*oStn?na platana v gotovlnf Maribor, ponedeijelc !7. gullfa 1933 Stev. 159 Leto vir. (xiv.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK UrednlMvo,bi uprava! Maribor, Gosposka Hl.1t / Talsfoa ursdnfltva 9440, uprava 3480 Uhaja raaapjnadaljai In prašnikov vsak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejeman v upravi al po poitl 10 Din, dostavljen ne dom 12 Din t Oglasi po cenika / Oglase eprejema tedl oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani « Poitnl čekovni račun ifc 11.40» JUTRA 99 Sprememba italijanskega mnenja o Jugoslaviji K POGAJANJEM MED ^a'iia, ki je sanjala vedno o Jadran- sketn morju kot »italijanskem je- Z 6 r • 111 J w nov f ’ n^°^' naklonjena usta- bi hi Ju2°slavije, najmanj pa take, ki obal gospodarica vzhodne jadranske lika 6 in ^a*ma^nskih otokov. Od tod to-jn ^Prizadevanja zalondonskipakt Pa 01 za n^sovo realizacijo, od tod teresi vsa poznejša, proti našim in- se n0ni naperiena dejanja. Nesoglasja so faja silno poostrila zlasti s prihodom u ‘st,°v. Mussolini ni znan samo kot nn„: ^iist, ki bi rad uresničil sen o ob- novi , Itnnp .. 1Je P° vzorcu starega rimskega Vražniif’ marveč tu makedonstvujočimi in madžarski-^ revizionisti. Iz istega razloga so skle-‘u'di tiranski pakt, katerega du-,lo.n* °če je bil prav baron Aloisi. Nji-j. namen je bil obkrožiti Jugoslavijo Vseh strani s sovražniki, pripravljati JPade vanjo z vseh strani in hujskati v J^njosti še sovraštvo med Srbi, Hr-j jn Slovenci. Višek te akcije je bil . Sezen ob koncu lanskega in v začetku ga leta. Mussolini, Aloisi in Su-s° Pričakovali letos spomladi odlo- Itošnj; vse Sit- Ve' razpada naše države. Toda name-pakt male an- m t iiasu uimt ln* ega ie prišel novi — & Ta 79Hal rvnlifikt iite % Stlj Ta je zadal politiki omenjene tro-smrtni udarec, O pomenu pakta za ■n našo eksistenco smo na tem me-Ijj1'ze govorili takrat, in našim čitafe-Ifj111 se je treba 'spomniti le na naša ta-p'na izvajanja, pa bodo vse razumeli. v akt male antante je osupnil fašiste in Uk *'S*e’ s0 pT1 ver0vaH- Prerokovali 0 razpadu Jugoslavije se ni uresni-z j1, nasprotno, kmalu nato se je izka-in da Je naša država prav zelo močna nenavadno sposobna za razvoj. Ita- FRANCIJO IN ITALIJO. lijanska politika je zato izgubila kompas in je bila nenadoma voljna razpravljati s Francijo o sporazumu in prijateljstvu, dasi poprej o tem niti slišati ni hotela. Seveda je pri tem računala tudi na učinke pakta štirih, a se je prav tako zmotila. Morala je sprejeti francosko korekturo besedila. Vse to je vodilo do pogajanj med Rimom in Parizom, ki še niso zaključena, ter naposled do prvih priprav za sporazum med Rimom in Beogradom. Italija je opustila upanje na razpad Jugoslavije in je bila tako naenkrat prisiljena urediti svoje odnošaje do nas, kajti trajno je dosedanje razmerje na Jadranu nemogoče, ker škoduje zlasti Italiji sami. Dasi so obrisi vsega še zelo nejasni, je vendar gotovo, da se priprav^ lja vsaj provizorično pomirjenje in zbližanje. Govori se tudi o nenapadalnem paktu, o ureditvi jadranskega vprašanja in vprašanja Podonavja. Vse te vesti se uradno ne zanikajo, a tudi ne potrjujejo. Zlasti pa ne vemo, v čem rfaj bi obstojalo to »urejevanje« raznih vprašanj, posebno »jadranskega«? Iz vsega je jasno zaenkrat samo to: Italija spoznava, da je Jugoslavija dejstvo, s katerim je treba neizogibno računati! Ali pa smemo iz tega tudi že pričakovati konec nadaljnjih intrig proti nam? Tako upanje ne bi bilo samo naivno, marveč tudi nevarno. Rimski fašizem, pri katerem odloča v zunanjepolitičnih zadevah trojica: Mussolini, Aloisi, Suvič, se ne more preko noči preleviti iz volka v jagnje. Prej bi rekli, da namerava postati le bolj previden in manj odkritosrčen, skratka, da se hoče posluževati na zunaj »prijateljskih me- i tod«, toda naglašamo posebej, samo na j zunaj! Težko je namreč verjeti v popol-! no spremembo italijanske politike ha-j pram nam, ko imamo za seboj toliko bridkih razočaranj in še bolj bridkih izkušenj. Zato moramo stopiti v nove odnošaje z največjo previdnostjo. Nad svojimi interesi, zlasti jadranskimi in podonavskimi, moramo čuvati z vso ljubosumnostjo! Vzeli nismo nič tujega. Svojo državo smo ustanovili na ozemlju, ki je že tisočletja naše in zato hočemo, da se je nihče ne dotika z namenom razbijati jo ali tudi le slabiti! Spoštujemo tuje, a branimo in bomo vedno branili svoje, če bo treba tudi z nevarnostjo za lastno življenje. Jugoslavija je samo jugoslovanska! PAKT JE BIL PODPISAN V SOBOTO OPOLDNE V RIMU. IZJAVA FRANCOSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. ITALIJA ZAGOTOVILA FRANCIJI PODPORO GLEDE AVSTRIJE IN OBZIRNOST GLEDE MALE ANTANTE. FRANCOSKO ZAGOTOVILO MUSSOLINIJU. RIM, 17. julija. V soboto opoldne so tukaj podpisali pakt štirih velesil predsednik Italijanske vlade Mussolini in tukajšnji poslaniki Francije, Anglije in Nemčije. PARIZ, 17. julija. Spričo podpisa pakta štirih velesil je dal francoski zunanji minister Paul-Boncour v svojem ministrstvu novinarjem zelo zanimive