SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20 — Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ~	~	~	~	Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	~
Leto I	V Ljubljani, dne 22. julija 1926	Št. 21
Plebiscit za sestavo podsavezne nogometne
reprezentance
LNP in mi
Nedavno smo grajali postopanje LNP-a ozir. njegovega bivšega kapetana g. Rajgla, da je odigral v Zagrebu medmestno tekmo z neko drugo garnituro, ki je, kakor znano, končala s popolnim fiaskom ljubljanskega moštva. LNP je smatral za potrebno, da je v daljši službeni objavi objasnil podrobnosti o sklepu in nominiranju moštva, ki je zastopalo podsavez v Zagrebu. Pri tej priliki seveda ni mogel opustiti, da ne bi napadel našega lista, ki je prinesel o zadevi »neupravičeno«, lahko bi rekli neresnično kritiko, s katero se daje javnosti popolnoma napačen vpogled v razmere LNP-a in s čemur se žali podsavezni kapetan g. Rajgel, kateri je za sport gotovo mnogo žrtvoval.
Odklanjamo gornjo izjavo LNP-a in ugotavljamo sledeče:
Ob priliki medmestne tekme Zagreb — Ljubljana v Zagrebu nam niso bile pred očmi razmere v LNP-u, temveč prestiž našega nogometa, ki je po znanem debaklu utrpel zopet blamažo več. Če je hotel g. Rajgel upoštevati želje SK Ilirije, ki je igrala na isti termin v inozemstvu, naj bi sestavo podsavezne reprezentance odklon i 1, ker je moral vedeti, da s takim moštvom v Zagrebu ne more doseči pozitivnega rezultata. Če je hotel LNP na vsak način igrati že pet tednov pred tekmo za kraljev pokal trening-tekmo, bi upravičeno pričakovali, da bo postavil v svoje moštvo ljudi, ki imajo vsaj izglede, da bodo morali takrat zastopati podsavezne barve.
Brez ozira na vse prej omenjeno moramo lojalno priznati, da je bilo delo g. Rajgla kot podsaveznega kapetana — do tega njegovega sklepa — v vseh ozirih vzorno in da je škoda, da je zopet idealni delavec odložil poverjeno nalogo radi razmer v LNP-u, ki nujno potrebujejo sanacije. Gospodje, ki so pisali službeno objavo, dobro vedo., kako je s stvarjo v bistvu; morda objavijo na naše pojasnilo še kaj službenega, ki bo razčistilo še ono, kar še sedaj ni jasno.
Ni bil naš namen polemizirati, vendar pa spričo takih objav najviše nogometne instance ne moremo molčati. Želimo samo, da bi vsi njeni faktorji delali v prospeh in dobrobit vseh njenih članov in ne obešali na veliki zvon zadev, o katerih bi bilo najbolje molčati takoj, ko so se dogodile.
Preteklo soboto smo zaključili v 17. številki našega lista razpisano glasovanje o sestavi reprezentance LNP-a, ki naj bi 1. avgusta nastopila proti osješki reprezentanci. Odziv na naš razpis je bil zadovoljiv; vsekakor pogrešamo med glasovnicami kuponov naših najzvestejših naročnikov. Dobili smo vtis, da je mnogo naročnikov opustilo glasovanje, ker ni hotelo rezati lista. Drugih pa očividno naše skromne nagrade niso dovolj vlekle. Za prihodnjo priliko bomo pripravili stvar temeljitejše in dosegli gotovo še večji uspeh.
V celem je bilo oddanili 7ii glasovni-. Za nagrade ne bodo prišle v poštev vse, ker mnogo kuponov ni popolnih. Neveljavni kuponi bodo seveda razveljavljeni in bodo eenj. čitateljem mesec dni po žrebanju na razpolago. Izid glasovanja (vključno nepopolnih kuponov) je sledeč:
Za postavo v reprezentančno moštvo so prejeli: Oman in Zupančič Lado po 74, Miklavčič 73. Beltram 72, Doberlet 70, Herman 69, Pleš 68, Erman II Zupančič in Gabe po 67, Kreč II 64, dr. Tavčar 50, Zemljak 45, Verovšek 19. Zanki F. Rape 7, Jančigaj 5, Buljevie in Pernat po 4, Bar-lovič 3, Geuer, Vodeb, Pečnik po 2 ter Jenko, Zupančič 1. Tergletz, Uršič, Čebohin, Draksler, Erman I, Dekleva in Martinak po c'i glas.
Za določitev kot rezerve so prejeli:
Zemljak 19, dr. Tavčar 18, Verovšek 14, Uršič in Jančigaj po 8, Buljevie, Dekleva, Pečnik. Zanki, Zupančič, Gabe, Doberlet in Barlovil po o, Ples, Pogačar in Rape po 2 ter Martinak, Oman. Tergletz, Dolinšek, Erman I in Kreč II po 1 glas.
Začetek konca
V zvezi z našim člankom o omalovaževanju pokalnih tekem smo prejeli članek, ki ga radi zanimivosti prinašamo.
Poleg sodnišktega vprašanja in trenerja, trpi naš sport še na marsikateri bolezni, ki je največkrat znak mladosti našega gibanja. So to pokalne prireditve, ki se pri nas »a limine« bagatelizirajo, o čemer je zadnjič »Slov. šport« spregovoril resno besedo, in pa — protesti. Kdor je imel opraviti pri višjih športnih forumih, kdor je imel toliko idealizma in samozatajevanja, da je sedel do polnoči pri sejah podsavezov, ta ve, koliko se
Iz teh podatkov je razvidno, Mko si mislijo naši čitatelji sestavljeno podsavezno reprezentanco. Za prvih 10 imen so si skoraj vsi edini; za enajsto mesto se bije boj med dr. Tavčarjem in Zemljakom. Mladi Verovšek po teh glasovih očividno ne uživa polnega zaupanja. Isto sliko glede teh treh igralcev nudi tudi glasovanje o določitvi rezerv. Verovšku sledi Zanki z 8 glasovi, ki jih je dobil le vsled nepoznanja pravil. Zanki namreč kot tuj državljan po prcpozicijah sploh ne sme nastopiti v tekmi za kraljev pokal. V ostri konkurenci je prejel 7 glasov talentirani srednji napadalec SK Jadrana Rape, ki pa, kakor se govori, ne misli več aktivno gojili nogometa. Vsekakor mu je lep del publike naklonjen, kar tudi popolnoma zasluži. Za mesto, srednjega napadalca v reprezentanci pa bi bil gotovo, posebno ker ni treniran, prešibek. Nato sledijo imena naših boli znanih nogometašev, ki so si ob raznih prilikah pridobili zaslug za svoje klube. Odziv iz Maribora je bil razmeroma majhen, lako da štimunga« za Mariborčane (Pernat, Barlovič, Geuer,: /Tergletz, Dolinšek) morda ni popolnoma reelna.
Naš plebiscit smo z ozirom na lo. ker nismo vedeli za nedeljsko trening tekmo, zaključili že v soboto. Vsekakor je la nastop našega reprezen-tančnega moštva prinesel v fo vprašanje malo luči, ki mu posvečamo par misli na drugem mestu. Po-dsiveznemu kapetanu polagamo na srce, naj materijal temeljito prouči in sestavi tako, da bo svoje sklepe lahko zagovarjal vsekdar in napram vsakomur!
je imel ukvarjati s protesli, deloma Utemeljenimi, največ pa neutemeljenimi. Če se ugodi eni stranki, si nakoplješ odij druge in vice versa. Vsem po godu pa pravijo, da niti bog ne slori.
