Zahvala. Koncem zborovanja »Zavezine« delegacije v Pulju me je presenetil g. predsednik, tovariš L. Jelenc, z nezasluženo pohvalo in s prekrasnim, dragocenim darilom : z zlato uro in zlato verižico, ki sta mi jo podarili naklonjenost in ljubezen somišljenikov in somišljenic med naprednim slovenskim učiteljstvom. Globoko ginjen ob tolikih simpatijah, ki stoje sedaj pred tnano v dejanjskem izrazu, se zaman izprašujem, s čitn sem jih zaslužil. Kar so storile za učiteljstvo slabe moje raoči, so storile zato, ker živi v meni zavest, da je delo naša dolžnost in boj zahteva današnjih dni. Nimam besed, da bi izrekel vsem skupaj in vsakemu posebe dostojno zahvalo. Ob zlatem darilu se blesti - lepše od njega — požrtvovalnost, ki napravlja njega vrednost neprecenljivo in neplačljivo. Zato ostane ta dar meni in svojcera sveta relikvija, ki nam bo do konca dni zbujala sladke cnjomine na dobo težkih časov in neprestanih bojev naprednega slovenskega učiteljstva, ko mu je služila vsa moja moč v slabo sicer, a najboljšim namenom posvečeno podporo. Zdi se mi, da je ta dar vidni znak solidarnosti, ki prešinja vse naprcdne naše vrste ob glasnem zahtevanju pravične uravnave pravnih in materijalnih razmer slovenskega učiteljstva. Zato bodi to darilo, darovano meni, od mene razdeljeno zopet med vas : z njim bodi obdarovano naše skupno pošteno delo, ki bo tem vztrajnejše, čim ljutejši bo naš sovražnik ! V zahvalo Vam bodi zagotovilo, da ostane delo namen mojemu življenju, a smoter temu delu bodi tudi vbodoče : svobodno učiteljstvo — svobodna šola! vm. fM E* Gang'-