Štev. 6.	V Ljubljani 1. junija 1874.	Leto IV.
Izhaja 1. dne v meseca in stoji za celo leto po pošti 2 gl. 60 kr., za pol letal gl. 80 kr. Brez polte : za celo leto 2 gl. 10 kr., za pol leta 1 gl. 20 kr.
Naročnina naj se naprej pia-čuje in pošilja uredništvu v ipital-skih ulicah hž. št.
273 v Ljubljani. (Lai-bach.)
Časopis s podobami za slovensko mladost
ladenič ven iz mesta se oberne, Derzoten v golo odhiti puščavo; Na ostri kamen tam poklada glavo, In runom krepke ude si ogerne.
Preprost je um, okó njegovo jasno, Ter k zemlji posvetna ga slast ne veže ; Da rod bi svoj otél pogubne teže, Ljudem pokoro oznanjuje glasno.
Ko misli, tam sloneč na terdej skali, V svetlöbi vzrè podobo tako milo, Da vsi so udje v njem zatrepetali.
,,Sin božji, vendar jagnje si v krotkósti, Z nebés prisèl za naših grehov silo ; Nevreden hlapec tvoje sem visosti!"
Lujiza Pesjakova.
Sirota Barica.
(Poslovenil J. S—a.)
IV.
Banca se je prebudila na mehkej postelji v krasnej gorkej sobi. Čudeča je gledala okolo sebe: vse po hiži je bilo bogastvo in bliskota.
Poleg nje je stal gospod, ki jo je bil na ulici našel ter s soboj vzel, a sfcarikava služabnica je pripravljala krepko jestivo.
„Kde sem zdaj?" Barica bojazljivo povpraša.
„Pri dobrih ljudéh. Nič se ne boj !" odgovori gospod.
„Dolgo si bila brezzavestna," izpregovori služabnica. „Kaj sta li mislila tvoja roditelja, da sta te v takej zimi v prelahkej obleki pustila na ulico?"
„Oh, roditeljev uže nemam," zaihti dekle, pokrije si lici z rokama ter debele solze pritekd skozi suhe perste.
„Ne užaljuj otroka še bolj, Mara!" posvari gospod, „naj si počije".
Mara je bila bolj domača gospodinja nego li služabnica. Nekdaj je svojega gospoda pestovala in zibala; ko se je bil oženil, šla je ž njim, ter ko mu je mlada gospa naglo umerla, prevzela je ona vse gospodinjstvo. Gospod jej je upal in jo spoštoval. Pervo trenotje, kadar je videla, kako je gospod ubogo najdeno dete privedel, mermrala je na njegovo usmiljenje, kako li more vsako prosjačico na cesti pobirati? Bog ve, kakih ljudij otrok si je? Kdo ve, če nij vabica kake tatinske sóderge!
Gospod je izkušal zvesto Maro potolažiti, pripovedujoč, kako je siroto na pol mertvo našel pred cerkóvnimi vrati in jo s soboj vzel, da je ne bi v ječo devali, kakor delajo s takimi ljudmi, ktere po noči na ulici najdó.
In Màrino dobro serce se je takój upokojilo. Sama je začela dete dramiti, in res je deklico tudi kmalu zdramila.
„Naj spi ter si počije," reče gospod.
„Dobro bi bilo, ako bi kaj jela," méni Mara; več ima glada nego li zaspanosti. — Kako ti je ime?"
„Barica."
„Pojdi in sedi sem k mizi, Barica, ter pokusi to pečeno pišče."
„Nijsem lačna," odgovori dekle.
„Da nijsi lačna? Odklé uže nijsi jedla?
„Od davi."
„Dragi Bog! Hitro sèdi in jej, kolikor hočeš, ter kruha in ločike (salate) si privzemi."
„Nič ne bodem mogla jesti, gerlo mi je kakor zadergneno."
„I poskusi," sili jo gospod.
Barica je poskusila, a nij mogla jesti, in zato je vilice zopet na mizo položila.
Zdaj treba da ješ ter da obilo ješ," prigovarja Mara, „inače bi čisto oslabéla."
„Ne morem; žalost in strah sta mi glad pregnala."
„Bašti si jako nesrečna?" vpraša gospod z velikim sočutjem.
„Oh, uboga sirota sem brez nikder nikogar na vsem božjem svetu."
„Ali sta ti roditelja pomerla?"
„Pred šest meseci mi ju je kolera vzela z obema bratoma vred." Potem je Barica pripovedovala, kako je prišla k Sodinovim ter kako ondu ž njo delajo.
„To je gerdo," reče Mara, „k temu hudobnežu ne smeš nazaj hoditi!"
„A žena tega moža je bolna, in obtorej treba, da jej v hiži jaz pomagam; nje sin je priden in jako vesel, da ga citati učim. Ko bi me ne bilo zopet nazaj, vse bi pozabil, zopet bi po ulicah letal in bil hudoben človek, kakor njega oče."
„Bašti si pridna deklica," veli gospod, „stòri, kakor ti veleva serce, in pomagaj ubogej ženi. A mož te po sedaj uže ne bode tepel, kajti prineseš mu vsak dan po dvajsetico, kakor ti je ukazal."
„O gospod!"
„Ne bodem ti je dajal za milostinjo, nego zaslužiti si jo utegneš. Hodi vsak dan k nam ter Mari pomagaj delati. Ali si zadovoljna?"
Govoriti nij mogla Barica, nego sè solznima očima je pristopila k dobrotniku in klecé mu poljubila roko. Mara jej svojim zastorom obriše vesele solze, rekoč: „Tako je prav, gospod. Res jaz lehko še delam, a tudi Barici dela najdem."
„Zdaj hiti domóv, dekle, ker sama želiš; a kadar ti hudobni gospodar zopet zaénè dodévati, pridi, ter povedi meni, da ga zavernem. Nä dvajsetico! Jutri pridi po drugo, in Mara ti pripravi zäjutrek."
„Molila bodem za Vas, gospod," reče Barica, „in Bog usliši molitev uboge sirote."
,,Moli, dete, naj mi Bog za to dobrotico, ki sem jo tebi storil, oprosti konci nekoliko krivice, s katero sem zadèl svoje bližnje . .
Zamolkel kašelj mu je ustavil besedo, in Mara ga je okarala, zakaj je zopet preveč govoril, da-si ve, kako naglo mu je to na kväro.
„Mirüj, Mara, moje bolezni bode kmalu konec."
Mara si je te besede na dobro stran tolmačila ter šla potolažena po svojem opravilu; a Barica je vesela domóv zbežala.
„Strijc, nàte dvajsetico ! Vsak dan dobodem po jedno od gospođa, ki stanuje blizu vélicega terga."
Jedva je Sodin svojima očima verjél. Vedno je obračal novec, kakor bi se ga ne mogel nagledati.
„Vsak dan li po toliko dobodeš?"
„Vsak dan."
„Od nečega gospođa, kali ?"
„Da."
„Nu, če so še taki bedaki na svetu, meni to verlo ugaja," ter smeji5č potisne v žep dvajsetico.
„Kaj velite, oče?" vpraša sin.