izjave in pojasnila, kakor tudi zelo optimistično mnenje o popuščanju napetosti med Fran cljo in Italijo. Govoril je celo ob tej priliki, kakor ve poročati »Petit Journal«, tudi o latinskem dvostranskem paktu. Temu sporazumu, je rekel Paul-Boncour, se je treba zahvaliti, da so zavzeli razburljivi problemi popolnoma drug zna- čaj. Pred vsem je prišlo do sporazuma v vprašanju priključitve Avstrije k Nemčiji. Francija je dobila jamstvo, da Italija v vprašanju priključitve ne zavzema nikakor stališča, ki bi moglo Francijo v čemurkoli ovirati, na drugi strani pa je dala tudi Francija Mussoliniju zagotovilo, da more vedno računati na podporo Francije, kadar bi bilo treba preprečiti, da bi postala Nemčija s priključitvijo Avstrije neposredna soseda Italije. Prav tako je Francija danes prepričana,« da »Italija ne bo ukrenila prav ničesar, kar bi moglo privesti Francijo v njenih od-nošajih napram Jugoslaviji in ostalim državam male antante v delikaten položaj«. Preorientacija ruske zunanje politike EDUARD HERRIOT POVABLJEN V RUSIJO. POGAJANJA ZA VELIKE DOBAVE RUSIJE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. PARIZ, 17. julija. Po neki vesti pariške Izdaje »Newyork Timesa« je prejel Eduard Herriot, ki je predsednik zunanje komisije francoske zbornice, povabilo na obisk in potovanje po sovjetski Rusiji. Herriot je vabilo sprejel in bo prispel 27. avgusta v Odeso. Govori se, da. se bo Herriot glede sovjetskega povabila na vsak način razgovarjal še s predsednikom vlade Daladierjem. PRAGA, 17. julija. Delniška družba za zunanjo trgovino se pogaja s sovjetsko Rusijo glede velike kompenzacijske trgovske kupčije v vrednosti 405 milijonov čeških kron. Češkoslovaška industrija bf naj namreč dobavila sovjetski Rusiji stroje, žico, tekstilno blago in druge izdelke, ki jih je Rusija doslej kupovala v, Nemčiji. Nasprotno pa bi Rusija dobavila Češkoslovaški razna semena, ribe, umetna gnojila, cink itd. Listi splošno ugotavljajo, da je zaradi nemškega bojkota trgovsko zanimanje za Češkoslovaško v tujini močno naraslo. ^edelia planinskih nesreč v Avstriji T^IJE &UN PLANINCI SO SE SMRTNO PONESREČILI, PETNAJST TURISTOV PA ŠE REŠUJEJO. DUNAJSKIH ^eich juliia- Kakor se poroča Iz cj|a enaua, sta včeraj smrtno ponesre-Pri Plezalni turi v gorovju Rax dva s*ar| turista* in sJcer 20 do 25 let Urad ^sokošolec Karel Rapf In zasebna J!103 Hermina Sterba. Mlada turista teja dla s strme stene, katero sta ho-Ito PreDlezati, več deset metrov globo-b]]| a skale in se ubila. Njuni trupli sta «au: nešet,i v mrtvašnico v Reiche- Slavi^NQ* 17. julija. Včeraj je strmo-Schartpri Plezanju čez severni greben ni (javvnspltze v veliko globino 24 let-•ežai n MraHnik Siegfried Jurak In ob-neprjs,a ®©stu mrtev. Truplo leži v tako reševa]°Dnem Pfepadu, da ga doslej vse seč! |nne ekspedicije še niso mogle do-!*laiisM*8a sPravlti v dolino. V gorovju stenf ^JZe. Je zajel sinoči v neki strmi Šen s^Tino 15 dunajskih turistov stra 2ni vihar, ki je onemogočil vsako mmmm tira, irfii tudi povratek s stene. Na njihove obupne klice na pomoč je prispela o tem obveščena reševalna ekspedicija, ki pa zaradi visokega novega snega sinoči ni mogla nastopiti poti na nevarno steno, temveč je pričela prve reševalne poskuse šele davi. Upati je, da se ji bo posrečilo rešiti napol zmrznjene planince. ČEŠKOSLOVAŠKI UVOZ KORUZE. PRAGA, 17. julija. Državni žitni urad je dovolil uvoz 1000 vagonov koruze iz podonavskih držav. Obenem je tudi odredil, da interesentom do nadaljnjega ni več treba predlagati uvoznih dovoljenj za koruzo. L1TAVSKI POLET V AMERIKO. NEWYORK. 17. julija. Litavska letalca Oarius iti Gireada sta startala v soboto k prekooceanskemu poletu in so ju opazili ob 21.15 zvečer nad Claren-cearitte Xrinity. ati Novi EuadiaadiiL Težkoče pri trgovinski pogodbi z Avstrijo DOČIM JE NAŠ UVOZ IZ AVSTRIJE NEOMEJEN, ZAHTEVA AVSTRIJA ZA UVOZ IZ JUGOSLAVIJE OMEJITVE. NOVI SAD, 17. julija. Trgovinska pogajanja z Avstrijo, ki jih vodi naša delegacija, se gibljejo okrog splošnih vprašanj, prav posebno pa še okrog prepovedi, ki jih postavljajo proti nam Avstrijci. Dočim se smejo v našo državo uvažati avstrijski industrijski izdelki v poljubnih množinah in z največjimi olajšavami, bi moral uživati analogno temu tudi naš izvoz v Avstrijo prav iste pogoje in olajšave. Kakor je mogla naša delegacija razumeti, se tak naš izvoz ne da doseči iz enostavnega vzroka, ker je baje Avstrija že odobrila gotove kontingente za italijansko in madžarsko bla- go. Zato ie zahtevala naša delegacija, da se nam dajo stoodstotne množine* pri našem skorajšnjem izvozu. Kljub! temu pa je bil včeraj na iniciativo rav? natelja tvrdke Schenker & Co„ Ma-nojloviča, dosežen v Novem Sadu prav lep uspeh, čeprav ie nekako lokalnega pomena. Avstrija je dala nujno dovoljenje za uvoz 50 predlanskim dovoljene množine svežih paradižnikov in je tako danes že odpravila v Avstrijo 425.000 kg svežih paradižnikov. Pričakuje se, da bo Avstrija dovolila tudi še uvoz druge polovice predlanskega uvoza. Velik shod 1RKD pri Ljubljani LJUBLJANA. 