Pa ne le pri nas, tudi pri športno mnogo naprednejših narodili se vprašanje protesta večkfral ventilira. Pred časom je priznani dunajski Sporl-Tagblatt« prinesel temeljit članek, čigar vodilne misli bi morda tudi v naše razmere prinesle precej razjašnjenja.
Pred savezom se je obravnaval protest proli odločbi sodnika. Protest je bil zavrnjen. Motivacija je bila sila enostavna: O sodbi in faktični konstataciji sodnikovi ni dvomiti. Ona stoji, ona velja! Tu »nesigurnost« gledalcev ali celo kon-
kurentov in prič, ki pripadajo stranki, kateri se je zgodila navidezna krivica, ne more ničesar izpre-meniti. Le če je sodnik slab in je njegovo pojmovanje pravil bilo napačno, bi se mogla njegova odločitev anulirati. Čisto nepravilno pa je, če hoče premagani klub po pričah dokazati, da se je sodnik »motil«, da je marsikaj videl »napačno« ali pa. sploh »ni videl«. Pomislimo le, kaj bi se zgodilo, če bi premagani imel vedno pravico se zabarikadirati za sodniškb zmotljivostjo in protestirati! Če • zmaga beli, se pritoži črni; igra se ponovi. Sedaj zmaga črni in pritoži se beli. Nikdar ne bi prišli do sklepa prvenstvenih tekem. In koliko težavnejše je še določanje časa pri dirkah, pri lahki atletiki? Pri krajših tekih n. pr. na 100 m je pri količkaj dobrih konkurentih razlika morda le par centimetrov, pri merjenju časa gre često na desetinke sekunde. Najbolj sigurnega in prav nič nervoznega časomerilca ali sodnika se da tu napadati in se mu lahko predbaciva pristranost. Seveda je možno hotno favoriziranje. Tak sodnik pa ne spada na tekališče!
Mnogo sporov prinaša nogomet. Vzemimo najkritičnejša momenta: 11 metrovko in kot. Vsak branilec dobro pazi na to, da ne napravi foula ali roke pred vrati. Vendar pa je dostikrat težko dognati, ali se je kažnjivo dejanje izvršilo izven 16 metrskega prostora ali znotraj. Branilec trdi svoje, napadalec svoje. Tu je odločilna edinole sodba sodnikova. Če je on »videl« eno ali drugo, mora pri tem’ ostati in »gotovost« dvaindvajset igralcev in tisočev gledalcev ne more prav ničesar izpremeniti. 11 metrovka se strelja, žoga pa se odbije od prečke. Strelec se je ne sme prej dotakniti, pred no se je rti dotaknil kak drug igralec; če ne, njegov gol ne velja. Njegovo moštvo celo zadene kazen prostega strela. Navadno pa se zgodi, da se vratar vrže proti žogi in se je dostikrat vsaj malo dotakne. Gol, zabit nato od istega igralca, je veljaven. Ta dotik se da včasih komaj konstatirati; vendar če ga je sodnik »videle, potem ostane »pika« in če tisoči publike trdijo nasprotno. Ni pa pri tem uvaževanja vreden le edini moment — avtoriteta sodnikova, temveč tudi drugi, katerega le često pozabljamo. Igralci gledajo na situacijo, na žogo in soigralce in mo-mentanih premikov žoge ne morejo zasledovati. Publika je daleč. Sodnik je edini, ki zasleduje tisti moment, ki more dovesti do spora:	lo je
prečka in roka vratarjeva.
Druga taka sporna točka je kot. Žoga odleta va od nog, se odbija semintja. Tudi najbistrej-še sodnikovo oko ne more presoditi, katera noga je bila poslednja, ki se je žoge dotaknila. Tu pomaga le nagla presoja in rutina, morda tudi malo znanja odboja iz fizike. Vedno pa bo sodnik napravil boljši utis, če na moment od žvižga in dožene avt ali kot, kot če sam pokaže neodločnost. Seveda »drukerji« za goloma bodo vedno nezadovoljni. In pri streljanju kota se ponavljajo zopet slični pomisleki kot prej pri 11 metrovki. Če bi radi takih odločb bile pritožbe možne, potem bi to v resnici bil: začetek konca našega nogometa. Podsavezl in savezi bi imeli stočlanske odbere le za presojo sodniških »napak«. K sportu pač spada precejšna doza sreče. In kdor ima srečo v sportu, ima pač tudi srečo s sodnikom, ki »vidii tako, kot je ljubo klubu, ki zmaga. Sodnik je »nemogoč« in taki epiteti so večjidel le individualni. Tisti ki zmaga, smatra navadno tudi slabega sodnika za dobrega. Seveda pri začetnikih ni vedno vse dobro in tu so pomote, ki morejo škodovati nasprotniku res možne in se v resnici do-
Z nedotakljivostjo avtoritete sodnikov stoji in pade naš sport in kdor bi hotel v tej točki napraviti vrzel v trdnjavo »nezmotljivosti«, ta bi bil kriv propada vsega sporta. Če presojamo sport in sodniško funkcijo s teh vidikov, bodo kmalu ponehali premnogi protesti in nepotrebni izdatki na taksah zanje. S tem pa bo olajšano delo tudi onim idealnim športnim delavcem, ki so posvetili svoje moči vodstvu posameznih sprotnih klubov in s tem propagandi vsega športnega pokreta.
Brka.
Kako trenira MTK?
Po načinu in sistemu igre je urejen tudi trening dolgoletnega nogometnega prvaka Madžarske. Moštvo je imelo za svojo izvrstno kondicijo tudi poseben trening, ki so ga dajali klubu najboljši angleški trenerji.
V čem obstoji ta poseben trening? Igralci MTK-a trenirajo dvakrat na teden. Trening obstoji v splošnem iz sprinta na 30 do 40 m in skakanja z vrvjo. S slednjim pridobe, igralci na prožnosti, brez katere je dober igralec nemogoč. Tedensko enkrat igrajo pol ure nogomet, nato pa teče vsak igralec v počasnem tempu 400 do 500 m. S tem trenirajo vztrajnost. Takemu treningu sledi kopel j in masaža.
Kako trenira angleški trener? Igralce razvrsti v krog okoli sebe in udari žogo z glavo kakemu igralcu. Dotični mu jo odbije z glavo nazaj. Tako potuje žoga od glave do glave v krogu. Na to metodo treniranja polaga trener veliko važnost, ker le na ta način se da doseči, da igralci popolnoma obvladajo žogo z glavo. Po tej vaji tečeta po dva in dva igralca preko igrišča in si med tekom neprestano oddajata žogo. Nazaj grede kombinirata z glavo. Večkrat se pridruži obema še trener, tako da se vrši ista vaja v treh.
Tehniko in »dribling« trenirajo sledeče: Na igrišču postavijo v razdalji po 5 m stole; med njimi mora igralec čim hitreje voditi žogo, ne da bi pri tem podrl kak stol. Ta metoda se zdi sicer precej komična, vendar pa je najboljša, da se privadi nizkim in kratkim pasom, kakor tudi hitremu »driblingu«.
Poseben trening je potreben za streljanje kota in nato potrebnega udarca z glavo na gol. Trener strelja kot, igralci pa tolčejo z glavo ali »voley« na gol. Nato zamenjajo vloge.
