Sbndeßek
i;
Posamezna številka ^O püT.
Neodvisno glasilo javnega mnenja
Izhaja vsak pondeljek
Uredništvo in upravništvo: Cesta na Rožnik št. 5, tel. 543,
S. št.
M Ljubljani, dne 30. maja 1921,
Leto I.

IMainove&ža poročila.
Solnopad proglasil zedinjenje z Nemčijo.
Državni mejniki odstranjeni. — 99 °/o prebiva*-stva za priključitev.
Dunaj, 29. maja. Na Solnograškem se je udeležilo današnjega ljudskega glasovanja za priključitev k Nemčiji približno 90% vseh opravičencev. V večini občin so glasovali vsi za priključitev. Do sedaj so znani rezultati iz 120 občin, v katerih se je udeležilo glasovanja 86.500 opravičencev. Od teh je glasovalo za priključitev 85.800 in proti samo 700.
Ko je bil v Solnogradu znan rezultat glasovanja, je nastalo v celem mestu nepopisno veselje in ogromne mase ljudstva so manifestirale po mestu. Povsod so se razvile zastave nemške države. Proti večeru so se pripeljali iz Bavarskega štirje avtomobili, polni mladeničev, ki so mejnike med Avstrijo in Nemčijo podrli. Tam je bilo zbranega tudi ogromno število ljudstva. Ko so podrli mejnike je prisotna množica vpila, da ni več meje med Avstrijo in Nemčijo, da je sedaj
ena nemška država. Potem so razvili nemške zastave in peli: Deutschland, Deutschland über alles in Die Wacht am Rhein. Solnograski župan je pozdravil mladeniče, ki so uničili mejnike in slavil prebivalstvo Solnogra-škej ki je vkljub grožnjam od strani antante enodušno stopilo v boj za vjedinjeno Nemčijo. Župan je povdar-jal, da je posebno mladina navduševala narod za narodno jedinstvo in je nazdravil tej mladini.
Dunaj, 29. maja. V vladnih krogih vlada radi ljudskega glasovanja na Solnograškem velika potrtost, ker se merodajni krogi bojijo posledic. Mala in velika antanta sta se odločno izjavili ne samo proti priključitvi Avstrije k Nemčiji, temveč tudi proti vsaki taki agitaciji, posebno pa proti glasovanju. Ampak vlada je brez moči in ne more gibanja ovirati, kaj šc-le preprečiti.
Drž&imo posojilo zagotovljeno.
Sindikat jugoslovanskih denarnih zavodov je podpisal državno posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev. — Država bo plačala 7 %.
Beograd, 29. maja. Včeraj se je vršila v Beogradu v finančnem ministrstvu zaključna seja glede državnega posojila. Na seji so bili zastopniki vseh skupin denarnih zavodov. Glavni pogoji, pod katerimi je bilo podpisano državno posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev so sledeči: Posojilo prevzamejo denarni zavodi tako, da se državi ni treba brigati za podpisovanje od strani privatnikov. Denarni zavodi morajo Izplačati državni blagajni 500 milijonov dinarjev in sicer slovenski denarni zavodi 75 milijonov dinarjev (to je 15% od celega posojila), hrvatski 285 milijonov (to je 57%), srbski 75 milijonov (to je 15%), vojvodinski in dalmatinski 25 milijonov (to je 5%) ter bosenski denarni zavodi 40 milijonov dinarjev (to je 8%). Za ključ, po katerem se je razdelilo državno posojilo na posamezne skupine denarnih
zavodov, so bile merodajne vloge in akcijski kapital posameznih skupin. Državno posojilo se glasi na 40 let. Država bo obrestovala posojilo 7 od sto. Emisijski kurz znaša 100. Važna določba je ta, da bo morala Narodna bcnka SHS in njene podružnice lom-bardirati te papirje in sicer v višini od 80%. Da se olajša položaj tistim, ki bodo posojilo podpisali, je tudi določeno, da pri lombardiranju teh papirjev se jamči Narodni banki samo z zastavljenimi papirji in ne z ostalim premoženjem, kakor je to navada pri lombardiranju drugih papirjev.
Hi
To so glavne določbe za emisijo državnega posojila. Ti pogoji so se določili v sporazumu s sindikatom jugoslovanskih denarnih zavodov, ki so se obvezali.
t Dp. Milenko Vesnič.
V Parizu je nenadoma umrl naš tamošnji poslanik, bivši ministrski predsednik dr. Milenko Vesnič.
Pokojni Vesnič jo bil eden od ustanoviteljev radikalne stranke in je imel v stranki vedno velik vpliv. Bil je večkrat minister, že več let pa poslanik v Parizu, katero mesto je večkrat zapustil, ampak samo začasno in se je vedno zopet vračal nanj.
Vesnič je bil diplomat stare šole. Najvažnejšo njegovo diplomatično delo je rapallska pogodba. Bil je vedno brezpogojen frankofil, tudi v zadnjem času, ko za to pri nas res ni bilo nobenega povoda več. Marsikdo se je pri nas v tem oziru preorientiral, Vesnič je pa ostal do smrti prepričan, da more Jugoslavija voditi svojo zunanjo politiko le v sporazumu s Francijo.
O Vesničevi smrti smo prejeli naslednje poročilo:
Beograd, 29. maja. Presbiro poroča iz Pariza: G. Milenko Vesnič je včeraj Popoldne ob 16 nanagloma umrl v klubu Union, odkoder so ga takoj prinesli v poslaništvo. Dasiravno je bil
Nj. Vis. prestolonaslednik regent Aleksander v Parizu v najstrožjem inkognitu, je prišel v poslaništvo in izrazil soprogi Vesničevi svoje sožalje. Tudi predsednik francoske republike je po šefu predsedstenega kabineta izrazil svoje sožalje. Ravnotako so prišli v poslaništvo in izrazili svoje sožalje ministrski predsednik, šef protokola, italijanski in španski veleposlanik in mnogoštevilne ugledne osebnosti. Pogreb bo prejkone v torek. Dan pogreba se bo definitivno določil danes sporazumno z ravnateljstvom pisarne ministrstva za zunanje posle.
Beograd, 29. maja. Presbiro poroča iz Pariza: Ko se je zvedelo o smrti g. Milenka Vesniča, je ministrski predsednik Briand takoj brzojavil g. Pa-šiču ter mu izrazil iskreno sožalje in žalost radi izgube, ki je zadela kraljevino SHS s smrtjo njenega eminentnega zastopnika v Parizu, ki si je stekel za časa vojne velike zasluge za zavezniško stvar. Tudi g. Fournier je posetil soprogo Vesničevo in ji izrazil svoje sožalje.
DEMISIJA MINISTRA PROMETA.
Beograd, 29. maja. Demisija ministra prometa Velizarja Jankoviča se vzdržuje vkljub temu, da je hrvatski ban umaknil svoj ukaz glede železniških napisov v varaždinski županiji. Dr. Korošec je namreč, ko je bil železniški minister, ukazal na vseh postajah v državi nabiti napise v latinici in cirilici. Ta ukaz se je imel izvesti zdaj tudi v varaždinski županiji, medtem ko je povsod drugod že izvršen. Ban je imel pomisleke o primernosti trenutka z ozirom na nezaslišano agitacijo avtonomistov. Pravi vzrok Jankovičeve demisije vkljub njegovi spretni stranski potezi ni mogel ostati maskiran. Okoli 30 radikalnih poslancev, med njimi vsi Protičevi pristaši, je vstalo proti Jankoviču. Demisija bo sprejeta. Resort ostane v rokah radikalcev.
IMENOVANJE VIŠJIH ŠOLSKIH
NADZORNIKOV ZA SLOVENIJO.
Beograd, 29. maja. Za višja šolska nadzornika v Sloveniji sta imenovana definitivno: začasni višji šolski nadzornik Poljanec in ravnatelj novomeške gimnazije Wester.
PODRŽAVLJENJE BOLNIC.
Beograd, 29. maja. Ministrski svet je sklenil, da preidejo v državne roke vse bolnice, ki so last privatnih dru-šrev.
DEČJI DAN
Lljubljana, 29. maja. Po celi državi se bodo 5. junija nabirali doneski za ubožno deco, ki ji posveča država posebno skrb. Kakor se čuje, bodo prepovedane na ta dan vse druge prireditve, da se ne oškodujejo prireditve za ta plemeniti in človekoljubni namen.
PREVZEMANJE KONJ IZ NEMČIJE.
Beograd, 29. maja. Te dni bo Nemčija izročila v Salzburgu naši komisiji 9667 konj. Ministrski svet bo določil način razdelitve, ko pride prva po-šiljatev.
IZ ^'NISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 28. maja. Na današnji seji ministrskega sveta je namestnik notranjega ministra Pribiče-vić poročal o notranjem položaju in o razmerah na Hrvatskem. Južna državna granica je ogrožena po tolpah. Zaradi tega se je sporazumno z vojaško oblastjo ukrenilo vse potrebno.
Nato je ministrski predsednik Pasic prečital pismo dr. Vel. Jankoviča, ki izjavlja, da pod nobenim pogojem ne obdrži dalje portfelja saobraćaja. Z rešitvijo krize pa se bo vseeno počakalo še nekaj dni.
Finančni minister Kumandi je poročal o notranjem državnem posojilu. za katero vlada veliko zanimanje.
ZA UREDITEV ŽELEZNIŠKIH VPRAŠANJ.
Beograd, 28. maja- Poslanec dr. Žerjav je vložil vprašanje na ministra železnic radi jadranske tarife, ki obstoja v korist Avstrije, češkoslovaške in Poljske, medtem ko taka tarifa za jugoslovanske proge še ni uveljavljena. Nadalj-no vprašanje se tiče uvedbe finančnega nadzorstva nad južno železnico glede prog v naši državi.
ZANELLA V RIMU.
Rim, 29. maja. Riecardo Zanella se nahaja že par dni v Rimu. Prispel je semkaj v najstrožjem incognitu, da ga ne bi spoznali fašisti. V Rimu biva pod imenom prof. Russi.
Razno.
Rim, 28. maja. — Mešana komisija za ureditev italijansko-jugo-slovanskih kulturnih odnošajev je že imela več sestankov. Jugoslovanski zastopniki so prosili nekaj časa za premislek, kateri jim je potreben, da izgotove načrt glede definitivne ureditve tega vprašanja med obema državama. Zaradi tega so do nadaljne-ga posvetovanja obojestranskih delegatov odgodena.
Trst, 28. maja. — Zaradi poročil, da namerava Italija anektirati Reko ter zato prepustiti Jugoslovanom luko Baroš, se je na inicijativo tržaških in istrskih fašistovskih poslancev sklical za sinoči sestanek odposlancev tržaških nacijonalističnih gospodarskih krogov. Sestanek se je vršil v posvetovalnici tržaškega borznega poslopja. Udeležili so se ga borzijanci, trgovci s kavo, oljem in sladkorjem, bankirji in industrijalci. Razgovore je vodil komendator Ve-nezian.
Posvetovanje je imelo značaj protesta proti prepustitvi luke Baroš jugoslovanski državi tudi za slučaj, da bi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev privolila v to, da Italija popolnoma anektira Reko. Proti pripustitvi baroške luke Jugoslaviji je posebno ostro nastopil fašistovski poslanec Oiunta, ki je povdarjal, da skuša Jugosluviju na vsak način piiti do močne trgovske mornarice, kar bo seveda Italiji, posebno pa še Trstu in Reki v neizmerno in nepopravljivo škodo. Novinarski krogi na sestanek niso bili pripuščeni. Kakor se doznava, je sestanek zaenkrat končal brez rezultata, ker se bodo posvetovanja o tem vprašanju še nadaljevala
Rim, 28. maja. — Reški izredni komisar dr. Bellasich ter grof Caccia Dominioni sta dospela iz Reke v Rim ter sta se ponovno razgovarjala z zunanjim ministrom grofom Sfor-zo in s komendatorjem Contorinijem o reškem vprašanju. Razgovori so bili skoziinskoz mirni ter se je v vseh sodbah dosegel sporazum.
Rim, 28. maja. (Izv.) Giolitti je že okreval od težke influence, za katero je zbolel v Cavourju. Njegovo zdravstveno stanje se je že toliko izboljšalo, da se je mogel ponovno raz-govarjati z voditelji strank, katere bi rad pridobil za sodelovanje v vladi.
Vsled razgovorov o rešitvi važnih vprašanj sta dospela v Cavour tudi ministra Bovani in Croce.
Pariz, 28. maja. Glasom londonske brzojavke «Matina» je japonska vlada sporočila potom Zveze narodov finančni komisiji Zveze narodov, ki ima nalogo izdelati predloge glede rešitve Avstrije, da soglaša s predlogom Anglije in Francije, da se določi doba za razveljavljenje privilegijev, ki pristojajo zavezniškim silam na podlagi sentžermon-ske pogodbe, na 20 let. Komisija se je včeraj bavila z vprašanjem začasnih predujmov, ki se morejo dovoliti Avstriji v prehodni dobi, dokler ne more razpolagati s vsotami, ki jih dobi z zunanjimi posojili. Avstrijska vlada mora v tem slučaju dati gotove garancije. Brzojavka iz Washingtona od 27. t. m. javlja, da bodo Združene države v vrhovnem svetu oficijelno udeleževale se debate glede vzpostavitve Avstrije.
Pariz, 28. maja. «Petit Parisien» javlja iz Londona, da so naziranja v vprašanju Gorenje Šlezije še zelo različna. Po predlogu grofa Sforze, ki se giblje nekako v sredini, je
Francija preveč naklonjena Poljakom, Anglija pa Nemcem. Anglija ne ugovarja posvetovanju strokovnjakov, boji pa se, da bi se odločitev vrhovnega sveta na ta način preveč ne zavlekla.
Berlin, 28. maja. Kakor javlja «East Europe», je general Le Konde sprejel zastopnika «New York Heral-da» v Opolah in mu izjavil, da je treba vso nesrečo v Gorenji Šleziji pripisovati dejstvu, da zavezniške vlade niso vpoštevale njegovih svaril. Zahteval je 50.000 mož, toda francoska vlada mu jih je poslala samo 12.000, angleška pa 3.000; Anglija pa je svoje vojake odpoklicala, še preden so izbruhnili nemiri. General je zelo zadovoljen, da dospejo sedaj nove angleške čete. Le Ronde ugo-
yarja, da bi bil on vodil v Šleziji osebno politiko. Grajal :.a-silnosti Poljakov v industrijskem ozemlju in izjavil, da Francija ni vzpodbujala Poljakov. Vkljub malemu številu so francoske čete ponovno zavrnile vstaše.
Opole, 28. maja. Poljski vstaši so razstrelili kolodvor in več zasebnih poslopij v Olp^-mu. Močni napadi upornikov proti Borku in Kiaszeszni so bili odbiti. Ko se je italijanski okrožni nadzornik peljal po deželi, je bilo proti njegovemu avtomobilu oddanih šest strelov. Položaj v obkoljenih mestih v industrijskem ozemlju je tako opasen da je treba računati z njihovo predajo vstašem. Tudi vprašanje preskrbe s premogom je pereče, ker je ustavljen ves dovoz.
Klerikalci in državno posojilo.