17. julija. Včeraj je bilo sklicano pri Jakobu ob Savi zborovanje krajevne organizacije JRKD, ki pa se je spremenilo ob velikanski udeležbi vsega okoliškega prebivalstva v mogočen političen tabor. Govorili so med drugimi tudi narodna poslanca Koman in Mravlje, senator dr. Rožič in kot glavni govornik minister za socialno politiko in narodno zdravje, Ivan Pucelj. Minister je v svojem govoru razložil tlsočglavi množici glavne smernice naše zunanje in notranje politike, orisal je vse pomembne svetovne dogodke y pravi luči in posvetil velik del svojega govora ukrepom, ki so potrebni za ozdravljenje gospodarske krize in brezposelnosti ter iavnega življenja v naši ožil domovini. POLJSKA REŠUJE BREZPOSELNOST. VARŠAVA, 17. julija. O velikem poskusu »delovnega tabora« pri Lomzi poročajo listi naslednje podrobnosti: Delovni tabor pri Lomzi je organiziran pod upravo vojaških oblasti. Delavci se sprejemajo pod naslednjimi pogoji: Delavec ima pravico do vojaške hrane, vendar pa v nekoliko manjših obrokih kakor jih prejemajo redni vojaki. Vsak delavec prejme tudi staro vojaško obleko in 15 zlotov; namesec. Vsi delavci, ki se prijavijo v ta tabor, se že s samim pristopom ipso faeto podrede vojaški disciplini. Delati morajo po 8 ur na dan, in sicer grade trenutno velik vojaški stadion. Doslej sc je prijavilo v ta tabor že nad 500 brezposeln ih. Dnevne Iz notarske službe. S.L julijem je pri. čel poslovati v Marenbergu novi notar-g. Karel Gajšek, ki je služboval poprej) v'Kranjski, gori. Dvajsetletnica smrti prof. dr. Karla Glaserja. Jutri bo dvajseFJeit, • kar je> umrl učeni naš ožji . rojak. Kot profesor je deloval na raznih krajih, celo v Šlezijo je-bil pregnan za kazen narodnega udejstvovanja, zadnjih dvajset let pa je služil v Trstu, kjer je z‘velikim uspehom vzgajal slovenski naš naraščaj. Dr. Gla set je bil prvi naš indolog, prvi, ki je napravil doktorat iz sanskrta, poklican da zasede, Slovencem v čast, vseučili-ško stolico, prvi, ki je Slovencem spisal slovstveno zgodovino, prvi, ki se je v večjem lotil prevajanja Šekspirjevih dram. In vendar mu ni bilo sojeno, da bi žel vsaj skromno priznanje za neštete sadove svoje učenosti in marljivosti. Njegova hčerka je dvorna dama -ga. Sver-ljugova, njegov sin je advokat v Beogradu. Jutri 18. julija ob pol enajsti uri bo v Hočah, kjer je umrl, svečan rekviem, ki se ga poleg domačih nameravajo udeležili tudi mnogi iz Maribora, ki so blagega rajnega poznali in cenili. A. D—r. Janez Debevec pri Abrahamu. V soboto se je spogledal v polnem zdravju z Abrahamom naš odlični novinarski tovariš Janez Debevec v Ljubljani. Stari (vratar na slovenski žurnalistični ledini in nedvomno najsposobnejši slovenski novinarski reporter je izpolnil 50. leto svojega razburkanega življenja. Vedno zavedni narodnjak in naprednjak, odločen svobodomislec, je v dolgih letih svojega novinarskega udejstvovanja spoznal marsikoga in je res prisrčno priljubljen širom. naše mile domovine. Toliko prijateljev in znancev, kakoir jih ima nasa kraška korenina Janez Debevec, ima le malo ljudi in se bije z njim za rekord v tem pogledu le še naš večni popotnik Petruška. Brezštevilnim čestitkam ob polstoletnem jubileju našega dragega tovariša Janeza Debevca se pridružujemo tudi mi in mu kličemo: »Še na mnoga zdrava in srečna leta, dragi Janez!« Poroka v družini predsednika vlade Včeraj dopoldne se je poročila v Beogradu hčerka predsednika vlade g. dr. Srškiča, Ksenija, z urednikom »Politike« Milovanom Divljakom. Maribor se pripravlja na svoj teden. ,V pisarni »Mariborskega tedna« v palači Banovinske hranilnice postaja od dne do dne bolj živahno. Saj pa tudi m sala, pripraviti vse ogromno delo za razne-razstave in prireditve, razposlati tisoče in tisoče reklam, legitimacij, dopisov m drugega propagandnega materiala. Mimo tega je potrebno neprestano posvetovanje in razpravljanje na sejah, ogledovanje na raznih razstaviščih in prireditvenih prostorih in še nešteto druph stvari. Stanovanjski odsek »Mariborskega tedna« je pričel poslovati v soboto in prosi vse prebivalstvo Maribora in bližnje okolice, da mu sporoči vse razpoložljive sobe in postelje za nastanitev tujcev in gostov, ki se obetajo v čredno velikem številu. Legitimacije za obasK »Mariborskega tedna«, s katerimi je dovoljen tudi 50odstotni popust na vseh državnih železnicah in parnikih, se ze dobe za ceno 20 Din. Na predsinocnji seji odbora zadruge »Mariborski teden« ie bil izvoljen tudi ožji odsek za razstave, ki že posluje. Tvorijo ga gg. podžupan Golouh, občinskih svetnik in indu- , .... c-.l.... in-/. Cerm- st7ijec Yaboty, inž. Madile, inž. Černigoj', inž. Vičič in bančni uradnik^ GiUy. Jeren za vrtnarsko razstavo se že pripravlja. „ .. Iz Okrožnega tajništva JRKD. Radi odsotnosti gg. poslancev iz Maribora napovedane seje celokupnega prireditvenega odbora za veliki shod JRKD v Mariboru v petek 21. t. m. ne bo, pač pa bo v torek 25. t. m. ob 20. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Udeležba za vse člane vseh odsekov strogo obvezna! — 'Jutri, v torek 18. julija ob 20. uri bo »Pri Vipavcu«, Frankopanova ulica, članski sestanek krajevne organizacije JRKD za V. mestni okraj. Radi važnih pogovorov glede priprav za veliki nranlfestacijski shod JRKD v Mariboru prosimo vse članstvo V. okraja, da se tega sestanka 'sigurno Okrožni &». # so si izmislili štirje učenci iz Gozdne ^ ce, ki so napeli v mraku v soboto * -e čer čez cesto močno žico, na katero naletel nič hudega sluteči trgovec ]V tin Šelekar iz Koseskega ulice, k] je del tako nesrečno, da se je močno • škodoval po vsem telesu. Trgovec, zahteval proti malim porednežem s postopanje. v je Novice s policije. V nedeljo zvečer policija aretirala nekega Ivana K. ^ di pijanosti, prejela pa je 15 ovaao ^ prijav. Na Frankopanovi cesti je sn nenadoma onemogla 201etna poses va hčerka Elizabeta K. iz Pivole. ,eli>* V« iivvi«- —------------------------- ^ Sevalnim avtomobilom je bila Pie-na v bolnišnico. Včeraj popoldne J®> j, okrog 16. ure ukradeno izpred bo n „ ce na Tržaški cesti posestniku A* ^ Kristanu iz Hotinje vasi njegovo k01 >;d katerem ie imel privezanih 20 br^ tc. metel, dva kilograma svinjine, 1 ® ^ letine in hleb kruha. V Kaferjeven ^ pališču je izginila včeraj popoldne lavki Mariji Kranjčevi denarnica z > 31 Din, VTvra r i b' o r % 'dne 17. vn. im Mariborski »VWč ERfiffK« Jutra MMBaMBHHamaBaaBiuaMBi Stran 3 Ob severni meji UTISI Z IZLETA PO SLOVENSKIH GORICAH. Jasno nebo z zlatim solncem, ki ga v ?„s tako željno pogrešamo, čivkanje, žvižganje, petje, fantovsko ukanje — vse to se zliva čez rumenozelene pasove žitnega polja tam v dolini, kjer žehti opojni vonj iz pravkar pokošene trave, ta veličastna, sama vase poglobljena pe Sern na kipečih grudih prirode pričara oajlepše sanje. In sem zapel tiho pesem cez hrbtišča Slovenskih goric. Kdo bi v zlatem jutru ne pel? . dohitim ondotnega kmeta — želarja ln ?a pobaram po letini. Krme bo dosti, ®ravi, a mleka in masti malo. Prepozna Kt>snja, večno deževje. Z ječmenom bo srednje.^ Čudno, da je še toliko. Tudi 'o žito ne kaže slabo. Po nekaj so.učnih dneh so se pridelki neverjet-n°, P0Pravili. Zemlja je hvaležna za vsak . nčni žarek in hiti nadoknaditi zamu-ien,0- V vinogradih kaže slabše, zarod je redek in bolezen (peronospora) grozi. ,cer pa nj kupcev za vinski pridelek, ^inotoči si skuša kmet pomagati. Slab acm vnovčevanja. Pred kočo sedi starec — kočar. Ka-p. očka? Skomigne z rameni. Kako naj j bilo? Nad kočar je vim pragom je za-rsanot »Moli, delaj in — trpi!« — Pa sferi* "e'10^e Primerjal fevdalno dobo s nov0 hberalno, kapitalistično, moder-Sq a‘i kakor bi se že izrazil: Za koliko i2b^.razmere socialne krivice v resnici °ljsale? Poglejte v viničarske koče, akarjem, delavcem... tj l P'm na glavno cesto, kolesarji, av-ju. eze mimo, vsem se mudi. Ej, lepo 2 r° v Slovenskih goricah! Prihajajo od Sm maše. Mladina je Židane volje, „j eJe pc; starejši so resni, kakor so res-lQv.?as'- Hčerke boljših posestnikov se , h° od onih želarjev in te zopet od g parskih. Tak je tukaj. običaj. Koliko se bodo te socialne »razlike« še po-jzi’- °vale? Težka je naša povest, povest ' rvavelega naroda in globoko nas je raKcepila. s,Parkrat mi je veljal pozdrav »Guten j|ag! Podlaga je tujčevi peti.« je Lenart. V prvih popoldanskih urah av,?a trgu pred cerkvijo živahno. Trije p 1 izletnikov iz Maribora. Godba igra, jj Vski zbor »Loma« poje »Slovenec, Strb, ^Vat« in nekaj drugih. Petje je lepo, Domačine je pesem prevzela, kje Pesem je mogočna beseda in r ne učinkuje navadna beseda, doseže se inore Tneriti z Pašo pes- množico se kreta širokopleč, mi->^st mož, ki ga je pesem razgibala. Po- zdravljajo ga. To je torej slikar-umetnik Sirk? Šmentano, če bi mi razkazal svoja dela? Predstavim se mu. »Seveda, seveda, drage volje. Žalibog pa imam doma le nekaj del.« Stopim v atelje: pokrajine, portreti, karikature — življenje iz velemesta (lahkoživost, beznica, težaki na pomolu), mnogo je motivov z juga (turški orač, makedonsko selo, Turčina-trgovca), a največ del predstavlja ribiško življenje. Med njimi je doma umetnikova duša. V kotu na postavku stoji soha. In to? Tudi moje delo. Torej se bavite tudi s kiparstvom? Bi se, a žalibog je vmes boj za obstanek. Nisem med zadnjimi, ki se bori s težkimi gospodarskimi razmerami. Nimam trdnih tal pod nogami, saj čakam že štiri leta na stalnost v svoji službi.