„Da je čas iti spat, lenuh. — Tudi tebi!" zarohni na ubogo ženo.
Barica je vsem lehko noč rekla ter odšla spat; Kosana in Ivanko sta si tudi poiskala vsak svojega ležišča. A robati Andrej odkorači v bližnjo kerčmo, da bi se uvéril, ali je dvajsetica prava ali ne.
V.
Jutrodan je bila Barica uže za rana po konci; malo je spala, ker jej je vedno po glavi rojila misel, da more kaj zaslužiti. Ob šestih je uže staro orodje v hiži pospravljala, brisala in snažila. Čudno je bilo, da je uže tudi Ivanko ves oblečen sedel za merzlo pečjo. Stopil je k njej, prijel jo za roko in tih spremil skozi vrata. Na ulici jo sili, naj stopi še dve, tri stopinje od hrama. Da-si Barica nij vedela, kaj Ivanko misli, vendar je šla, kakor je želel.
„Barica," tako jo ogovori, „ali je res, da si dvajsetico vsak dan z delom prislužiš ?"
„Kako bi li mogla reči, da je res, ako bi ne bilo res !"
„Ali ti je gospod povedal, kaj bodeš delala?"
„Da, gospodinji naj pomagam."
„Res? To mi je vzelo težek kamen od serca. Kedaj pojdeš tja?"
„Ob devetih."
„Povedi mi, kadar pojdeš, da te spremim."
„O, jaz vem sama za pot."
„Anti ne grem, da bi ti pot kazal. — Pojdiva zdaj v hižo in vzemi si kruha, ki ti ga je v zäjutrek oče kupil. Vidiš, Barica, mene je še zdaj sram, kako je oče tebi uže dodéval."
„Vidva z materjo sta prisiljena od njega še več terpeti, nego li jaz. Po-terpimo ter upajmo, da Bog vse na bolje oberne."
Ivanko je neverjétljiv z glavo odmajal. „Idi ter jéj," tako jo je silil.
„Nijsem lačna, in tudi še tamkaj zäjutrek dobodem, — a ti —"
„Niti jaz nijsem gladen, in zato naj se materi prihrani.
Sodin je še spal, ko sta otroka odšla v stanovanje blagodušnega gospoda.
„Evo!" reče Barica in s perstom pokaže krasno poslopje.
„Idi z Bogom!" reče dečko ter kréne svojim potem. Ko so se bila vrata zaperla za dekletom, stopi Ivanko v bližnjo tabakàrnico, kder je vse izprašal, kar je mogel zvedeti o gospodarji tega velicega poslopja. In kar je slišal, uteg-nolo mu je biti veselo, ker je z jasnim obrazom tekel po ulici ter šepetal: dobro srečo, Barica, dobro srečo! Tudi jaz hočem delati; hočem se poštenega rokodelstva učiti, naj veli oče, kar mu je drago."
Uže gredčč je pri večjih nastävnikih (mojstrih) dela iskal. Pervi dan je bil brez uspeha, a drugi dan ga je vzel neki živopisec (malar) v nauk. Od začetka je šarila (barve) terl in raznih potrebnih stvarij znašal ter zato dobival vsak dan po nekoliko novcev. Kako srečen je bil deöäk, to novico domä, ozna-njajóé; niti oče se temu nič nij ustavljal. Dvajsetica ga je bila vsega potolažila. Ivankov nastävnik je bil ž njim zadovoljen, zato mu je pritégnol, da se je smel tudi učiti risanja, ki se je vsak večer zastonj kazalo družbi rokodelskih po-magačev.
Barice za teden dnij do malega uže nij bilo spoznati. Sreča je sijala iz nje očij; doma je uže nihče nij zmerjal niti pretepal; Sodin je bil prijazen; kajti ničesa uže nij od njega zahtevala in vsak dan mu je prinesla dvajsetico za žganje. V hiži bogatega gospoda je bila zaklönjena ; njej odmerjeno delo nij bilo težko. Vsak dan je uže pozno iz hiže svojega dobrotnika hojévala in često jej Mara vtakne v žep kaj za bolno Sodinko, kar je ženi dobrilo, če Sodin sam nij poprej steknol. Milodušna Mara je dala deklici tudi lepo obleko sešiti in je sploh zä-njo z maternjo ljubeznijo skerbela. Kadar jo je gospod videl, vselej se je Barici prijazno nasmehnol ter jo ljubeznjivo ogovoril. Tak mir in sreča jej je tudi verlo dobro dej àia : bila je vesela in čversta, bledo lice je razcvelo, kakor lepa roža, ter modra senca izpod očij je izginola.
Necega jutra se Mara jako začudi, videč Barico žalostno in ujokano, ter gospod je vpraša:
„Kaj ti je, Barica? Ali si jokala?"
„Surovež jo je zopet pretepal," reče Mara.
„O ne! a bojim se."
„Česa li?'
„Včeraj je bil strijc zopet pijan ter se je sè sosedom prepiral. V gnjevu
je pretepel nečega biriča, ki ju je miril. Jaz sem iz Mie videla revlnko ter sem pred sodbo za pričo poklicana. To pismo so mi od sodbe poslali."
Mara prime papir, od obeh stranij ga pregleda ter oddà gospodu, ker mu sama nij mogla nič kaj.
„Nikakor se ti nij treba ničesa bati, dete," veli gospod, papir vzemši v roko. Ali jedva napis prečita in uže vsklikne ves osupel: „dragi Bog!"
Obledel je v lica ter z roko se prijel za zofo, kakor bi se bal pasti.
„Za Boga svetega! kaj vam je?" vpraša Mara prestrašena.
„Nič," mirno odgovori gospod, ako tudi je trepetal po vsem telesu.
„Denes uže spet nijste nič jedli," zmerja skerbna Mara.
„Uže zopet sem dober," odgovori gospod. A Barici reče: „ti li si Barbara Sirkova ?"
„Da, gospod."
„Porojena li na Duaaji?"
„Ne, moja roditelja sta iz Tersta sem prišla. Oče je tam bil imovit stolär, a po sovraštvu necega poprejšnjega prijatelja je oubožal ter bil prisiljen, preseliti se iz domovine sem na Dunaj, dela iskat."
„Ali sta mertva tvoja roditelja?"
„Ob koleri sta umerla."
„Tako!" vzdahne gospod. „Skerb, žalost, glad, kolera! Idi, uboga sirota, ne boj se ničesa, pričaj sodniku vse po pravici in resnici." Potem je prijel deklico za roko ter gànen dolgo vanjo gledal.
Ko se vrata za deklico zapró, nasloni se ves spehan tja na zofo ter solze mu oči napolnijo.
„Anti velim" potoži Mara, da premalo jeste, in tako mi kar dlje tem huje slabite. Po zdravnika pošljem, inače vas napade zopet stara bolezen."
„Pošli rajša po beležnika," zapove gospod tako terdo, da se Mara nij derz-nola odlagati.
VI.
Sodin je bil 8 dnij v zàpor obsojen. Tistega dne, ko je odšel v ječo, povedala je Mara Barici, da je gospod jako izbolel, ter da bi nekoliko dnij Barica doma ostala. Novcev jej dà za ves teden. Barica je doma imela toliko posla, da jej ta dovolitev nij bila neustrézljiva, če tudi jo je žalostilo, da je dobri gospod izbolel.
