Leto 1892, 843 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LXV. — Izdan in razposlan dné 5. novembra 1892. (Obsega štev. 188.) 188. Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ministerstvom za notranje stvari z dne 29. oktobra 1892. L, s katerim se izdajejo za bodensko jezero predpisi za td, da se zagotovi po njem plovstvo. Deloma izpreminjaje določila plovstvenega in pristanskega redu za bodensko jezero z dné 22. septembra 1807. 1. (Drž. zak. št. 19. iz leta 1868. in pa določila ministerstvenega ukaza z dné 5. junija 1884. 1. (Drž. zak. št. 90.) „o dodeljevanji ladnib patentov ladjam veslenicam, jadrenicam in parnicam, ki plovejo po bodenskem jezeru“, zauka-zuje se na podstavi domembe, sklenjene med vladami držav ob bregovih bodenskega jezera, to-le: A. Nakladanju ladij in njih preiskava. S- 1. Nobena ladja se ne sine takö težkč naložiti, da bi se pogreznila pod črto, s katero je zaznamovan največi pripustni vtop. Odprte ladje jadrenice, to je take, katere nimajo trdnega krova, morajo se tedaj, kadar jim stena ne gré vsaj 50 cm nad vodo, opremiti s tako zvanimi vetrenicami in to s takö visokimi, da bo od površine vode do gorenjega roba vetrenice povsod vsaj 50 cm. Ako je odprta ladja jadrenica naložena s praviloma naloženim, rezanim ali cepljenim mehkim lesom, sméjo se vetrenice tudi opustiti. §- 2. Pri preiskavi ladij, katero je opraviti po členu 6. plovstvenega in pristanskega redu za bodensko jezero in po §. 2. ministerstvenega ukaza z dné 5. junija 1884. 1. (Drž. zak št. 90.), treba je sè zapisnikom poistiniti : 1. v vseh slučajih, ali je ladja za svoj namen zdelana dovolj močno in trajno, ali je dobro pomašena in svojemu namenu primerno vravnana; 2. pri železnih ladjah sosebno, ali so poprečne ali vzdolžne podpore in ploče dovolj močne, ali so pločevinski švi skrbno sè žeblji pribiti in za-goŠčeni in pa, ali ima ladja zadosti vode ne prepuščajočih prebojev; 3. pri ladjah parnicah poleg tega: a) ali je stroj po tém, kakö je narejen, postavljen in sosebno kako je z ladjo spojen, tâk, da je pričakovati, da bo trajno gotovo deloval, in pa ali je v sobi za stroj dovolj prostora, da se (Slovcnisch.) 147 more služba pri kotlih zlagoma opravljati in vsi deli premikala preiskati; b) ali je soba za stroj od kajut in nakladnih prostorov ločena po prebojih iz železne pločevine in ah seje vse potrebno vkrenilo, da se zabrani nevarnost ognja; c) ah so bili parni kotli, ko so se postavili, po policijskih določilih o postavljanji parnih kotlov uradoma preskušeni, oziroma ah je menj kakor leto dni, odkar so bili uradno pregledani in najdeni, da ustrezajo predpisom; \ d) ah so — sosebno na parnicah za promèt oseb — lestvice in opornice na krovu in zunaj dovolj varne, ah imajo odprtine na krovu kake priprave, ki varujejo Človeka, da nenadoma ne pade vanje in ah so — pri parnicah na kolesa — vrata h kolesom tako narejena, da se dadö dobro zapreti, ah se odprtine ob bokih ladje, katere so pod črto največega pripustnega vtopa, morejo namenu ustrezno dobro zapreti in pa ah je zadosti in primerno napravljenih izhodov za silo iz prostora za kotle, iz sobe za stroj in iz kajut. Kadar se kaka ladja vnovič pregleduje, tedaj je zlasti paziti na to, ah se je morda kaj obrabila, ah so posamezni deli počeli razpadati vsled gnjilobe ah rije, in pa ah ustreza namenu, kar se je izpre-menilo ah obnovilo. g. 3. Pregledujoč opremo ladje, paziti je na to, ah ima ladja vse orodje in priprave, potrebne za varno plovstvo in za pomoč v sili. K potrebni opremi spadajo zlasti tudi orodje in priprave, ki so potrebne, da se hitro spravi voda iz ladnega prostora in da se dadö predpisana znamenja — sveče, rog za meglo, parna brizgalka, ladni zvonec, top za znamenje. Glas roga za meglo se mora najrnenj 500 m daleč še razločno slišati in parna brizgalka mora biti nameščena