« Mož je delaven in poln življenja. Izletniki se odpeljejo k Sv. Benediktu, kjer ustanove Sokola. In oni okrašeni kmečki vozovi s tolikim kmečkim ljudstvom? Izvem, da gredo v Negovo k novi maši. Torej nova svečeniška moč. Zavijem proti meji. Opazujem na levo in desno in povprašam po tem in onem. Med mnogimi vprašanji je sililo na dan Kot v vseh večjih mestih naše države, tako se je tudi v Mariboru vršil včeraj olimpijski dan, čigar dohodki so namenjeni za odhod naših reprezentanc na olimpiado leta 1936 v Berlinu. V Mariboru je izvedel olimpijski dan poseben olimpijski odbor z narodnim poslancem g. Krejčijem na čelu, ki je tudi daroval za zmagovalca v nogometnem turnirju lep pokal. Dopoldne je bil tek skozi mesto na tradicionelni progi: Koroščeva, Maistrova ulica, Zrinjskega trg, Kolodvorska, Aleksandrova cesta, Trg svobode. Startali so tekači vseh mariborskih klubov, in sicer po 4 od ISSK Maribora, SK Železničarja in Rapida, dočim je SSK Maraton postavil kompletno ekipo 8 tekačev. Za tek je vladalo izredno zanimanje, zlasti na cilju se je zbrala velika množica ljudi. Kot se je pričakovalo, je tudi včeraj zmagal odlični Grmovšek (SSK Maraton), ki je 1800 m dolgo progo pretekel v času 5:41 minut. Drugi je bil Uratnik (SSK Maraton) v času 5:46, 3. Štiglic (Rapid), 4. Herič (Žel'~ničar), 5. Bergner (Rapid), 6. Štrr (Maraton), 7. Visnovič (Rapid), 8. Seiuier (Maraton), 9. Fanedl (Železničar) in 10. (Roškar (Rapid). Kot karstvom. V slikanju je nepri-j. Vano hitro napredovala. Zak°n ie bil zelo nesrečen, ča-«ni se jo hotel poslužiti še (lej lCltle nedolžne zabave, da bi izve-1V V°J' peklenski načrt. H, jJ14 ie bila hči Ferdinanda in Izabe-htož . 3e naslov »Veličanstvo«. Njen »VjSove ie moral zadovoljiti z naslovom ke J^tvo«. Do prestola ni imel nika-Hjeg0 e'ne pravice. Vendarle je bila viacJa edina želja, da bi ukazoval in Nevi , Žetie v, n ie pregledoval album svoje ki jik j'hum je bil polr. raznih osnutkov, sebno kraliica skicirala. Filip >2 bil po-ga, k- h°zoren na obraz nekega moške-kakor Je .bil slikan v raznih položajih: itd, v°iak, kot dvorjan, kot mornar Vig,} . n°st, k? SI ,ie mislil, da je pač ta osebno’ J fe. ie sam ni spominjal, za kra-bQi2Ved°raia ze*° va^na- Ukazal je 0vati, koga predstavljajo slike. Kmalu je izvedel, da je to don Jayme d’Avilo, vitez prav tako čistega značaja kakor dober politik. Tudi je džival ugled zaradi svojega velikega premoženja. Vitez je pripadal zvestim vodnikom stranke, ki je pošteno branila podedovane pravice svoje kraljice proti Filipovim stremljenjem. Kraljica je poštenjaka nagradila s svojim prijateljstvom. Brezsrčni Filip se je sklenil na mah rešiti svojega nasprotnika in melanholične kraljice. Tedaj je živel v Kastiliji slikar Houis de Lucero. Znan je bil zlasti kot hiter risar. Vsakega je portretiral v nekaj minutah. Zato so ga tudi imenovali »Fa-presto«, kar bi se reklo po naše, »Urno naredi«. Ta priimek mu je ostal do smrti. Nekaj dr.i kesneje je Filip pozval slikarja k sebi. Nagovoril ga je: »Mojster! Pokazal ti bom živ model. Ti mi moraš hitro narisati več slik! Dve uri boš imel časa, da si boš mogel glavo one osebnosti temeljito ogledati. Med tem časom se bo njena fiziognomija večkrat popolnoma izpremenila. Ti moraš študirati posamezne situacije! Kaj meniš, kolikokrat boš mogel ta obraz narisati v teku dveh ur?« »Kolikorkrat si želi vaše veličanstvo!« je odvrnil slikar. »Ne laskaj se mi! Prvič nisem veličanstvo, in. m. nWE.e ugjeteiku nihčs ukazovati! Če pa moreš v dveh urah narisati kakih deset slik, boš dobil za vsako sliko 1000 realov.« »če dobim za vsako 2000 realov, vam preskrbim v tem času 15 slik. »Dobro, dobiš jih! Ali te ne bo zbegalo, če se bo izraz obraza, ki ga boš slikal, včasi tako izpremenil, da bodo postale njegove poteze popolnoma drugačne?« »Niti najmanje! To je vendar pravi uži tek umetnika.« »Prav! Zdaj pojdi v inkvizicijsko dvorano, odkoder te bodo odpeljali na določeni prostor! Tam boš dobil tudi slikarske potrebščine.« Uro nato je dobil slikar risalno orodje. Moral je sesti v zagrnjeno nosilnico. Dolgo časa so ga nosili po raznih hodnikih, dokler ni prišel na neki dvor. Moral je izstopiti in. stopiti v bližnjo dvorano. Najprej si je ogledal prostor, kamor je vstopil. To je bila nizka, široko obokana dvorana, katere stene so bile opete z rdečim suknom. Na stebrih in stenah so viseli močni železni obroči, v katere so bile pritrjene verige in vrvi, umazane od posušenih krvavih sledov. V kotih so ležale železne klešče, žeblji in vijaki v največjem' neredu. Samotna oljnata svetilj-ka je razsvetljevala mračni prostor. Bila je mučilnica. y ozadju te prasne sobane je stala' SK Železničar:SK Svoboda 2:2 (1:1). Svoboda je tudi v tej tekmi zaigrala z izrednim elanom in požrtvovalnostjo. Videlo se je, da je moštvo v zadnjem času lepo napredovalo. Železničarji, ki so bili očividno utrujeni od prejšnje tekme, so sicer v polju bili v premoči, pred golom pa se niso izkazali. Sodil je g. dr. Planinšek. Kljub obojestranskim prizadevanjem je tekma ostala neodločena, tako, da se je tudi moralo žirebati in je sreča tudi tokrat bila na strani SK Železničarja. Po končanem tekmovanju je predsednik olimpijskega odbora v Mariboru narodni poslanec g. Krejči s primernim nagovorom izročil zmagovalcu SK Železničarju pokal. Nato je narodni poslanec g. Krejči razdelil kolajne zmagovitim lahkoatletom, ki so dopoldne startali v teku skozi mesto. V okviru olimpijskega dne se je tudi odigral teniški turnir za prvenstvo Maribora. Prvo tekmovanje za prvenstvo Maribora je zbralo najboljše zastopnike belega športa. ISSK Maribor, SK Rapid in SK