Državne finance Jugoslavije še niso prisilil nerazsodne mladoletne naj pod-urejene. Državni dohodki še ne krijejo pišejo vojno posojilo? Prižnice in spo-izdatkov. Primanjkljaj bo znašal tudi vednice so napravile takrat svojo av-za prihodnje proračunsko leto, ki začne atrijsko dolžnost. In sedaj jo naprej s 1. junijem, približno poldrugo mili- izvršujejo. Jugoslavija ne prosi duliov-jardo dinarjev. Primanjkljaj bomo kri- nikov in ne prosi Štefetovih nasledni-li z novimi bankovci Narodne banke, kov v različnih uredništvih, da bi agi-Nikakor pa se ne more reči, da bi bile tirali za jugoslovansko državno poso-naše državne finance brezupne.	jilo. Naša država tega ne potrebuje,
Da se povzdigne naše gospodarstvo, ker ni zgrajena na konkubinatu Cer-posebno da se spravijo v red promet- kve in meča. Cerkev in gotova kasta na sredstva — železnice, pošta, brzo- ljudi, ki razjedajo državo v njenih jav in telefon — se je začela naša vla- predpogojih, so sovražniki države, da pečati z mislijo, najeti v to svrlio Klerikalcem je edini imperativ njih večje notranje posojilo. Nad dvajset stranka. Pravi klerikalec, stvorjen po tisoč tovornih vagonov je pokvarjenih, teoriji Marije Alfonza Liguori sme in že obstoječe proge so slabe, ker so mora zanikati vsako državo, ki ne da tračnice prešibke in ker so pragovi klerikalizmu državne moči v roke. že večinoma gnili; treba bo tudi gra- Njegova dolžnost je, da napada vse diti nove proge. Da bi država dobila naprave države, ako profitira pri tem potreben denar, ni hotela povišati dav- njegova stranka. Klerikalec je smrten kov, ker so že itak visoki, zatekla pa sovražnik vsako nekleri kalne države, se je k notranjemu posojilu, kar je tu- Boj mod tema dvema je večen. Kdo di iz finančno-teoretskega stališča bo zmagal? Ali bo naš narod uspel opravičeno.	zatreti klerikalizem, ker drugače nam
To posojilo nima nikakega stran- bo on zatrl državo. Vsi, ki jim poma-karskega značaja, ampak jo državna gajo pri tem uničevalnem poslu izpod-potreba, ki ne bo koristila samo dr- kopavajo tla naši državi.
žavi kot taki, ampak tudi posamez- ------------------------------------
niku. Ako bodo nase železnice bolje funkcijonirale, se bo železniški promet
in izvoz zboljšal, bodo tarifi padli, na-	^	_______________
Sa väluta pa se bo poboljšala in ko- ne^ jcac[ar ge j;m očita, da so nasprotniki nečno se bo mogla lažje draginja po- (|t.^ave take, da ovirajo konsolidacijo
Poskusi obupancev.
Naši separatisti se delajo vedno užaljg-
bijati.
notranjih razmer kjerkoli in kadarkoli
Da se proti državnemu posojilu ko- morej0 ysa taka očitanja oni zavračajo munisti buni jo, je popolnoma v redu, 7 vgo 0(p0gnostjo in pravijo, da so samo ker pni negirajo državo in njih cilj je nasprotniki režima, ki vlada v državi, ni-uničiti državo. Doživeli pa smo, da pri	„a njg0 nasprotniki države kot
nas tudi nekomunistične osebe in tako
stranke odrekajo pravico naši državi y regI1jci g0 pa očitanja opravičena, do posojila. Kot prvi je dvignil glavo pOgjejm0 8amo na pojave povodom dr-gosp. Prepeluh, ravnatelj prej državne gavnega polmilijardnega notranjega poso-«Oblačilnice», ki živi od državne masti, namenjenega izključno investicijam, Ta gospod svari občinstvo pred dr- kj ^ gotovo služile notranji konsolida-žavnim posojilom. Izkazalo se je, da j,— države — jn ne morda okrepitvi vla-je Prepeluh samo avant garda klen- {j0 a|j mor(]a cej0 centralizma. Vsi oni, kalcev. «Slovenec», «Novi čas», «Do- kj gj belijo take konsilidacije, so priprav-moljub» in «Strala» so začeli na to jjeu[ gtaviti državi svoj razpoložljiv de-sistematično gonjo proti državnemu nar na raZp0lago, ker dobro vedo, da bo posojilu tor dali signal celemu (kinov- ou negej pray dobre, ne samo direktno ništvu, naj v spovednici in na prižnici ^ odstotkov), temveč še večje indirektne prepovejo svojim vernim podpisati dr- 0||iVOgti, ker je ravno namenjen za zelo žavno posojlo.	važne in koristne gospodarske investi-
V državah, kjer ljubijo državljani cije. To posojilo je zato bilo pozdravlje-svojo državo, se dogaja pri takih pri- no naravnost s pravimi simpatijami, ker likah to, da ena ali druga stranka kri- je ved po bolje, ako se izvršijo večje in-tizira obliko posojila, ter da da svoje vesticije z lastnim, domačim, kot pa s nasvete, kaj bi se moralo na vladnem tujim kapitalom in državnemu posojilu je načrtu spremeniti, da bi imelo državno zasiguran popoln uspeh, posojilo več uspeha. Noben dober dr- Zadeva je torej čisto državna, to poso-žavljan pa ne odreka državi pravico jilo ima služiti v veliki meri konsolida-najeti posojilo. Tako je v državah, ciji naših notranjih razmer in ravno zato kjer imajo državljani državljanski čut s0 naši separatisti padli tudi v tem vpra-in ljubezen do domovne.	šanju v hrbet, ne morda vladi, ali centra-
Naši klerikalci, ki kažejo ob vsaki Hzmu, temveč državi kot taki, ker države priliki strupeno sovraštvo do Jugosla- ne marajo in nočejo, da bi se ona na vije, so tudi to pot odkrili svoje srce. znotraj konsolidirala.
Vedno se zaklinjajo, da so oni pravi Prvi je bil, seveda, «Avtonomist», ki Jugoslovani, pa odrekajo naši državi nosi veliki zvonec separatizma. Iz njega predpogoje za obstanek. Država rabi govorijo milijoni, ki jih je «Kranjska vojaštvo, davke, ustavo in zakone, hranilnica» podpisala za avstrijska vojna Klerikalci so proti ustavi, ter hočejo posojila in ki jih Jugoslavija noče vrniti, osovražiti Jugoslavijo pred narodom brezprimemim cinizmom piše to glasilo radi vojaštva, davkov in zakonov. Se- «Kranjske hranilnice», da se ne more pridaj so so spravili nad našo državo čakovati, da bi kdo podpisal jugoslovan-radi posojila. «Ne po besedah, ampak sko investicijsko posojilo, dokler Jugo-po tvojih' dejanjih te bom spoznal,» slavlja ne prizna avstrijskih vojnih po-tako stoji nekje zapisano. Klerikalci R°j'P
ljubijo Jugoslavijo z besedo, v dejanju Vojna posojila! Mi imamo o njih naše pa jo zanikujejo. Lc poglejmo neko- posebno mnenje. Brezvestni varuhi so liko v preteklost! Kdo je našemu ljud- podpisali denar svojih mladoletnih varo-stvu priporočal avstrijsko vojno poso- vancev, ki radi tega ne smejo izgubiti jilo, kdo je prisilil naše občine, naše svojega premoženja. Tudi za mnoge ob-posojilnice iu druge zavode, kdo je čine so podpisali vojna posojila klorikal-
v ......: 1 z - Inosti in pritrditve ob-
oduOioV. /so škodo naj poravnajo oni, ki so tako brezvestno gospodarili s tujim premoženjem in se na ta način reševali pred fronto in drugimi vojnimi neprijetnostmi.
Denarni zavodi so bili po večini prisiljeni podpisovati vojna posojila, vsaj pritisk je bil močan. Dobro, podpisali bi primeren — ali ne čezmeren — znesek in bi skrbeli, da bi potem čim hitrejše spravili obveznico v denar — pri Nemcih, ki so neomejeno zaupali finančni moči države in so bili do zadnjega prepričani, da bo Avstrija zmagala. Mnogi denarni zavodi in zasebniki so bili tudi toliko pametni in so rešili vsaj večji del podpisanih in plačanih zneskov.
Zasebniki so podpisovali avstrijska vojna posojila iz raznih vzrokov. Eni so bili tako avstrijsko patriotični, da so to smatrali za svojo dolžnost in ti gotovo ne pričakujejo od Jugoslavije, da bo nagradila njihovo vnetost v vojni za nemško nadvlado v Evropi. Drugo jo zmotila visoka obrestna mera in ker so trdno računali z avstrijsko zmago, so mislili, da bo njihov denar v vojnih posojilih dobro naložen. Ti so se pač zašpekulirali in naj le nosijo posledice svoje slabe špekulacije. Tretji so podpisovali vojna posojila zato, ker so bili udeleženi pri raznih dobavah za armado, torej vojni dobičkarji, ki so dosti «zaslužili». Tudi takih je, ki so se z vojnim posojilom rešili fronte, ali drugih vojnih neprijetnosti in ti so tudi že plačani, ker so svoj namen gotovo dosegli.
Prepeluh se zastonj vojskuje za milijone «Kranjske hranilnice». Ampak njegov nastop proti jugoslovanskemu investicijskemu posojilu jo nad vse značilen. Vojna posojila «Kranjske hranilnice», to je ves avtonomizen »Avtonomista» in radi teh vojnih posojil padajo pokvarjeni elementi naši svobodni narodni državi v hrbet takrat, ko se hoče ona na znotraj konsolidirati...
Družba pa ne bi bila popolna, ko ne bi priskočil «Avtonomistu» na pomoč — «Novi Čas» in zato si je dal ta naslednik «Večernega Lista» javiti iz Beograda (!) da vlada v tamošnnjih krogih bojazen, da Hrvati in Slovenci ne bodo hoteli sodelovati pri državnem posojilu.
To je prava slika našega klerikalizma. V «Slovencu» nočejo nastopati naravnost proti državi, «Slovenec» čuva mostove voditeljem klerikalne stranke, v manjših svojih listih, v «Novem Času», «Straži», «Domoljubu» in drugih svojih reptilijah pa padajo državi v hrbet, kadar le morejo.
Pa taka taktika je slaba, ker je preveč pozorna. Naša država ima vse predpogoje za razvoj in prospeh, Prepeluhi in Novočasarji se ji zastonj zaletujejo v hrbet, ki je dosti močan, da prenese taka zaletavanja — pritlikovcev.
Prepričani smo, da bo uspeh državnega investicijskega posojila tak, da bodo osramočeni v prvi vrsti vsi notranji sovražniki naše države, ki naj se le trudijo v potu svojega obraza v rušenju, vse to bo brezplodno delo, poskusi obupancev.
Komunist in samostojna krača.
Dne 23. sta se hotela odpeljati v Beograd samostojni poslanec Majcen in komunist Lemež. V vagonu sta se sprla zaradi samostojne krače, ki ni hotela pristati na socijalizacijo.
Čujte, čujte, čujte, čujte, pa nikar se ne hudujte!
Kaj še je te dni zgodilo, da je ljudstvo skoraj vpilo!
So poslanci v vlaku stali, da b’ se v Beograd odpeljali, ker zdaj v Beogradu se dela, da bo srečna kdaj dežela.
Samostojni, komunisti in duhovi drugi čisti vsi so prišli in čakali kdaj se bodo odpeljali.
Majcen se je v kot usedel in prav zadovoljno predel: vzel je s torbe mastno kračo pa jo pucal kot s krtačo.
Ko meso lepo obira, koga vrag v vagon pritira?
Bože mili! Lemež mladi še brez brk in golobradi
burno jo v vagon primelje. S,
Krača zbuja tajne želje, brž še spomni na programe, Majcnu kračo z roke vzame.
«Kaj pa boš socijalizira!, kaj na kračo se opiral?
To je moje, to je moje, kar je moje, pa ni tvoje!»
Lemež tiho ga pogleda in tako mu gre beseda:
«Kadar tebe glad preganja, jaz se zmislim na dejanja.
Jaz sem storil kot veleva moj program, kaj boš ti šleva!
Ce še kaj boš protestiral te na prosto bom iztiral!»
Majcen jezno ga pogleda, stopi bližje do soseda:
«Kaj pa hočeš tu z zvijačo?
Hitro vrni mojo kračo!»
Tu spet Lemež da besedo:
«Kaj pa misliš z lastno skledo?! Krača, brate, zdaj je moja in ne bo nikdar več tvoja!»
Ohrabren po mastni krači tu se Majcen razkorači, pa nad Lemeža se spravi in ga strašno preongavi.
Vmes poseže policija, fajerver, žandarmerija, vodo v pretepača šprica, da pomiri huda strica.
Al’ moža krvi sta vroče, miriti ju ni mogoče, tukaj prileti klofuta, glava tam ob steno buta.
Ker ne more se doseči, da b’ izteklo se po sreči, brez ozira na programe mož postave hop ju vzame.
In tako se je zgodilo kar se ni še pripetilo: radi ene mastne krače dvoje mož v pržonu plače.
«Kancelparagraf sprejet».
Pod tem naslovom je priobčil «Novi Čas» poročilo o seji konstituante, v kateri je bil tudi v podrobni razpravi sprejet kancelparagraf.
Na koncu poročila pravi «Novi čas», da jt s tem omadeževana prva jugoslovanska ustava in zato se hočemo še enkrat pečati s to zadevo, ki je dvignila že toliko prahu in povzročila toliko razburjenja v klerikalnih vrstah.
Naša ustava naj bi bila s kancelpara-grafom omadeževana! Ali zato, ker zabranjuje zlorabo vere? Ali je klerikalcem res že tako malo do vero, da smatrajo za omadeževanje ustave, ako je na njo sprejeta določba v varstvo vere? Zakaj so pa katoliški duhovniki tako divjali proti veri, da jo je morala država vzeti v zaščito pred onimi, ki bi morali biti njeni čuvaji?
Ali je kancelparagraf naperjen proti veri? Zakaj niso potem nastopili zastopniki drugih ver v ustavotvorni skupščini, Jtemveč so se zastopniki pravoslavne, kakor tudi muslimanske vere izrecno izjavili za kancelparagraf, ker so po njihovem vera ne sme zlorabljati v politične svrhe.
Ali katoliška vera drugače uči? Ali so klerikalci mnenja, da je zloraba vere v strankarske svrhe dopustna?
Najbrže bo tako, ker sicer bi sami glasovali za kancelparagraf, saj on jemlje samo vero v zaščito proti brezvercem, ki jim je vera samo dobro sredstvo, ki ga porabljajo v boju za svoje strankarske namene. Klerikalci veliko govorijo o brezverstvu, v resnici so pa največji brezverci sami, ker se potegujejo za zlorabo vere.
Prekmurski poslanec Klokl je poskušal dokazati v ustavotvorni skupščini z nekakimi latinskimi citati, da cerkev sama prepoveduje zlorabo vere v strankarske namene. Verjel mu ni nihče,ker je poslanec Drofenik predložil premočne dokaze zlorabe vere po katoliški duhovščini in razen tega so imeli poslanci v rokah «Pondeljek» s stenografirano «pridigo» žužemberškega dekana Gnidovca.
Ako cerkev res prepoveduje zlorabo vere v strankarske namene, zakaj pa
duliovniki no ubogajo corkvo, zakaj delajo proti njenim zapovedim? Kako morejo duhovniki zahtevati od vernikov pokorščino cerkvi, ako so oni sami nepokorni?
Stvar je, seveda, drugačna. Škofi ne samo da ne prepovedujejo zlorabe vere temveč dajejo sami slab vzgled podrejeni duhovščini in navadno neusmiljeno preganjajo one redke duhovnike, ki hočejo resnično služiti veri in je nočejo zlorabljati v korist klerikalnih kandidatov pri volitvah.
To je sprevidela cela ustavotvorna skupščina iri zato so glasovali proti samo klerikalci in oni, ki jim je kancel-paragraf premalo in hočejo — popolno ločitev cerkve od države.
To vse boli one, ki so vzeli vero v zakup in delajo z njo politične kupčije. Teh kupčij bo sedaj konec in ustavotvorna skupščina ni ustave čisto nič omadeževala, nasprotno, zadala je močan udarec farizejem, ki so nesramno zlorabljali vero pri vsaki priliki v umazane namene svojih političnih kupčij.
Ta udarec boli in prav je, da boli, saj ni zadel — nedolžnih-----------
„jponöß'ijek“ poveličan.
* Ko je bila v konstituanti razprava o kancelparagrafu, je bila razdeljena poslancem številka «Pondeljka» s stenogra-firano politično «pridigo» žužemberškega dekana Gnidovca, ki je vzbudil pravo senzacijo.
Velika čast, velika čast je mene doletela, razdeljen sem bil v skupščini, ki za ustavo dela.
Tud’ jaz pomogel na noge sem kancelparagrafu, da bomo klerikalec te poslej držali v šahu.
Prav nič nc de, prav nič ne de, če Brandner proti meni govoril je, — da sem le jaz na vejici zeleni!
Naj Tone Brandner govori in Deržič naj čvekari, nam dost’ je, da smo zrušili privilegij farški stari!
Novodasarski
Med klerikalci ni edinosti. Med raznimi strujami in klikami se vrši tihi boj, ki ga voditelji s težavo prikrivajo, ampak od časa do časa se pokaže vendar tudi javno, da v stranki ni prave edinosti.
Posebno težke notranje boje je morala prestati stranka v vprašanju ustave. Zmagala je zmernejša struja, ki vendar Priznava Jugoslavijo in ustavotvorni skupščini je bil predložen ustavni načrt te zmernejše struje, ki zahteva sicer popolnoma avtonomno Slovenijo, ampak nekatere zadeve prepušča vendar celoti, n. Pr. zunanjo politiko, promet, armado in carine.
Najradikalnejši klerikalci, to so oni, ki $e zbirajo okoli: «Novega Časa», so se za enkrat pokorili zmernejšim voditeljem, ampak svoje pravo stališče naglašajo vendar pri vsaki priliki. Na centralizem vpijejo vedno, tudi ako se mora plačati carina na knjige iz Nemčije. To pomeni, 'Ja so oni nasprotni tudi temu, da bi imela •Jugoslavija skupno carinsko ozemlje, drugače si tega ni mogoče razlagati.
Kaj pravzaprav hočejo novočasarji? Kaj je njihov cilj, kaj njihov pravi državni program? Iskali smo ta program in Posrečilo sc nam je najti odlomke iz njihovega ustavnega načrta, ki na zaupnem zborovanju klerikalnih voditeljev ni bil sprejet, temveč je zmagal zmernejši Korošcev načrt. Celotnega ustavnega Unčrta novočasarjev nismo mogli dobiti, ampak že ti odlomki nam pokazujejo ysaj v glavnem njihov državni program in zato jih v naslednjem priobčujemo, ker bi bila velika škoda, ko bi ostali neobjavljeni.
Odlomki iz novočasarskega ustavnega načrta se glasijo tako-le:
Člen 1.
Slovenija je neodvisna, nevtralna republika, ki stoji pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Svetosti rimskega papeža, s sosednjo kraljevino Srbijo je pa toliko zvezana, da ima kraljevina Srbija pravico in dolžnost braniti Slovenijo v slučaju nnPada od strani Nemcev ali Italijanov.
Člen 2.
Na čelu vse državne uprave v republiki stoji vsakokratni ljubljanski nadškof-kardinal, ki je odgovoren samo Nj. Sveto-sti papežu.
ustavni aiačr&.
Člen 3.
Državni jezik je latinski in samo v tem jeziku se smejo tiskati knjige, časopisi in druge publikacije. Za ljudstvo, ki latinsko ne zna, se sme tiskati v slovenskem jeziku «Domoljub» in katekizem.
Člen 5.
Državna zastava je črna štirioglata rjuha z rumeno papeško tiaro na sredi. Uporabljati se sme poleg državne tudi narodna zastava, reformirana po svoje-časnem kranjskem deželnem odboru, t. j. v barvah rumeno-modro-rdeče.
Državni grb je ščit, na katerem duhovnik striže belo ovco.
Člen 11.
Država je v upravnem oziru razdeljena na škofije, dekanate, župnije in kapla-nije. Odgovorni so za upravo: kaplani župnikom, žu miki dekanom, dekani škofom in škofi nadškofu-kardinalu.
Kot vrhovna kontrola nad upravo deluje državni zbor, sestavljen iz zaupnikov, ki jih imenuje na škofov predlog nadškof-kardinal.
Člen 39.
Obisk ljudske šole je obvezen za vse otroke od 10. do 12. leta, ki se naj naučijo katekizem ter vsaj tudi čitati.
Člen 47.
Vojaštva ni nobenega, ker proti zunanjim sovražnikom branijo republiko Srbi, vzdrževanje reda in miru v državi pa služi orlovska milica.
Člen 63.
Smrtna kazen za zločince in druge grešnike, ki se jih lahko še pripelje na pravo pot, se odpravi, pač pa.se uveljavi sežiganje na grmadi za one, ki navzlic opominom ne izpolnjujejo svojih verskih dolžnosti.
To je vse, kar smo našli med odlomki novočasarskega ustavnega načrta. Sicer se iz rokopisa vidi, da imajo novočasarji tudi še gospodarski in socijalni program, ampak ta del rokopisa je tako zamazan, da nismo mogil ničesar prečitati, Morda objavi «Novi Cas» sam cel ustavni načrt takrat, ko se pokaže, da klerikalci s Koroščevim načrtom svojih črnih namenov niso mogli doseči in pridejo na površje najradikalnejši elementi od «Novega Časa», «Straže» in «Domoljuba».
Pismo tržaškega fašista našemi uredniku.
Urednik našega lista je dobil iz Grad-Ca pismo v nemškem jeziku, ki se v slo-Ve»skem prevodu glasi tako-le:
Dragi Plut!
y prigibu ti pošiljam časopisni izrezek, bi ga lahko v svojem listu priobčiš. Va somu generalu Maistru se je za enkrat Posrečilo rešiti si življenje pred fašisti, d»ipak prihodnjič se mu to ne bo več pomočilo. On mora poginiti pod fašistov-Giim bodalcem. Tako je to že določeno, kakor tudi za mnoge druge take šufte Pri vas!
^ozdravlja to tvoj nekdanji tovariš od 97
Chero, sedaj v Gradcu.
Kdo je ta Chero? Bil je nadporočnik P“ 9? peš-polku, kjer se je naš urednik
seznanil z njim in sklenil odkritosrčno prijateljstvo, ker je oba združevalo sovraštvo do Avstrije in ljubezen do svobodo. še nekaj jugoslovanskih in italijanskih oficirjev je bilo v tej družbi, ki se je redko sestajala v stanovanju nadporočnika Maršiča v Murski ulici v Radgoni, kjer so se praznovali vsi avstrijski in nemški porazi.
Začetkom poletja 1916. je imel oditi nadporočnik Chero k polku na fronto, naš urednik je bil pa tudi na vrsti, da kmalu odide in poslovil se je od italijanskega prijatelja z besedami: «Najbolje je, da počakaš pri polku na mene. Ako se ti pa ponudi prilika odidi lepo v Rusijo in sporoči na kakršensibodi način petrograjskemu srbskemu poslaniku, mojemu znancu dr. Spalajkoviču, da pri-
dem tudi jaz kmalu na Rusko in se mu stavim na razpolago».
Kmalu za tem je prišlo v Bukovini in Galiciji do onega strahovitega poloma v poletju 1916., pri katerem je bil skoraj coli 97. polk zajet in so mogli iz njegovih ostankov sestaviti komaj tri slabe stotnije. Tudi Chero je bil pri tej priliki ujet, naš urednik je bil pa poslan takoj z iz-rednim marš-bataljonom k polku, bil je v Karpatih ranjen še predno je kakega Rusa videl in tako mu ni bilo mogoče izvršiti načrta.
Chero je pa vstopil v italijansko armado, kar se je zvedelo pri polku pozneje od vrnivših se vjetnikov. Naš urednik mu, seveda, tega ni mogel zamoriti in obdržal je prijatelja v najboljšem spominu. ampak glasu od njega ni dobil nobenega, samo zvedel je, da se je vrnil v Trst.
In sedaj je ta Chero — fašist in eden od najhujših, kakor se vidi iz njegovega pisma. Ta nekdanji velik prijatelj Jugoslovanov pošilja svojemu nekdanjemu jugoslovanskemu tovarišu in prijatelju izrezke iz nemških listov, ki poročajo o nesramnih žalitvah Srbov, ki jih je izrekel bivši nemški cesar in mu predlaga, da hi te nesramnosti bivšega nemškega veličanstva priobčil v svojem jugoslovanskem listu!
Taki so Italijani: zahrbtni, neodkriti, degenerirani, tako, da se nobenemu ne more verjeti in zaupati. Tudi oni so taki, ki bi jih človek smatral za izjeme, ker laž je del bistva te pokvarjene, propadle rase, ki bo žalostno končala, kakor žalostno končuje v izgnanstvu nekdanji sramotileo Srbov, domišljavo in naduto nemško veličanstvo.
Tudi fašisti bodo žalostno končali, mi bomo pa živeli, ker ne maramo biti njim enaki.
Pokrajinski zbor Jugoslovansko jVlatico.
Ljubljana, 29. maja.
V dvorani Mestnega doma je bil danes impozanten prvi pokrajinski občni zbor Jugoslovanske Matice. Ob 10. dopoldne je bilo zaupno zborovanje delegatov vseh podružnic Jugoslovanske Matice v Sloveniji. Ob 2. popoldne pa je bil javni, manifestačni občni zbor, katerega se je udeležilo polog 180 delegatov mnogo prijateljev Matice, bilo je v dvorani nad 600 oseb.
Javno zborovanje je otvoril predsednik dr. Vladimir R a v n i h a r. V vznešenih besedah je pozdravil delegate, spomnil se je vseh podpornikov, zlasti češkoslovaškega konzula g. dr. B e n e š a, ki je Matici naklonil velik dar. (Iskrene ovacije!) Izrazil je pohvalo nekaterim dosedanjim funkcijonarjem odbora, ki so z vnemo vodili njim določene posle. Z odločnim protestom pa je govornik zavrnil zlorabo Jugoslovansko Matice, katero so bili zalerivili italijanski fašisti povodom binkoštnih volitev v rimski parlament. Proti zlorabi Matičnega imena v politične svrhe moramo protestirati že z moralnega stališča. Italijanskega naroda s staro in visoko kulturo so taka bojna sredstva nevredna! Obsojati moramo pa tudi početje Italijanov povodom volitev v Istri in Trstu. To njih početje obtožujemo! Jugoslovanska Matica vlaga protest tudi zaradi tega, ker noče biti politično društvo. Politiko vodijo naši Primorci sami in njih politika ima za seboj tako preteklost, da jim lahko zaupamo. Naša Matica je in ostane kulturno društvo. Matica ima nalogo izvojevati zmago naravnemu, kulturnemu zakonu. Zakon narave, ki je najsilnejši izmed zakonov, pa je, da vsak narod sam odločuje o svoji in svojih pripadnikov usodi, do koder segajo njegova bivališča, do koder sega glas njegove govorice. (Živahno in iskreno odobravanje!) Koncem svojega globoko zasnovanega govora je predsednik dr. Ravnihar še izrazil željo, naj bi zborovanje in delovanje Matice obrodilo bogatih sadov v korist našim bratom onkraj demarkačne črte.
Gospod nadučitelj Mahkota je nato podal tatjniško in blagajniško poročilo. V Sloveniji ima Jugoslovenska Matica 62 podružnic, od katerih nekatere zelo marljivo delujejo. Mod vsemi je najbolj agilna podružnica na Rakeku, kjer tekmujejo kmečki fantje in dekleta za nje procvit in je že nad 400 članov. Do prvega maja tega lota je imela Matica tekom svojega obstanka 1,016.671 kron
29 vin. dohodkov in 525.987 kron 80 vin. izdatkov. Občni zbor je sprejel obe poročili z odobravanjem na znanje in na predlog pregledovalca računov g. rač. svetnika Zajca dal staremu odboru ab-solutorij.
Pri sledečih volitvah je bil z oduševljenim vzklikom izvoljen za predsednika pokrajinskega odbora Jugoslovenske Matice g. dr. Vladimir Ravnihar. V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: a) iz Ljubljane: dr. Fornazarič, ga. dr. Debe-Ijakova, dr. Lončar, Mahkota, dr. Dinko Puc, dvor. svetn. Fran Regally, dr. O. Rybar, dr. Srebnič, ga. dr. Franja Tavčarjeva, vlad. svetn. dr. Vodopivec, inž. Kosmač, Kopač in Ribarič; b) za Maribor: Joško Mohorko in gdč. Ljudmila Poljančeva (namestnika Julče Novak in gdč. Stupica); c) za Ptuj: Vinko Saro n a (nam. Vinko Stopar); e) za Celje: Cernej Ludvik (nam. prof. dr. Dornik); f) za Gorenjsko:	Masten Ivan (nam. Kolar),
g)	za Kamnik: Slatnar (nam. Jože Ceh);
h)	za Dolenjsko:	ravnatelj J. Wester
(nam. H. Završnik) in za Notranjsko: notar Tavzes (nam. Gornik).
Pri slučajnostih je bila živahna debata o splošnih aktualnih vprašanjih, zlasti glede postavitve spomenika, rešitev katerega vprašanja pa se je odložila. Ob 5. uri popoldne je predsednik zaključil zborovanje.
pst mumij.
V ustavotvorni skupščini imamo nekaj strank, oziroma strančic, ki kot ostanki iz starih časov nikakor ne spadajo več v današnji okvir. Naravnost komičen vtis pa dela na vso našo javnost t. zv. narodni klub," sestavljen iz petorice hrvatskih poslancev.
Od te petorice so nekaterf ostanki nekdanjega pravaštva. ki je morda imelo svoj raison s’existence v časih nagodbe-nih bojev med Zagrebom in Budimpešto, ki je pa danes popolnoma zastarelo in se nikdar več ne bo postavilo na nogo. Drugi del tega čudnega kluba je pa sestavljen iz mož! ki so včasih visoko dvigali zastavo napredne misli in misel narodnega edinstva, v svobodni Jugoslaviji so se pa združili z onimi, ki so jih nekdaj z največjo vehemenco pobijali zaradi njihovih zastarelih nazorov.
I a neznatni klub peterih poslancev je predložil ustavotvorni skupščini svoj federativni ustavni načrt in ker je ogromna večina ta načrt zavrgla kot «indiscu-table», je petorica mumij izjavila, da ustava, ki bo sprejeta brez njih, ne bo veljavna za Hrvatsko in — zapustili so ustavotvorno skupščino.
Eksodus teh pet mumij nikogar ni iz-nenadil, še manj pa razburil — saj te predpotopne mumije v ustavotvorno skupščino niti ne spadajo. Mnoga si je morda celo oddahnil, ko so te mumije izginile, ker je upal, da mu ne bo treba več poslušati neslanih klobasanj kakega Laginje.
Prezgodnje veselje! Mumije so sicer dale izjavo, ampak šarlatani, kakršni so že, se izjave ne držijo in te dni je prišel meni nič, tebi nič, stari Laginja na iznenađenje vseh k seji ustavotvorno skupščine in stavil tam na skupščinskega predsednika nekako vprašanje!
Vse se povprašuje: Kaj pravzaprav hočejo te mumije? Iz njihovega šarlatan-skega vedenja je-težko konstatirati tako določeno smer, ker šarlatani menda sami ne vedo, kaj hočejo, oni so samo ostanki stare dobe, ki se je že zdavnaj preživela in ne more dobiti pravega prostora v novih razmerah, ker v njih nikakor no «paše».
Se bo moralo pač malo potrpeti s temi šarlatani, ki nočejo uvideti, da so odveč in da spadajo v pokoj — zasluženi ali nezasluženi, to je drugo vprašanje. Za Laginjo pravijo, da je mož-po-štenjak, ampak s svojim šarlatanstvom je v veliki meri zakrivil, da se v Istri nikdar ni veliko delalo na probuji našega ljudstva, ker sam ni delal nič koristnega, drugim, mlajšim in sposobnejšim pa ni pustil delati, temveč jih jo tiščal k tlom, samo da je njegova zvezda bolj jasno svetila.
To se je videlo pri volitvah v italijanski državni zbor, kjer je Istra tako slabo odrezala. Res je, teror je bil v Istri strahovit, ampak da je bilo v prejšnjih de-cenijih v Istri malo več organizatorične-ga dela in manj praznega fraziranja, bi bil odpor ljudstva večji in močnejši.
Vse narodno delo v Istri zadnjih desetletij je ozko zvezano z imenom dr. La-ginje, ki je bil voditelj tega dela in nihče se ne bo našel, ki bi Laginji priznal, da je bil na svojem mestu.
Tudi v naši konstituanti Laginja ni na svojem mestu in one druge štiri mumije, ki se zbirajo okolu njega, tudi ne. Vseh teh pet mumij spada v politični muzej!
Italija öementira...
Italijanska vlada demontira vest slovenskih listov, da bi ona obljubila Jugoslaviji podporo v koroškem vprašanju, ako Jugoslavija odstopi luko Baroš reski državi, oziroma ako privoli v to, da pride vsa reška luka z Barošem in Delto pod nadzorstvo mešane komisije.
Ni nam znano, iz katerega vira je prišla dotična opatijska vest, ampak zdi se nam, da ona ni kar tako na kratko izmišljena, temveč da bo na njej nekaj resnice. Vsekakor je pa več kot verjetno, da bi se Italijani gotovo prav radi vpu-stili v taka mešetarenja, pri katerih bi oni mogli samo profitirati, kakor je tudi zelo verjetno, da se naša vlada v tako mešetarenje ni hotela spustiti.
Sploh so odnošaji med Beogradom in Rimom precej napeti, ker bi Italija hotela od nas izsiliti tako trgovinsko pogodbo, da bi mi postali njena kolonija, ki bi jo italijanski kapital lahko do mile volje izkoriščal. Zato Italija ne evakuira Dalmacije in stavlja evakuacijo kot pogoj za trgovinsko pogodbo!
Nekdanja Srbija je imela nevarnega sovražnika v nekdanji avstro-ogrski monarhiji, ampak ta sovražnik je bil pravi kavalir v primeri z Italijo, ki nam je kot navaden cestni razbojnik nastavila nož na grlo in zahteva od nas — vse kar imamo.
Naše mnenje je, da ne smemo nasproti temu cestnemu razbojniku v nobenem vprašanju odnehati. Luko Baroš rabimo mi sami in je ne izročimo reški državi, kar bi pomenilo Italiji. Železniške proge Knin-Zadar ne bodo zidali, še manj pa upravljali Italijani, ker po našem ozemlju ne bodo vozili sovražni vlaki. Mi te proge tudi ne bomo gradili, ker je ne rabimo, pač pa rabimo druge proge, ki se morajo najprej graditi. Ako Zadar brez svojega naravnega in edinega zaledja ne more ži-, veti, ne bomo mi skrbeli za vzdrževanje tega italijanskega «Trutzburga» na našem ozemlju.
Enako je z ribištvom v vodah naše Dalmacije. Ta bi bila lepa, da bi mi sami obijali naše ribištvo, od katerega živi ubožno dalmatinsko prebivalstvo — zato, da bi italijanski ribiči mogli izhajati! Ako ob italijanski obali ni dosti rib, pa naj se prebivalstvo te obali posveti drugemu delu, saj tudi mi ne kopljemo zlata in ne iščemo dijamantov na naši zemlji!
Enako je s kabotažo. Ako bi mi izročili našo obalno plovbo Italijanom, potem bi milijoni našega narodnega premoženja romali v Italijo in na ta način bi Italijani na najenostavnejši način vedno ubijali našo valuto.
Vse ono, kar bi nam Italija «dala» za trgovinsko pogodbo po njenem okusu, so naravnost malenkosti proti oni ogromni gospodarski škodi, ki bi nam jo prizadejala taka trgovinska pogodba.
Ako Italjia lahko prenese neurejene odnošaje z našo državo, naj le zavlačuje rešitev vseh še nerešenih vprašanj. Mi bomo neurejenost odnošajev vsekakor ložje prenesli, kakor bi prenesli popolno gospodarsko odvisnost od našega največjega sovražnika.
Naj Italija le dementira — saj verujemo ji takointako ne, naj ona govori tako ali tako. Mi imamo o degenerirancih z apeninskega polotoka že ustvarjeno naše mnenje, mi dobro vemo, da pride prej ali slej do resnega obračuna med nami in njimi in za ta obračun se bomo pripravili, da bomo čili in krepki, ko pride naš veliki dan in bilo bi nenaravno, da bi tak degeneriran narod, kakršni so Italijani, mogel dolgo dušiti mlad, zdrav narod in ga ovirati v njegovem razvoju.
pogreb Sokola — mučenika.
Radovljica, 29. maja.
Danes je bil pogreb Boštjana Olipa, ki je bil leta 1918. v Murauu ustreljen, ker se je udeležil upora pri 17. pešpolku. Radovljiški Sokol je poskrbel, da je bilo telo nekdanjega njegovega člana prenošeno v svobodno domovino in pokopano v «lomači zemlji.
Radovljica je bila vsa v zastavah, ovitih v čmo. Sprevoda se je udeležilo okolu 2000 ljudi, na čelu Sokol in sicer člani, članice in naraščaj. Sledila je Gorenjska gasilska zveza s petimi zastavami, Zveza gorenjskih pevskih društev z zastavo, šest zastopnikov organizacije do-brovoljcev, častna sokolska četa in trije duhovniki. Nato je sledila krsta, obdana od šestorice Sokolov z golimi sabljami in šest gasilcev. Za krsto so šli svojci pokojnikovi, zastopniki državnih oblast-nij in raznih korporacij in končno velika množica ljudstva iz cele Gorenjske. Vencev je bilo kakih 15.
Pred gasilnim domom so pevci zapeli «Blagor mu», na grobu je pa bilo več govorov: v imenu «Sokola» se je poslovil od pokojnika v vznesenih besedali dr. Triller iz Radovljice, v imenu dobro-voljcev Šifrar, Ažman iz Hrast kot zastopnik SKS. in v imenu ljubljanskega Sokola Drenik.
Pevci so zapeli na grobu «Nad zvezdami», moški in ženski sokolski naraščaj je nasul v grob cvetlice.
Pogreb, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje v Radovljici, je aranžiral nadučitelj v pok. g. Jaklič.
Zapiski.
«Kulturni» delavci so napovedali boj na nož dr. Vošnjaku. Le-ta je v skupščini reagiral na znano nesrečno izjavo takozvanih «kulturnih» delavcev (vinskih bratcev iz Uniona) ki je bila izdana v oporo šepavemu klerikalizmu, češ da se mu zdi, da je ta izjava na koncu koncev zrastla na zelniku bivših dunajskih uradnikov. Zdaj pa je ogenj v strehi. Dr. Vošnjak je od ljudi, ki jih pa stvar nič ne briga, dobi) poziv, da se v danem roku opraviči. Konstituante je takoj Sklenila izročiti dr. Vošnjaka nekaterim «kulturnim» delavcem, da ga živega raztrgajo. Mesto da bi ljudje, ki so s svojo nepremišljeno izjavo ogromno škodovali Slovencem, bili lepo tiho, mešajo naprej. Oni še danes ne občutijo, da je njihovo mišljenje zaostalo za 30 let in da iz samoljubja ne vidijo preko ožjih granic. So pa tudi smešni v svoji abotnosti. Če bi ne bilo od Srbov ustanovljene Jugoslavije, bi bili še vedno pri tujcih za pisače in bi jim čistili instrumente, če že sami ne morete več napredovati, vsaj mladini ne branite, da dalje vidi, kakor mali ljudje. Kdor gre na politično polje, mora biti pripravljen, da dobi odgovor.
Krščanski «socialisti». V soboto jo govoril v parlamentu klerikalec Roškar. Mož ni govornik in je s svojim pridigarskim tonom zabaval vso zbornico. Vsak stavek uvaja s povzdignjenimi očmi in zakliče: «Predragi!» To slabost mu ne lio očital noben pameten človek. Bolj pa je zanimivo kaj je ta vodja SLS. povedal pred vso javnostjo. Dejal je: «Predragi! Osemurni delavnik je razžaljenje vseh onih, ki delajo. Kmet dela IG ur. Tako naj delajo vsi.» Nato je nastalo veliko vpitje. Socialisti so vprašali Roškarja, je-li on proti osemumemu delavniku, kar je seveda moral potrditi. Tedaj pa je začelo deževati psovk na klerikalno stranko: «Včeraj ste govorili drugače! Kje je Gosar?» Komaj se je Roškar opomogel, jo je zapeljal na drugo stran v jarek. Povdarjal je, da se grozno veliko davkov plačuje. Tu je slabo naletel, kajti poslanci so ga opomnili, da je on sam kot minister podpisal poviške taks in da je njegova stranka vse te davke podpisala. Tudi agrarna reforma ne da temu krščanskemu socialistu miru: on je za to, da ostanejo veleposestva. Roškar je govoril tako, kakor je pravo mnenje kle-
rikalcev; radi cerkvenih posestev se boje agrarne reforme! Seveda v domovini in v «Našem času» se govori in piše drugače.
Slaba primera. Proti kancelparagrafu je govoril v konstituanti tudi dr. Gosaj, v splošnem veliko boljše kot drugi klerikalci, samo odkritosrčne gotovo niso bile njegove besede, ko je zatrjeval, da mu ne bi bilo prijetno, ako bi duhovščina zlorabljala prižnico v korist njegove kandidature. To se je namreč že vršilo lansko jesen. Slaba primera je pa zloraba duhovnikov z zlorabo delodajalcev, ker delodajalec nima nobene moralne moči nad svojimi delojemalci, sirove sile pa ne more in ne sme porabljati. Delojemalec se prokleto malo briga za to, kakega političnega prepričanja je njegov delodajalec, duhovnik pa na vernike čisto drugače vpliva. Sicer pa: zakaj se klerikalci tako bojijo kancelparagrafa?
Osramočeni klerikalci. Iz Beograda nam poročajo, da jo tam prispela mariborska «Straža», glasilo dr. Korošca, z dne 23. t. m., ki nečuveno surovo napada poslanca Drofenika zaradi njegovega govora o kancelparagrafu. Članek «Straže», ki je ves sama grda laž, so napredni poslanci pokazali svojim tovarišem, zlasti Srbom, ki se niso mogli načuditi, da se more na tako grd način sramotiti tovariša poslanca, ker se sumi, da je članek napisal poslanec Hohnjec, ki je s tem znatno pripomogel Srbom do spoznanja, da vidijo, s kakšnimi ljudmi imajo opraviti v Sloveniji. Klerikalcev res ni treba nikjer spravljati v slabo luč, ker oni sami temeljito skrbijo zato, da jih spoznajo povsod v njihovi pravi luči.
Detomor.
Mariborska «Straža» je zadnjič prinesla uvodni članek pod naslovom «Detomor». Kaj je bilo s tistim «detomorom», seveda nihče ne ve. Pozneje smo poizvedovali in zvedeli, da pomeni detomor glasovanje demokratov za ime naše države. Ne vemo, čemu bi to bil detomor, zato smo vprašali o tem nekega našega prijatelja, ki nam je poslal pesem mesto pojasnila. Glasi se:
Vsi od spodaj hitro gor, ker odkrit je detomor!
Klerikalci že brenče, kakor muhe se pode.
Deto - deto - deto; - mor, hitro vsi od spodaj gor!
Liberalci ne brenče, njih korak počasi gre.
Doto - deto - deto - mor!
Kaj pa delate tam gor’?
Gledamo nebroj ljudi, ki zločin jih vkup podi.
Pa bo treba it’ na vrh v družbo teh skrivnostnih mrh! Spet se truma zapodi, zgor’ je vedno več ljudi.
«Straža» vpije «Detomor»!
Črn trop zahteva ukor, vedno več ljudi gre gor, ker ’zvršen je detomor.
Ko na vrli sem jaz prišel sem z očmi resnico vjel:
«Straža» zakričala je, ker v gnojnico pala je!
Razno.
Ljubljanski «Sokol» je priredil včeraj na prostom «Ilirije» javno telovadbo zj obširnim sporedom in pokazal vnovičJ kaj zmoreta vztrajno delo in sokolska disciplina. Tako vaje dece, kakor tudi naraščaja in članov in članic so bile izvajane precizno. Največje zanimanje pa je vladalo vsekakor za nastop izbranih telovadk, ki so izvajale jako posrečeno novo simbolično in ritmično telovadno skladbo «Po jezeru», ki jo je zložil dr.l Murnik. Žele so burno pohvalo. Vremej je bilo naravnost krasno in poset zelo zadovoljiv. Zvečer se je vršil v telovadnici «Narodnega doma» prijateljski! večer.
Nemško izzivanje. Tovarna Westen v Celju, ki se šopiri pri naših uradih s pa-trijotičnimi čuti, ima v svoji pisarni Hin-: denburgovo sliko. Uradniki in vse drugo je ostalo tako, kakor pod avstrijskem režimom.
Nova slovenska kavarna v Mariboru.;
Dosedanje zbirališče najbolj zagrizenih mariborskih Nemcev, kavarna «Meran», na vogalu Aleksandrove ceste in Cankarjeve ulice je prešla v zanesljive slovensko roke in je dobila ime «Beograd».
Iz~Havre v Ameriko samo 6 dui!l
Edina naikrajša črta preko Havre, Cherbourg! in Antwerpen v Newyork. Vozne listke in za-< devua pojasnila izdaje edino
konces. potovalna pisarna Ivan Kraker
v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 41.
Oblastveni koncesijonirani informačni zavod
Drago Beseljak, Ljubljana,
Cankarjevo nabrežje it. 5
dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonne-montu tor posamezno, cono zmerne.
Priporoča se prvovrstni
atelje za črkoslikarstvo
Filip Pristou,
Ljubljana, ,,Hotel Malič".;
Halvetja zaloga klavirjev In plaDHiot
v Ljubljani.
Tvrdka J. Dolenc, Ljubljana, Hllšer-Jeva ulica 5, priporoča v nakup najboljše inštrumente prvovrstnih tovaren po solidnih in zmernih cenah.
POLNOQUnUdSTI OBROČI ZA TOVORNE AVTOMOBILE
PNEVMATIKA za kolesa IM AVTOMOBILE
KOLESA
AVTOnOBILI
NAJCENEJE
J. QOREC
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA G. 14

IVÄ.'.' y’Aä-rkjK ''i'
„JADRAN“ d z „. z. LJUBLJANA
■—	DUNAJSKA CESTA 9 =====
priporoča:
kolonijalno in špecerijsko blago ter žitne pridelke.
To era.» in solidna postnežba.

Telefon št. 608.	Št. pošt. ček. urada 12.051.
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
KONGRESNI TRG 4
daje kredite v obrtne svrhe po izrednih pogojih, pospešuje ustanavljanje obrtniških in industrijskih podjetij,
izvršuje vse bančne transakcije najkulantnojo.
Obrestuje vloge na tekoči račun in vložne knjižice s
4%
1
od dne vloge do dno dviga.
J
Odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.