Ptičice v snegu
dojih nepozna tebpri nas prezimovajočii ljubeznjivih, drobnih živalic, ki nas že cd spoml&di, od čnega časa,  ko je prvo listje pognalo iz drevesnih vej, razveseJjujejo s svojim aiičniui petjem, v sladko peaen iilivajofi 6ua futila,  kdkcršne čuti njih  drobno  srcš?   Takrat so  imele  te drobne ptifiice p&č dosti dcla,  da bi si poiskale pripr&vnega iuesta v svojo naselitev, da bi svoja prebivaliSča   in gnezda obvarovsle tujih prišleeev, <la
bi svoje pravice, katere si so v dolgem zimskem časn z mnogimi tež&vami, ličdo in nirazom priborile. obvarovaie. In U. žalosten čas je adaj pozabljea; pozabljen. kakor marsikateri veseli. pogumni in delavni toviriS, katerega je ostra zima s sTOjim ledom. suegom in mrazom pokopala.. Sovo, mlado vzpom-ladansko življenje se je pričelo, evetdča zemlja, svojih spon rešeni potok. gorko solnce in tuji pevci pripovednjejo o tem in ljubeznjive ptičicc naše domovine: siniee, sfcrnadi, žfilue, k6si, siržki, zebe in kakor ae vse imeou-jejo, sodelovale so, kolikor so raogie, pri tf-j veselej prenovitvi vzpomladnega življenja. Vrhu toga so imele Se nekaj druzega, mnogo važnejšega delati. Poznale 80 na tanko vsako bolobno mesto » vrtu iii gojilu, znale so, kje je kako clreTO zb"lelo, kje se je kako društvo metnljnih ličiuk v jeseni poattrilo, kain je kak prelec svoja jajčeea skri); ob kratki'm: po ?seb drevesib in po vseh gimih 60 pltale, iskale, kljuvale, snažile  in ("411116 od jutra do veSeni.
In potem so prišli še otroci v bišo. la zdaj jim je liilo Se za tfi skrbeti ter jini žnželk, črvičev in gosenie ualiiniti. tja do poJetja, — in še dljfe. dokler ni sadje dozorčlo, tjil do jeseui, ko so prvi rnnieui in ora-dčli listi po dievji viseli in so je gosta megla zvečeva in zjntraj leno po dolinah vlegla.
Iz začetka sn jiui je zdeJo to prav prijctno delo. Solnce je v vsej svojej uarcbi vzbajalo izza zejenega gozila, po travi in zeliščih se je biest^la srebrna r68a in slana. Piedigra ostre ziine je bila tak6 lepa in prijetna; iniza je bila bogato obložena, bfagove in jerebičine jagodice so visule po vejicali, drčn je bil polhen (Srnega aadja, osatovo senio je dozorflo, tu in tam je letel še kak pajžek ali kakov hr<5st okolo piiludueva preko hrpavega travnika ali go-lega .struižča, in iz vlafrue, mehke ze/nlje se je Se lehko kaka rnjava m dobro spitana tičinka izvlekta.
A polagoraa so prišli drugačni dnžvi! Eujavi, temni olilaki so se pri-vlekli Ccz doliuo, vibai- jih je prigual ter nival grme in slare bukve in sme-reke, upogibal je tnlada drcvesca do tal. In vse se je ustrašilo; suha steblica in bilke na tl6b in ov«n6Io Jistje po Vfijab. Vse se je poskri]o in zbežal(*t tuji pevci proti jngu, domaci v gojd, drobua goltou v zcmljo. Vse se je poskrilo, kainor se je zoato in moglo. Tadi zlato-mdeči listi z dreves so se zgubili pred vibarjeui, in gozd je zdaj stal gal in prazpu, uiti jedna vejica, niti jeden vrh ne pripoveduje veS od nekdanje pomladne krasoto. — In zdajci pade sneg. iz z&teV&n v majbnih nežnib zTezdicah, potoiu v vedno večjih ko mili, prav pooasi, prav tibo, vedno \ei, vedno gostcjši, zmironi težji; naj-prou pokrije zemJjo, tiavnike, njive; potem obvisi po grmovji tcr pokrije 6ne rajava iu črne jagodice, naposled pokrij« vse vrhove iu veje ter zasuje Ono malo, zapušC-euo pomlSdno gnezdice, ki je ondo gori viselo.
Skozi saeg in veter, srodi vrteCih se snežink leti tičjn krdplo zjutraj na vse zgodaj iz gozda tji v dolino pogledat, kji' bi se dobilo kaj za prazen že-lodčck. Trevidno pveiSCsjo te drobne iivalce vse zuane prostore, kjer ao uekdaj obiio zajutreka našle, rrtno ogrado pri aadnjej hiši, staro jablatto z njeuo grčastc, razpokano skorjo, vlažne bregove pri potoku. Siniee, stržki, brglezi in druge pU6ice so zdaj v relikej stiski. Hitro pltajo prve od veje do veje, zgoraj, spodaj, čisto od zuuaj m koncu. zdaj zopet bolj noter, tit pri deblu, povsod tolCejo, Mjujejo,  iš^ejo iii iščeju, a sueg puda na njč in
zakrije vsako odlnščeno meeto, in zasiplje bolj iu bolj vsak koSčck skorje, ki 80 si jo drobne siničiee odlaščile. V tem smuka kraljiček po ploteh in brglez ob deblih. Oba letata vedno lutreje gori io doli, dokler tudi ona ue spoznata, da je neusmiljeua ziina zemljo in skorjo naredila mrzlo in trdo in da tukaj jima ne bode plačila za njiju trud in delo.
