Novoletne prireditve v Kočevju Pri občinskem odboru SZDL in ZPM v Kočevju je bil imenovan odbor za pripravo novoletnih prireditev, ki je delo že dobro zastavil. Člani odbora so zadolženi po skupinah za posamezna dela, katerega so se resno lotili. Sestavljeni program predvideva naslednje prireditve: % 25., 26. in 27. decembra ob 16. uri priredi DPD “-Svoboda« v Kočevju igrico »Kekec in Mojca« za otroke, 29. de-eembra ob 20. uri pa za odrasle. Igrica bo v Seškovem domu. C 28. decembra ob 16.30 uri baklada pionirjev osemletk Jožeta Seška in Mirka Bračiča na zbornem mestu pred samskim blokom, kamor bo prišel redek Mraz s spremstvom in bo imel krajši program. £ 29. decembra ob 16.30 uri prihod Dedka Mraza na oder pred samskim blokom, kjer bo spet kratek program in bengalični ogenj ter ognjemet. Na obeh teh prireditvah bo sodeloval trio »Roški fantje«. % 25., 26., 27., 28. in 29. decembra bo vsak dan od 14. do 18. ure v dvorani množičnih organizacij (za komitejem) otroški sejem, na katerem bodo prodajali slaščice, igrače, knjige i* druge dobrote. C 27., 28. in 29. decembra bo obiskal Dedek Mraz vse šole in varstvene ustanove. Prireditev naj se udeleže tudi predšolski otroci, ki ne obiskujejo otroških varstvenih ustanov, a bodo na to prireditev še posebej vabljeni. Ob novoletnem praznovanju zaključujemo tudi »Jugoslovanske pionirske igre« za leto 1961. Vsem pionirjem čestitamo za dosežene uspehe in želimo, da bi prihodnje leto sodelovali pri našem delu prav vsi pionirji. Da bo veselje popolno, je •dbor pripravil kolektivna darila za pionirske odrede in varstveno vzgojne ustanove s sredstvi, ki so jih prispevala naša podjetja za ta novoletni sklad. Podjetjem se za prispevke v imenu vseh naših pionirjev in cicibanov prav lepo zahvaljujemo. Pionirjem in cicibanom želimo mnogo srečnih in veselih uric ob novoletnih prireditvah, čestitamo jim za dosežene uspehe pri »Jugoslovanskih pionirskih igrah« in jim hkrati želimo srečno novo leto 1962. Odbor Ge tožimo izgubimo stranke Proslava pionirjev šole M. Bračiča Kočevje ob Dnevu republike Razstava JLA Od 15. do 17. decembra so si lahko Ribničanje od 18. do 26. decembra pa Kočevarji ogledali zanimivo razstavo »Vojaški dnevi«. Razstava je bila skrbno pripravljena in posvečena praznovanju Dneva JLA 22. decembru. Ogledalo si jo je precej odraslih, še več pa mladi.v-c. Posvet o pravilnikih Problematika sprejema pravilnikov v gospodarskih organizacijah in kadrovska služba v podjetjih, so bile najvažnejše teme posvetovanja direktorjev ribniških podjetij 14. decembra v Ribnici. Posvetovanje je sklical Obč. odbor SZDL. Pa poglejmo, kako so daleč s temi stvarmi: Razstavljene slike so prikazale delo naše armade, njene stike z ljudstvom in njen pomen v naši socialistični domovini. Prikaže nam vojaka, ki ni samo vojak, ampak mlad človek v uniformi, ki se zna zabavati, ljubiti in živeti. Iz slik je videti tudi tesno prijateljstvo med starešinami in vojaki. Starešina ni vojaku samo vzgojitelj, temveč tudi prijatelj in tovariš, ki mu s svojim znanjem in izkušnjami pomaga ob vsaki priložnosti. On je vedno z vojaki, spremlja jih, uči in popravlja njihove napake kot tovariš tovarišu. Razstava nam tudi pokaže tesno sodelovanje JLA z ljudstvom. Slike prikazujejo vojake-trakto-riste, ki pomagajo pri delu na polju, spet druge prikazujejo gradnjo mostov, cest... To je naša armada, naša, resnično ljudska vojska, ki je pripravljena povsod priskočiti na pomoč, pa naj bo v gospodarskem, kulturnem ali kakršnem koli pogledu. Vedno je JLA pripravljena pomagati. Ko gledaš te slike, moraš pritrditi besedam tovari- TRGOVINA: Oba pravilnika so že sprejeli in sta že stopila v veljavo. Delovni