lakö, da zvok kar se dâ malo zamolkne. Na železnih ladjah je treba pripraviti in imeti potrebno orodje in gradivo, da se kaka luknja brez izgube časa kolikor moči dobro zamaši in zakapa. Vsaka parnica mora nadalje imeti: a) priprave in orodje, da je moči kak na ladji nastali požar krepko zadušiti; b) premično lojtro s krova in pa vsaj en dobro opremljen čoln za reševanje, katerega je namestiti takö, da ga je hitro moči spustiti v vodo in moštvo vanj spraviti; c) veličini ladje in njenemu namenu primerno število pasov ah obročev za rešavanje. Na parnicah, ki se rabijo za vožnjo ljudi, treba je poleg tega mize in klopi, ki so postavljene na krov, vravnati tako, da jih je moči vreči v vodo, in da morejo dosti dobro plavati, vsled česar jih je moči uporabljati za rešavanje ljudi, ki so pali v vodo. Pri malih parnicah, sosebno takih, s katerimi se vozi samo gospodar za svojo zabavo, ah katere plujejo samö med bližnjimi kraji, moči je izpregle-dati to, kar se zahteva v lit. a) in b). Na vlačnicah in zlasti na prevoznih čolnih morajo biti vsaj dva obroča za rešavanje s konopcem vred, na jadrenicah brez krova pa mora biti tako zvani „jastuk“ („Lade“), ki služi istemu namenu. Na vseh parnicah je treba vkreniti potrebno, da se morejo lahko medseboj razumeti tisti, ki so na krovu, oziroma na zapovedniškem mostu in v prostoru za stroj; tudi morajo na ladjah s krovom za izprehajanje biti potrebne priprave, daje moči sè zapovedniškega mesta in od mesta krmilčevega sprožiti kak akustičen aparat za dajanje znamenj. Pregledujoče oblastvo naj tudi določi, koliko moštva je najrnenj treba za varno plovstvo ladje. §• 4- Ako se je ladja po preiskavi našla za sposobno, ustanovi naj oblastvo črto največega pripustnega vtopa. Pri ladjah jadrenicah brez trdnega krova — žegnarjih — naj bo ta črta od robû ladje narazen vsaj : a) pri nakladnosti 30 bečev in več 30 cm, b) „ , menj kakor 30 bečev 24 cm. Na parnicah, ki se rabijo za vožnjo ljudi, mora črta največega pripustnega vtopa biti vsaj 40 cm pod spodnjim robom oken in odprtin za kolesne osi. V ostalem se ta črta določuje po preudarku pregledujočega oblastva, oziroma privzetih ve* ščakov. Nakladnost, ki ustreza največemu pripustnemu vtopu, se določuje ali po meroskusu, ki se opravi na zahtevanje lastnika ali voditelja ladje, ali pa po preračunu, katerega pregledujoče oblastvo napravi na podstavi glavnih mér ladje: dolžine, širine in višine med vodno črto prazne ladje in med črto naj-večega pripustnega vtopa. Pri parnicah, namenjenih za vožnjo ljudi, določuje oblastvo, koliko oseb največ se srne vzeti na ladje. To število je treba na ladji zapisati na primernem mestu. §• 5. Črta največega pripustnega vtopa se bo zazna-menovala sè železnimi sponami, dolgimi 25 cm in visokimi 4 cm in take barve, da bode v oči (bele ali jasnordeče na temnem, črne na jasnem dnu). Na železnih ladjah, ki so lastnina države in katere obratuje država ali kako po državi dopuščeno plovstveno podjetje, more se na mesto spon nama-lati črta enake dolžine in višine in primerne barve. Dolenji rob spone ali črte se mora skladati z določeno črto največega pripustnega vtopa. Spone, oziroma črte na prostem kraji je treba namestiti na obéh straneh praviloma sredi ladje, pri parnicah na provi in na krmi, pri jadrenicah pa ki nimajo trdnega krova, tam, kjer je prosti kraj naj-menj visok. Na vidni površini spon je treba vrezati : v krogu početno in končno črko sedeža oblastvu, ki je izdalo listino o pregledu. in poleg tega število bečev, katero znaša nakladnost ladje, v arabskih številkah. Pri parnicah za vožnjo oseb se lahko opusti to zapisovanje nakladnosti. §. 