Železničar so poslali v borbo svoje najmočnejše igralce. Tekmovanje se je pričelo že v petek in se je nadaljevalo v soboto popoldne in včeraj ves dopoldne. Ker igra vsak z vsakim, je potrebno nič manj kot 144 iger. Tekmovanje se še ni končalo in bo gotovo danes popoldne. Med gospodi je radi odstopa Eey-rerja, ki si je ranil roko, prišel v vodstvo bivši prvak Slovenije Hitzl. Ker trna le še igrati s Holzingerjem, je njegova zmaga že zasigurana. Drugo mesto je še odprto, prav tako tretje mesto. Največ izgledov za ti dve mesti imajo Bergant, Halbart, Pušenjak in Voglar. V tem zanimivem tekmovanju je bilo že dokaj presenečenj, ki so dvignila še prav posebno zanimanje za turnir. Bergant je premagal Halbarta 3:6, 7:5, 6:3 in dokazal, da je še vedno odličen igralec. Igro proti Holzingerju je zefo nesrečno zgubil. Voglar je po napeti borbi;prema-gal Holzingerja 7:5, 2:6, 6:4. Pušenjak se doslej še precej dobro drži. Izgubil je doslej samo proti Halbartu in Hitzlu. Hiitzl je doslej gladko odpravil vse nasprotnike, dočim je Mazi yse igre izgubil. Tudi damsko tekmovanje še ni končano. Dame ISSK Maribora ga. Babičeva in gdč. Hribarjeya sta, obe premagali nekdanjo prvakinjo go. Kransovo, dočim sta obe igri proti'Lirzerje vi zgubili. Ker je še igra med go. Krausovo’in gdč. Or-zerjevo odprta, bo p^enstvo'damskega tekmovanja odtočeno šele danes.popoi- Ostale nogometne tekme. Ljubljana: PrimorSe:Grazer Sportldub 7:2 (2:0). Briljantna igra Ijubljansikega moštva, v katerem so igrali tudi brata Bertoncelj in Zemljič. dolga, črno pregrajena miza. Za njo je sedelo pet mož v črnih talarjih. Bili so sodniku Blizu zidu je stala draga, manjša mizica. Pri nji je slikar opazil d»a moža. Eden je bil maskiran. Dragi je kazal odprt vizir kakor sodniki. Ta,je bil zapisnikar. Maskirana postava -je namignila slikarju, naj sede poleg nje. Nihče ni izpregovoril. Na znak, ki gti je dal prvi sodnik, sta' stopila v dvorano dva služabnika. Dvignila sta črno suk-no, ki je bilo pogrnjeno po tleh. Pokazala se je moška glava, ki jo je slikar urno upodobil na papirju. To je bil krasen obraz z jeznimi očmi, drznim čelom in izrazom trpkega prezira na ustih. Res glava, ki bi jo bil moral ovekovečiti sam Michelangelo. V Španiji, ki je tedaj prednjačila po izumih različnih muk vsem dragim državam, so izumili napravo, s katero so izsilili vsaki- žrtvi njeno skrivnost. Ta naprava se je imenovala caldaria. Obstojala je iz cilindrske jeklene posode, ki je držala 4 hi. Napolnili so jo z oljem. Žrtev so postavili vanjo, tako da je samo glava gledala iz posode. To glavo so potem vtekr.ili skozi nalašč zato napravljeno luknjo v tleli, medtem ko je stal cilinder s telesom pod zemljo. Pod posodo je gorel ogenj, ki so ga bolj ali •nanj netili, dokler ni žrtev vsega priznala ali umrla. (Se bo nadaljevalo.) 1 MbaJriMK Ro««« o »irrlrnojii ( f o v m š k m p r o. ij o it i (Tedaj je Intela uvidela, da ji^lafako že naslednji trenutek za vselej odtuji človeka, ki ga je ljubila res iskrena in nesebično z vsem žarom svoje mfade in čiste duše. Treba se je bilo odločiti za zadnji poizi kus. Naglo je pritisnila za vzvod nekega aparata, ki je z brezžičnim tokom otrpnil Doljana, da je sredi besede umolknil in se ni več mogel geniti. V zrcalu je opazila tedaj Morajino preplašenost in strah. Uvidela je, da Moraja ne ve vzroka nagle Doljanove spremembe in je zato skoraj zavriskala od zmagovitega veselja. V naslednjem trenutku pa je tudi že ujela Morajino sporočilo Astisu. S svojim aparatom bi bila tedaj lahko takoj znova obudila svojega ljubljenca, vendar tega ni hotela storiti. Bala se je, da bi se Moraja vrnila in dosegla tisto, kar je hotela poprej. Zaradi tega je čakala, da sta v Semisov park prihitela Astis in zdravnik Hačis. Čim sta bila v bližini klopi, je naglo pritisnila z* drugi vzvod svojega aparata. Nevidr kovi, ki so otrpnjevali Doljana, so prenehali delovati in s tem je bilo tudi nenadoma konec njegove slabosti. Ko sta Astis in Hačis stopila predenj, se je že sam dvignil in ju z nasmeškom pozdravil. »Kaj se je zgodilo?« je vzkliknil Astis ves preplašen in zasopel. »Nič, čisto nič...« je odvrnil Doljan, 'ki se sam niti zavedal ni vsega tistega, tkar se je bilo pravkar dogodilo z njim. »Kako nič?« je vprašal začudeno Astis. ;»Nekdo mi je sporočil, da vam je slabo 'in rabite nujne zdravniške pomoči.« Doljan ga je začudeno gledal in se zamislil. Kakor iz doživljajev v sanjah je medlo razbral sliko prejšnjih dogodkov. Zavedel se je svoje čudne poti v neznani park, prihoda Moraje, njenih besed, svoje nemoči in naposled popolne odrevenelosti ... Vse to je sedaj jasno videl pred seboj, toda čutil je, da bi storil veliko napako, če bi govoril resnico. Zato je dejal Astisu in zdravniku, da mu je bilo le slabo in ne ve, kdo ju je poklical. Polagoma je pričel slutiti, da se predejo okoli njega skrivnosti, ki najbrže tudi Astisu niso znane. Govoriti je hotel z njim bolj na varnem in le med štirimi očmi, zato ga je prosil, naj bi ga odpeljal k sebi domov. Promet je bil v Oceanopolisu urejen po posebnih podzemeljskih rovih. Treba je.bilo le stopiti do najbližjega postajališča, vstopiti v celico, pritisniti na gumb in spustiti se v rov. Vozilo se je samo pomikalo dalje s silno brzino in privedlo človeka tja, kamor je hotel. Treba mu je bilo le obračati krmilo po načrtu, ki je bil izvešen nad sedežem vodnika. Zdravnik Hačis se je peljal z Doljanom in Astisom do bližnjega trga pred svetiščem, nato ju je pa zapustil in krenil na drugo stran. XIX. Ko sta bila Astis in Doljan doma, se je Doljan obrnil k svojemu prijatelju in mu dejal: »Govoril bi rad z vami o nečem, toda popolnoma na varnem.