prečudno je Bog namesil,
in nekaj deklćt na kljuko za hudo leto obesil.
*
Zatorej z lučjo moški težko se najde,
kateri od prve ljubezni svoje ne zajde. »
Kdor ljubil je deklici dve, izkusi tri, a ona, če drzna je, šest jih na teden vlovL Fr. Levstik: Lesnike
-SS-
Levstikova proza, priobčena v tej številki, je vzeta iz III. knjige Frana Levstika zbrano delo. Uredil dr. Anton Slodnjaic, ^

Fran Levstik
đCmet in sodnid
Pasel je kmet sodnikova goveda ter imel tudi svojo kravo, katera je hodila z gospodovimi govedi. Dogodi se, da se pobode sodnikova krava s kmetovo, in kmetova krava ubode sodnikovo do smrti. Ondaj kmet brže bolje teče k sodniku: »Čestiti gospod, vaša krava je umorila mojo kravo.« — »A kedo je kriv, neumnik! Ali jo je ked6 naganjal?« — »Nihče je ni; same so se sprijele.« — »E kaj češ dalje, živinčetu ni sodbe!« — Tedaj kmet reče: »A iujete li, gospod sodnik, moja krava je umorila vašo kravo.« — »A a! čakaj, da pogledam v zakon (postavo),« ter poseže z roko po knjigo, a kmet ga prime za roko: »Ne boste, Bog in božja vera! Kadar niste moji kravi gledali v zakon, ne boste niti svoji!«
---as-
Fran Levstik
(BlazniG v cer/cvi
Žirovnik od Sv. Duha pri Loki neko nedeljo do polu dne, ogrnjen, kakor po navadi, s črnim plaščem rudeče podlake in klobuček s ptičjim perjem lepo v roci držeč, tam zadaj v cerkvi stoji pri velikih vratih pod orgliščem, prislonjen s hrbtom na sid, a desno koleno preloživši preko levega, ča-k&je, kedaj se začne peta maša.
Mnogo ljudij je drlo v cerkev, a vsak se je pokropil kolikor toliko z blagoslovljeno vodo, ki je bila ondukaj blizu vrat v posebni posodi, podobni prostornemu keblu. Mej drugimi ljudmi pride tudi blazen človek v sveti hram božji, ter se jame zel6 čuditi, какб li je to, da ljudje sami sebe po nepotrebi močijo. Za tega delj povpraša naslonjenega 2irovnika: »Ali so neumni kali?«
žirovnik odgovori: »Zakaj? Ne vidiš li, da so pobožni?«
Blaznik mu reče: »Doma kriče name, da sem jaz neumen; a zdaj vidim, koliko sem razumnejši od vseh, kar jih v cerkev hiti! Kadar gre dež, naglo beže pod streho, a zdaj se tukaj sami krope in močijo. Kdo jih sili!«
žirovnik mu veli: »Neuma! To je blagoslovljena voda, veš, in kdor se z njo po-kropi, izpira svoje vsakdanje grehe.«
Jedva blaznik to začuje, mahoma steče, vzdigne posodo in vso izlije nase. Ljudje so se zasmejali ter ga vprašali, če se misli utopiti.
On jim odgovori: »žirovnik mi je dejal, da se s to vodo izpirajo vsakdanji grehi; a jaz menim, kar je dobro, tega nikoli ni pre-obilo. Ce priduje, sam6 kropiti se, koliko večja korist bode ako me opere vsa posoda!«
žirovnik mu je odgovoril: »Tak si, kakor on, ki je v žeji namesto kozarca vode hotel izpiti vse jezero.«
-Ж-
Fran Levstik
£isica in petelin
Basen
Gladna (lačna) lisica sliši o polu noči ta visocem drevesi petelina peti. Rada bi se z njegovo pečenko mastila, a drevo je previsoko, da ne more do njega priti. Poprime se zvijače. — »Ej kako si lep, dragi moj petelin; samo tega ne umejem, da se ti hoče tako zgodaj peti!«
»Jaz naznanujem dan,« reče petelin. — »Kaj dan?« čudi se lisica, »anti je še tema in ljudje tudi še spe.« —
»Tega li še ne veš«, odgovori petelin, »da mi uže rano vemo za dan, ter ga s kuro-penjem oznanjamo?«
»To je krasno,« reče lisica, »to samo pro-roki ved6! O dragi moj petelin, kako lepo si bil točkar (ravno kar) zapel. Zopet za-poj, da bi te slišala!«
Ko petelin drugič zapoje, začela je lisica pod drevesom plesati. — »A zakaj plešeš>?« vpraša jo petelin. Lisica odgovori: »Ti poješ, a jaz treba da plešem od velicega veselja. Tvoje krasno petje me k plesu iz-podbuja. Ne lažem, ako rečem, da si ti mej vsemi ptiči prvi. Ti je nadkriljuješ s svojim lepim perjem, s svojim miloglasnim petjem, a najbolje s tem, ker znaš tudi prorokovati. O pridi doli k meni, mili ptič, da te objamem in poljubim!«
Petelinu ugaja pohvala zvite lask&vke in res zleti z drevesa doli k lisici. Takoj ga lisica popade, nasmehne se mu in reče: »Nisi ti prorok ne! Da si ti prorok, to bi znal, da te jaz nikakor ne želim objeti in poljubiti, nego da te želim pojesti.« Zdajci mu odgrizne glavo in požre budalastega petelina.
Ne verjemi onim, ki se ti dobrikajo! Naj ti tudi izkušajo ugajati, vendar ti kopijo jamo, da te pogube.
--3JC-
Fran Levstik
'SerKeeo tta
Oh koliko moških i ženskih ljudij
I mladih i starih na g6ro
Ob r6marskej palici molit hiti,
I delat za grehe pokoro!
Jaz v gdro ne hodim, ostajem pod пјб,
Ker tiikaj je moja cerkvica,
V katerej sred, mi kraljica
Obsčva s prestola se z glćrjo ziat(5. j