6. Listina o pregledu se izdaje po priloženih obrazcih (priloga I. in II.). «• 7. Spredaj stoječa, za parne ladjice dana določila se zmisloma uporabljajo tudi o motornih ladjicah (ladjice, katere gonijo petrolej, nafta, elektromotorji itd.). Ladjice na vesla niso zavezane spredaj stoječim določilom. B. Predpisi, da se zabranijo nevarnosti v pristaniščih in na plovbi. §• 8. Vhode v pristanišče je treba po noči, to je od solnčnega zahoda do solnčnega vzhoda, razsvetliti. Da se oznameni desna glava pristanišča (gledajoč s kopnega), more se vzeti rdeča luč. Vsa-kakor pa se mora ta razsvetljava opraviti tako, da se luči na glavah pristanišča bistveno razločujejo ne samö od vseh luči, ki so zadaj v pristanišči, ampak tudi od luči, ki so predpisane za ladje. Pristajališča za parnice je treba po noči razsvetljevati ob času, ko je pričakovati, da pride kaka parnica. Da se morejo dajati v redu za znamenja (priloga III.) natančneje določena znamenja, za to mora biti v pristaniščih in na pristajališčih za parnice : a) daleč slišen, globokozvočen rog za meglo, b) jasno pojoč zvon za meglo. Nadalje mora biti v vsakem glavnem pristanišči top za znamenja in vselej biti pripravljen čoln za rešavanje, opremljen sè vsem potrebnim orodjem. Za glavno pristanišče je sedaj šteti c k. pristanišče ob bodenskem jezeru v Bregenci. §. 9. Napravljati postaje čolnom za pravilno vožnje ljudi na parnicah ni dovoljeno. §. 10. V nastopnih številkah 1. do 5 omenjene luči, in nobene druge, morajo se nosili o vsakem vremenu od solnčnega zahoda do solnčnega vzhoda. 1. Parnica mora nositi, ako plove: a) na provi, in sicer vsaj 3 5 m nad glavnim krovom, svetlo belo luč, opremljeno in nameščeno tako, da je mogoče enakomerno videti črez lok obzorja 20 kompasovih črt, in sicer 10 črt od spredaj na vsako stran; b) na desni strani zeleno luč, tako opremljeno in nameščeno, da jo je moči enakomerno videti črez lok obzorja desetih kompasovih črt od spredaj na desno; c) na levi strani rdečo luč, tako opremljeno in nameščeno, da jo je moči enakomerno videti črez lok obzorja desetih kompasovih črt od spredaj na levo; d) na krmi modro luč, tako opremljeno in nameščeno, da jo je moči enakomerno videti črez lok obzorja 16 kompasovih črt, in sicer osmih črt od zadaj na vsako stran. 2. Jadrenice, vlačnice za blago in prevozni čolni morajo nositi : a) ako plovejo sami za se, na provi belo luč; ta mora pri vlačnicah za blago in pri prevoznih čolnih biti opremljena tako, kakor je zgoraj (številka 1. a) predpisano za parnice; b) ako jih vleče parnica, poleg tega tudi na krmi belo luč, katero je moči videti črez lok obzorja 16 kompasovih črt, in sicer osmih črt od zadaj na vsako stran. Tudi na vlečenih plavili je treba na zadnjem koncu vzpostaviti belo luč. 3. Kadar kaka druga ladja pokaže kaki jadre-nici, dajo namerja preteči (§. 11.. številka 8., odstavek 2.), mora jadrenica oni ladji s krme pokazati svetlo belo luč, s katero je treba mahati sem in tje. 4. Jahte na jadra, ribiške ladjice in ladjice na vesla morajo tedaj, kadar se jim bližajo parnice ali kadar se one približajo pamicam, o pravem času pokazati belo luč. 5. Vsaka ladja, ki je zasidrana zunaj pristanišč ali pristajališč, mora kazati svetlo belo luč, katero je videti od vseh strani. 6. Ladje, katere so z vrvmi zvezane na postajališčih pristanišč, morajo po določilu, katero zastran tega podaje dotični pristanski red, ali pa na poziv pristanskega oblastva (pristanskega mojstra) vsaki med solnčnim zahodom in solčnim vzhodom prihajajoči parnici in po nji peljanim vlačnicam kazati svetlo belo luč na koncéh, obrnjenih proti vhodu v pristanišče, in na onih delih ladje, ki najbolj Strié, (zabojih za kolesa). 7. Luči naj bodo v temni noči, ko je zrak čist, vidne: a) pri parnicah: luč na provi na.......................5 Jem stranski luči na......................3 km luč na krmi na........................0-5 km b) pri jadrenicah, vlačnicah za blago in prevoznih čolnih bela luč na . . . .2 km c) pri gondolah in ladjicah na vesla na . 