« »Saj sva tu vendar dovolj varila,« je menil Astis. »Ne, nisva,« je rekel Doljan. »Spoznal sem, da imajo pri vas naprave, s katerimi lahko vplivajo na človeka naj bo kjerkoli, pa tudi priprave, da lahko prisluškujejo vsakemu pogovoru in vidijo vse, karkoli hočejo.« »Take priprave imamo zares,« je rekel Astis, »toda uporabiti se morejo samo takrat, če je sprejemnemu aparatu na razpolago tudi oddajni. Brez posebne priprave morejo delovati samo otrp-njevalni žarki, kakršnih smo se poslužili tudi takrat, ko ste se spuščali v podmorsko globino k našemu mestu.« »Motite se, dragi prijatelj,« je dejal Doljan. »Po vsem tem, kar sem doživel včeraj in danes, sem čisto drugačnega mnenja.« »Potem ne vem, kje naj bi bila popolnoma varna,« je vzkliknil Astis. »Sicer pa, dragi doktor, saj govoriva v jeziku, ki ga v Oceanopolisu razen naju nihče ne pozna. Lahko prisluškujejo najinesrui pogovoru kakorkoli hočejo, razumeli 2a itak ne bodo. Govorite brez skrbi!« »Tega se niti domislil nisem,« je veselo vzkliknil Doljan. »Ne razumejo naju. zato moreva govoriti kakor hočeva. Po* slušajte me torej. Ko sem bil sinoči v zabavišču osrednjega gledališča in je vstopila v dvorano Moraja s svojim očetom, se je zgodilo z menoj nekaj nenavadnega. Omamila me jc z umetnimi sredstvi da sem videl le njo. Prav tako sem moral misliti le nanjo vso noč v sanjah. Ko sem se prebudil, me je neznosno bolela glava; neka podzavestna sila me je gnala po neznanih ulicah v neznani park. Ko sem v najbolj skritem kotičku sedel na klop, se mi je nenadoma približala Mo* raja, mi razkrila svojo ljubezen in zahtevala, da jo ljubim. Hotel sem ji kljubovati, toda moje moči so nenadoma opešale. Omamila mi je voljo, da sem i' hotel že reči, da jo ljubim. Besede Pa nisem mogel zgovoriti do konca. Neka protisila, močnejša od njene, me je otrpnila. Bil sem do vašega prihoda docela nezavesten. To mi je pač zadosten do* kaz, da sta se bili zame dve volji ih j® zmagala naposled ona, ki je bila močnei* ša od Morajine.« »To je zares nenavadno.« je men® Astis in se zamislil. »Kdo in kako je,w storil?« »Prva je bila Moraja, kdo je bil drugi, tega ne vem,« je pripomnil Doljan. »Ugeniti r.i težko.« »Zakaj?« Televizija sedaj in v bodočnosti KOLIKO SMO ŽE NAPRAVILI IN KOLIKO ŠE MORAMO. Moderna prometna sredstva, s pomočjo katerih se dandanes pošta in blago z neverjetno hitrostjo in točnostjo prenaša po zemlji in pod zemljo, po vodi in po zraku, so se razvila skoraj do idealne popolnosti. Ti izumi moderne in najmodernejše tehnike zaslužijo občudovanje, toda ta tehnika postane na mah fantastična, kakor hitro se govori o prenosu slike in zvoka na daljavo. Telefon in radio sta že prešla v vsakdanjo uporabo, a tudi fotografije, ki se za uredništva in policijo prenašajo po električni poti, ne vzbujajo dandanes več občudovanja. Tolikanj bolj pa se najširši krogi zanimajo za mogočnost telegrafič-nega gledanja in poslušanja dogodkov, ki se odigravajo v večji daljavi. Tu pa je treba najprej napraviti mejo med tistim, kar je že izumljeno ali pa bo v najkrajšem času gotovo odkrito in med tistim, kar bo vsaj nekaj časa še ostalo produkt nekaterih bujnih domišljij. Gledanje na daljavo ali, da natančneje povemo, električno in telegrafično gledanje na daljavo, se naslanja na ista načela, na katerih je zasnovano telegrafično prenašanje fotografij na daljavo. Vsaka slika s*3 mora razčleniti na veliko število majhnih delov, tako imenovanih elementov, in vsak element se potem prenese, s pomočjo posebnega brzojavnega signala. Vsak brzojavni element se na sprejemni postaji vnovič pretvori v element slike, iz teh prejetih elementov pa se potem zloži slika. Pri prenosu slik s pomočjo navadne fotografije se slika, ki je sestavljena iz 500.000 elementov, s pomočjo posebnega aparata v nekaj minutah avtomatično razčleni na določno število elementov in ti elementi se prenašajo in sprejemajo v obliki, ki popolnoma zadovoljuje potrebe uredništev in tehnične policije. Pri gledanju na daljavo pa je ta težava, ker bi morala biti vsaka slika v eni petnajstinki sekunde prenešena in postati vidna. Potemtakem je glavna naloga telegrafičnega ali ra-diografskega gledanja na daljavo ta, da se število signalov, ki se lahko preneso v eni sekundi kolikor mogoče zviša. Slika, ki je sestavljena iz 500.000 elementov, bi se mogla videti na daljavo, ko bi se dali napraviti aparati, ki bi v eni sekundi mogli prenesti do sprejemne postaje 7 do 10 milijonov signalov. Za zdaj se da z najboljšimi aparati prenesti v eni sekundi 15 do 30 tisoč signalov, z dru- Mali o Rasno RADI OPUSTITVE TRGO- VINE oblastveno dovoljena razprodaja. L. Ornik, Koroška cesta 9. Izrabite to izredno priložnost! 