Ko določeni dan zopet gre v dom miloserčnega gospođa, najde vrata za-perta. „Malo pozneje pridem", tako si misli, „morebiti še nij vstal."
Za eno uro pride zopet ter se prestraši, ko vidi pred vrati černo pregernena mertvaška nosila ter mnogo ljudij in kočij, tam čakajočih izprevoda.
Baričin dobrotnik je umeri . . .
Blisk z jasnega neba res uboge sirote ne bi mogel strašneje zadeti.
Nje dobrotnik, ki jo je otél terpljenja, žalosti, morebiti še sramote, bil je mertev . . . Nikoli se mu uže dalje ne bode mogla zahvaliti, nikoli uže njegove dobrotljive roke poljubiti; — zopet je bila brez obrambe, ostavljena svojemu surovemu gospodarju. Žalostna je deklica odšla v cerkev, večnega miru pokojniku prosit.
V cerkvi so bili ob desnej in levej stràni pri vélicim altarji cerno pre-gerneni stoli ; nič ljudij še nij bilo, razven sluge pri vratih, ki je v višnjavej, sreberno obšitej obleki sem ter tja korakal.
„Klop, klop, klop" odumévalo je od terdih Baričinih skornjic po praznej cerkvi. Jokajčč je pokleknola pred strausk oltar; a kmalu jo sluga za ramo prime, rekoč: „ven! ako hočeš prosjačiti, prosjači pred vrati!"
Prestrašena je Barica pogledala in hotela odgovoriti, da nij prišla prosjačit, a sluga jo je rinol k vratom, skozi ktera so baš prihajali sorodniki bogatega merliča.
Pervi je šel velik, ošaben mož, ves černo oblečen; verlo gosposki se je deržal, če tudi je o pervem bilo videti, da mu tako vedènje res nij še navadno. To je bil najbližji sorodec in pervi dédnik.
Tudi ta je mislil, da Barica prosjači ; zato je iz žepa vzel terd srebernjàk ter ga njej ponudil.
A Barica se je za stopinjo odmeknola, in srebernjàk je na tla zazvéncal.
„Razdéli se z drugimi," reče gospod, „ter pojdi na stran.
Deklica nij razumela, kaj li hoté; a sluga pobere srebernjàk, in jej ga stisne v roko ter jo porine skozi vrata.
Zakaj nij smela pri mertvaškem odru svojega dobrotnika moliti? Morebiti je bila nje molitev edina odkritoserčna, kar se jih je ta dan molilo za ubogo pokojnikovo dušo.
Žalostna je šla Barica domov. A tu je bilo zopet vse po konci. Sodiu je prišel iz ječe ter od žene zahteval novcev, da bi na veselje svoje osvoboditve izpraznil nekoliko kozarcev. Ker mu nij Kosana mogla ustreči, pretepal jo je, in terl, kar mu je prišlo v roko.
„Strijc," reče Barica objokana in verže srebernjàk na mizo, „moj dobrotnik je umeri, a ljudjé meni v cerkvi nijso zanj dali moliti."
„Novci!" zakriči Sodin, ter srebernjàk vzame. „Terd cvének, a ti jokaš? Kdor ima toliko novcev, bodi vesel!" In s krohotom je zbežal v kerčmo.
„Kde si ta novec dobila?" vpraša Kosana?
Barica je vse od kraja povedala.
„Tebi je to res velika nesreča, ker oče te bode zdaj zopet sovražil in pretepal."
Dan je minol.
Z večera sta dva moža Sodina prinesla domov.
„Ne ustrašite se," reče jeden, „vaš mož je toliko izpil, da se je naposled pod mizo zgruzil. Nijsmo ga potlej mogli k zavesti probuditi, in zdi se mi, da je mertev."
Srépo je Kosana gledala svojega moža, a solze nij bilo videti v nje očesu. Niti Ivanko nij jokal. Oče, kateri je vse življenje otrokom v slab izgled, kateri je sovraži in muči, ne more v njih sercih najti ljubezni. Niti sosedje se nijso žalostili, da je umeri.
Dva vinska brata sta se ponudila za verč vina pri njem bedéti. A ko sta vino popila, zaspala sta. Kaj njima do mertvega Sodina!
Po noči, ko je bilo vse tiho, prišla je Barica v sobo, ter dolgo molila, da bi se dobrotljivi Bog usmilil njegove uboge duše. Krivice, katero je od njega terpela, zdaj uže nij pómnela.
YE.
Jutrodan je vprašala Barica, kaj bi počela ?
„Ostani pri naju, dete," reče vdova Sodinova, „vsi bodemo delali, da si kaj prislužimo in bédno (revno) življenje ohranimo. Pretepal nas ne bode zdaj nihče. Samo da bi se Bog usmilil mojega moža uboge duše."
„Morebiti je v zadnjem hipu imel dobre misli," tolaži Barica ; „na smerti je utegnol vse obžalovati, kar je v življenji pregrešil."
„Božja volja bodi!" reče Ivanko. „Bog je očeta k sebi poklical, naj mu bode milostiv sodnik. Mi ne moremo drugače pomagati, nego z molitvijo. Nam je zdaj skerb, tudi o sebi misliti. Jaz mčnim, da zdaj utegnem več zaslužiti, ker se pomlad bliža; Barica si tudi kaj dela najde, a vi, mati, bodete doma opravljali. V tacem kotu uže ne moremo dolgo ostati, če tudi nam bode lepši stan res težko plačevati."
„Prav govoriš, Ivanko," reče mati; rada pojdem iz hiže, v kterej nijsem imela nič nego žalost in terpljenje."
„Kamor pojdeta vidva, tudi jaz pojdem z vama," odgovori Barica. „In če bodemo kde lepši stan imeli, tudi jaz pri šveljah laže dela dobodem."
Mej tem pogovorom pride soseda z oznanilom, da tuj gospod išče Barice.
„Mene?" reče Barica ter se neverjétljivo nasmehne.
„Da, in pismo ima v roci."
„Kdo bi li meni pisal?"
Žena je prav povedala. Napis je bil Sirko vej Barbari. Deklica je raz-pečatila pismo in jela čitati, a mahoma zavpije ter pade na koleni.
„O Gospod, hvala ti!" vzdahne.
Ko se zopet malo k sebi poverne, pismo vsem prečita.
„Ljubo dete!
Božja roka vodi naše poti. Ko sem te bil našel pred cerkóvnimi vrati, bila si na pol mertva. Čutil sem v sebi miloserdje ter neki notranj glas me je silil, da bi ti pomagal. Kmalu sem spoznal , da me je Bog v svojej milosti vodil, ko sem te našel.
Ti si hči Martina Sirka, hči tistega moža, kteremu sem jaz kriv nesreče in morebiti smerti.
Jaz sem Jurij Terček; bojim se, da so te učili to ime proklinjati. O, da bi ti védela, kaj sem terpel, od kar sem pehnol tvojega očeta v nesrečo; kako me je vest pekla, da sem dobrega prijatelja vergei v brezno zle stiske in tuge!