1 km 8. Stranski luči morata biti na parnicah nameščeni takö, da kažeta približno širino ladje ; pri parnicah na kolesa jih je pritrditi, ako le mogoče, proti vnanjemu robu zabojev za kolesa. Poleg tega morata ti dvé stranski luči imeti proti notranji strani ladje ščita, katera toliko štrlita pred lučima, da se luči ne moreta videti preko prove z druge strani. §• 11. 1. Nobena ladja naj ne gre na pot drugi ladji, ki plove, tako da bi jo motila v njenem teku. 2. Ako se dvé parnici bližata v ravno nasprotni ali skoraj ravno nasprotni meri, takö, da se je bati, da udarita druga na drugo, izpremeniti mora vsaka od obeh ladij svoj tek na desno, da pojde druga mimo druge z leve strani. To določilo velja samö tedaj, kadar se ladji bližata v ravno nasprotni ali skoraj ravno nasprotni méri, takö da .se je bati, da udarita druga na drugo, ne pa tedaj, kadar moreta ladji, ako obdržita obé svoj tek, lahko iti druga mimo druge. To določilo velja zatorej le v takih slučajih, kadar po dnevi vsaka od obeh ladij vidi provo, jambor in dimnik druge ladje v isti črti ali skoraj v isti črti sè svojo provo, svojim jamborom in dimnikom in kadar je po noči vsaka od obéh ladij tako postavljena, da je videti obé stranski luči druge ladje. 3. Ako, se teka dvéh parnic križata takö, da se je bati, da udarita druga na drugo, ogniti se mora s pota tista parnica, ki ima drugo ladjo na svoji desni strani. 4. Ako ploveta parnica in jadrenica jtakö. da se je bati, da udarita druga na drugo, mora se parnica ogniti jadrenici s pota. Parnice se morajo vsakakor, zlasti o viharnem vremenu, takö izogibati jadrenicam in malim ali težko naloženim ladjam in ako treba, ustaviti stroj, da tem ladjam ne nastane, ko pojdejo mimo, nobena nevarnost od valov, katere vzdiguje parnica. Parnicam, katere plovejo v pristanišča, oziroma iz njih, morajo gondole in druge male ladje iti primerno daleč s pota. 5. Vsaka parnica, ki se kaki ladji nevarno približa, mora zmanjšali svojo brzino, ali, ako treba, ustavili se ter iti nazaj. Kadar se to dogodi pri dveh parnicah, tedaj mora tista, ki prva zapazi nevarnost, drugo parnico na nevarnost opozoriti sè znamenjem vzbune, danim s parno brizgalko; druga parnica mora na to znamenje precej odgovoriti. Prav tako mora parnica, ako se nevarno bliža kaki jadrenici, kakemu ribiškemu čolnu, kaki gondoli itd., ta vozila opozoriti na nevarnost sè znamenjem vzbune, ki ga dâ s parno brizkalko. Kadar bi jadrenica nevarnost prej zapazila kakor bližajoča se parnica, dolžna je tudi ona, parnico opozoriti sè znamenjem vzbune na rogu za meglo. 6. Ako postane ladja med plovbo nekretna, naj ladjam, ki se ji nevarno bližajo, to da na znanje sè znamenjem, ki je za ta slučaj predpisano v redu o znamenjih (priloga III.) 7. Ako se bližata dvé jadrenici takö, da se je bati, da bi udarila druga na drugo, ogniti se morata druga drugi s pota takö, kakor je tukaj-le povedano, namreč : a) Jadrenica, ki plove na polna jadra (ne v mér kilja), mora se izogniti ladji, ki plove z vetrom od strani (z napetimi jadri) ; b) od dveh ladij, kateri gresta druga proti drugi v nasprotno mer z vetrom odstrani (z napetimi jadri), mora se izogniti lista, kateri piha veter z leve strani; c) ako dve ladji ploveta na polna jadra (a ne v mér kilja) in jima veter piha z raznih strani, izogniti se mora drugi tista ladja, kateri piha veter z leve strani; d) od dveh ladij, ki ploveta na polna jadra in katerima veter piha z iste strani, izogniti se mora ona ladja, ki je na strani vetra; c) ladja, ki plove na polna jadra v mér kilja, mora se izogniti vsaki ladji. 8. Negledé na kako pravilo, podano v kateri spredaj stoječih številek, dolžna je vsaka ladja, bodi si parnica ali jadrenica, izogniti se oni ladji s pota, katero v plovbi prehiti. Parnica, ki hoče po noči prehiteti kako ja-drenico, mora to namero poslednji naznaniti s petimi kratkimi žvižgi iz parne brizgalke. 9. Da se pokaže, kako naj se ladja izogne ladje, naj se uporabljajo v redu o znamenjih (priloga III) predpisana znamenja za izpremembo teka. 10. V vseh slučajih, v katerih se mora po zgoraj podanih pravilih ena izmed dveh ladij izogniti drugi s pota, mora poslednja ladija ostati na prvotnem potu. §. 12. 1. O temotnem vremenu (megli, meteži i. t. d.) se morajo v redu o znamenjih (priloga III.) popisana znamenja uporabljati po dnevi in po noči takö-le: a) Vsaka parnica, ki plove, mora sè svojo parno brizgalko vsako minuto trikrat zategnjeno zažvižgati v enakih presledkih; b) vsaka jadrenica, vsak prevozni čoln in vsaka vlačnica za blago, ako se vozi sama za se, mora sè svojim rogom za meglo vsako minuto vsaj enkrat zategnjeno zatrobiti. Ta vozila morajo, dokler slišijo znamenja za meglo, ki jih dajejo parnice, trobiti na rog za meglo kratko in hitro zaporedoma. Poslednje naj delajo tudi ribiške ladje ; c) vozila, katera se vlečejo, morajo, dokler slišijo znamenja za meglo z ladij, ki se ž njimi križajo ali jim gredö naproti, in pa kadar se bližajo vhodu v pristanišče, kjer naj se ustavijo, vsako minuto vsaj enkrat zategnjeno zatrobiti na rog za meglo; d) kakor hitro se slišijo znamenja za meglo s kake parnice ali jadrenice, mora vsaka parnica namesto znamenja za meglo dajati v redu o znamenjih (priloga III.) ustanovljena znamenja za spoznavanje dotlé, dokler se znamenja z onih ladij ne slišijo več; e) precej ko se zasliši rog za meglo s kake parnične postaje, kamor se misli zapeljati, mora vsaka parnica namesto znamenja za meglo dajati v redu o znamenjih (priloga III.). predpisano I. znamenje za vhod v pristanišče; precej ko se zasliši zvon za meglo, mora v pristanišče vhajajoča parnica dajati II. znamenje za vhod v pristanišče dotlè, dokler se dâ sè zvonom znamenje za vhod v pristanišče; f) tako parnice kakor jadrenice, ki so zasidrane zunaj pristanišč ali pristajališč, morajo dotlè, dokler slišijo znamenja za meglo z drugih ladij, v presledkih ne več kakor ene minute zvoniti sè zvoncem, oziroma dvakrat na kratko in hitro trobiti na rog za meglo. 2. Kadar parnica zasliši znamenja za meglo i 4. Po dnevi in v mirnih noôéh je dovoljeno, s kake druge ladje in se iz njih meri in moči razvidi, da ladja odide iz pristanišča, ako je kaka prihaja-da je druga ladja v takem položaji, da se ji je treba I joča parnica še vsaj 500 m oddaljena od vrat v pri- izogniti, tedaj naj pred vsem zniža vozno brzino in, ako treba, naj popolnoma ustavi stroj. Še le ko se izvé, kako stoji ladja proti ladji, treba je pričeti kretanje za izogib, previdno uporabljajoč krmilo in moč stroja. 3. Kadar je megla ali kadar mete. prepovedano je vleči plave. Kadar je megla in kadar mete, naj se opusté vsa dela gledé vodnih staveb v onih delih pristanišča, ki služijo parničnemu prometu, potem v vhodih in pred vhodi v pristanišča in na predpisanih voznih poteh parnic. Kadar bi se taka dela ne dala odlašati do časa, ko ne bo megle, tedaj je treba, po črteži plo-vočim parnicam o pravem času dati na znanje, kedaj in kje se bodo ta dela opravljala. V tem slučaji morajo plavajoči stavbni stroji in delovne ladje (lave) dajati znamenja za meglo prav tako, kakor je to predpisano za vozila, katera plovejo (številka 7. a, h, c). g. 13. 1. Farnice naj priplavajo v pristanišča in gredo iž njih s. kolikor moči zmanjšano silo. 2. Kadar se dvé v eno pristanišče idoči ladji ob enem bližata vratom pristanišča, tedaj naj tista ladja, kateri je druga na desni strani, to poslednjo pusti, da gre poprej v pristanišče. Pri tem pak gré parnica vselej pred vsako neparnico v pristanišče, razen tedaj, kadar bi jadrenica, plovoča na polna jadra, očividno ne mogla parnici pustiti proste poti brez svoje nevarnosti. 