Trening naslednjega dne obstoji samo v vztrajnostni hoji. Igralci napravijo s trenerjem dolg sprehod in sicer v kolikor mogoče hitrem tempu. Temu sledi kbpelj in masaža. Kadar v vročini konča nogometna sezona, se vežbajo igralci v lahki atletiki. Pozimi telovadijo in hodijo mnogo. To so v glavnem tajnosti za dosego onih uspehov, ki jih je do pred kratkim žel fenomenalni madžarski »ex« prvak Magyar - Tornaklub iz Budimpešte.
Kako je bilo v Pragi na damskih lahkoatletskih tekmovanjih?
Kakor je vsak naš športni pohod preko mej naše države organiziran v največji hitrosti v zadnjem momentu in je vse izvršeno le deloma, tako se je tudi vršilo pri pripravah za pohod naše damske lahkoatletske in kazenske reprezentance na damska lahkoatletska in bazenska tekmovanja v Prago, pri katerih so sodelovale reprezentance Francije, Češkoslovaške in Jugoslavije. Do zadnjega momenta nam ni bilo znano, ali bo pot
vsled zelo pičlih finančnih sredstev, ki so nam bila tozadevno stavljena na razpolago sploh mogoča; ravnotako nam ni bil mesec pred tekmovanji znan natančen datum in program, tako da se nismo mogli v tehničnem oziru zadostno pripraviti. Ko smo vse te težave, hvala našim orga-nizatoričnim sposobnostim, premostili, nam je ostala še zadnja in najtežja naloga, sestava naše reprezentance. Kolikor dobrih upov nam je obetala, toliko bolj smo bili razžaloščeni, ko smo tik pred odhodom zvedeli, da se moramo peljati nekompletni: brez Bemikbve, ki si je par dni pred odhodom pri nepotrebnih bazenskih nastopili pokvarila roko in brez Spornove, ki ni dobila od staršev dovoljenja za potovanje. S kakimi občutki je mala ljubljanska atletska ekspedicija zapustila Ljubljano, si lahko vsak športnik predstavlja! Vedeli smo, da bo vse breme tekmovanj padlo na naše ožje j reprezentantkinje Krischevo, Šant-lovo, Prevčevo in Cimpermanovo ter deloma Tomljenovičevo; ostale gospodične, ki smo jih morali postaviti v Pragi na start, so bile izrazite ha-zenašice. Razen tega smo bili prisiljeni postaviti proti spočitim in številčno mnogo močnejšim in kompletnim reprezentancam Francije in Češkoslovaške naš zelo utrujen team, ki je prispel v Prago na dan samega tromatcha zjutraj! Vpoštevajoč vse te okolnosti, ki so zelo deprimujoče učinkovale na naše mlade in neizkušene atletske reprezentantkinje, so uspehi, ki so jih v najmočnejši internacionalni konkurenci dosegle, več kakor častni. Krasna zmaga Krischeve v metu diska nad svetovno rekorderko Vidlakovo (ČSR) in istočasno doseženi nov svetovni rekord, sta nam bila dokaz, da razpolagamo pri nas z izbornim damskim materijalom, ki lahko, ako je dobro pripravljen, tekmuje z najboljšimi zastopnicami drugih svetovnih narodov.
Francoski in češkoslovaški, damski atletski sport se nahaja brezdvomno na znatno višji stopnji od našega, ne toliko v kvaliteti kakor v svoji razširjenosti in kvaliteti ter kvantiteti organizatorjev, ki služijo njeni propagandi in izpopolnje vanju. Francozi so imeli pri izbiri za sestavo svoje atletske reprezentance na razpolago okoli 3000 atletinj. Čehoslovaki pa so na domačem terenu imeli najlažje stališče. Koncentrirali so ob tej priliki svojo elito in niso niti uporabili izbornih moči, ki bi resno prihajale v poštev za postavo v bazensko reprezentanco. Pri njih so nastopile po večini same »specijalistkinje«;	pri nas pa smo
morali vsled prej navedenih okolnosti celo iz malega števila »specijalistk napraviti allround-atletinje.
Ker pa vzlic vsem navedenim težavam, s katerimi smo volens nolens morali v Pragi računati, smatra naša sportska javnost, da bi naša reprezentanca tudi v postavi, v kateri je nastopila, morala doseči boljše uspehe, se bomo nekoliko ustavili pri uspehih naših atletinj. S tem ne bomo samo pobili javnega mnenja, temveč celo dokazali, da so naše atletinje dale več, kakor smo od njih pred odhodom v Prago pričakovali.
Atletinja Krischeva (ASK Primorje) je prekosila vsako naše pričakovanje: Pri tromatchu je zmagala v metu diska z rezultatom 29.1)1 m nad bivšo svetovno rekorderko Čehoslovakinjo Vidlakovo in postavila s tem v močni konkurenci nov jug. rekord. Ob tej priliki je dosegla v metu krogle obojeročno (3.628 kg) z rezultatom 18.745 m (10.085 + 8.66) drugo mesto; tudi ta rezultat je znatno boljši od dosedanjega jugosl. rekorda.
Pri medmestnih tekmovanjih Pariz—Praha— Brno—Ljubljana pa je v slabi konkurenci (svetovna rekorderka Vidlakova se ni niti plasirala)
zmagala s krasnim rezultatom 31.25 m, nov svetovni rekord, in s tem zboljšala prejšnjega za 10 cm. V metu krogle obojeročno, ki se jte vršil takoj po metanju diska, je kljub utrujenosti dosegla tretje mesto z rezultatom 18.11 m, (9.77 + 8.34). Njen način metanja in stil sta nam pokazala, da smemo od nje v obeh disciplinah v najkrajšem času pričakovati še znatnega zboljšanja.
Šantlova (ASK Primorje) je v tekih naletela na jačjo konkurenco. Nekoliko dni pred odhodom v Prago je v Zagrebu na Haškovem meetingu postavila pri teku 80 m jugosl. rekord — 10.8 sek. in ob tej priliki premagala naše najboljše tekačice Bernikovo, Prevčevo in zagrebško elito.
V Pragi je že v predteku naletela na svetovno rekorderkb Francozinjo Radideau in najboljšo češko sprinterko Smolovo, ki so v tem predteku pretekle progo v 10 sek. (izenačen svet. rekord) oz. 10.4 sek. Pri tem moramo omeniti še pristransko postopanje starterja, ki je pred tekom opozoril tekačice na svoj način startanja (med pozor in strelom precej dolga pavza), pri startu samem pa je strel sledil takoj opozorilu: pozor; s tem so bile favorizirane češke tekačice, ki so startale v strel, naše pa in Francozinje se niso mogle temu prilagoditi in so vsled tega redno zgubljale pri startanju 3—4 m. To se je godilo pri vseh tekih. Rutiniranejše Francozinje, predvsem Radideau, so se temu kmalu privadile. Druga izborna francoska tekačica Gagneus je vsled tega dvakrat prišla ob zasluženo drugo mesto. Pri medmestnih tekmovanjih je v predteku na 75 y imela kot nasprotnice Francozinjo Radideau i Čehinjo Sychrovo. Vsled zelo slabega starta je takoj ob začetku zgubila okoli 3 m, ki jih je do cilja zmanjšala napram Sychrovi na V? m; Radideau je tukaj pretekla progo v času 8.8 sek. povprečno za 60 m 7.7 sek.! Sychrova je zasedla drugo mesto, 2 m za Francozinjo. Upoštevati moramo, da je naš rekord na 60 m 8. 1 sek. V skoikih, posebno v skoku v daljavo je Šantlova kljub temu, da je naša najboljša skakačica, pokazala precej nesigurnosti: V skoku v višino je skupno s Cimpermanovo in Francozinjo Laloz M. delila tretje in četrto mesto, s tem da Je preskočila 1.35 m. Višino 1.40 m je podrla z lahkim dotikom prečke s hlačicami. Pri skoku v daljavo je s skokom 4.70 m zasedla drugo mesto, vendar ga je vsled velike nekorektnosti in pristranosti sodniškega zbora izgubila, dasi je atletinja, ki je zasedla njeno mesto, imela najboljši skok 4.58 m. Njen najlepši skok je znašal 4.90 m. vendar vsled prestopa ni bil priznan. Enako čuden »prestop« se je zgodil Francozinji Gagneus, ki je v vrstnem redu za Čehinjo Smolovo preskočila 5.10 m; Smolova je prej preskočila 4.99 m in se plasirala s tem rezultatom na prvo mesto.