In leteli so dalje; iz začetka še precpj veselo žTižgajoč, kakor bi hotelj drug drnzemn prigovarjati, da naj ne izgnM pogoma. npa in srčnosti.
Z reiiera so postali nekako bolj tihi. Solnea ae je skrilo za gorami, a sneg je natetoal še v Tečjih in gostejših kSsmit. Vsi ti mali letalei so po-stali trndni. Ne ostaje jim druzega nego poiskati si svoja Iežišja. Ta si poišče prostorSek pod kako z mahom pokrito vejo, 6a\ zopet čnmnato v kacem starem, strohnelem dupln, a mnogi kak s snBgom 5wkriti grtn . ki stoji ondn kraj gozda. — Tu sedijo zdaj drng pri drnzem. kožnšček razšopirjen. glavico skrito, želodcek prazen. Žolno sli^imo še v poznem inraku tazbijati v gozdn in kljuvati, a vrane poj6 nestrpljivo svojo aočao pesen. Zdajci nastane gi'6bna tišina, in gladna ptir"ja družba zasp! tres68 se od gladf in mraza. A sneg pada Deprenehoma, od ore do ure, od večera do p61unoči in od prflunoči do ranega jutra in poteni še ves dan in zopet vbo noC, in ko slednjic preneha padati, bilo je ž^ vse zasuto. vse pokopano, tmv-niki, grmi, seme, vse je biln izgubljeno za malo tifje krdelo.
Ptieicc so toraj začele potoreti od vasi do vasi, od hiše do hiSe, brez prebivaliSča, brez dela, brez jedi, kakor trfipa zmrznjočih gladnih beračev. Kaj jim pomaga, da so vso pomlad in poletja lako pridno pomagalc ljudem po vrtih, poljih in gozdih ? Kaj pomaga malej sinici, da je okolo 40.000 žnželk to leto raz grmovja in drevja pobrala ? Kaj jej pomaga, da je n» milijone 9adtW, cvetic in listov otela škodljivega rarčesa? Zdaj je vender uboga bera^fca brez gorkega stanovanja — pomanjkanju in poginu izpostavljena.
Hitro nadaljnje krdelo ptiCic svoje potovanje. Skrb za življenje jii žene Crez hvibe in doline, od jednega travnika, od jednega potoka do druzega; pri vsacem skednji, pri vsaoem gnojiffi se ustavijo; ali povsod leži sneg, pogosto od retra visoko nametan in povsod jib čaka — beda. Nekaj dni ostane potujofa družba skupaj, ali kiualu zmanjka z voCera ali zjutraj zdaj tega zdaj iSnega tovilriSa izmed njih; vsaktere roparice preže na te uboge Btvaroe; jastreb jih ngleda nad belo sneženo odejo. podlasice, knne jib zaslede v njih rorzlem, ubožnem prenofiišfii, mraz in vihar jim sledita povsod. Otrplost in obup se jih polasti. Tu in tam obaedf zdaj jedcn zdaj drugi teh ubogih ptiLkoY pod kacim grmom ali na kaepin raejniko oli cesti, razšopiri svoje gladko perje ter tiho zr^ za svojhni dalje potujo(?imi tovariši. Sneg pada na njega, veter razsiplje bele snežeup kosnae črez drobno ptičje truplo in v malo uv&h je globoko v snegu pokopan in pozabljcn, kakor uekaj nr poprej njegov tovdriS, ki je Se včeraj veselo z drngimi letal.
Tako jih gtari petino, da — še ceM devet desetin naSih preljubih in pridnih delavcav na polji, v gozdu in vrWh zaradi ostre zirae pogiue. Nihče ne vpraSa po njih, nihče se jih ne usmiii, ia />ni, ki so r poletji z veseljem in petjem zemljo polnili, zapadajo tjho in brra pomoči avojej oaodi.
Po vsem odvrniti se to no da, a zdatno pomagati in jim olajšati njih ponianjkanje pa vender le moremo.   Marsikaterej izmed teh nesrežuiji živalic
lehko pomagamo, ter jej življenje otmemo, ako le hočemo. V to ni treba druzega nego to, da na kacem prostom y vrtu, na polji ali kraj gozdov sneg pomedenio, kolikor je mogoče čedno, ter Da ta prostor nekoliko zrnja, kuha-nega krompirja, kruSnih drobtinic i. t. d. nasnjemo. Tak prostor lehko 8 trnjevimi vejami pokrijemo, da drobne živalee pred ujedami in druzimi ži-valmi obTaruj?mo. Na naših oknih lehko napravimo majheDO desko, na njo potresemo nekoliko zrnja ali deneaio lon^ek semeoja, kak kosec mesa, pre-rezano jabolko, ali kaj taeega, kar je nbozim ptieieam v živež in — oteli smo jim živijenje!
Zima mine, vesela pomlAd pride, in še dolgo potem, ko cvetice najlepSe C7eW, pridcjo te živalce na okno ter se za gostoljnbnost, katerc so po zimi tn pri nas uživale, z marsikatero veselo pesenco zahvaljujejo.
Povbvcnil Tone Brezovnik.