kolektiv je obravnaval pravilnika najprej po poslovalnicah (ekonomskih enotah), potem pa so razpravljali še na skupnem sestanku celotnega kolektiva. Imajo točkovni sistem nagrajevanja. »GRADBENIK«: Priprave za izdelavo pravilnika so bile dobre. Oba pravilnika sta pripravljena, da izreče o njih zadnjo besedo še delovni kolektiv. »GALANTERIJA« Stodražica: Delavski svet je pravilnika že sprejel, po 20. decembru pa bo razpravljal še delovni kolektiv. Trgovsko podjetje TRAVNA GORA, Sodražica: Delovni kolektiv je oba pravilnika že sprejel. Obračunavanje po novem pravilniku bodo začeli od 1. januarja 1962 dalje. Podjetje ima v svojem sestavu ekonomske enote. Za osebne dohodke so določili 80, za sklade pa 20 %. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE Ribnica: Oba pravilnika, tako o delitvi osebnega dohodka in delitvi čistega dohodka, sta pripravljena. Sedaj bodo o • njih razpravljali še po ekonomskih enotah, tako da bodo vsi člani kolektiva seznanjeni podrobno o delitvi dohodkov. Na LIP imajo 4 ekonomske enote. Trgovsko podjetje SUHA ROBA Sodražica je sprejelo pravilnika že v oktobru. Kolektiv je pred sprejemom podrobno razpravljal o vseh podrobnostih. V tem podjetju So določili za sklade 40 %, za osebne dohodke pa 60 % od ustvarjenih sredstev iz čistega dohodka. Tudi v KOVINSKEM PODJETJU RIBNICA imajo točkovni sistem nagrajevanja. Pravilnika sta pripravljena in bosta v teh dneh sprejeta. Najprej so pripravili pravilnik o delitvi •sebnega dohodka. Novi pravil- nik o delitvi čistega dohodka bo stimulativno vplival na povečanje proizvodnje in s tem večjih dohodkov zaposlenih ljudi v podjetju. V kmetijski zadrugi Sodražica sta oba delavska sveta in zadružni svet pravilnike že sprejela. V okviru zadruge imajo devet obračunskih enot. V KZ Ribnica bodo sprejeli pravilnika v teh dneh. V zadrugah so imeli precej dela pri sestavi pravilnikov, ker imajo raznolika dela in normative. Pa še tole: gozdarstvo prinaša lepe dohodke, živinoreja s kmetijstvom pa sta pasivna. Vse to je treba vskladiti, da so delavci v kmetijstvu kot gozdarstvu pravilno nagrajeni. V podjetju »ŽIČNE TKANINE« Sodražica je o pravilnikih najprej razpravljal upravni odbor, potem pa delavski svet, ki ga sestavlja celotni kolektiv. Pravilnik so že sprejeli. Tudi delovni kolektiv OPE- Takih zborovanj si še želimo V torek, 12. decembra zvečer je bil zbor kolektiva podjetja »Trgopromct« Kočevje. Na zboru so obravnavali osnutek prečiščenega besedila Pravil podjetja, sprejetih v 1. 1958 in osnutek prečiščenega besedila za s popolnitev Pravilnika za delitev dohodka, čistega dohodka in osebnega dohodka, ter predlog gospodarskega plana podjetja za leto 1962. čs naj ti tudi izvajali razpo* l-ed koriščenja dopustov, predlagali disciplinske postopke, odrejali nadurno delo, predlagali sprejeme in odpuste iz delovnih razmerij, odločali o nagrajevanju vajencev nad predpisano nagrado v skladu z doseženimi uspehi pri delu in učenju. Kolektivi' tudi razpravljajo in odločajo o zboljšanju dela, štednji, zmanjšanju poslovnih stroškov, izvajanju predpisov HTZ, sodelujejo v kalkulacijah cen in skrbijo za izvajanje sklepov centralnega delavskega sveta in upravnega odbora. Delavsko samoupravljanje pri tem podjetju se več ali manj uspešno razvija in postaja prava vzgojna šola usposabljanja delavcev v upravljanju in vodenju trgovine. Obratni kolektivi se v zadnjem času sestajajo pogosteje, kakor pač narekujejo potrebe. Tov. Ožura je obrazložil predlog za spopolnitev Pravil. Dosedanja Pravila so že v marsičem zastarela. Uvedba ekonomskih enot in delavskega samoupravljanja v njih zahteva tudi ustrezno spremembo predpisov. Tako so se na zboru sporazumeli, da bi organi delavskega samoupravljanja v ekonomskih enotah usmerjali in odločali o vsem gospodarjenju, enote. Kolektivi ekonomskih enot naj bi sestavljali gospodarske plane in dajali predloge za gospodarski plan podjetja, kontrolirali mesečne, četrtletne in letne obračune in odločali o direktnih stroških ekonomske enote. Že sedaj razpolagajo z obratnimi sredstvi, opravljajo samostojno nabavno prodajno službo, dajejo predloge za nabavo osnovnih sredstev in upravljajo z osnovnimi sredstvi ter izvajajo delitev osebnih dohodkov. V bodo- KARNE Ribnica bo v teh dneh sprejel oba pravilnika, prav tako tudi v gostinskem podjetju Ribnica. Po poročilih in obravnavi o nekaterih pomanjkljivostih pri sprejemanju pravilnikov so govorili še o kadrovski službi v podjetjih. Ugotovili so, da bo treba voditi perspektivno kadrovsko politiko. O teh vprašanjih bodo podrobneje razpravljali na posvetovanju, ki ga bo organizirala Socialistična zveza. -r- Doslej se je zbor kolektiva celotnega podjetja, ki ima 30 ekonomskih enot, sestal dvakrat letno. Na tem zboru so predlagali in sklenili, da se bo v bodoče celotni kolektiv sestal po vsakem četrtletnem obračunu. Pravilnik za delitev dohodka, čistega dohodka in osebnega dohodka, so izdelani že preteklo leto. Uspešno ga izvajajo že od 1. 1. 1961. Z njim so odpravili vse tarifne postavke. Osebni dohodek se deli na podlagi točkovanja, ki ga izvajajo kolektivi EE. Sporne primere rešuje UO. Osebni, dohodek se je v odnosu na leto 1960 v tem letu za podjetje povečal za 11 %, in to pri upravi za 1 %, pri vseh trgovinah in skladiščih pa povprečno za 23 odstotkov, medtem ko je OD za vodilna delovna mesta padel za 0,59 % v odnosu na preteklo leto. .Razpon med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom je 2,5 krat. Pri podjetju je zaposlenih 31 % visokokvalificiranih, 56 % kvalificiranih, 6 % polkvalificiranih in 7 odstotkov nekvalificiranih delavcev. Realizacija blagovnega prometa v letošnjem letu bo večja za cca 11,4 %. Povprečni osebni dohodek pri podjetju je bil 27.720 din, do 30. 9. 1961. Okrajno povprečje v I. polletju za trgovinsko stroko pa je bilo (Nadaljevanje na 2. strani) ša Tita, ki so napisane tudi na tej razstavi: »Vi ste ljudska armada, ker ste iz ljudstva vzklili in morate imeti do ljudstva tak odnos ,da opravičite to ime. Armado morate vzgajati tako, da niti trenutek ne izgubi stika z ljudstvom!« Naš vojak mora biti hkrati branilec in graditelj, uči se, dela, se veseli, skratka živi človeka dostojno življenje. Vojašnica mu je dom in šola. Koliko mladih najde prav v vojskn svoj poklic. V vojašnicah delajo redno tudi vojaške univerze. Te imajo predavanja, ki si jih vojaki žele. Takih predavanj se je v preteklem letu udeležil poldrug milijon poslušalcev. Naša armada skrbi tudi za tiste, ki ne znajo pisati tako, da organizira razne analfabetske tečaje. Vojaki se vključujejo po svojih nagnjenjih v razne sekcije: zborovske, likovne, fotoamaterske, modelarske, folklorne in druge. Hkrati pa skrbi naša armada tudi za mir v svetu. Naši vojaki so že peto leto v sestavu sil OZN na Sinaju. Naša mornarica razpolaga s sodobnimi ladjami in ima odlično izurjen kader, sposoben za uspešno obrambo modrih meja. Tudi naša krila so močna in pripravljena braniti naše nebo. Ko greš po razstavnem prostoru in si ogleduješ slike, moraš priznati, da je naša armada resnično vzgojitelj in graditelj naše socialistične družbe. Priznati moraš, da se zaveda besed, ki jih je dejal tov. Tito in da jih izpolnjuje. Se več. Ona skrbi tudi za posameznika-človeka in to ji daje še lepši in globlji pomen. Zato ni čudno če naletiš v knjigi vtisov na take besede: »Ta razstava je še potrdila mojo vero v moč naše armade, ki je bila in bo sposobna braniti domovino prav zato, ker živi in dela povezano z ljudstvom, ker je nastala iz njega, ker je ljudska!« Na zadnji seji Zbora proizvajalcev, ki je bila v petek, 15. decembra, so odborniki pregledali najprej izpolnjevanje družbenega plana. Iz poročila je bilo videti, da je bilo do konca tri-četrtletja izvršenega 78,9 odstotka letnega plana (7 milijard 208 milijonov je znašala realizacija celotnega dohodka), sorazmerno pa je bil dosežen tudi narodni dohodek, dohodek in čisti osebni dohodki. Analiza posameznih panog in podjetij pa je pokazala nekatera odstopanja. Tako je v industrijski skupini občutno preseglo plan le podjetje Itas, ostala tri podjetja pa niso dosegla tričetrtletnega plana in po oceni ne bodo dosegla niti letnega plana. Vse kaže, da letnega plana ne bo dosegla tudi obrtna skupina in promet (Avto Kočevje), medtem ko bosta predvidoma presegla plan največ Zidar za 20 odstotkov in Kmetijska zadruga za 25 odstotkov. Poročilo in razprava sta pokazala, da dolgujejo podjetja izven občine kočevskim podjetjem okoli milijardo dinarjev in da se to stanje še nadalje slabša. Tak položaj vpliva zaviralno na izvrševanje plana. Kočevska komunalna banka je že prisiljena koristiti obvezno rezervo In ji je zato onemogočeno sleherno kreditiranje (od potrošniških do vseh ostalih kreditov). V razpravi je bilo kritizirano mnenje predstavnikov nekaterih kolektivov, med njimi »Avta«, ki zastopajo stališče: če bomo dolžnike tožili, jih bomo zgubili kot stranke. Podjetja, ki bodo proizvajala kvalitetno blago in poceni ter tako, po katerem bo povpraševanje, bodo imela namreč vedno dovolj kupcev in bodo lahko izbrala le dobre plačnike. Isto velja za uslužnostna podjetja. Le slaba podjetja se bodo morala zadovoljevati z nerednimi plačniki dokler ne bodo proizvodnje izboljšala ali pa — propadla. Zbor proizvajalcev je bil mnenja, da je treba vse dolžnike izterjati, brez ozira, če jih potem naša podjetja zgubijo, ker od slabih plačnikov (ki bi se lahko spremenili v neplačnike) ni koristi. Dalj časa so razpravljali tudi o sprejemanju novih pravilnikov in ugotovili, da imajo nekateri sprejeti pravilniki še precej pomanjkljivosti. Kolektivi se vse premalo zavedajo, da slabo sestavljeni pravilnik škoduje članom kolektiva (čeprav je včasih videti, da jim bo koristil) in hkrati vsem prebivalcem komune in države. Ob zaključku je Zbor proizvajalcev sprejel naslednja priporočila gospodarskim organizacijam: da naj posvete izpolnjevanju letošnjega plana še vnaprej vso pozornost, da naj začno pri-' pravljati plane za naslednje leto, da naj do roka izdelajo pravilnike in da naj izterjajo dolžnike. Godbeniki DPD Svoboda Kočevje Letne konference SZDL Na seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Ribnica, ki je bila 15. decembra, so najprej razpravljali o proračunu Občinskega odbora SZDL za leto 1962. Ker so sredstva minimalna, so skrbno proučili razdelitev sredstev za množične organizacije. Potrdili so sklep, ki je bil sprejet na eni ptejšnjih sej, da se dodeli krajevni organizaciji Socialistične zveze Sušje 50.000 din za nakup televizorja. Precejšen del sredstev so prebivalci sami zbrali. Televizor bodo nabavili še letos. Del sredstev za televizor bo dobila tudi krajevna organizacija SZDL na Gori. Sklenili so. da bodo v Ribnici in Sodražici še letos letne konference krajevnih organizacij SZDL. V januarju pa bodo konference v ostalih krajevnih organizacijah. Dalj časa so se zadržali tudi pri drugih vprašanjih, tako o delu Občinskega sindikalnega sveta .nagrajevanju, izobraževalnem delu in problematiki s tem v zvezi itd. Podrobno so tudi govorili o uspelih razstavah JLA in proslavah, ki bodo v počastitev 20-letnice ustanovitve JLA. Iz doline Drage Osemrazredno šolo v Podpre-ski obiskuje 52 otrok iz vasi Draga, Podpreska in Lazeč. V šoli uspešno deluje šolska mlečna kuhinja. Skoraj vsi otroci dobivajo malice, ki so zelo izdatne in so otroci z njimi zadovoljni. Cena malicam je 10 din za obrok. Krompir, kolerabo, rdečo peso in nekaj druge zelenjave so otroci pridelali sami na šolskem vrtu. Na seji šolskega odbora, ki je bila preteklo nedeljo, so obravnavali predvsem vprašanja, ki se tičejo ukinitve mednarodne pomoči šolskim kuhinjam. Zelo vzpodbuden je bil predlog, naj bi v prihodnje od Kmetijskega posestva v Dragi vzeli v najem nekaj obdelovalne zemlje. Na njej bi posadili krompir in odvečen pridelek prodali. Izkupiček naj bi služil kot nadomestilo oziroma kritje razlik v cenah malic. Poravnalni snel las-Fara Kakor pri vseh občinah in krajevnih uradih se je ustanovil poravnalni svet tudi pri Krajevnem uradu Vas-Fara že leta 1959 in sprejel ter v celoti rešil precej sporov. Tudi v tem letu je poravnalni svet prejel v poravnavo precej primerov. Nekaj sporov nam je v reševanje odstopilo tudi Okrajno sodišče Kočevje. Spori med državljani so se nanašali predvsem zaradi razžaljenja časti, mejni spori, odškodnine, lažje telesne poškodbe in podobno. Člani poravnalnega sveta so se zelo trudili in si prizadevali, da bi razburjene stranke pomirili med seboj, čeprav so se te še na poravnalnem svetu obrekovale in zmerjale. Kljub temu je članom poravnalnega sveta uspelo, da so še prav zelo pere-, če spore v celoti rešili in stranke pomirili, da so se vračale v prijateljskih odnosih med seboj iz našega poravnalnega sve-iai Edino pri nekaj strankah pa je prišlo do nesoglasja oziroma do nesporazuma in se niso mogle medsebojno poravnati; takšne stranke so nadaljevale tožbo pri Okrajnem sodišču v Kočevju. V drugem letu, to je v 1962. upamo, da bo manj sporov mod strankami, ker bodo bolj kot do danes razumele, kar pravi stari pregovor: »Sloga jači, a nesloga tlači«. Razstavo v okviru Dneva JLA, ki je bila pred dnevi v gasilskem domu v Podpreski, je obiskalo precej ljudi, predvsem šolske mladine. Pripadniki JLA so predvajali tudi dvakrat po dva. dokumentarna filma o borbi naših narodov za osvoboditev ter povojne napore in uspehe v graditvi nove, socialistične Jugoslavije, predvsem pa hitro rast iz partizanskih edinic v močno Jugoslovansko ljudsko armado. Prav zadnje dni, ko je vsak dan bližji novi letni prelomnici, je nujno potrebno, da se slednjič ozremo še na letošnjo pot, ki jo je prehodil Rudnik rjavega premoga v Kočevju. Pred nekaj tedni, ko smo se pomudili tudi pri upravi kočevskega rudnika, smo iz zanimivega razgovora z direktorjem izvedeli vrsto zanimivih novosti. »Že dalj časa se namreč opaža, da je v vašem rudniku proizvodnja, še prav posebej v zadnjem času, občutno padla. Kje so torej vzroki za tako nagel padec?« »Za našo celotno proizvodnjo je značilen padec proizvodnje, ki je bil še posebno izrazit v drugem polletju letos. Hkrati je skozi vse leto naraščala zaloga neprodanega premoga vrste zdrob, kar je seveda tudi znatno pripomoglo k padcu proizvodnje.« »Naše železniško omrežje se je pred časom oskrbelo s sodobno Diesel vleko. Pri vašem poslovanju je bilo prav v tem času opaziti znižanje naročil, ki so bistveno vplivala k padcu celotne proizvodnje. Kaj ‘ menite o teh ukrepih?« »Res je, da smo uvajanje Diesel vleke na naši železnici občutili na lastni koži. Visok delež kockovca in kosovca v proizvodnji našega rudnika, ki presega 70 %, je pravzaprav usoden, ker gre pretežna večina količine Ozka grla - čimprej odpraviti Zimsko veselje lz 12 ii