Jaz sem obogätel, zelò obogätel, a vendar sem nesrečen. Imel sem ljubez-njivo ženo, ali božjega blagoslova nij bilo nad nama. Za malo časa mi je smert vzela edino bitje, ktero sem ljubil. Videl sem v tem kaznjujočo roko božjo, in terpel sem.
Često sem hotel poiskati tvojega očeta, in prositi ga oprostitve, ali znal sem stanovitni značaj tega moža, kteremu sem tolikšno krivico storil, in zato sem se ga zbal. Jel sem bolehati in slabeti. Mislil sem, veselo življenje v stolnem mestu mi zaduši nemirno vest; zato sem šel na Dunaj. Ali povsod me je preganjal spomin o prijatelji, kteremu sem bil jaz kriv nesreče. A tukaj sem tebe našel, da konči nekoliko s toboj popravim, kar sem očetu zakrivil. Le malo dnij mi je še živeti; kajti dobro čutim, kako mi kosténa roka uže terka
na vrata mojega življenja. Belézniku je naročeno, pervi dan po mojem pokopu to pismo tebi dati. V njem sem ti zapisal eno svojih hiž ter vsako leto po 200 gld. iz moje imovine. A jeden uvèt(pogoj) ti stavim: v hudobnej Sodinovej hiži dalje ne prebivaj! Njega ubogej ženi in sinovi pomagaj, kakor ti serce veleva; a ž njim pretergaj vsako zvezo.
Ostani srečno dete mojega nesrečnega prijatelja! Oprosti mi, kar sem hudega storil tvojima roditeljema, in prosi Boga, da se usmili moje uboge duše.
Jurij Ter Sek."
Vsi so bili gdneni, ko so slišali to pismo čitati. Na konci je Kosana dostavila: „denes je pokazal Gospod, kako dobra dela plačuje in huda kaznjuje."
„Barica bode zdaj gosposka" reče Ivanko, ter niti poznati nas ne bode smela, ako nas kje sreča."
„Kako moreš to govoriti? Ali sta me vidva mislila od sebe spoditi, ko sem bila uboga in sama? In da bi jaz bila tako nehvaležna ter vaju mogla ostaviti, ker me je doletela sreča ? Vidva ostaneta pri meni, ker z vama živeti mi nij prepovedal moj dobrotnik.
* *
#
Minolo je dvajset let. Starica Mara je naglo za svojim gospođom šla na ón svet. Ivanko je bil slaven živopisec a Barica njegova žena. Kosana je pozabila nekdanjo žalost, ter hitro okrevala, in zdaj ziblje dva ljubeznjiva vnuka.
Milo je gledati, kadar ž večera vsa družina klecó moli za pokojne roditelje, sorodnike in dobrotnike ter kadar očetovej prošnji: „Gospod jim daj večni mir in pokoj !" odgovarjajo prijetni otročji glasovi : „in večna luč naj jim svéti."
Kdor zdaj vidi Kosano, Ivanka in Barico, ne bi mislil, kaj so v življenji hudega prebili. Božja roka ima svoje poti, različne od potov nemirnega sveta.
Sirota Barica je bila angel, kije otéla in osrćčila dve duši, bližajoči se k pogubi.
Z belim snegom vse je krito,
Kamor sézajo oči ; Burja vije silovito, In lisica v jazbi spi.
Jež mrazòten se približa,
V	suknjo ternovo zavit, Pred lisico se poniža,
K njej bi rad se sèi toplit.
Omečiti jo izkuša,
Terka, prosi, naj odprè, Ker ga ona ne posluša, Plakati na glas počne:
„Vedno tičal rad bi v kotu, Tetka! tam bi tih sedèl; Nič bi vam ne bil na potu, Ko bi strešico imèl !"
„Bodi si!" lisica reče,
,,A razgrajati ne smeš!" Prime ključ, odpirat teče;
V	kočo pritrepeče jež.
Jež in lisica.
Meju črevlje popetäne V klóbko se za peč je zvil;
Tam poniglavec*) ne gane, Kakor da bi mertev bil.
Tretji dan, četerti mine, Jež je zopet korenjak,
Stare črevlje vse odrine, Stegne se in zverne vznak.
Vstane, berke si zaviha, Naščetini gerbast inéh,
V sklede, lonce, les udriha, — Zaropoče sneg od stréh.
Gospodinja ga okara, Da je to poslopje njé;
„Molči, sitna baba stara! Će za kaj si, plani v mé!"
Z bödlji vänjo zasadi se, Dreza spredaj jo in zad;
Žena brani mu zobmi se, Poženčta se do vrat.
Naglo on se ključa prime, ler ga čversto zaverti, In lisico sredi zime Izpod strehe zapodi.
Tak je bil ta jež-možiček,
Da ga nič nij pekla vest, Ko v lisičji se gradiček Šiloma je vrinil sest.
Zveženj **) je lisica vzela,
Dela, si ga na glavó, In za palico prijela, Šla v deveto deželo.
Vedno bila je sirota
Darežljiva nemodróst; Nepremišljena dobrota Vedno sebe grize v kost.
*) Potuhnenec. — **) Cula.
Bodi usmiljen ubogim živalcam.
živkov oče je bil mizar. Uže zgodaj je pazil na dušo in telo svojega sinčka, kajti vedel je, da nepopaćeno človeško serce se rado veseli ter ima sočutje, ne samo do ljudij nego še do živalij, ki so tudi stvari božje. A bil je Živko res veri deček, bistrega uma in blažega serca. Če tudi še jako mlad, vendar je uže pomagal očetu pri mnozem delu. Oče mu je kupil vse mizarsko orodje, in res je bilo veselje gledati mladega dečka, kedar je deščice žagal in prav lične mizarske stvari zdelaval. Ker je Živko ptiče posebno ljubil, prinese mu oče necega dne mlado zébo (ščinkovca). Ta-k<5j Živko ptici naredi prekrasno kletko ter jo obesi zunaj pod okno. Kako je vesel te zale živalce! Dan za dnevom jej nosi prosä in konopelj, naliva jej čiste vode, ter jedva (komaj) čaka onega veselega trenotja, da bi mu v zahvalo zapéla lepo pésenco. Čakal je in čakal, a zeba nij hotela zapéti, kar je tako žalostilo Živka, da nij vedel kaj početi.
Necega dne pride k njemu sosedov Stanko, ki je takdj poleg Živkovih bival. Perva stvar, ki mu jo Živko pokaže, bila je dakako zeba v kletki zunaj pod oknom. „Ali uže poje ?" povpraša Stanko. „ „Ne še !" " Živko žalostno vzdahne. — Zdaj Stanko bolje pogleda ptico, potem se oberne k Živku in reče: „a kako hočeš, da bi pela, ker vidi!" — „»Kaj? kako!"" vpraša Živko ter se začudi, „mislim, da vsak ptiček vidi? čemu li ima oči?"" — „Ti me ne umeješ," odgovori Stanko. „Ako hočeš, da ti bode zeba pela, iztekni jej oči, in potlej pazi, kako veselo . .