3. Ako sta dve parnici ali še več ob istem času pripravljeni za odhod iz pristanišča, ima prednost tista parnica, ki more pa svojem stavu najhitreje in brez nevarnosti za druge ladje iz pristanišča odpluti. Nastopna ladja se srne začeti premikati še le tedaj, ko je prva zapustila vrata v pristanišče. Ako je prejšnja ladja ritenski šla iz pristanišča, smé po noči, ob viharnem vremenu, ob megli in meteži nastopna ladja zapustiti pristanišče še le tedaj, ko se je prva obrnila ter spustila na predpisano pot. Taista mora dati znamenje, predpisano za to v redu o znamenjih (priloga III.). stanišče. Vender je še prej treba pokazati, da se namerava iti iz pristanišča, in to sè znamenjem, ki je za ta slučaj predpisano v redu o znamenjih (priloga III.), in iziti je moči še le tedaj, ko je prihajajoča parnica zadosti daleč od vrat v pristanišče ustavila svoj stroj ter to dala na znanje s tem, da je znamenju odgovorila. O temnem vremenu je ravnati prav tako, kakor hitro je dohajajoča ladja prva dala I. znamenje za vhod v pristanišče. 5. Ako se v viharni noči kaka parnica piribliža pristanišču do I kilometra in pa tedaj, kadar se o temnem vremenu (megli, meteži itd.) zasliši s kake dohajajoče ladje II. znamenje za vhod v pristanišče, ne smé nobena ladja več zapustiti pristanišča ali zapreti vrata vanje. §• 14. Voditelj ladje je tedaj, kadar se pripeti kaka nesreča, dolžan to kar najhitreje dati na znanje sosednjim krajem in ladjam; v to naj uporablja v redu o znamenjih (priloga III.) navedena znamenja sile. §. 15. Ladjice na motorje (primeri §. 7.) se gledé na imetje luči, na pravila o izogibanji in dajanji znamenj štejejo za enake parnicam, a tako, da za dajanje znamenj zadostuje eno izmed predpisanih akustičnih znamenit (piščal [brizgalka] ali rog). Za majhne parne ladjice zadostuje enovita parna brizgalka. Pri majhnih ladjicah na motorje ali na par se smé luč na provi namestiti niže, kakor je predpisano v §. 10., številki 1. «, ter združiti se tudi sè stranskima lučima venem okrovu. (k Splošna in prehodna določila. §• Ki. Spredaj stoječa ukazlla zadobé veljavo in moč s 1. dném marca 1893. 1. Z istim dném se v plovstvenem in pristanskem redu za bodensko jezero razveljavijo določila člena 2. odstavka 2.—4., člena 8., 9., 13. od- stavka 1., stavka 2., odstavka 2. in 3., potèm člena 16. in 17., odstavka 2. V določilih ministerstvenega ukaza z dné 5. junija 1884. L (Drž. zak št. 90.) naj se ob enem izpremeni to le: a) §. 1. naj slove za naprej: „Vsaka ladja parnica, ladja na motorje, jadrenica, vlačnica za blago, ki plove po bodenskem jezeru in je lastnina kakega avstrijskega državljana ali kakega c. k. prevoznega zavoda, in pa vsak tak prevozni čoln mora imeti predpisani ladni patent (listino o pregledu). Določila, ki jih je treba za varnost prometa z ladjicami na vesla v okoliši pristanišč, pridržč se posebni naredbi.“- b) Določilo §. 4., odstavka 1., da je treba o ladjah, ki imajo ladne patente, pisati ladni vpisnik, velja naj tudi o ladjicah na motorje, vlačnicah za blago in prevoznih čolnih. c) Ministerstvenemu ukazu z dné 5. junija 1884.1. (Drž. zak. št. 90.) priloženi vzorec ladnega patenta naj se odslej ne rabi več. Ladjam (izvzemši ladjice na vesla), ki imajo kak po tem vzorcu izdan ladni patent, dodeljuje se rok šestih mesecev, v katerem naj si dadö napraviti listino o pregledu (preskusu) po obrazcu, priloženem temu ukazu v prilogi I. in II., in v katerem naj se podvržejo v ta namen potrebnemu pregledu. S- H. Kolikor ne gré za stvari, katere so po ministerstvenemu ukazu z dné 8. oktobra 1891.1. (Drž. zak. št. 153.) odkazane voditelju nadzorstva o plovstvu po bodenskem jezeru pri c. k. generalnem ravnateljstvu avstrijskih železnic, kateri v c. k. pristanišči bodenskega jezera v Bregencu posluje kot pristanski komisar, izročeno je neposredno izvrševanje in nadzorovanje tega ukaza c. k. okrajnemu glavarstvu v Bregencu, katero naj v navtično-tehnič-nem oziru vselej postopa v porazumu z omenjenim pristanskim komisarjem. Taaffe s. r. Bacqueliem s. r. G. k. okrajno glavarstvo v Bregencu. L a d n i paten t. Lesena j \ imenovana...................................j Železna \ ^a^‘* j zaznamovana sè številko......................J)’ je lastnina........................................... v......................................... in ima nakladnosti za................................................................ bečev, bila je po vseh njenih delih in vsem pristojstvu pregledana, gledé največega pripustnega vtopa oznamenjena po načinu, spodaj povedanem, in z moštvom in opremo, kakor se navajata v nastopnem spisku, spoznana za sposobno za plovstvo po bodenskem jezeru. Na podstavi te listine se je to vozilo vpisalo v ladni vpisnik ter se smé za plovstvo po bodenskem jezeru rabiti dotlé, dokler bo v popisanem stanji in dokler se bistveno izpremeni ali izpremenl kak važen njega del. Kot listina uradno narejeno in opečateno. V Bregencu dné....*■>'“.. G. k. okrajni glavar: (Podpis.) (L. S.) Pripustni vtop. Za naloženo ladjo pripustni vtop se je na obéh njenih straneh zaznamoval sredi ladije ) ( —železnimi sponami ) / z < ..v . ž 25 ero dolgimi in 4 cm širokimi, spredaj in zadaj ) (—....namazanimi črtami ) Črta največega pripustnega vtopa gre skozi spodni rob spon črt Svobodni rob znaša torej (poved mère na mestih znamenj svobodnega roba); Moštvo. Da bo ladja varno plula, mora imeti tukaj-le oznamenjeno moštvo: Opre m a. Ako ladja plove, mora biti na nji: (sem pride spisek). (Za parnice, s katerimi se vozijo ljudje) Največe število popotnikov, kijih je moči vzeti na ladjo, znaša: (Slovcnisch.) 148 C. k. okrajno glavarstvo bregenško. Listina o nadaljnem pregledu. Spredaj imenovana ladja je bila danes po opravljeni izpremembi. obnovitvi na predlog pregledana po vseh njenih sestavinah in po vsem njenem pristojstvu. Našlo se je, da V Bregencu, dné.......ega. (L. S.) C. k. okrajni glavar: (Podpis.) Red o znamenjih za plovstvo po bodenskem jezeru. I. Znamenja za meglo. Parnice naj jih vselej dajejo s trizvočno brizgalko. Zna- menja št. Imé in pomen znamenja Kako se daje znamenje Kako se odgovarja znamenju 1 Znamenje za meglo parnicam, ki plovejo (§. 12., številka 1 a). Vsako minuto se v enakih presledkih trikrat zategnjeno zažvižga Parnice naj odgovarjajo sè znamenjem št. 2.a ali 2.6; druge ladje dajejo znamenje št. 4.6 ali št. 5. 2« Znamenje za spoznavanje parnicam na potih sè sodimi potnimi številkami*) (§. 12., številka l.d) u u Vsako minuto se dvakrat kratko in hitro zaporedoma zažvižga 2 6 Isto z lihmi po tnimi številkami**) (§. 12., številka 1 .d) U U O Vsako minuto se trikrat kratko in hitro zaporedoma zažvižga Vsaka 'parnica odgovarja sè svojim lastnim znamenjem za spoznavanje. 3 Znamenje za meglo parnicam, ki so zasidrane zunaj pristanišža (§. 12., številka l.f) uuuuuuuuu Vsako minuto je vsaj enkrat pozvoniti sè zvoncem 4 a Znamenje za meglo jadrenicam, prevoznim čolnom in vlačnicam za blago, ako vozijo same za se in ni slišati znamenj za meglo s parnic (§. 12., številka 1.6) Vsako minuto se enkrat zategnjeno zatrobi na rog za meglo Parnice odgovarjajo sè znamenjem za spoznavanje (št. 2. a ali 2.6) 4 6 Isto tudi z ribiških ladij, kadar je slišati znamenja za meglo s parnic (§. 12., številka 1.6) UUUUUUUUUU Trobi se kratko in hitro zaporedoma na rog za meglo *) Sôde številke imajo vožnje v mér : Bregenz — Lindava—Friedrichshafen—Meersburg—Konstanca ; sè švicarskega brega na avstrijski in nemški breg; Rorschach—Roroanshorn ; Ludwigshafen—Meersburg—Konstanca. **) Lihe številke imajo vožnje v mér: Konstanca—Meersburg—Friedrichshafen—Lindava—Bregenc; s nemškega in avstrijskega brega na švicarski breg; Romanshom—Rorschach ; Konstanca—Meersburg—Ludwigshafen. Zna- menja št. Imé in pomen znamenja Kako se daje znamenje Kako se odgovarja znamenju 5 Znamenje za meglo jadrenicam, prevoznim čolnom in vlačnicam za blago, ako se vlečejo s pamicami, in sicer: a) dokler slišijo znamenja za meglo z drugih ladij in b) kadar se bližajo pristanišču, v katero zap] o vejo (§. 