Prevčeva (ASK Primorje) je v tekih tuli naletela na mnogo močnejšo konkurenco in je vsled tega že v predtekih odpadla. Pri medmestnih tekmovanjih je v metu diska zasedla drugo mesto s srednjim rezultatom 26.88 m; par metov, pri katerih je prestopila, je bilo nad marko 29 m.
Cimpcrmanova (Atena) je v metu kopja pokazala, da je od vseh tekmovalk najbolj talentirana; kljub temu je morala prepustiti zmago Čehinji Olmerovi, ki je metala bolj izenačeno. Pri njej se je opažalo pomanjkanje smiselnega treninga, ker je bila z boljšo rokb boljša za ceVh 15 m, pri metanju z levo roko pa je znatno zaostala. Zasedla je drugo mesto z rezultatom 18.02 m (31.07 + 16.95), oziroma 46.78 m (30.84 *-15.94). V skoku v višino je, kakor smo prej omenili, delila tretje in četrto mesto s skoki 1 35 m odnosno 1.30 m.
Razen v dosedaj omenjenih disciplinah so morale naše atletinje, Šantlova startati v teku z zaprekami pri medmestnih tekmovanjih, Cimper-manova pa v metu krogle in teku 1000 m. Ako-ravno niso imele v teh disciplinah nikakega treninga, so se vendar dobro držale. Vsled srečnega naključja je Cimpermanova zasedla v teku 1000 m četrto mesto, v metu krogle pa šesto mesto z rezultatom 15.50 m. Šantlova je pri teku z zaprekami odpadla že v predtekmovanju, vendar se je zelo dobro držala, ker je zaostala za zmagovalko Laloz M. in drugo plasirano Sychrovo (obe svetovni rekorderki) za okroglo 4 m.
Od ostalih tekmovalk bi bilo omeniti Tomlje-novieevo (ASK Zagreb), ki je pri tromatchu zasedla v metu diska tretje mesto z rezultatom 28.69 m in Jovanovičevo (Jugoslavija Beograd), ki je pri teku z zaprekami pokazala zelo velik talent in se plasirala pri tromatchu na tretje mesto.
Predvsem bi tukiaj povdarili dejstvo, ki smo ga opazili pri naših atletinjah, t. j. da se še ne nahajajo v najboljši formi; to velja predvsem za teke in skoke. Z druge strani hočemo povdariti tudi za nas zelo razveseljivo dejstvo, ki so nam ga v Pragi priznali Francozi kaiklor tudi Čehi, da je naš materijal, ki ga imamo v metih boljši od njihovega in da je pokazal veliko boljšo tehniko. Izjavili so, da mnogo obetamo.
Ker se nahajamo pred damskimi olimpijskimi igrami, ki se vršijo v Goteborgu koncem avgusta, in je upati, da bodo tudi nam skromna sredstva dovolila nastop, pričakujemo od vseh naših atletinj, ki pridejo za sestavo naše reprezentance v poštev, da se z najresnejšim treningom pripravljajo in da se nam bodo pri bližnjih podsaveznih kakor tudi izbirnih tekmovanjih predstavile v najboljši kondiciji. Potem bodo tudi uspehi kljub znatno močnejši konkurenci kot v Pragi lahko lepši. In to želimo našim najmlajšim športnim reprezentantkinjam od vsega srca! — S. Sancin.
NOGOMET	—
Iz Ljubljane
Gostovanje zagrebških železničarjev
V soboto in nedeljo so gostovali v Ljubljani zagrebški »Željezničari«, ki so zapustili jako dober vtis. Zmagati sicer niso mogli v nobeni tekmi, vendar je njihova živahna, temperamentna igra zelo ugajala.
Željezničari : Hermes 2:2 (2:1). šiškarji so nad vse prijetno iznenadili in ako bodo jesensko sezono v taki formi, jim je odličen placement zagotovljen. Z izredno požrtvovalnostjo so nadoknadili pomanjkanje tehničnega znanja in so nudili gostom ves čas odprto igro. Posebno se je odlikovala obramba, v kateri je bil Pleš 1 kot gost, najboljši mož na polju. Občudovanja vredna je njegova mirnost. V elegantnem stilu odvzema žoge in jih doda točno najboljše stoječemu so-igraču. Njegov partner Sernec se odlikuje s hitrim startom in sigurnim osvobodilnim udar em. Tehnično sicer ni dorastel Plešu, vendar je vsled svoje hitrosti vselej popravil vsako napako. Trio je v vsakem oziru odlično izpopolnil vratar Ha-bicht. Držal je vse. Pri svojih akcijah ga je podpirala precej velika sreča, katero pa ima navadno vsak dober vratar. Tem trem gre glavna zasluga na neodločnem rezultatu. Krilska vrsta je igrala skrajno požrtvovalno in je mnogo pripomogla k uspehu. V napadu je zadovoljil edino le notranji trio. Zelo slabo je bilo levo krilo, ki ni nikdar
držalo mesta. Prav dober je bil Kos, ki se pa mora odvaditi nepotrebnega zadržavanja žoge.
Gostje so naredili dober vtis. Izvrsten je mladi vratar. Branilca imata dober start na žogo. V krilski vrsti je izvanreden levi krilec. Napad je najboljši del moštva; posebno nevarna sta levo krilo in desna zveza. Moštvo je izredno hitro in ima dobro šolo, posebno stoping jim je siguren. Kombinacija je v polju večinoma polvisoka, pred golom pa nizka. Sodil je dobro g. Ahčan. Tekma je zaslužila mnogo več obiska.
Reprezentacija LNP : Željezničari 6 : 1 (1 : 1).