„„Joj!"" zavpije Živko ves prestrašen, „„jaz bi kaj tacega mogel storiti, da bi ptici izteknil oči! Ne, ne, tega nikoli ne storim. Kajši hočem, da mi ostane zmirom nema a veselo skakajoč po kletki, nego li da bi gledal siroto brez očij. Beži, beži, jaz ne morem tacega storiti. Pomisli, ko bi jaz bil slep, kako uboga stvar bi bil! Ne mogel bi videti in se veseliti prelepe narave božje, niti bi mogel pogledati v jasno zvezdovito neb<5! Nobene krasne cvetice ne bi mogel videti. Kar nič ne bi vedel, kakovšne so hiže, drevesa, travniki, polja, nič — kar nič. Oh, pomisli vendar"" — zdaj obmolkne Živko, ne more dalje govoriti, kajti solzé mu oči zalij<5 in ihteč izpregovori: „„niti svoje dobre matere in ljubega očeta ne bi mogel videti!""
„Molči," tolaži ga Stanko; „vsi ptičarji tako delajo, in zato sem tudi jaz tebi rekel, da —"
„„Jaz ne bodem tacega delal,"" preseka mu Živko besedo. „Znaš li kaj ?" reče Stanko, „niti jaz nikdar nič tacega ne storim, in povem bratu, da tudi on ne sme. Ti Živko, prav govoriš; tudi meni se smilijo uboge živali."
Zdaj je bil Živko vesel, obrisal si je solzne oči in radosten pogledal ptico, ki je brezskerbno skakala po kletki. In glej, za nekaj dnij je začela zeba tako glasno peti, da je bila vsa hiža polna žvergolenja. Ked<5 bi zdaj mogel popisati Živkovo veselje! Malo ne ves dan je delal zunaj pod oknom in poslušal veselo zebo, ki mu tako lepo poje, da-si jej nij izteknil očij. Verliu tega mu je tudi ostala dobra vest, ki hvali vsacega, kedorkoli kaj dobrega stori ter je usmiljen ubogim živalcam.
______Katarina Groser.
Zidarstvo.
Tudi zidarstvo je tako staro, kakor tesarstvo. To stoji, da so uže v najstarejših časih ljudje potrebovali kamen, katerega so potem sè zemljo lepili (vezali).
Lehko se uvérimo, da zidarstvo pri najstarejših narodih, kakoršni so Egipčani (Misirci), Asirci in Babilonci, bilo je v najlepšem cvetu; tega nas uéé misirske piramide in obeliski ter tudi podertine v Ninivah in Babilonu. Pod zasipom, s katerim so bile pokrite podertine mesta Niniv, našli so več poslopij, mej katerimi je bila tudi ogromna palača, ki je v njej stanoval — kakor se sodi po zidnih podobah — kralj Senaherib pred 2600 leti. Zidovi te palače so zdaj tako močni, da bi še lehko terpeli nekoliko tisoč let. V Babilonu so tudi ljudje našli zidove, za katere mislijo, da so ostanki babilonskega stolpa, ki nam je znan iz svetega pisma; a najberže so te podertine od necega hrama, ki je bil bogu Balu postavljen. Ti zidovi so ob opeki, a brazgotine jim zamazane sè zemeljsko smolo, ter človeku se zdi, kakor bi ves aid bil zlit ob enej tväri.
Sè zidarstvom sta se bavila najumčteljnejša naroda: Rimljani in Gerki, ter to uže ob tistem času, v katerem sta najbolj sitila. Trajnost in moč tega zidovja nam dovolj svedočita, kakšna mojstra sta bila omenjena naroda v zidarstvu in kako umno sta zdelovala take velikanske stvari. — 1755. 1. je potres v Lisa-bonu najmočnejše stolpe do tal poderi, a rimskih vodovij nij mogel kar nič pokvariti. Zidovje amfiteatra v Sevili, katerega so stari Rimljani sezidali, bilo je tako močno, da gaje bilo treba sè smodnikom razstreliti, da-si je dve tisoč let stalo na burji.
A tudi naši dedje so bili možje v zidarstvu. To nam kazó stari gradovi, katere še močne in velikanske nahajamo po domovini.
Umételjnemu zidarju nij dovolj, ako zna zidati po dobljenem čerteži, strope in ognjišča narejati in presoditi, je li kamen, opeka, apno itd. za zidanje dobro ali ne, nego treba da tudi take čerteže sam zna risati in sploh vse delo sam zveršiti. Zatorej naj vsak človek, kdor hoče biti zidar, uže v mladosti skerbi, da se na svoj posel dobro pripravi; drugače bode zmirom tuj hlapec, a nikoli ne svoj gospodar, niti ne bode mogel nobenega dela sam na svojo roko prevzeti.
Zidar ne potrebuje mnogo orodja. Klädivo, žlica, gladilo, ravnalo in meter, to je vse, kar služi njegovim zdravim in močnim rokam, s katerimi si kruh služi.
Poljska junakinja.
Na svetu nij naroda, kateri bi svojo domovino bolj ljubil, kateri bi za-njo več bil žertvoval, nego li Poljaci za svojo domovino. A dvojiti se sme, ali je kateri narod tako nesrečen, kakor so baš Poljaci. — Poljaci so veja velicega
slovanskega naroda. Pred 300 leti je bilo poljsko kraljestvo najmočnejše mej vsemi slovanskimi deržavami ; prištevali so je k največjim evropejskim deržavam. A žal, baš v tej silnej slovanskej deržavi je bila največja nesloga, katera je to kraljestvo čim dljé tem bolj peMla v nesrečo in propäd. Bogati, prevzetni ple-menitžši in
li, posebno žgjj^jfeg&T^Bli^^^^^fe ljestvo razde-RuskaiuPrus-ù ' " ;8§ÌlÌilfciÌis ^ ker ka. Prišlo je ^jpP 0š- -	Da
1772. leto. a^H^ff.^	nij hotel
pristati, oberne se |Friderik potem k ruskej cesarici Katarini II., katera je pristala na delitev poljskega kraljestva. Samo ob sebi se umeje, da je zdaj tudi Jožef bil prisiljen, odobriti Friderikov nasvet, in tako so si razdelile te tri deržave, Pruska, Ruska in Avstrija 1773.1. mej soboj tretji del poljskega kraljestva.
Ta nesreča je Poljake nekoliko iztrézvila; jeli so premišljati, kako bi si odvzeto tretjino svoje domovine zopet mogli dobiti. — 1793. leta, ko se je namreč Ruska s Turki vojskovala, zdelo se je Poljakom, da jo najlepša prilika, domovino si bolj urediti. Postavili so neke nove zakone, s katerimi so kralju dali obilnejšo moč, da bi si tako slogo ugotovili.
A zviti Prus jim obreče, braniti jih, ako bi je kedó v tem poslu motil. Zdaj Ruska pošlje vojsko na Poljake, zahtevajoč, da priderže stare zakone. Ko Prusi to zapäzijo, berzo se pridružijo Ruskej, ter namesto obetane pomoči še oni od drugi strani udarijo na Poljake.
V tej nenavadnej zadregi prime ves poljski narod za orožje. Josip Pon-jatovski in slavni Tadej Košciuško se postavita vojski na čelo. A ker poljske čete nijso bile dovolj boja naučene, zato jim nij bilo premoči sovražnika, ter Poljaci so zopet izgubili.
veljači, katerih je bilo v Poljskej največ, nijso se hoteli pokoriti ni samemu kralju; prepirali so se v zborih ter cepili v stranke tako, da nijso mogli ničesa dobrega ukreniti. Zaradi razpóra je poljska moč vse huje šala; a njeni sosedje so se temu radova-
Zviti inlako-
kra-
mi pruski kralj Friderik II., ki je samo to želel, da bi razširil
svoje kraljestvo, takój umeje, da je , zdaj najlepša prilika, odter-gati si od poljskega kraljestva dober
del svetà; zato svetuje najprej avstrijskemu cesarju Jožefu da bi si
Zdaj sta si Ruska in Pruska uže drugič đelili poljsko kraljestvo. Pruska ga je dobila 1000 Q milj, a Ruska nič menj nego štirikrat toliko.
Poljaci so po tej silovitej krivici bili malo ne brezupni. Opäsnost (nevarnost) jim je pretila, izgubiti še tudi ostale kosove svoje domovine. Ukrenejo, da vsak primi za orožje, kedor ga koli more nositi. Pošljejo ta razglas takój po vsej domovini, in uže prihodnje 1794. leto prosinca meseca izvolijo Košciuška za voditelja upórnikom.
Ko to zapazi sosednja Pruska in Ruska, takoj pošljeta nove vojne čete na nesrečne Poljake.
Košciuško je vendar zbral do 24000 upórnikov; ali kaj je bilo vse to na onóliko silo sovražnikov, posebno, ker je tudi Avstrija 17000 vojakov poslala na Poljake. Ob tej velikej nuji nijso smeli Poljaci zamuditi ničesa, nego ukrenili so, boriti se o življenji in smerti.
Od svoje neprevelike čete je bil Košciuško prisiljen, precej upornikov poslati na prusko mejo, branit sovražniku v deželo. Kasneje odpravi tudi še 4000 vojakov v <5n kraj Poljske, kateri je uže bil v pruskih rokah, podpirat narodnih upornikov.
Mej tem sta se dve ruski četi približevali sercu poljskega kraljestva : mestu Varšavi. Jedno teh čet je vodil poveljnik Suvarov a drugo Ferzen. Da bi se ovi dve četi ne združili, ukrene jima Košciuško iti naproti, kajti dobro je vedel, ako se pri Varšavi združita, da mesto propade in ž njim zadnji ostanki poljske svobode. Časa je bilo malo; Košciuško poroči vojvodama Sierahovskemu in Po-ninskemu, naj mu hitro prispešitana pomoč; a sam on sè svojo četo se odpravi na Ruse, katerim je Ferzen ukazoval. Ne daleč od mesta, Maciejovice imenovanega, srečata se vojski. Poljakov je bilo malo proti ogromnej ruskej sili; zato so nesterpeljivo pričakovali pomoči od obeh omenjenih vojvod. Rusi, videč Se močnejše, nijso okušali, da bi Poljakom prišla pomoč, nego takój pritisnejo nanje. Košciuško je čutil, da mu je izgubiti; a znajoč hrabrino svojih vojakov, še enkrat pokliče Boga na pomoč ter se krepko ustavi sovražniku. Trikrat se zažend Rusi na Poljake, a vselej so je srečno odbili. Uže so začeli Poljaci od veselja vriskati, ko Rusi četertič na-nje planejo. Kakor levi, tako hrabro so se borili Poljaci; zmaga je bila uže blizu; a pogumni Košciuško pride v najhujši boj, sovražniki ga obsujejo od vseh stranij ter zdaj ga ruska sablja na tla verže. Slavni junak pade raz konja, vpijoč: „Finis Poloniae," rekše: „konec je Poljske."
Potem nij bilo uže niti voditelja niti vojske, da bi se uperla sovražniku. Suvarov se združi s Ferzenovimi ostanki ter sè 40000 vojaki pride baš k Varšavi. Pri Pragi, varšavskem predmestji, zbere se, kolikor je bilo v bližini razkropljenih Poljakov, da se zopet upró sovražniku ter da si otmó sveto ognjišče; a kaj, ko je bilo vseh vkupe jedva (komaj) kakih 8000 ljudij. Tudi varšavski meščani pritekđ na pomoč; a koliko so mogli neiiki meščani, in to še brez orožja na toliko silo izučenih vojakov! Praga pade, ter Suvarov dä tisoč in tisoč ljudij pomoriti, mej njimi tudi onemogle starce, žene in otroke. Varšava se je zdaj prisiljena podala, in Ruska, Pruska ter Avstrija si 1795. L uže tretjič raz-delé zadnje ostanke poljskega kraljestva.
Tako je propala Poljša, nekedaj slavna mej deržavami.
Narod nikakor nij mogel pozabiti svoje stare slave in velikosti, zato se je od tega časa še često uperi, da bi se osvobodil tuje sile; a bil je vselej nadvladan.
V vseh updrih je poljski narod kazal posebno ljubezen k domovini, veliko pozertvovälnost in hrabrost. Kedor koli je mogel nositi orožje, hitel je pod narodno zastavo. Vsak je pomagal, kolikor ga je bilo. Kri in blagó so Poljaci tratili, samo da bi oteli domovino.
Bilo je njih domoljublje tolikšno, da so tudi ženske v možkej obleki hodile na vojsko ter se bojevale. Takih junakinj je v Poljskej bilo sto in sto, ki so dragovoljno prelivale kri za domovino. Tako poljsko junakinjo vam tudi kaže denašnja podoba.
Najslavnejši poljski vojaci so bili ulani, rekše: kopljamki. Poglavitno orožje jim je bilo dolgo kopje (sulica) in velika, težka sablja. A pravo znamenje poljskega vojaka je bila kapa, od zgoraj ploska ter na štiri ogle urezana, „konfe-deratka" imenovana.
_______(Po „Beriljanu.")
Zlata vodila modremu življenju.
(Nabral L. Jurinec.)
(Konec.)
Izberi si prijatelja izmej bogobojnih ljudi j. Najdeš ga, ako si sam tudi bogobojen. Kedór se z dobrimi in modrimi ljudmi druži, sam odobri in omodri.
20.	Ne upaj človeku, ki se Boga ne boji, niti mu ne služi. Kedor Boga ne ljubi, ni bližnjega ne ljubi.
21.	Mladina! pàzi se hudobnega društva. Hudobno društvo je najhujši viher mladinskemu cvetju. Popači in razdere naglo vse, kar je uže mnogo let rastlo in zorélo.
22.	Bodi zadovoljen vsega, kar ti dragi Bog pošlje. Zadovoljnost je cvetlica, katera povsod lehko cvete in nas razveseljuje.
23.	Ako hočeš blagosrečen živeti, ne priličuj se tem, kateri imajo vsega dosti in kateri v obilici zivé, nego druži se k ónim, kateri imajo menj nego-li ti, in katerim teče slabeje nego li tebi.
24.	Bodi v vséh stvareh pošten, ter pàzi se, da si imena kako ne oskru-nobiš. Kedor sam sebe ne česti, nij vreden, da bi ga drugi česti li.
25.	Vsekdar ljubi pravico in resnico. Pravica je mati mirü, a mir je oča prave sreče, ter mati r.esnične svobode je dobra in mirna vest.
26.	Kedar te prime stiska, ne pozabi, najpoprej se k Bogu oberniti, in pri njem iskati pomoči.
Jezikoslovne stvari.
Meju, mej. — „Meju, mej, med" je razmérnik (Vorwort) in znàci: zwischen. Vpraša se, katera teh oblik je starejša, pravilnejša in v slovanskem jeziku splošneje rabljena? Preglédimo to stvar!
Sirsl. je: meždu, namesto: medju, a to vemo, da storoslovenski „žd" do malega vselej ustreza našemu j',- primeri strsl. roždenii, namesto: rodj e nü, novoslovenskej obliki: rojen, ter takój vidiš, da strsl. meždu mèri na nsl. „meju," in to polno obliko v naših pervih pisateljih res tudi nahajamo, kakor bodemo videli pozneje, kajti sam na e položeni prfglas je kriv, da je končni u
najpervo oslabel v polglasnik (Ü) ter potlej ves odpadel. — Bolgarski je: meg ju, nekateri pi§6 : m e diu (čitaj bratov Miladinovcev predgovor k bolgarskim nà-rodnim pesnim), da zatorej v tpj besedi nekako nepravilno vidimo j ter njegove nastopke, kajti inače bolgarščina dj navadno po staroslovenskej rabi topi v Id, zaradi česar bi se tudi tukaj bilo nädejati oblike: meždu; a pri glagolih IV. verste v terpeljivem deležniku (Leideform) minólega časa ne topi glasov, nego končni i od debla odméta: po zlate n (vergoldet) — Serlski: medu, kakor: rođen, namesto: rodjen; (đ je samo jeden, stopljen glas, izrékan nekako tako, kakor dij: rodžjen). — Hervatski in hervatsko-slovenski : m e dj u, medj (čitaj: medžju, medžj), mej, med. — Ruski: meždu, meži; obema oblikama je svedok Dali v slovarji in Rybnikov v narodnih pesnih, in ker to narečje v terpeljivem deležniku miuólega časa pri glagolih IV. verste: dj navadno topi v ž, ter samo pri nekaterih namesto a po staroslovenskem običaji stavi M, vidimo, da je meždu staroslovenska, a meži prava ruska, po naše skrajšana oblika.— Češki: m e zi, kar zopet ustreza strs l. obliki: meždu, ker v tem narečji staro-slovenskemu Id ugäja z: rožen, strsl. roždenii, nsl. rojen, ter v češčini za pervotno-nebnim glasom {št in žd sta nèbnika) tudi inače stoji i namesto u, obtorej : mezt namesto: mezw, kakor: ci zi (der Fremde) namesto: cwzi, kar je strsl. štuždij. — Poljski: miedzy, mi^dzy; enako je tudi: wodzony, kar meri na strsl. obliko: voždeny, nsl. vöjeni, namesto: vodjeni, od glagola voditi. — Gorénje-serbski: mjezy, dolenje-serbski : mazy, ter obema teh narečij tudi inače za strsl. žd navadno rabi z.
Jasno vidimo, da vsa slovanska narečja — razven Hervatov in nas — imajo samo od dj po svoje prenarejen glas, kakoršen za soobliko rabi tudi nam s Hervati vred. — Zdaj povedite, kaj je obče slovanski?
Ako se ozremo v sosedne jezike, nahajamo: sanskrit. madhjas, gerški: jušno« (nam. pMhog), lat.: medius, gotski: rnidjis, vlaški: mezzo (nam. medjo), španski: medio, portug.: mejo, Miklošič v starostov, slovarji 365, Diez I. 277. — Več nego dovolj je dokazano, da je oblika z glasom i (j) ali z nastopki tega glasu (po naše: meju, mej) starejša, pravilnejša in v slovanskem jeziku splošneje rabljena.
Še se vpraša: katera oblika je starejša v novoslovenskej knjigi, osobito kranjskim pisateljem? — Poglédimo!
Trubar piše: meju, mej, v mej; Krel: mej; Dalmatin: mej; Bohorič: mej; Megiser: mej; Hren (Krön): mej; Habdelić (hervatsko-slovenski): medj, (reci: medžj); Schönleben: mej; Kastelec (Matija): v mej; očaHipolit (v slovarji): v mej; brezimeni slovar iz dolenjskega kapucinskega samostana: mej; Alasija: v mej; oča Basar: mej; oča Marko: mej, med; Vodnik (v slovnici, pesnih in Novicah): mej, med; Kopitar v slovnici: mej, med; Ravnikar: mej, med; še v Koseskem se čita: medj u namesto praviluo-slo venske oblike: meju. V Kopitarjevej slovnici na dolzem listu, ki ima raznodoba evangelija ob usmiljenem Samarijanu, obliko „med" pervič nahajamo 1741. leta; poprej vlada sam „mej," ki se je tékar (še le) po Ravnikarjevem*) času malo ne ves bil umeknil iz knjige; a v novejših letih je zopet krepko jel gibati. V živem govoru tudi še rabi Notranjcem in Dolenjcem, katerim se časi pokväri v obliko
*) Izdal je zgodbe sv. pisma 1815., 1816. in 1817. leta.
„muj": mujmäsna žaba, rekše mej mašama ujeta ter na solnci posušena žaba, s katero se vražljive babice kadé, kadar jih glava boli.
Baš, bašti (zopet). — Predzadnji „Vertec" je pisal, da nekaterim Dolenjcem stara, čisto slovanska besedica „baš" rabi še zdaj, izrekävana: „boš, bašt" — natančneje bi se bilo povedalo: izrekàvana: „boš, bošt." — Data besedica še živi, nij Čudo, kajti v druzem desetoletji našega veka Matej Ravnikar, o katerem dr. Miklošič v berilu za 8. gimn. razred priča, da „je bilo vse, kar je napisal, prav po domače — čista pšenica brez ljuljke," ta Ravnikar v „zgodbah sv. pisma" vse tako, kakor Dolenjci še zdaj, upotrebljava „boš" in „bost." Pregledali smo v to namero samo oba perva zvezka teh zgodeb. Tamkaj čitaš : a) „boš :" v' Boga bi bili zdaj mogli (Izraelci) zavupati . . . , pa boš ! hudovati spet se začnejo nad Mozesam I. 101, pa boš ! tudi lepi Samvelov izgled ni po-bolšal Heljovih sinov I. 142, kerstiti se, preroka poslušati, se h' Kristusovimu prihodu perpravlati, boš! de bi jim (judovskim svečenikom, videvšim Ivana kerstnika) kaj tega na misel peršlo II. 91, Natanael ... je rekel: boš! že ho iz Nacareta kaj prida hodilo II. 97, svoje kraljeve besede v' pričo crliga omizja zavreči se (Herod) sramuje, — pa svoj kraljév plajš z' kervjo (Ivana kerstnika) ognusiti, .... de je to še gerši, boš ! de bi kaj tega pomislil II. 228. — Kako li more kdo še vprašati, kje na Slovenskem se sliši turški (!) „baš?" Ali nijsmo uže dokazali, da ga je tudi kar po ljubljanskih ulicah slišati? — b) „bošt:" bošt je vesel mogel biti Abraham (wohl musste sich Abraham freuen) I. 26, bošt je (Marija) rada in pridno sveto pismo brala? Bošt je svojo pergodbo ob samotoi hoji čez gore premišlovala, bošt jo prevdarila na vse plati? Bošt nebeške nje misli, bošt čisto je moglo nje serce biti II. 15, ljubi otroci! bošt ga je bilo stariga beloglavčika (Simeona) lepo viditi, ko je Jezusa na roče vzel II. 35, bošt ga je (dvanajstoletnega Jezusa) perzdigovalo, ko je vidil, de se vse ceste od ljudi tàrejo ! Bošt mu je serce vtripalo, ko je sveto mesto ... od déleS vgledal II. 54, bošt je starišam (Jezusa izgubivšim) pergrélo! Bošt jih je bila skerb II. 55 itd. itd. — „Boš" in „bošt" nahajamo tudi v šolskih knjigah te dobe, na pr. v nemško - slovenskem berilu, imenovanem „Kleine Erzählungen (Male povesti)" z 1816. leta: je pa tistikrat (Jakec) pred dobil, kar je imeti hotel? Boš! prav za to, ker tako pertiskaš, so mati djali, ne boš dobil 39, djali so (mati): kadar bo (Pankracij) veči, bo že bol pameten. Boš de! tako se je napčnosti od maliga perväjal 83, mislila je (Léniéka) : bošt bi bilo dobro, ko bi tudi jez znala 71. — V besedici „bošt" (polnéje: „bošti") je o namesto a slišati zaradi ostrega prfglasa, kakor izrekamo tudi: pròv, zdròv, vertoglòv nam.: pràv, zdràv itd.; besedice „boš" narod uže ne umeje, krivo sodèc, da ima kóren v glagolu „biti" (sein), kakor sem poprej tudi jaz mislil.
Popravek. V zadnjem „Vertei" na 83. str. v 16. versti od zgoraj doli čitaj: hyzü nam. hyiü.
Razne stvari.
Drobtine.
(Gozd) je kos zemljišča, na katerem rastó drevesa, germovje in druge rastline v velicem številu. Gozd je ve-
lik ali majhen, svitel ali temen, bregovit, gorat ali raven. V gozdu rastó jelke, hrastje, bukve, breze, smreke, jelše, germovje, robidovje, zelijšča, gobe,
jagode, cvetice in mah. V gozdu zivé jeleni, serne, lisice, zajci, dehurji in veverice. Tu si narejajo gnjezda: kos, drozeg, sinica, divji golob, krokar in druge ptice. Gozd nam daje derva v kurjavo, les v stavbe in druga tesarska dela; daje nam tudi steljo, žir in želod.
(Dvoživke.) Guščer (martinček) ima rudečo, merzlo kri. Nekateri guščerji živč na suhem, drugi zopet na suhem in v vodi ; zato je imenujemo dvoživke, ker živ0 na dveh krajih. K dvoživkam štejemo žabe, kače, želve, krokodile in druge. Največ je takih dvoživek, ki lazijo ali skačejo. Dihajo s pljuči in skergami.
(Ptice.) Kura ima s perjem pokrito telo in rudečo, gorko kri. Diha (sòpe) s pljuči. Nese jajca, iz katerih se mladiči izvalé; ima kljun, dve pe-roti in dve nogi. Kura je ptica. — K pticam se štejejo : orel, sterk (čaplja), krokar, skorjanec, zeba (ščinkovec), lastovica, golob, lobod, gos, raca in druge.
Kratkočasnice.
* V nekej družbi so se razgovarjali o zvezdogledih ter se zelò čudili, da zvezdogledje z veliko natančnostjo uže naprej povedò, kedaj solnce in mesec merkneta. „To nij nič čudnega," reče neki mlad človek, „zvezdogledje lehko uganejo to, kar v vsakej pratiki stoji zapisano."
* Neki tat pride v drugem nadstropji v izbo; ker nikogar ne čuti, pobere oblačila, kolikor jih najde ter je nese pri lepem belem dnevi prav prederzno doli po stopnicah. V pervem nadstropji ga sreča neki gospod ter ga vpraša: „kam neseš ta oblačila?" — „So mi je dali," reče tat, „da je iz-ščetam in malo popravim." — „Bodi tako dober" reče gospod, „vzemi še mojo suknjo in iščetaj mi jo." — „Od serca rad" odgovori tat, vzame suknjo ter hitro odide.
* V nekem mestu na Francoskem je županu ušel lep kanarček iz kletke. „Takčj zaprite mestna vrata, da mi ptiček vsaj iz mesta ne uide," zapové župan svojim služabnikom, ki so se debelo v pest smejali.
Odgonetke uganek in rešitev računske naloge v 5. listu „Vertca".
Odgonetke uganek: 1. Nič ne bi iznesla, ker petelini ne nesó ; 2. Senca ; 3. Tisti, ki pred ogledalom stoji. 4, Solnce.
Eešitev računske naloge:
Oče je 48, sin 16 let star.
To nalogo so prav rešili: Gg. Fr. Perk pri sv. Jakobu v slov. gor.; Adolf Pracni v Staremtergup. Loža; Jos. Srebernič, učit. v Cepovanu ; B. Poniž v Ajdovščini ; Alojzi Škoda iz Zaplaza; J. Cadež in A. Li-kozar, dijaka v Kranji; Ign. Tomšič, uč. na Verhniki; Jos. Eustija, učenec v Idriji; Pr. Poderžaj, uč. v Laščah. — Amalija Marte-lanec, učenka v Barkoli; Žibertova. Katra in Ančnikova Micika v Spodnjej Šiški.
sä- Vabil0 m mioife®.
S prihodnjim mesecem se začne drugo polletje; zatorej uljudno prosimo vse naše dosedanje čast. gg. naročnike, katerim je s tem I is tom polletno naročilo poteklo, da nam naročnino za II. polletje prej ko mogoče pošljejo, da more „Vertec" tudi v prihodnje rèdno izhajati. Želimo tudi, da bi se ée mnogo novih naročnikov nabralo, katerim še z vsemi dosedanjimi listi lehko postrežemo. Ćim več naročnikov se nabere, tem lepši bode tudi „Vertec.'1
Polletne naročnine s poštnino vred je l gid. so hr., brez pošte 1 gld. so Ur.
Onim gg. naročnikom, ki nam letos še nijso nič naročnine poslali, primorani smo s prihodnjim mesecem list obustaviti, ako nam zaostale naročnine do konca tekočega meseca ne pošljejo.
Prijatelji slovenske mladosti! podpirajte edini list, katerega ima naša dobra, nadepolna slovenska mladina.	Uredništvo.
$pitalske ulice hž.-SteT. !73.)
OC* Uenaiujfmu listu Je pridejana muzikalna priloga. JMi
Matelj, založnik ia uradnik Ivan Tomšič — Tisk farjev v Ljubljani.