12., številka 1. c) Vsako minuto se enkrat zategnjeno zatrobi na rog za meglo Parnice odgovarjajo sè znamenjem za spoznavanje 6 Znamenje za meglo jadrenicam, ki so zasidrane zunaj pristanišč (§. 12., številka 1./) u u Vsako minuto se vsaj enkrat zatrobi dva kratka glasa hitro zaporedoma na rog za meglo 7 Znamenje za meglo stražniku pri vratih v pristanišče Vsako minuto se zatrobi trikrat zategnjeno na rog za meglo. Neprestano se zvoni sè zvoncem za meglo s primernimi presledki. To znamenje naj se daje precej, ko se zapazi znamenja za meglo z ladij, in naj se ponavlja, dokler ladje ne dojdejo v pristanišče Parnice odgovarjajo s I. znamenjem za vhod v pristanišče, ko zaslišijo rog za meglo, z II. znamenjem za vhod v pristanišče pa, ko zaslišijo zvonec za meglo (§. 12., številka l.e) 8 I. Znamenje za vhod v pristanišče dajejo parnice, ko zaslišijo rog za meglo s kake parnične postaje, v katero gredo, in to dotlè, dokler zaslišijo zvonec za meglo (§. 12., številka l.e) Dvakrat se zategnjeno zatrobi s kratkim presledkom 9 11. Znamenje za vliod v pristanišče dajejo parnice, ko zaslišijo zvonec za meglo s kake parnične postaje, v katero gredô, in to dotlè, dokler se s parnice dâ sè zvoncem znamenje za vhod (§. 12., številka le) Trikrat se zategnjeno zatrobi v enakih presledkih II. Znamenja za kretanje. Parnice naj jih vselej dajejo z enovito parno brizgalko. Zna- menja št. Imé in pomen znamenja Kako se daje znamenje Kako se odgovarja znamenju 10 Znamenje za odhod. Ž njim zahteva pamica, ki hoče oditi, od parnice, katera hoče v pristanišče, da naj ji ta izhod pusti odprt (§. 13., številka 4.) u u u Trikrat se na kratko v enakih presledkih zažvižga Druga parnica naj odgovori z istim znamenjem 11 Znamenje za obrnitev se daje o temnem vremenu, ako se kaka parnica, ki je s parnične postaje odplula ritenski, obrne ter pride na predpisano pot (§. 13., številka 3.) Enkrat se zategnjeno zažvižga 12 Znamenje za prehitevanje po noči pamicam, ki hočejo po noči preteči kako jadrenico (§. 11., številka 8.) U U U U U Petkrat se na kratko zažvižga Na jadrenici je na krmi treba mahati sem ter tje z belo lučjo (§. 10., številka 3.) 13« Znamenje za izpremembo poti. Jaz grem na desno. (§. 11., številka 9.) u Enkrat se kratko zažvižga 136 Znamenje za izpremembo poti. Jaz grem na levo (§. 11., številka 9.) U u Dvakrat se kratko zažvižga 13c Znamenje za izpremembo poti. Jaz se ustavim ali jaz grem nazaj. (§. 11., številka 9.) U Zažvižga se enkrat zategnjeno, potèm enkrat kratko in na to enkrat zategnjeno • III. Znamenja vzbnne in sile. Zna- menja šl. Imé in pomen znamenja Kako se daje znamenje Kako se odgovarja znamenju 14 Znamenje vzbnne. Daje se, da se kaka druga ladja opozori na pretečo nevarnost, ali daje jo parnica, ki je na jezeru a nesposobna za kretanje, ako se ji nevarno bliža kaka druga ladja (§. 11., številka 5.) UUUWUUU Žvižga se kratko in hitro zaporedoma, ali pa udarja se na zvonec po enotnem redu (na par-nieah), oziroma trobi se tako na rog za meglo (na drugih ladjah) Odgovarja se z istim znamenjem iz parne brizgalke, oziroma iz roga za meglo 15 Znamenje sile se daje, da se prikliče pomoč, ako je lastna ladja v sili ali nevarnosti (§■ 14.) UWUU11UU «uuuuuu Žvižga se kratko in hitro zaporedoma ali pa udarja se na zvonec po mnogoterem redu (na parni-cah), oziroma trobi se na rog za meglo (na drugih ladjah). Razvije se zastava sile (= velika rudeča zastava). Zapalijo se ognji. Strelja se s topi Ladje naj odgovarjajo sè znamenjem vzbune, pristanišča pa sé streljanjem s topi.