Poskusna tekma reprezentance ni zadovoljila. Odsotnost Pleša in Omana se je videla na vseh koncih. Napadalha vrsta je bila posebno v prvi polovici nemogoča. Napad ni imel nobenega vodje, pač pa tri zveze. Videli nismo nikake smiselne kombinacije, solo poskusi se pa niso obnesli. — Tergletz kot vodja je odpovedal. Pri Rapidu je najboljši mož, v tuji, neznani okolici pa se ga sploh ni opazilo. Doberlet je iskal spas v solo poskusih, vendar to ni rodilo uspeha. Erman II je oddal sicer nekaj bombnih strelov, ki so pa vedno zgrešili cilj. Od kril je bil Kreč boljši, vendar tudi on ni zadovoljil. Heirman je igral brez volje, vtis pa je nekoliko popravil z dvema lepima goloma. V drugi polovici je igral napad dosti boljše, vendar je rezultat osebna zasluga Doberleta. Podsavezni kapetan metra na vsak način spremeniti formacijo napada in gledati kolikor mogoče, da ne pokvari homogenosti. Krilska vrsta je sicer zadostila svoji nalogi, vendar smo od nje več pričakovali. Vsak za se je bil dober, toda skupno pa niso zadovoljili. Preveč so zadržavali žogo in s tem omogočili nasprotniku kritje. V igri z glavo so bili vsi trije prav dobri, v tehničnem oziru mnogo boljši od vis-a-visa. Branilca sta bila nesigurna, kar znači nevigranost. Beltram je bil v drugi polovici precej boljši. Vratar Erman I je zadovoljil. Željezničari so se v prvi polovici dobro držali, kesneje pa je odpovedala obramba. Napad je igral mnogo preveč nervozno in je vsled tega zastreljal nekatere povsem sigurne pozicije. V krilski vrsti je bil zopet najboljši levi krilec. Obramba je bila precej nesigurna in je zgrešila v drugi polovici dva gola. Sodnik g. Deržaj je ime! slab dan. Spregledal je precej napak gostov, medtem ko je pri domačih videl vsako malenkost. — Gledalcev okrog 200.
Igra je potekla ves čas v rahli premoči reprezentacije, gostje so le sporadična napadali. Domači zastreljajo v prvi polovici nebroj šans, posebno Herman, ki je namesto, da centrira, sam streljal iz nemogočih pozicij. Prvi gol zabije Herman iz out črte. Željezničari izjednačijo po desni zvezi. V drugi polovici zabije Daberlet po vrsti tri gole. Malo pred koncem plasira Tergletz »rol-ler«, v zadnji sekundi sledi še en gol Hermana.
Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije.
Pretečeno soboto in nedeljo so se vršile prve letošnje tekme juniorskih moštev za prehodni pokal SK Ilirije. Odigralo se je tri tekme I. kola in sicer:
Ilirija : Slavija z rezultatom 10 :0.
Olimpija : Panonija z rezultatom 4 : 3 ter
Olimpija : Reka z rezultatom 3 : 1.
Obširneje poročilo prihodnjič.
Iz Maribora
SK Sturm (Gradec) : TSK Merkur 14 : 1 (5 : 1).
V soboto, dne 17. t. m. je SK Sturm odigral prijateljsko tekmo proti TSK Merkurju in izvo-jeval visoko zmago. Gostje so sicer nastopili s tre-
mi rezervami, vendar so predvedli igro, ki zasluži popolno priznanje. V igri z glavo so naravnost presenetili in tudi v ostalem so znatno nad-kriljevali nasprotnika, ki je po daljšem odmoru zopet začel nastopati. Najbolj je pri gostih ugajal srednji krilec, ki je dosledno pobiral vse žoge, ki jih je vračala požrtvovalna obramba TSK Merkurja. Njej se je zahvaliti, da je razmerje prvega polčasa ostalo tako ugodno. V drugem polčasu je tempo sicer popustil, vendar je bil uspešnejši za goste, ki so dosegli še 9 golov. »Merkurju« je odrekla celo obramba, napad pa ni izrabil niti najugodnejših šans, tako da gostje niso imeli ravno težkega posla.
Sodil je g. Radolič nepristransko in v zadovoljstvo obeh moštev.
SK Sturm (Gradec) : I SSK Maribor 9 : 3 (2 : 1).
Nedeljska tekma, ki jo je odigral I SSK Maribor proti prvaku graškega okrožja SK Sturmu je potekla pod skrajno slabim, neodločnim in pristranskim vodstvom sodnika Frankla. Toda vsaka stvar in tudi potrpežljivost ima svoje meje. Ogorčenje občinstva je povodom pristranosti g. sodnika doseglo višek. Nedeljski tekmi lahko pripiše konec svoje sodniške karijere, kajti dvomljivo je, da bi mu naši športni krogi ponovno dajali možnost zlorabljati sodniško avtoriteto in jemati ostalim sodnikom ugled.
Prvi polčas skrajno napete tekme je potekel v znamenju enajstmetrovk. Dve sta bili diktirani v korist »Sturma«, ena pa v korist »Maribora«.
Tudi drugi polčas je, bil otvorjen z enajstmetrovko v korist »Sturma«, ki je vodil s 3 : 1. Po enajstih minutah neodločilne borbe, je »Mariboru« vendar uspelo doseči po Vodebu prvi kombinirani gol. Nato je prevzel inicijativo Sturm in dosegel zaporedoma dva gola. V 24 min. doseže »Maribor« po Vodebu tretji gol, a ga sodnik radi protesta »Sturma« razveljavi, kljub temu, da ga je priznal. Toda takoj nato zmanjša »Maribor« razmerje po Bertonclju na 3:5. »Sturm« je bil v znatni premoči, a g. Franki ga je stalno podpiral. Vsak obrambni poizkus »Maribora«- je kaznoval in ustvarjal vedno več prilike za nasprotnike. »Sturm« doseže zopet dva gola, a osmega zabije iz očitnega of sida, česar sodnik ni videl. Pod takimi okoliščinami se je moralo boriti slabejše moštvo, proti izborno igrani in tehnično boljši enajstorici »Sturma«. Kako porazno so krivične in pristranske odločitve uplivale na moštvo, ve sodnik sam najboljše. Grajati pa je treba predvsem to, da je za vsako krivico storjeno »Mariboru« skupina '»Svobodašev« vzklikala sodniku in uživala nad očitno pristranostjo.
Najlepše izpričevalo naj bo g. Franklu izjava spremljevalca igralcev SK Sturma, ki jo je javno podal pred publiko, namreč da g. sodnik ne zna soditi. Mislimo, da to zadostuje.
Gostje so napravili najboljši utis in želi obilo priznanja. Posebno se je odlikoval Greiner. Wening ki je nastopil mesto Strakowitsa je zabil 5 golov, Qroszy 3 in Waldhauser enega.
Vekoslav Cizelj.
Iz ostalih krajev države II. kolo državnega prvenstva
Zmage favoritov. — Finalista Jugoslavija in Gradjanski.
Zagreb
Gradjanski (Zagreb) : Slavija (Osijek) 7 : 0 (1:0). Lepa igra Slavije, slabša toda koristnejša Grad-janskega. Zaslužena zmaga.
V drugem kolu drž. prvenstva sta si stala nasproti Gradjanski, ki se je prošle nedelje kva-
lificiral z zmago nad ljub. Ilirijo ter Slavija, ki je imela letos to srečo, da je ostala prosta.
Igra, ki se je vršila ob hudi vročini, je potekla še dovolj živo; inspiratorji te živahnosti so bili Osiječani, ki goje polvisoko igro, katero je Gradjanski takoj kopiral in s tem povzročil, da je v prvem polčasu zabil le en gol. V premoči je bil vso igro Gradjanski, a je to premoč izrabil šele v drugi polovici, ko je Slavija izčrpala svoje moči.
Najboljši del moštva Grad Janškega je bila njegova ožja obramba, najslabši halveslinija, medtem ko je forvvard z ozirom na nemogočo postavo igral še precej dobro.
Slavija je pokazala to, kar smo od nje pričakovali. Obramba, dokler ni bila izčrpana, dobra, v halvesliniji se je izkazal posebno centerhalf, forward odgovarjajoč, le brez najmanjšega elana.
Postave moštev: Gradjanski: Mihelčič, Man-tler — Remec, Ivančič — Rupec — Artl, Sarasz
—	Hitrec — Peršfea — Vragovič — Giller.
Slavija:	Griinbaum, Rožič — H oder, Hrs.
Petelin — Bujher, Rukavina — Raffay — Rabe!
—	Dragovič — Andičič.
Takoj početkom igre napada Gradjanski ter izsili iz svojega 4 kota v 24. minuti svoj edini gol tega polčasa; zabil ga je Hitrec z glavo.
V	drugem polčasu je Slavija izčrpana in Gradjanski povišuje v 1. min. po Hitrecu, v 13 min. po Perški, v 20. min. po Gillerju radi off-sidea Perške. Sledi v 38. min. 11 metrovka, katero pretvarja Giller v 5. gol in v 41. min. po solo - akciji v šesti. Zadnji gol zabije Hitrec v zadnji minuti.
Sodnik g. Vodišek je grešil precej v presoji off-sideov in foulov, s čimer pa ni dovolj škodoval nobenemu moštvu; le 11 metrovka je bila problematična in je ni bilo treba diktirati, ker interpretacija pravil pravi, da je treba samo namenoma storjeno roko v baz. prostoru kaznovati z najstrožjo kaznijo, t. j. z 11 m. Za prihodnjič prosim! Gledalcev je bilo ca 5000.
V	predigri je Viktorija sigurno zmagala nad izvrstno rezervo Gradjanskega (3 :0), pri kateri je po daljšem presledku zopet nastopil Šifer.
Lj.
Beograd
Jugoslavija - Hajduk 5 : 1 (2 : 1).
Na igralištu BSK. a predi preko 6.000 gledalaca održla se je ova utakmica za državno prvenstvo, koja je donela Jugoslaviji zaslužnu i sigurnu pobedu. Istina skore ne odgovarja igri, rezultat 3 : 1 bio bi naj realniji. Pogotovo kad se uzme da je jedan gol Gozari R. rukom dao svome klubu, a jedan pao sa krivo dosudjenog penala.
Jugoslavija, koja je igrala u sastavu, Nikor lič - Ivkovič, Stakič - Popovič, Petrovič, Markovič - Djurič, Jovanovič, Luburič, Petkovič, Sekulič, dala je jednu od svojih najboljih igara. Naročito su dobro igrali Ivkovič, Petkovič, a osobito Sekulič, koji je bio skoro nosilac svih navala i šteta je, što je bio namerno blesiran u prvom poluvremenu po Poduje V.
Hajduk, koji je izašao u postavi Gozari O., -Bonačič A., Gazari R. - Reič (Poduje V.), Kurir, Poduje V (Reič) - Poduje Š., Benčič, Markovina, Bonačič M., Radič, predveo je vrlo slabu igru, naročito su igrali grubo, šta je publika propratila burnim negodavanjem. Kod njega su se svidjali Gazari O., koji je vrlo lepo branio, Kurir in Radič. Bonačič A. je igrao izvrsno, ali je bio strahovito grub, kao i Kurir i Poduje V. Naravno da surovost Hajduka prihvatili su i neki igrači Jugoslavije, kao Stakič i Petkovič. Jugoslavija je imala
polovinu prvog i drugog poluvremena u svojim rukama, a ostalo vreme Hajduk. Ali Jugoslavija je bila prodornija i efikasnija, nije se skanjerala pred golom, več je odmah pucala, dokle je kod Hajduka bilo obratno. Golove polučili za Jugoslaviju 1 Sekulič,- 1 Petkovič, 2 Luburič (1 sa penala). 1 out-gol Gazari II. Za Hajduka Markovina. Sudio vrlo loše g. Čajagi iz Subotice. Nije znao suzbiti surovost iz početka, a kad je počeo stirožije kažnjavati, bio je dOjCkan.
Mil. Pav.
Bečkerek: WAC (Dunaj) : SK Obilič 9 : 0 (5 : 0).
Subotiča: WAC (Dunaj) : Sand 5 : 3 (3 : 1).
Iz inozemstva
Dunaj: Dolnja Avstrija : Dunaj (amat. moštvo) 3 : 2 (2 : 2). Dolnja Avstrija je zmagala šele v podaljšku. Igra je bila radi teme predčasno zaključena. Strassen-bahner : Hertlia 5 : 4 (1 : 3); Vor-\varts 06 : Nicholson 2 : 2.
Gradec:	Hakoali (Dunaj) : Strassenbahn - Ha-
koah komb. 4 : 2 (2 : 1); Hakoali (Dunaj) : GAK 1 : 0.
Temešvar: Amateure (Dunaj) : Temesvari A. C. 5 : 1 (3 : 1).
Stockholm: Švedska : Kalija 5 : 3 (3 : 1). Ob zaključku igre je prišlo do velikih škandalov. Pri streljanju enajstmetrovke proti Italiji je Italijan Levratto dejansko napadel sodnika Danca Johan-sona, nakar je publika vdrla v igrišče. Policija je napravila red.
LAHKA ATLETIKA —
Mednarodna lahkoatletska tekmovanja v Franciji.
V Parizu ozir. Verdunu so se vršila ob priliki proslave francoskega narodnega praznika velike lahkoatletske prireditve, ki so se jih udeležili številni svetovni atleti, med njimi tudi oni, ki so se vračali iz angleških lahkoatletskih prvenstvenih bojev. Prvi dan se je vršil meeting v Verdunu in je prinesel sledeče rezultate: 100 m: Cerbonney (Francija) 11.1; 200 m:	Cerbonney
22.8; 400 m: Fritz (Nemčija) 50.1; SCO m: Martin (Švica) 1:56.4; krogla: Paoli ;Francija) 13.3 m• Disk: Egri (Madžarska) 41.07 m; kopje: Szepes (Madžarska) 58.72 m.
Drugi dan so se vršile tekme na Pershingo-vem stadiju v Parizu; udeležba je bila mnogo večja. Rezultati so nastopni:	100 m:	Theard
(Francija) 11.4; 400 m: Paul en (Holandska) 49.6; 200 m: Mourlon (Francija) 22.4; skok ob palici: Karlovits (Madžarska) 3.9 m! (boljše od madžarskega rekorda). Skok v daljavo: Dikeman (Amerika) 7.13 m; krogla: Egri (Madžarska) 13.57 m; Disk: Egri (Madžarska) 43.21 m; Švedska štafeta: 1. klub Ahil 2 :02.2.
KOLESARSTVO
Kolesarska dirka ASK Primorja.
ASK Primorje, kolesarska sekcija, priredi v nedeljo, dne 25. t. m. medklubsko kolesarsko dirko na progi Ljubljana - Kranj - Radovljica -Lesce - Bled okrog jezera, in nazaj po isti progi (106 km). Start in cilj v šiški, pri km 2. Start je točno ob 13. uri; cilj približno ob 16. Za dirko so razpisane sledeče nagrade: 1. darilo in diploma; 2. srebrna kolajna z okvirjem in diploma; 3. pozlačena kolajna z okvirjem in diploma; 4., 5. in
6. kolajne. Prijavnina Din 10.—. Prijave sprejema načelnik sekcije, g. Franc Brumat vsak dan v kavarni »Zvezda« od 18. do 19. ure. Dirka je odobrena od kolesarskega podsaveza, ki priporoča vsem včlanjenim klubom, da se dirke polnoštevilno udeleže. Dirka je posebno zanimiva vsled tega, ker je na tako dolgi progi prva v tej sezoni. Občinstvu je dana prilika, da dobi vpogled v razvoj in napredek naših dirkačev. K dirki so se že prijavili najboljši dirkači Ljubljane; pričakuje pa se tudi udeležbe zunanjih klubov.
Kaj bo z našo reprezentanco za svetovno prvenstveno dirko? Preteklo nedeljo se je vršila v Zagrebu nekaka izbirna dirka za udeležence cestnega svetovnega prvenstva v Milanu. Kakor smo informirani, je savez zavzel napram dirkačem kolesarskega podsaveza Slovenije zelo čudno stališče. Baje jim je start v gornje svrhe sploh nepotreben. Tudi glede finančnega vprašanja se je postavil savez na popolnoma nekorektno stališče. Savez je instanca, ki naj čuva interese vseh svojih članov, posebno še, če gre za mednarodne nastope naših kolesarjev. Drugič podrobnejše!
Tour de France.
V	zadnji številki smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti kratek pregled o poteku velike francoske kolesarske dirke.
Osma etapa se je vršila 3. julija iz Les Sab-lesa do Bordeauxa in je znašala 285 km. Belgijec Josip Van Dam je zmagal v 12 : 00 : 08. Tik za njim so sledili Frantz, Sellier, Hardy in Vanden Casteele. Na šesto mesto se je plasiralo 37 dirkačev. Kilometer pred ciljem je vozilo skupno 42 vozačev. Bottechia je bil klasificiran kot šesti. .
V	deveti etapi (189 km) med Bordeauxom in Bayone je zmagal Luksemburžan Nikolaj Frantz, ki je vozil 7 : 38 : 19 s srednjo hitrostjo 24.758 km na uro. Tik za njim je prišel Van Dam. V celem je privozilo na cilj še 76 dirkačev. V skupni klasifikaciji vodi zopet Van Slembroeck s 126 : 20 : 00. Minuto za njim je Dejonghe. Bottechia je na enajstem mestu in najbrže z njim letos ne bo mnogo.
V	deseti etapi, ki je bila 326 km dolga in je vodila od Bayonne do Luchona, je zopet zmagal Belgijec Lucien B u y s s e , ki je privozil v cilj 20 minut predi ostalimi in se s tem dokopal tudi
■..v splošni klasifikaciji na prvo mesto, kjer vodi s časom 144 : 03.55. Proga je bila zelo težka in se je dvignila na najvišjem mestu do 2122 m. Ceste so bile v zelo slabem stanju. Pri vožnji v dolino se je Benoit težje poškodoval na glavi in je moral odstopiti. Kot drugi se je plasiral Italijan Aimo.
Enajsta etapa (323 km) med Luchonom in Perpignanom je prinesla zopet zmago Belgijčem. Zmago je odnesel zopet najboljši gorski vozač Lucien Buysse, ki je prevozil progo v 12 : 31 : 16. Njegov brat Jules, ki se je spravil na drugo mesto, ga je na progi pridno podpiral. Tretje mesto je pripadlo tudi Belgijcu Mertensu. V splošni klasifikaciji vodi z več kot eno uro Lucien Buys-se, ki mu sledi Dejonghe. Italijani v tej progi niso imeli sreče.
Luksemburžan Frantz se je v dvanajsti etapi med Perpignanom in Toulonom (400 km) zopet postavil kot zmagovalec etape. Vozil je 17 : 12 : 32. Vreme in ceste so bile ugodne. Tik za njim je pripeljal Sellier, četrti je bil Italijan Aimo. V splošni klasifikaciji vodi še vedno Lucien Buvsse s približno 40 minutami.
Trinajsta etapa med Toulonom in Nizze (280 km) je prinesla Frantzu zopet zmago. Rabil je za progo 11 : 31 : 10 in vozil s povprečno hitrostjo ‘24.312 na uro. Kot drugi 'je bil v istem času pri-
znan Bidot; Italijan Aimo je bil sedmi. Etapo je prevozilo še 48 dirkačev. V splošni klasifikaciji vodi Lucien Buysse. Na drugo mesto se je prerinil Frantz, ki zaostaja za 1 uro 20 minut. Aimo je sedmi.
Štirinajsto etapo je zmagal prvi in sam Jernej Aimo. Proga je vodila iz Nizze v Brtaneon in je znašala 275 km. Drugi je bil Sellier, 7 minut za njim. Italijani so njegove »vittorie« celo veseli. S to zmago se je Aimo dvignil tudi v splošni klasifikaciji na tretje mesto.
Petnajsta etapa (303 km) je vodila iz Brian-eona v Evians les Bains. Na tej je zmagal v času
Razno
Zagrebškim »Novostim« v album. Pri oceni sodnika Vodiška pri semifinalni tekmi Gradjau-ski - Slavi ja (Osijek), ki se je vršila preteklo nedeljo v Zagrebu, so prinesle Novosti« tale stavek:	»Sudac Vodišek slab. Da je »Slovenski
sporte vidio njegovo sudjenje, ne bi se trebao žaliti na sudjenje g. Joksiča iz Beograda«. Na to »strokovnjaško« oceno »Novosti« moramo reči le toliko, da mi obsojamo in utemeljujemo svojo sodbo o vsakem slabem vršenju sodniške funkcije, pa naj izhaja od kogarkoli. Glede kvalitete g. Joksiča pri prvenstveni tekmi Gradjanski-Ilirija so si bili vsi listi edini. Pa še drugič tako!
Avtomobilski svetovni rekord v 24 orali. Dne 10. t. m. je dosegel šestcilindrski Renault na avtodromu v Montlheryju nov svetovni rekord v 24 urah. Prevozil je v tem času 4167 km 578 m, lorej povprečno na uro 173.649 km. Zadnji krog (2.5 km) je vozil 48 sek., kar znači povprečno hitrost 191.118 km. Renault je potolkel s tem stari svetovni rekord za 497.249 km. Dosedaj sta držala svetovni rekord (3670.329 km) Angleža Duif in Bamato na Bentleyu, ki sta ga postavila 22. septembra 1925.
Spor radi zlatega pokala mesta Prage. Izvr-ševalni odbor CSAF-a je razveljavil zmago DFC-a v turnirju za zlati pokal Prage. Razveljavil je propozicije tako, da je treba igro med Sparte in DFC-om, ki je bila 8 minut pred koncem prekinjena, ponoviti v celoti. Ni izključeno, da se DFC sedaj sploh ne bo več udeležil turnirja.
Prvi poskus za preplavanje Rokavskega zaliva se je te dni ponesrečil. V noči od srede na četrtek je startal od rta Griz-Nera na francoski obali Anglež Frank Perks. Na parniku, ki ga je spremljal, se je nahajal tudi njegov trener. Plavač je moral na polovici pota odnehati, ker vsled goste megle ni mogel naprej.
Srednjeevropski pokal. V nogometnih krogih se je pričelo razpravljati o tem, da bi se odigralo
12 : 09 : 08 Frantz s srednjo hitrostjo 26.125 km na uro. V splošni klasifikaciji je slika sledeča: 1. Lucien Buysse 210 : 02 : 25; 2. Frantz 211 : 22 : 00; 3. Aimo 211 : 25 : 14.
Po zadnjih poročilih je ostala razvrstitev mest tudi v preostalih etapah nespremenjena. Zmago je odnesel Belgijec Lucian Buysse v 238 : 44 : 25. Odločilne za prvo mesto so bile gorske proge v Pirenejih, kjer je mladi vozač mnogo pridobil. Na drugo mesto, 1.22 : 25 za prvimi, je prišel Luksemburžan Frantz, na tretje, 26 sekund za njim pa Italijan Aimo.
nekako si'ednjeevropsko prvenstvo. Ker so se pa pri izvedbi tega načrta pokazale razne neprilike, posebno glede tega, kdo bi bil upravičen tekmovati, je znani dunajski nogometni vodja in zvezni kapetan Meisl stavil predlog, naj bi se tako srednjeevropsko nogometno tekmovanje vršilo za poseben srednjeevropski pokal. Pravico sodelovanja bi imeli štirje semifinalisti v državnih pokalnih tekmah. Predlog je vsekakor vreden vsega uvaževanja.
Srečna Španija. Finančni položaj nogometnih klubov v Španiji je vreden zavidanja. Glavna moč španskih klubov leži v njegovem članstvu, ki ima prost dostop na vse klubove prireditve. Najboljše situiran je v tem pogledu F. C. Barcelona, ki šteje okoli 30 tisoč članov. Kaj pa pri nas? Malo članov, in še ti bi najrajše dobili zato od kluba nagrade?
Kako sprejemajo Nemci svoje zmagovalec na športnih tekmah v inozemstvu? Znani nemški sprinter Carts, ki je nedavno zmagal na 100 m pri bojnih igrah v Kolnu, je odšel nato na lahkoatletsko prvenstvo Anglije. Tudi tamkaj se je plasiral izborno. Ko se je vrnil v rojstno mesto Stuttgart, ga je pričakovala na kolodvoru večtisočglava množica, ki mu je prirejala burne ovacije. Spremila je zmagovalca v 'impozantnem sprevodu z bakljami in godbo v neko dvorano, kjer ga je pozdravil mestni župan in zastopniki drugih oblasti.
Ves klub — suspendiran. Budimpeštanski športni klub Vivo AC je bil vsled podkupovanja igralcev drugih klubov z namenom, da bi pri tekmah na polju favorizirali moštvo VAC-a in mu tako pripomogli do zmage, pred kratkim za dobo enega lela suspendiran. Kazni, ki so bile že pred tem izrečene nad klubovimi funkcionarji in posameznimi igralci, so bile potrjene. Kazen je postaka takoj pravomoćna. Madžarska nogometna zveza je s tem dovolj ožigosala nezdrave razmere v svojih »amaterskih« klubih.
Pregled nekaterih „Tour de France".
v letu	prijav- ljenih	star- talo	došlo na cilj	proga v km	Število etap	zmagovalec	v času	povprečna hitrost na uro	11. mesto	lil. mesto
1903	80	60	18	2428	6	Carin Mavricij	94:33	25-288	Pothier	Augerau
1914	168	145	55	5400	15	Ihys Filip	200:28:48	27-028	Pe’lissier	Alavoine
1919	129	67	1 1	5500	15	Limbol Firmin	231:07:15	24-954	Alavoine	Christophe
1924	183	15?	61	5425	15	Boltecrhia Ofavij	226:18:31	23-958	Frantz	Buysse L.
1925	148	130	49	5430	18	Botterchia Btavij	219:10:18	24-775	Buysse L.	Aimo
1926	161	126	41	5745	17	Biiysse Lucien	238:44:25	24060	Frantz	Aimo
Med vojno se tekme niso vršile.
Službene objave
Službeno iz Lhp.
Vse odbornice in odbornike se opozarjajo, da se vrše redne seje odslej redno vsak pondeljek ob K21. uri v kavarni Emona. K prihodnji seji t. j. v pondeljek se ponovno pozivajo članice S. K. Ilirije : Oman, Jermol II, Petan. MO v Mariboru se ponovno poziva, da nemudoma pošlje vse zahtevane podatke o blag. stanju etc. SD Rapidu se naroča, da čimprej pošlje prijavnino za Kirbiš
Meno v znesku Din 10.—, da se lahko izvede verifikacija. Poziva se g. Vončina, da pošlje takoj sodniško poročilo o tekmi Adria : Maribor z odgovarjajočo sod. takso v znesku Din 20.—. SK Iliriji se ex presidio dovoljuje nastop v Celju dne 25. t. m. v propagandni tekmi proti I SSK Mariboru. Za torek dne 27. t. m. določa tehnični referent trening tekmo ljubljanske reprezentance proti kompletni I, družini ASK Primorje. Trening tekma se vrši na igrišču SK Ilirije ob 7. uri. V garderobi je biti točno ob %7. sledečim igralkam:
Cimperman, Zupančič, Schiffrer, vse Atena; dalje Koch II, Bernik, Jermol II, Cerkvenik Jermol I. vse Ilirija ter Krisch, Prekuh, Zanner, Jenko, Erbežnik, Modic, Kačič, Kump, Vidic, vse Primorje. S seboj je prinesti kompletno opremo. Proti vsem. ki se pozivu ne odzovejo, se bo nastopilo najstrožje v smislu pravil. — Tajnik.
Le iz mase športnikov bomo dobili olimpijske zmagovalec!
Vsem športnikom!
Naš list bo v kratkem zaključil pol leta obstoja. Ta doba je zelo kratka in ni treba, da bi se nanjo ozirali s ponosom. Zadovoljni pa smo lahko, da se je list kljub izredno težkim gmotnim in drugim prilikam obdržal in toliko razširil, da ga danes pozna vsa naša in tudi zunanja sportska javnost.
Naše delo s tem še dolgo ni končano! Stremeli bomo, da list še izpopolnimo in mu damo obseg in obliko, ki bi ga kot edini slovenski sportski list zaslužil. Za ta cilj pa potrebujemo Vaše pomoči! Stopite v vrste naših naročnikov in sotrudnikov! Z malenkostno žrtvijo lahko mnogo koristite procvitu in razširjenju športne ideje!
Vse športne organizacije, klube in posameznike nujno prosimo, da posvetijo svojemu edinemu strokovnemu glasilu več pozornosti in mu pomagajo, da bo lahko tudi v bodoče zastopal slovenski sport v okvirju vsega jugo-slovenskega sporta, ki je propagande in popularizacije po novinah tako nujno potreben!
Naj naš apel ne zadene na gluha ušesa, temveč prinese take sadove, ki bodo listu prorokovali bodočnost, da je ne bomo veseli samo mi, nego vsa naša objektivna sportska javnost!	Uredništvo in uprava.
KOLESA
RADIO-
aparate
e
najboljše pri
J. G O R E C
LJUBLJANA, palača Ljubljanske Kreditne banke
SPECIJALNA TRGOVINA GUMENIH IZDELKOV
STARI TRG št. 26
Nudim po konkurenčnih cenah prvovrstne tenis, telovadne in nogometne čevlje, nadalje opremo za nogomet kakor: žoge, varovala (Knieschiitzer), duše itd. — Poleg tega vse vrste predmetov iz gumija. —
Z N I Ž A N E CENE
in največje skladišče dvokoles, motorjer, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovstnih nadomestnih delov, pneumatike. — Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. ,XRIBUNA< F. B. L-, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4
Po povodnji katastrofalna vročina?
Ni izključeno. Da ostanemo zdravi, je nujno potrebno primerno lahno oblačilo. — Tennis blago, platnene obleke, hlače, suknjiče v raznih modernih barvah, lister suknjiče, covercoat obleke in blago, ter krasne srajce omogoči vsakomur kar najceneje kupiti tvrdka
Diagu StM, Lilijam
Trpežnost, solidnost In tovarniške cene so
najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke.
Športniki proti nakoasnici svojega kluba imajo 3 % popust.
Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2
KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana
Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za >Konzorcij Slov sporta<: Joso Goreč. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.