2307 Prodam PRODAM dobro ohranjen »Breg«-voz, lahek, za šest oseb, tudi pripraven za mesarja. Na ogled v Bolfenkovi ulici 12, Studenci. 2626 GRAMOFON. nov, ceneno prodam. Kram-žar Franc, Šmartno, Slovenj-gradec. 2506 HIŠO Z VRTOM na Pobrežju za Din 40.000.— proti mesečnemu odplačevanju proda: Jugoslovanska hra nilnica in posojilnica Maribor. Kralja Petra trg 6. 2586 MOŠKO IN ŽENSKO KOLO Je na prodaj. Bctnavska cesta št. 1. DOMAČE MLEKO. vedno sveže, Vam dostavim na dom po Din 2.— liter. Pustite Vaš naslov v upravil 2611 Sobo odda PRAZNO SOBO s posebnim vhodom, oddam takoj. Trg svbode št. 2. 2628 OPREMLJENO SOBO v novi hiši oddam gospodu ali gospodični. Poljska cesta, pri Rapidovem igrišču. 2627 go besedo, na daljavo bi se mogle gledati samo tiste slike, ki obstojijo iz 1000 do 2000 elementov. To slike bi bile zelo primitivne in tako nerazločne, da bi se ne moglo jasno videti niti konture, nikakor pa detalji fotografije. Risbe in foto grafije se dajo tudi z aparati, ki so dandanašnji v rabi, prenašati tako, da zadostuje za potrebe znanosti, ali ker so ti prenosi zelo komplicirani in zaradi tega nenavadno dragi, se ti poizkusi primitivnega gledanja r.a daljavo danes še ne izkoriščajo na praktičen način. Tehnika nas s svpjimi izumi vsak dan vnovič sili, da smo optimisti. Podoba je, da ni več daleč čas, ko bodo slučajno ali pa po napornih preiskavah in poizkusih izumili aparat, s katerim bomo mogli sedeč prijetno v fotelju svojega stanovanja, gledati pred seboj opero, ki jo bo radio pariških in londonskih postaj prenašal iz opere. Prav tako bomo tudi lahko »prisostvovali« različnim važnim športnim tekmam, slavnostim, sejam in drugim važnim dogodkom, ki so jih emisijske radijske postaje prenašale doslej samo na fonetični način. A brž ko bodo izumljeni ti r.ovi aparati — in to utegne biti že v bližnji bodočnosti, ker tukaj ni tehničnih nemogočnosti — se prične nova doba radijskega gledanja in poslušanja na daljavo. Dokler se to ne zgodi, smo lahko zadovoljni s tem, kar nam je tehnika do danes dala. Ce rečemo, da se zadovoljujemo z izumi sodobne tehnike, ne smemo trditi, da smo skromni, ker nam je tehnika v resnici veliko dala, več ko so pričakovali naši dedje in očetje. SIRITE „VECERNIK..! Smrt preprečila železniško katastri' Blizu Olomouca na Češkoslovaške#'® v izvrševanju svoje odgovorne slu#1 nenadoma umrl 40-letni železniški kre" nik Avgust Gorgela, ki je prav s svo^ nenadno smrtjo preprečil veliko žel«*' niško katastrofo. Kretniku je med slu** bo pri vhodu na postajo nenadoma stalo slabo in se je zgrudil na bliŽ^ kretnico, katero je pri tem nevede obrnil. In to je bila sreča za mnoga drug® življenja. Kretnica je bila prvotno, k® je ugotovila šele pozneje preiskava, P°' stavljena napačno in bi se bil v primer11, da ni nesrečni kretnik s svojim padce# premaknil kretnice, brzovlak zaletel ®e' kaj minut nato na odprti progi z vso hržimo v neki tovorni vlak, ki je vozil P® istem tiru v nasprotni smeri. Zaenkra* preiskava še ni mogla ugotoviti, ali je bil® kretnica pomotoma napačno postavljen® ali pa je zločinska roka pripravljala ate#j tat na brzovlak. Obdukcija Gorgelinež® trupla je pokazala, da je kretnika zadela kap. Grozna smrt učiteljice v šoli. V nekem essenskem predmestju je Pjj šel med šolskim poukom v neki razr® tamkajšnje ljudske šole 21-letni čevli®r' ski pomočnik Ronig, ki je bil neda^L odpuščen iz norišnice. V trenutku, stopil v učilnico, je potegnil iz žepa ve nož in planil z njim proti učiteljici. * j bodel jo je večkrat v prsa in v glav° tako silo, da je obležala na mestu mrtv jj Otroci so z grozo in brez besede aj strašni prizor ter niso vedeli, kako 11 bi pomagali svoji učiteljici. Norec je £ storjenem zločinu pobegnil iz šole, ve * dar ga je policija kmalu prijela in poh° ' no internirala v norišnici. ^ Naša nadvse ljubljena hčerkica edinka Miroslava nas je včeraj ob 20. uri za vedno zapustila in se preselila med nebeške kri-latce. Pogreb ljubljenke bo v torek, 18. t. m. ob 15. url (3.) iz mrtvašnice na Pobrežju Maribor, dne 17. julija 1933. Žalujoči stariši: 2629 Karl in Angela Trafenlk. Zahvala Za prisrčne izraze sočutja ob bridki izgubi našega nepozabnega očeta, gospoda Ivana Relhenschuh posestnika izrekamo vsem, ki so počastili njegov spomin s'številnim spremstvom na zadnji poti, najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, g. katehetu Cafuti za tolažljiv nagrobni govor, pevskemu društvu »Zarja« in »Pevskemu društvu pekov«. Sokolu Maribor II, Rdečemu križu na Pobrežju in udeležencem iz Avstrije. 2631 Žalujoči ostali, -6 ul Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednilt: RADIVOJ RFHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru