ji ■ ^ izhaja v Trstu T5aKo Sjfio- o opoindne. Rokopis; se ne vranjo. Nefrankovana P>stna se ne sprejemajo. Uredništvo in upravništvo “i* del Lavatoio št. I, |. TELEFON 18-67. Posamezne štev. se prodajajo oo 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v Siro-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za Vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K 4'—; za pol leta in za četrt leta razmerno. ^ - ■ Glasilo „Narodne delavske organizacije^ v Trstu. * V. J. Klofač: Poslanstvo nor. sodjalne stranke v češkem narodu. V socialni politiki 8e pokljamo na praktična tla, ne čakamo Jbdežev, ki bi se im li glasom n katerih e°rij nekje in nekdaj zgoditi. Ne zanašamo Se toliko na državo in na parlament, kot na sebe. In če govorimo o preporodu člo-v®šbe družbe, o novi in boljši družbi, nam R jasno, da je ležeča rešitev prav 7'a prav na nas in ne na postavah in ne na državni moči, kajti nobena P°stava nas ne more siliti, da k0 dobri in plemeniti in n o-i 611 a postava nam ne more za t faniti, da bi bili slabi. Zato j 0 močno naglašamo v naši socialni 1 0z°fiji odgojo iu oplemenitenje. t Kristus je rekel: „Moje kraljestvo ni sveta“. Kaj je hotel s tem reči? ‘ °Je kraljestvo je v notranjosti moje lastne n • Naj je cesar ta ali oni, naj stoji W« vlade kdorkoli, naj živimo v mo-8v a,Ji ali v republiki, v tam notronjem °Jem kraljestvu, v notranjem svoje vesti ujemo ia vladamo mi sami, tam nima . pravice ukazovati, tu ukazujemo 1 ° “ — - in če hočemo, ukažemo 6i b ti naj so oni, ki dajejo zakone, ka-koli ljudje in naj dajejo kakoršne zakone. . -C"-’ i Si l *oli 2) / , . Vsaki naj začne najprej sam sebi vla-, dokler to kapitalistu konvenim. Kakor hitro se tržni promet zavstavi, se delavec proletarec na-haia na cesti in ž njim njegova družina, navezan nase in na svojo us udo. To so pogoji, pod katerimi živi današnji delavec. Rob svojega dtla, rob svojega gospodarja. Pri vsem tem pa ne zadeva kapitalista nobena krivda. Kapitalist je s svojega stališča ravno tako rob kapitalističnega sistema kakor delavec. Pri današnji orjaški koncentraciji kapitala, jacra vsaki kapitalist, pod izogibom gospodarskega propada, ravno tako ravnati, kakor drugi združeni kapitalisti in poslovati pod istimi pogoji kakor oni. To je za nas, pravijo socijalni demokratje, odločujoča okolnost. Današnji kapitalistični red je porodil na eni strani največo surovost, teptanje vseh človeških čuvatev, brezkončno hrepenenje po Mamonu, a na drugi strani je pmvzročil največo negotovost in neprestano proletariziranje. Kapitalizem je z eno besedo povzdignil do najviš.ih časti Hegelov: „boj vsdi proti vsem“. Proti temu vstaja razredno organizirano delavstvo. Spoznavajoč, da sedanja družabna anarhija ni večna in da je ista le pojav razvoja, ki mora neizogibno privesti k socijalističnemu družabnemu redu, hoče socijalna demokracija, da z vsemi sredstvi razrednega boja razprši ovire, ki včasih zavstavljajo razvoj, ms tempovnpešiistega. DELAVCI! ŠIRITE »NARODNEGA DELAVCA". Socialno zavarovanje. Že v posled ji številki smo naznanili, da je vlada predložila zak nski načrt o splošnem starostnem in invalidit tm-m zavarovanju, s katerim se tudi znatno razširja zavarovanje za slučaj bolezni in nezgode. S tem le zakonom — kjubu temu, da je za delavce absolutno nezadosten in polovičarski— bi se napravil ) velikan ki korak na potu socijalne zakonodaje. Kajti ravno preskrbovanje za starost in obnemoglost je poglavitno čin zavarovanja, ki je v dolžnost >saki kulturni državi. Načrt se razlikuje od enakih zakonov v drugih deželah ; kajti zavarovanje za starost in obnemoglost bi se ne tikalo le delavstva, marv*č tudi malih obrtnikov in malih kmetov. Te poslednje imenuje z ikon samostojne44. Teb v zavarovanje obvezanih „samo8tojnih“ — to je malih obrtnikov, trgovcev, kmetov — bi bilo približno štiri miliione. In sicer imajo biti pritegnjeni k zavarovanju vsi oni »samostojni44, katerih letni dohudek ne presega 2400 K ali nimajo najetih več ko tri mezdne, v družino ne spadajoče ddavce. Najmanjša zavarovalna premija za samostojne je dol cena na 1 K mesečno. V tem slučaju bi dobil zavarovanec v svojem 65. letu: po 40 letnem plačevanju 246 K starostne rente, po 30 letnem pla-č-vanju 222 K in po 20 letnem plačevanju 198 K. To je minimum. Renta za obnemoglost samostojnih ni predvidjena v zakonu, marveč, kakor rečeno, le starostna renta. Nočemo se dalje brigati s to jako dvomljivo dobroto, ki tiči v zavarovanju samostojnih, nas brg* v prvi vrsti zavarovanje »nesamostojnih44, t. j. delavcev, dninariev, služabnikov itd. Glede istih je zavarovanje v prvi vrsti i n v a 1 i d i t e t n o, to je za slučai obne-moglosti, kajti velik del istih ne pride do tega, da bi čili in zdravi dosegli 65. leto, ki je potrebno za pravico do starostne rente. Delavec bi po načrtu dobil z dopolnjenim 65. letom starostno rento. Ako postane pred tem časom invaliden (nezmožen k delu), pa dobi invalidi-tetno rento. V i s o č i n a invaliditetne in starostne rente je odvisna od dobe in visočine zavarovalnega vp ačevanja. Po smrti zavarovanca da se preostalim enkratno odpravnino. Ženske zavarovanke dobijo za slučaj poroke nazaj polovico za njo vplačanih zavarovalnih prispevkov. O visočini prispevkov in odgovarjajoči pravici do starostne oziroma P O D L I S T E K. Vladarji ozračja. Po raznih virih spisal H. V. , Rozneje je delal poskuse z večjim i. °nom in je nadomestil akumulatorje z 'Giromatično baterijo. Še boljših uspehov Pa sta dosegla Renard in Krebs s svojim’ oddnim balonom „La France44 v Mendonu. 'Jak sta gnala isto tako z električno ^Hterijo lastnega izuma. Dosegla sta brzino Petrov v sekundi in precejšno vodljivost. Dgromen napredek je dosegla vodljiva oplovba, ko so se vsled razvoja avtomo-1 jeli sestavljati lahki benzinovi mn-orji z veliko energijo. Tedaj so sledile iwoQe P^ovbe Santosa Dumonta v letih J9 do 1901, ki je izvajal s svojim malim ■t onom krasna kretanja nad Parizom in 1 taval Eiftelov stolp, na to beležimo r'uinte inženirja Julliota, kije sestavil prvo rancozko vojaško zračno ladijo „Patrie“. ya ladija je dosegla brzino 49'/a km. t Uri v S1neri vetra in 29 km. proti vetru, jasno se je tudi obnesla pri plovbi s Pa-2a v V erdun, malo časa na to pa je bila e 29. noiembra 1907 viharjem s sider odtrgana in zanesena. Ostanke njenega vijaka so pozneje našli na irskem po-brežju. Važnost vodljive zračne ladije za vojaške namene je samo po sebi umevna in radi tega je nastalo med Nemčijo in Francijo pravcato tekmovanje v gradnji vojaških zračnih ladij. Pri vodljivih balonih razlikujemo sistem trdi, poltrdi in mehki po unanjem ovoju in najb dje nam jih predočujijo tipi nemških zračnih ladij Zeppelina, Grossa in Parsevala. Zračna ladija grofa Zeppelina, model št. 4, katero je izvel po dolgih študijah in poskusih, je ogromen kolos 128 metrov dolg in v premeru 11*7 metrov, tako da so morali za njo prirediti posebno plavajočo lopo na Bodenskem jtzeru in se po kopnem sploh ne more prevažati. Obsega 13.0U03 metrov vodika v 19 okroglih balonih, zunanji ovoj pa je strjen aluminijevim ogrodjem. Na vsaki strani sta dva propeliera (vijaka), gnana tremi Daimlerovimi motori, skupno z 220 konjskimi silami. Na obeh straneh pa so učvrščene stabilizacijske ploskve. Ladja je stala v celem 400.000 markov. Po proračunu grofa Zeppelina nese ladija na daljavo do 500 km. razven šestih oseb, ki so v službi, še 24 oseb ali pa 24 dina-mitnih torped po 75 kg. Ta ladija je mo- rala na svojem dolgotrajnem letu iz Fried-richsbafena ob toku Rene v Mogunc in nazaj preko Stutgarta pri Echterdingu pristati dne 5. avgu-ta t. 1. na kopnem radi male neprilike na motoru, a tudi njo je ugrabil vihar in po izbruhu motorja je bila popolnoma uničena. Javnimi zbirkami se je na to v Nemčiji za Zeppelina nabralo svote v znesku par milionov. Tako da je zamogel zgraditi novo ladijo, ki jo baš v teh dneh v prisotnosti nemškega cesarja preskušava. Ravno nasprotje Zeppelinove ladje je balon Parsevala, ki nima nikake strditve, radi česar se da prav lahko prenašati, ima dolžino samo 58 metrov in v promeru 9’3 metra. Pa tudi Parsevalov balon je bil pri plovbi dne 16. septembra t. 1. uničen, ko je skušal ob nevihti zasidrati in je padel na streho neke vile. A kmalu ga bodo popravili in oddali vojaški upravi. Največji uspeh je žela do sedaj vojaška zračna ladja majorja Grossa, ki je polotrdega sistema. VsposobljenoJ teh treh tipov se da razvideti najbolje primerjanjem sledečih podatkov: 1. Zeppelin: Najdalša pot 12 ur, največja hitrost 15 m. v sekundi, obsega 13.000 kub. metrov. 2. Gross: Najdalša pot 13 ur, največja hitrost 13 met. v sekundi, obsega 4.800 kub. metrov. 3. Parseval: Najdalša plovba lll/4 ure, največja hitrost ] 5'5 m. v sekundi, obsega 3.200 k. m. Grossova zračna ladija je isto tako kot angleška vojaška zračna ladija sestavljena po francoskem sistemu inženirja Julliota in posnema z nekaterimi izjemami tip „Patrie“. Pri tem sistemu je balon strjen aluminijovim ogrodjem, ki se nahaja pod balonom in na tem je pritrjena gondola. Na obeh straneh gondole sta jeklena vi,aka, k vodenju pa služiti lioricontalno in vertikalno krmilo. Na isti način je prirejena vojaška ladja „Republique“. Poleg tega moramo še navesti Renurdov sistem, katerega so se poslužili pri zračni ladij i »Ville de Paris“, Tu tvori strjujoča ogrodje z gondolo eno celoto in nad njim je pritrjen balon pomočjo vrvi. Posebno presenetijo pri tej ladiji stabilizacijske ploskve, ki so valjaste in napolnjene plinom. Znotraj imajo vodljive zračne ladije zračne mehe, takozvane ballonete, s katerimi se zamore pri zgubi plina zguljeni obseg nadomestiti s zrakom in obraniti tako balon napet, da bi se pa balon pri svoji podolgasti obliki ne klonil na stran in se ne stavil počez, so na straneh uvrščene stabilizacijske plošče. Premikanje naprej se doseže pomoč,o vijakov, podobnih vijakom ladij, katere gonijo benzinovi motorji. v invaliditetno rente naj nas podučijo sledeči podatki’ Pripomniti treba, da se tu radi enostavnosti predpostavlja, da ostane zavarovani delavec tekom vse plačilne dobe v istem mezdnem razredu. Umeva se samo ob sebi, da s tem, ako delavec stopi v višji mezdni razred, mora plačevati istemu odgovarjajoči prispevek. Renta se potem primerno izračuna. Delavci se razdelijo po -tedenskem zaslužku v šest mezdnih razredov. Isti ko: I. mezdni razred s tedenskim zaslužkom n. n 0(1 K do K 4.80 4.80 „ „ 9.60 m. » n 9.60 „ „ 14.40 IV. >j ji »j n 14.40 „ „ 24.— v. ji 24.-,, „ 36.- VI. 36.— naprej. Tedenski zavarovalni prispevek, ki ga mora plačevati na pol delavec in na pol d e 1 o d a j a 1 e c) je po po-tdinili mezdnih razredih sledeči: Za I. mezdni razred znaša tedenski zavarovalni prispevek 12 vinarjev, za II. 24, za III. 36, za IV. 48, za V. 60 in za VI. 72 v. Tem prispevkom odgovarjajo sledeče starostne in invaliditetne letne rente. (Pripomniti treba, da se tu predpostavlja 50 tedenskih- prispevkov na leto). Po 20, 30, 40 letih I. mezdni razred K 114 156 168 II. „ 198 222 246 III. >5 „ 252 238 324 IV. »J „ 306 354 402 V. JI „ 360 420 480 IV. „ 414 486 558 Poglejmo sedaj, kdo je (ne glede na ,.samostojne") obvezan k zavarovanju! Načrt govori v tem pogledu : Obvezani so industrijalni, obrtni in poljedelski delavci, dninarji, posli, družinski člani, ki pomagajo pri delu, vajenci, delavci, ki delajo pri sebi doma na mezdo, domači učitelji, domače šivilje, perice, dekle itd. (okolo 6 milijonov duš). Zavarovalna dolžnost začenja s 16 letom ; izločeni so iz zavarovanja invalidi in več ko 60 letne osebe. O daljnih določbah načrta govorimo prihodnjič. „Mednarodni“ manifest. Dunajski list „Češka Videti* piše: Socialna demokracja je priznala barvo. Potrdila je sama na sijajen način sumničenje, da je enako nemško-nacionalne radikalne ali krščansko-socialne. Da, socialna demokracija se hvalisa, da je narodnejša kot vse ostale nemške stranke in da je le ona stranka, ki za-more nemškemu narodu na Češkem dopo-moči do mesta, po katerem vzdihujejo najnovejši nemški navdušenci. Nemška socialna demokracija ne ob-Ijubuje nemškemu narodu na Češkem nič več in nič manj nego razdelitev kraljestva Češkega, za kar so se dosedaj nemške meščanske 6tranke zaman boievale. Nemška socialno-demokratična delavska stanha je ona, ki zamore edina nemškemu narodu pridobiti ta tako vroče zaželjeni eldorado v kraljestvu Češkem : in to seveda s sodelovanjem češke socialne demokracijo, ki je pripravljena za vsako žrtev nasproti nemškemu vodstvu in ki ukaze istega slepo spolnuje. Toda slušajmo, kar o tem govori socialna demokracija sama : Vodstvo nemške soc. demokratične stranke na Češkem je izdalo manifest z nadpisom: „Nemškemu narodu na Češkem !“ V oklicu k nemškemu narodu se seveda zahteva občo glasovalno pravico za deželni zbor. kakor tudi starostno in invaliditetno zavarovanje — ,soc. demokracija navaja povsod in vedno, pri vsaki priložnosti te dve stvari z namenom, da bi zamogla, ko bodo uresničene, jih proglasiti za svojo ,.pridobitev“ ! Zanimivo je pa, kaj „mednarodna“ socialno demokratična stranka obljubuje Nemcem. V manifestu, ki se peča s zasedanjem češkega deželnega zbora, stavi se proti obstrukciji Nemcev, kakor tudi proti branjenju nemških strank vstopiti v stalni sporazumljajoči odoor, označa stališče nemške soc. demokracije v narodnem oziru in stavi se slednjič proti nemški obstrukciji v parlamentu. V oziru na starostno in invaliditetno zavarovanje — čitamo še tele/pomembne stavke: Zavarujemo se proti nesramni trditvi, da nemški delavci niso Nemci Delo nemških delavcev je temelj bogastva in današnje kulture nemškega naroda. Nemški delavci so verni sinovi svojega naroda. Naši najzagrizenejši sovražniki ne morejo navesti niti ene volitve pri kateri bi bili nemški socialni demokratje glasovali proti interesom nemškega naroda. V imenu nemškega ^delavstva, ki tvori večino nemškega naroda, zavračamo najodločneje to predrzno govoričenje. Nemške socialno-demokratično delavstvo na Češkem zahteva v interesu narodnostnega pomirjenia narodno avtonomijo, pravico samodoločbe nemškega naroda. Nočemo prepustiti odlo-čevanja v naših narodnih zadevah niti nemško-feudalni večini, praškega deželnega zbora, niti tuji birokraciji ; hočemo urejati sami pomočjo nemških okrajnih zastopstev, krajskih in nemških deželnih zastopstev, ki se morajo voliti od celega nemškega naroda na podlagi obče in jednake glasovalne pravice. Od nekdsj se bojujejo nemške meščanske stranke brez vsacega vspelia za „razdelitev dežele". Kako hočejo to doseči, koso Nemci na Češkem v manjšini ? K temu pelje samo ena pot: V okviru velike demokratične reforme ki bi se zdela širokim slojem ljudstva obeh narodnosti kot dragocena pridobitev, zamore se pravica samoodločbe Nemcev na Češkem doseči". Manifest konča tako-le: „Nemški možje in žene ! Slišali ste fakta! Sedaj sodite sami! Naprej v boj proti sovražnikom naroda! Za volilno pravico delavcev v deželni zbor! Za autonomijo Nemcev na češkem! Za starostno in invaliditetno zavarovanje!" Manifest nemške socialne demokracije je na eni strani najčrnejše izdajstvo, katero je zamogla soc alna demokracija sploh storiti, na drugi najpodlejši švindel, kakoršnega je zmožna samo stranka soc.-demokratična. Izdaistvo dela soc.-demo-kratična stranka na svoji mednarodni ideji, na kateri je sicer grešila vže od nekdaj, kotero pa šele sedaj ravno zametuje kot neprijetno oviro pri pridobivanju zaupanja nemškega ljudstva; in švindel, očitni švindel dela socialna demokracija z starostnim in invaliditetnim zavarovanjem. V manifestu stavi se nemška soc. demokracija proti nemški obstrukciji v državnem zboru, baje z ozira na starostno in inval. zavarovanje. Iste vzroke navaja češka soc. demokracija proti češki obstrukciji v dtžavnem zboru. Češka socialna demokracija tedaj udano streže, kot navadno, nemškemu vodstvu, ki seveda zasleduje popolnoma druge cilje kot starostno in invaliditetno zavarovanje. To bi se zamoglo razpravljati potom nujnega predloga kot prva točka dnevnega reda poslanske zbornice. V celem parlamentu bi se gotovo ne našel niti eden poslanec, ki bi se temu upri. To pa ne prija vladi. Vlada potrebuje še druge predloge, pri katerih bi ji bila obstrukcija neljuba. Kar je soc. demokracija skušala do sedaj vendar le tajiti, dela sedai javno : podpira vlado in stavi se proti vsakemu, ki bi stavil vladi zapreke na pot, Soc.-dem. delegati Nemec in Selinger, ki sta imela v Budimpešti z baronom Beckom dolge konference, bi zamogla o tem mnogo povedati! Med svet seveda ne prodro posameznosti, marveč samo fakta, izidi in nasledki soc.-dem. dogovora z vlado. Tak nasledek je podpora prihodnji vladi pod pretvezo v nevarnosti (?) se nahajajočega predloga o starostnem in inva-liditetnem zavarovanju. Najžalostnejšo ulogo igrajo socialni demokratje. Slede nemškemu vodstvu slepo v kuloe vladne vode in prodajajo pri tem mirno nedeljivost in colot-nost kraljestva Češkega vladi, ki razdelitev Češke obljubuje Nemcem kot konečni sad svoje posebne naklonjenosti, češki socijalni demokrat,e zakrknjeno molče k manifestu nemškega vodstva. Toda — kdor molči, p r i t r j u j e !“ In pri nas v Trstu ? / Politični razgled. Avstrijska kriza Beck je padel in ž njim njegovo mi-nisterstvo. Bienerthu, dosedanjemu ministru notranjih zadev, je poverjena sestava novega ministerstva. To je bouletin ravno minolega tedna. Narodnostni spori na češkem so izzvali to veliko krizo. Kajti kriza je zares velika. Tukaj se ne gre za osebe, ampak za princip, ali naj se avstrijska uprava vodi po parlamentarnem ministerstvu, sestoječein iz zastopnikov ljudstva, ali po ministerstvu uradnikov. — Dosedanji poskusi bar. Bienertha, da bi dosegel sporazumljenje so se izjalovili. Isti nadaljujejo. Upajmo, da se ohrani parlamentarno ministerstvo in da se ne povrnemo nazaj v slavne čase Korberjev I in Hohenvvartov. DOMAČE VESTI. Železničarjem v pojasnilo. Zadnja številka železničarskega strokovnega lista, ki izhaja in se tiska v Kopru, si je pridobila rekord svetovnega jezuitstva in de-nuncijanstva. Ta železničarski listič pa ne zasluži to ime, ker ga urejuje neki odvetniški kandidat, kateri je zelo dvomljiv jurist in kakor se vidi še veliko slabši žurhalist. Ta najnovejši socijalist potrebuje, kar je samo obsebi umevno, nekoliko reklame in ugleda, posebno ker je pravovar-stveni zastopnik jugoslovanske, socijalne demokracije v Trstu. Ta ugled si pa hoče imenovani gospod na zelo čuden način priboriti. Ker v približno jednem letu svojega delovanja kot pravovarstveni zastopnik, socijalistov ni mogel doseči najmanjšega uspeha, se ja z vso vnemo vrgel na terorizem v svojem glasilu in denuncira vse od kraja, kar ne trobi v njegov in njegove stranke rog. V začetku svojega poročila se ta gospod milo pritužuje, da so vložili do sedaj naši člani železničarji kar 6 kazenskih ovadb, proti njegovim sodrugom in da tako skrbijo, da ne ostanejo tržaški sodn ki brez dela. Naš tovariš J.. pa da jim je dolgo časa jamo kopal, katera je tako globoka, da ga ne bo videti več, kdor se notri zvrne. Naši člani se gotovo še dobro spominjajo, da smo bili mi tisti, kateri smo svarili naše rudeče znance, naj nikar ne letajo za vsako malenkost iskat si zadoščenja k tistemu buržuazijskemu sodišču, katerega so vedno in povsod napadali. Povdarjali smo pa tudi da se s tem razširja samo prepir in sovraštvo med delavstvom. Da pa pokažemo, da znamo tudi mi klin s klinom odbijati, smo odgovorili — potem ko so socijalisti proti J........ vložili 3 kazenske ovadbe -v -z 6 ovadbami. Ali tukaj smo zadeli na najbolj občutno stran naših nasprotnikov. Izgubili so takoj glavo in srce ter poskušali na vse možne načine, da bi nas pripravili do tega, da zopet umaknemo vže vloženili 6 ovadb. Mi, kot miroljubni ljudje, . smo bili takoj pripravljeni to storiti, ako tudi oni umaknejo svoje proti J... To jim pa ni hotelo v glavo, da bi tudi oni umaknili, ker so baje po mnenju njihovega pravovarstvenega zastopnika vže večkrat storili in so pripravljeni tudi v prihodnje na svojo člane uplivati, da ne bodo hodili na sodišče, ampak proti J.... pa da na kikak način ne morejo umakniti vloženih ovadb. Hvala lepa gospodje, takih juristov v naši organizaciji dobite na tisoče, ki bodo tako pametni kot ste Vi. Od Das zahtevate, da roke lepo v žen utaknemo in mirno držimo, ko nas bodete po hrbtu nabijali. Za tisto pa, kar zagotavljate, da ste in bodete storili, ne da Žid ničesar. Dalje prati, da je vslcd hujskanja tovariša J..,., nastopila vsa masa na južni železnici in zahteva da se uveljavijo proti njemu vsi zakoniti koraki. Ako bi človek ne poznal teh ljudi, potem bi gotovo mislil, da morajo biti veliki tepci, ali pa da so sami toliko neumni, da smatrajo vse ljudi za norce. V ravno isti številki, na isti strani sami priznavajo sledeče : Južno želežniški delavci na naši postaji, katerih večina sploh nikjer ni organizana, se pritožuje itd. Torej sodrugi, ako nam sami to priznate, kje je potem ta Vaša masa ? ? ? Konec je pa najbolj imeniten in zasluži, da ga tukaj našim bralcem natančno objavimo, posebno ker se v njem zrcali v pravi luči lezuitsko denuncijantstvo tržaške socijalne demokracije : Vprašamo pa tukajšni južno-železoiški inšpektorat, oziroma c. kr. generalno ravnateljstvo, če ko jim znana vsa ta hujskanja med delavstvom na tržaškem kol -dvoru, če jim je znano, da se vlagajo ovadbe radi povsem neutemeljenih in izmišljenih razžaljenj na tukajšno kazensko sodni o, ki povzročujejo splošno razburjenje. Menimo, da železniški upravi pač ni indiferentno, če se od strani jednega njenih uslužbencev počenjajo dejanja, ki konečno morejo spx-aviti v nevarnost tudi železniški promet sam. Zadnji čas je, da železniška uprava stori konec temu neznosnemu stanju ki ga povzročuje na škodo usluž bencev in železnice jednostavni pretepač. Nadejamo se, dr se železniška uprava za stvar pobriga in nam gotovo ne da povoda sumničiti, da vse to odobrava. Pričakujemo odgovora. K navedemu odstavku bi bil vsak komentar odveč, ali vendar si ne moremo kaj, da bi si ne dovolli nekoliko opazk. Lansko leto so nekateri naši člani ob priliki železničarskega gibanja na južni železnici zahtevali, da se poviša tudi provizoričnim dela oem plača, oziroma tarif, ter se v t°j zadevi obrnili do N. D. 0., naš drž Slo vga bot čet cit nri lop po' 00 ka dn katera je tudi v polni meri dosegla šanje. Socijalna demokracija se je pa P tega tako razžalila, da je sklicala st1 na katerem se je sklenilo, da se prefl juž. železnici memorandum, v katerem zahteva, da mora v teku treh dni odp#] 12 delavcev, kateri so na sumu, da 1 agitirali za N. D. O. Med temi je bil j® tovariš J. .., katerega so že takrat koti11 skača opisavali. .Južna železnica ni n® neumnost niti odgovorila. Ali po prek' treh dni so zopet sklenili ulrimatum pretili s pasivnim odporom in tudi s stav* ako se nemudoma ne ugodi njihovi zal# Izvolila se je deputacija 3 najbolj up#11] sodrugov, katerim se je postavil na neizogibni kopač in je imela nalog na vi mogoče načine terorizirati gospoda ra# telja, da se vda in odpusti iz službe # novanib 12 delavcev. Toda kopač je oM čal, južna železnica je pa obrnila in u jednem zagotovila gospode sodruge, ® dosedaj še Sama ukaže čez svoje dela# Torej takrat, ko se ni šlo za drijž1 kakor za nedolžno agitacijo, ste hoteli 1 vso silo doseči, da se dotičui, kateri ne ugajajo, na cesto vržejo s svojimi žinami vred. Danes pa, ko sami krioi*' da je tovariš J.... nevaren človek, da 1' železniški promet v nevarnosti itd., d®n(i pa lepo denuncirate in ob jednem tis*1 ravnateljstvo, — katero ste vedno nap9 dali, — takorekoč na kolenih prosi# da se Vas usmili in Vam pomaga. N®11 se dozdeva, ako nas vse ne moti, da V a» j organizacija napreduje kakor „Rak“. Gospodu pravovarstvenemu zastopn# in glavnemu uredniku »Železničarja" P svetujemo malo več opreznosti, ker, a" se nas b:de izzivalo, bodemo začeli P>sal zgodovino železničarske organizacije Trstu, o kateri on nima ne duha ne sluM in je bil še mali šolarček tam kje gorenjskem, ko smo vže mi delovali v ž® lezničarski organizaciji, pod sicer žalostn# vodstvom \Vinterberger-ja, Zavrtnika, 1,1 Kristana, kateri imajo vsak svoj roman $ seboj. (Jože Kapač je takrat še v hotel11' pri „Luni“ fižol na mize nosil in pri te®1 socijalno politiko študiral.) Dalje so nam *>. razpolago ugledna delovanja Vaših blagjjJ nikov itd, toda o vsem tem prihodu!# Kar se pa tiče naših, po Vaš® mnenju neutemeljn h ovadb, katerih j®**0 ste že izgubili, ste lahko popolnoma 1,1 \ skrbi. Povemo Vam vže danes, da ® ’ bodimo odsedaj najjmej nikomur več prh8' našali. Priznamo radi tudi mi, da je položaj sedaj zelo mučen, ko ste se ®® rali sami na svoja ušesa prepričati, čega# ovadbe so bile bolje utemeljene, Vaše a* pa naše. Železničar. Pangermanska besnost v SRC' denjskih plavžih. V tem zavodu gosp® dujejo besni Nemci in nemškutarji, delajo neznosno življenje onim slovenski®1 delavcem, ki so tam zaposleni. Nemški d J' lavci pa ni jo nič od manj od nemški® predstojnik jv in žalijo p>d njihovim var; stvom slovenskega delavca z najhujši®1 izrazi. Tako se jo zg>dilo pred dnevi, d®| je bil delavec Ivan Plečnik, radi male >° popolnoma umestne, kakor tudi do stoj# opazke kratko malo odpuščen od del®' Nemški delavci so mu škodoželjno odgovorili: »Na nemških tleh je mesta le z9 Nemce!" Sedaj se ou nahaja na cesti s svoj0 rodbino, ker je štor 1 veliko zločinstvo, d® se je — porodil kakor Slovenec. Brankrotna firma. — Pišejo na®; Sod ugi iz ulice Boschetto so izprevidelt da se na njihovo »firmo" ne da ničes®1'^ več doseči. Izmislili so si zopet nekaj nO' i vega, kar pa tudi ne bode d.žalo. Prvot# so si izmislili, nekak pevski zbor, katereg® pa niso mogli spraviti do ustanovitve, ako' ravno so vedno kričali, da bo izključi® m j pis e pričakujete. Ali mogoče mislite, da bode naša rojanska narodna društva križem roke držala in dopustila, da bo pri rojanskih Slovenc h nepriljubljeni Jernejčič prosto vganial svoje burke ? Prepričani smo, da bodeta pevsko društvo „Zarja11, katero že četrt stoletja neustrašeno odbija vse napade na slovenski Rojan, in »Narodna čitalnica", katera je vedno in pri vsaki briliki pokazala, da je kos Bvoji težki nalogi. nastopila tudi sedaj proti tej popolnoma nepotrebni in celo škodljivi (saj Poznamo namen in sredstva) ustanovitvi, katera se namerava izvršiti v ponedeljek dne 16. t. m. Ker je italijanski Trst odpovedal, naj pa slovenski sv. Križ pomaga JI Lavoratore" je v italijanskem jeziku pisan lis«-, ki izhaja v Trstu. Ta list je glasilo tržaške italijanske srcijalne demokracije V uredništvu tega lista je 5 ured-, bikov, ki so pristni iz Italije privandrani Italijani. No, temu listu gre zelo slabo. Nekoč se je tiskal na 4 strani v velikem formatu, dočim se sfedaj tiska le še na dve strani. Treba torej pomoči! A kam po pomoč? Najbolj naravno bi bilo, če bi se obrnili za pomoč do svojih tržaških „compagnov'!, kaj ne? A zdi se, da teli „compagnov“ ni, ali pa da jih je tako presneto malo, da bi njihova pomoč nič ne izdala. Možno ie tudi, da so se tržaški „compagni“ naveličali vedno in vedno izdajati težko prislužene -flike“. Vendsr je treba kaj ukreniti, če že ne zavoljo druzega, vsaj radi onih 5 urednikov-regnikolov. _ . _ In tu so se gospoda spomnili: Ej, saj 'mamo v tržaški okolici še nekaj neumnih Slovencev! Ti nam bodo nomagali !“ — In socijalni demokratje tižaški so priredili (predminolo nedeljo) veselico v prid »Ija’ rVf)ratoru“ v slovenskem sv. Križu pri Irstu, Slovenski rv. Križ je moral torej priboriti na pomoč glasilu italijanske socijalne demokracije, pri katerem se redijo re-gnikr li j Mi. ki prav dobro vemo, da niti »Delfskemu listu11 ne gre prav dobro, svetujmo gospodom Kopaču, Regentu. Ker-*n°lj in drugim, naj posnemajo svoje italijanske bratce in naj prirejajo tudi oni veselice v prid svojemu listu. Prirejajo naj te veselice n. pr. v Tržiču (Montal-■cone), Piranu itd., in mi jim zagotovimo, da bodo — — morali bežati, kajti italijanski „compagni“ so mednarodn ile dokler je mednarodnost njim koristna Slovenski aodrugi morajo pa biti zadovoljni, da smejo podlagi mednarodnosti služiti „com-Pagnoni11 — in marsikdaj celo iredenti — za štafažo! Za konsumno zadrugo „N. D. 0.“ ponedeljek zvičer, dne 9. t. m. so se 8pšli naši vrli tovariši iz sv. Jakobskega okraja v konsumnem društvu pri sv. Jakobu, kjer so sklenili, da se ima v kratkem otvoriti prva zadružna zaloga pri sv. yakobu. Upamo, da bodo vsi tovariši, ki niso pristopili k zadrugi in plačali svoj aelež, 6ti r li to nemudoma ter s tem °jogočili, da se prej ko prej vresniči 8torjeni sklep. . Večerne tečaje za delavce, ki se ^°žeio učiti čitanja in pisanja, otvori „N. J-h 0.“ v ponedeljek dne 23. t. m. Za letos je sklenil odbor otvoriti dva .evaja, in sicer prvi (začetni) tečaj, za ■delavce, bi sploh niso še vešči čitanja in frsania, in drugi (pripravljalni) tečaj za °ne> ki že kolikor toliko nekaj znajo. . v Odboru se je posrečilo pridobiti zate ,e< a3e strokovnjake učitelje. Predavalo se 0 za vsaki tečaj po dve uri ca teden. Seveda je pouk popolnoma brezplačen za(člane ,.N. D. O.11 In s tem ie „N. D. , 1 storila zopet korak naprej. Upamo, da av na^ delavci znali ceniti prizadevanje °abora in da se bodo okoristili te prilož-• 0st' naučiti se pisanja in čitanja, ki jim Je tako potrebno v vsakdanjem življenju. , Podbrobnosti priobčimo v prihodnji tev- našega lista. T Slovensko gledališče v Trstu. — \ ,r’ se vprizori selska drama v treh klanjih ,,V nižavi11, španski spisal A. Unnera. Začetek ob 8. uri zvečer. si Vse naše cenjene dopisnike pro-'ho, naj blagovolijo potrpeti, če nismo ■v priobčiti njih dopisov. To je pro* rcčila preobilica gradiva; morali smo j. °žiti za prihodnjo številko celo nacL-Jevanje tajnikovega poročila. delovanje N. D. 0. v Trsta vPi 0pozaria se vse tiste, ki se mislijo 8atl v konsumno zadrugo, da to čim TU(p ^ore> ker se z odlašanjem zavlačuje iatn ul^anov’tev zadruge. Posebno opozar-8tev°i' Takobčane, da naberejo čim večje Ures °,.Uc^ov’ *Ia se njihova žjja kmalu Vsi odborniki in zaupniki posameznih skupin se vljudno naprošajo, da skličejo svoje ude k posvetovanjem, kaiti le tako se bodo zvedele želje posameznikov in odbor N. D. O. jim bo šel lahko bolj uspešno na roko. Iz naših dežel. Protestni shod. Bodočo nedeljo dne 22. t. m. priredi Narod. del. organizaciia v Puli protestni shod, na katerem bede predsednik L. Križ pred narodom razjasnil, zakaj je kandidiral proti Dr. Zucconu. Shod bode v veliki dvorani Nar. Doma ob 10. in pol zjutraj. Na shod bode tudi povabljen predsednik naše centrale Dr. J., Mandič in odbor polit, društva. Volitve v Istri. (Prejeli smo, s prošnjo, da objavimo, sledeči dopis) Sedaj, po volitve, spregovorimo lahko tudi mi nekaj besed. Takoj po občnem zboru pol. društva za Hrvate in Slovence v Istri, je odposlala puljska podružmea N. I). O. rečenemu ! političnemu društvu spomenico, v kateri je izrazila svoje sožaljenje radi tega, da se pri sestavi volilnega odbora ni jemal ozir na zahteve delavstva in ni vzelo v v lilni odbor tudi enega delegata N. D. O. Če se pa to ni vže zgodilo, pravila je spomenica, naj vsaj v bodoče vabi k sejam odposlanca N. I). O., in če ne k vsem, pa vsaj k tem sejam, na katerih se ima odločevati važnejša vprašanja. Nekaj časa po tem, odposlala se je druga spomenica, v katerej se je prosilo pol. društvo v Pazinu, da se pri imenovanju kandidatov jemlje v ozir veliko št-vilo nar. delavstva in se v Puljščini postavijo taki kandidati, v katere bode ljudstvo in delavstvo imelo zaupanje in kateri bi tudi zast pali interese delavstva. Na obe te spomenice ni pa polit, društvo našlo potrebnim ozirati se. Pač pa je dr. Zuccon izjavil našim cdbornikom, da naša organizacija ni poli*, društvo in da tudi nima pri polit, diuštvu nič iskati. Za kandidate pa, da se bode postavilo take može, ki bodo varovali interese delavstva. Ob enem je pa izjavil, da oni kandidati katere proglasi polit, društvo, morajo veljati kot sveto pismo. Dr. Zuccon je vabil na volilni shod v Puli par svojih »komparetov11 in par somišljenikov, izbral se je sam za predsednika vol. odbora in imenoval za tajnika Jelušiča in blagajnika Stihoviča. Na drugem shodu, ko je videl dr. Zuccon, da ni prisoten naš predsednik L. Križ, dal se je celo predlož ti za kandidata. Predlagal ga je Stihovič, kateri ni niti njegov volilec, r-opa L. Kirca {redlagal pa je sam dr. Zuccon. Pohlevne ovčice so seveda molčale, a dr. Zuccon je zmagovalno sporočil v Pazin, kako ga je mnogoštevilno obiskan volilni shod proglasil za kandidata! To je bilo edino delo, ki ga je izvršil dr. Zuccon in njegov „odbor“. Nobenega shoda, nobene agitacije. Celo sam odbornik Jelušič par dni pred volitvijo ni znal ali je v volilni listi. V Medulinu ir. Ližnjanu, torej rojstnem kraju dr. Zuccona se ni upravila niti ena sama reklamacija, tako da je čez 60 volilcev prišlo ob svojo volilno pravico. Ko se je konečno še izvedelo, da dr. Zuccon pripravlja nekak manever celo proti enemu istrskemu prvaku v svrho, da si zagotovi mesto v deželnem odboru, potem je prekipelo tudi pri ljudstvu. Odbor podružnice N. D. O. bil je sklenil enoglasno da se naj skliče javen shod in tam pove vse, ter najenergičneje protestira proti kandidaturi človeka, ki ni priljubljen in katerega ljudstvo ne mara. Na prošnjo dr. Laginje se ta shod ni držal, ampak se je postavila kandidatura L. Križa, ki bi bil gotovo zmagal, da se ni pripetila lumparija, s kakoršno se zna poslužiti le nesramna laška kamora. , Poslali se namreč enega uradnika posojilnice v Filipan in Barban, in je tale predobil ljudstvo s tem, da je izjavil, da ga pošilja dr. Laginja, naj vsi glasujejo za Zuccona, ker se ie Križ baje odpovedal kandidaturi. In ljudstvo se je dalo premotiti in če ravno težkim srcem glasovalo je konečno vendar le za dr. Zuccoi a. Da ni bilo tega, bil bi mogel glasove šteti na svojih prstih, ravno tako, kakor ni v Sanvin-cenščini pridobil niti enega glasa, in izvoljen ksr bi bilo koristno ne radi Križa samega, bi bil L. Križ, ampak zaradi sistema in radi pol. društva, da se enkrat tudi ono zdrami. Prihodnjič Vam javim nekatere zanimive stvari v pogledu teb volitev. Opomba uredništva. Priobčili smo ta dopis z odlične strani in prepuščamo isti odgovornost. Priobčili pa smo ga v toliko radi, v kolikor smo mnenja, da žalostni dogodki v Puli zahtevajo nujnega pojasnila, a ne da se jih zamolčuje pod plaščem slabo umevanega somišlieništva. Ravno to le sili k temu, da se stvar razjasni. N. D. O. V nedeljo dne 15. t. in., ob 4. uri popol. se vrši ustanovni občni zbor podružnice N. D. O. v Dolini v prostorih g. župana Pangerc-a. V Ricmanjih se vrši tudi v nedeljo, dne 15. t. m., ob 3. uri popoludne ustanovni občni zbor podružnice N. D. O. v prostorih „Nar. doma11. ,Po ustanovnem zboru bo veselica s petjem in godbo in plesom, na kar se opozarjajo toliko domačini, kolikor izletniki. Iz Bilj. Gospod nadučitelj Josip Urbančič je daroval za tukajšnjo podružnico N. D. 6. 6 K. Srčna hvala! Javni shod v Borštu. Preteklo nedeljo se je vršil v Borštu shod N. D. O. v prilog ustanovitev posameznih podružnic. Udeležba je bila vzlic slabemu vremenu prav dobra in dvorana g. Žerjala je bila polna. Ljudstvo je z vidnim zanimanjem poslušalo posamezne govornike. Tov. Šorn je pozdravil navzoče, opraviči tov. predsednika, ter potem v daljšem govoru razmotrival pomen, namen, stališče, dosedanje delovanje, bodoče delovanje in namen podružnic Narodne delavske organizacije in poživljal navzoče, da se vpišejo v organizacijo, ter ustanovijo podružnico. Tov. Skalak je govoril o stališču N. D. O. napram svetovnim naziranjem in namignil večkrat na češko socijalno stranko, kar se je vzelo z burnim aplavzom na znanje. Na predlog tov. Strajna iz Doline se je sklenilo, da se skliče v nedeljo dne 15. t. 1. ustanovni občni zbor tamošnje podružnice. Ravno tako se misli ustanoviti za druge vasi podružnice, kakor so v svojih govorih povdarjali posamezni govorniki kakor gg. Ota, Pregare in Žerjal. Tov. Bufon je poživljal k slogi in edinosti in prosil navzoče, da se naj ne razdružujejo, temveč naj ustanovijo eno podružnico na Bregu. Po daljš h debatah je zaključil tov. Šorn shod ob 7. uri zvečer. Darovi. Organizirani zložili pri Vatovcu na predvečer občnega zbora N. D. O. 2 K za „Nar. Delavca11 2 K za Ciril Metodovo šolo. Književne novosti. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: »Dobra gospodinja11, gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano........... 2 80 »Štiri ruske slike“, povesti..... — 60 BENEŠ: .Brodskovskl odvetnik" . „ 150 Kip Gregorčiča................... 4'— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. Balončki v narodnih barvali po raznih cenah. NOVOST! NOVOST Itoklti zn dvorane In vrte pri • 0 • 0 zabnvnh 0 0 0 0 v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski Knjigarni in papirnici Josip Gorenjec TllST. — Ulica Taldirivo 40 Dr. Fran Korsano Ispecijalist za sifilitične In kožne bolezni ima svol ambulatori] v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9. (nsd Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop. Pekarna Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. Dobra domača hrana se dobi v gostilni „A1 Telegrafo“ ulica dello Squero nuovo Štv. 15 — 17, (nasproti poštne palače). Punti gamsko marčno pivo. — Izvrstna vina: dalmatinsko, Istrsko, avstrijsko, štajersko in 1'urlansko. Ob vsaki url gorka in mrzla jedila. Kosila po 48 stotink. Udani M. HUTTER. Kajetan Bonefačič priporoča svojo žgaujarno ex POČKAJ na vogalu ulic Ghega in Cecilia Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje. Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom ,.N. D. 0 “ Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna.*— KARL SAMEZ TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4. - TRST priporoča sl. občinstvu svojo civilno in vojaško krojačnico Delo solidno. Cene zmerne. Postrežba točna. Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najlinejših in starih rili v buteljkah. Postrežba točna. Gene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in_tamarindo^^ : pekarna Jttreule : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima Da razpolago d vedno svež kruh Q in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. IVAN KOŠNIERLJ IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, ul Montorsino St. 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonljalije In druge jestvine, kakor tudi razne delikatese, najboljša vina in pivo v buteljkah. Pekarna Saksida - v ulici del Belvedere štv. 3. - ima na razpolago VEDNO SVEŽ KRUH Prodaja vsakovrstne sladščice, biškote Gattl, man-deljnove fa»e iu razna najfinejša vina. SPREJME NAROČILA_________ Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in Inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem iu zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PR1X“ diplomo. Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom August Štular. TRST, vla delle Pos'e 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice) AUSTRO AMER1KANA - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST-NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST—NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRST—BUENOS-AIRES, via Almeria, Gadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santcs ali Montevideo, odhod vsaki mesec. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Molin Fiooolo št. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. ZlVMOSTEMSKR BRMKR PRO CECHY R MORRVU - Obrtna banka za Češko in Moravsko. Ustanovno leto 1868. Menjalnica: Via Nuova štev. 29. Podružnica V Trstu. Bančni prostori: Via S. Nicolč 30. telefon! 21-57 CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, I. Herrengasse 12, v Pinu, Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Prostejovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI. ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA - - Tekoči računi in računi na bančni žiro. STAVBENI KREDITI. — KREDITI PROTI DOKUMENTOM KUPUJE IV PRODA JU VREDNOSTNE - - PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE - - - PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO - - - - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - - tkcijski kapital : K 30,000.000. — Rezervni in varnostni zakladi črez: 0,500.000. — Brzojavi: Ž vnostenskd, Trst 41L°|o Vloge na vložne knjižice /B-1 4 vi. VKKCANJA. I Krojač Pavel Hočeva r | se priporoča členom „N. D. 0.“, bratom So- I kolom in vsemu sl. občinstvu. — Izvršuj« vsakovrstne obleke, kakor tudi sokolske kroje Postrežba točna, cene zmerne svoji k svojimi paygj Kočevar, krojač TRST, ulica Nicolo Machiaveli 13, TRST. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel peknrno in slmBčičnrno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobeo. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „All’Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai 1‘ratelli dalmatP' ulici Zudeenhe Str. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar L, nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristnejši Kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. Podpisaui priporoča svojo Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano gostilno s krasnim orlom : „11 li ritno": v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. L ie Gostilno Magagna na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega kjer toči najboljše „Križko vino“, in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja. Podpisani priporoča svojo GOSTILNO v id. mil'Istri« 658 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. b Podpisana priporoča sl. občinstvu svojo gostilno „Pri roianskem hribu" v Rojanu za cerkvijo, kjer toči najbolje vipavsko, črno istrsko in domače Škuretovo vino po jako zmernih cenah. Ima na razpolago tudi pivo Goss. Točna postrežba. Antonijo Mesesnel. Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi naj nižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via delle Torri štv. 2 (za crkvijo av. Antona novega;. Slovanska Mirnim v Trstu ANTON REPENŠEK ul. Cecilia št. 9. priporoča se sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela od najpriprosteje do najfinejše vrste. Postrežba točna ln aolldna. Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih? V gostilni Hinka Kosiča „Pri stari Breskvi'4 v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla. : Pekarna Josip Vatovec : ulica Sette fontane 834, trst s prodajo sladčio. ■ Vsak čas siež kri. Postrežba na dom. Moke iz prvih ogrskih m'inov. Dezertni prepečenci. Gostilna društva Jadran ul. S. Marco št. 17. toči najizvrstneje vipavsko najbolje - -- -- -- -- istrsko vino in pristni - - -- -- -- kraški teran Postreže z mrzlimi in gor' kimi jedili. Postrežba točna. Cene zmerno- Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekami in sladščičarni v ulici CASERMA 17, in na TRGU CA3EKMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh naj-finejše sladščice, potice itd. ter razne likerje u> vina v buteljkah. Udani Alojzij Gul. MOVO POGREBNO PODJETJE : V. v Trstu, ul. Vincenzo Bellini 13, telefon 1402 tik cerkve sv. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na Izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna lzdelovalnloa ln zaloga vencev ln raznih ovetllo Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga voščenih sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno. Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deželo ln v inozemstvo.. VODSTVO, j stesani samo stane krasna moška obleka iz finega blaga edino-le v zaloge izgotovljenih oblek snassa^j 3(131 • V. Dobauschek a TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST. N Vrhu tega po Jako nizkih cenah: 55 barvane ali črne obleke za moške in dečke kakor tudi oblečice za otroke. — Paletots. površniki, raglau, ulster, jope jopiči, telovniki hlače, modre bluze za kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenine, spodnje hlače, srajce, naprsmki, ovratniki, ovratnice, zapestni ki, nogovice in druge potrebščine za moške. Izdelujejo se obleke po meri. KST Govori se slovensko. :OSREDNJA BANKA ft ČEŠKIH HRANILNIC O Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95. Vlog okoli: K 85,000.000 Naslov za brz.: SPOROBANP Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. /11/0/ ¥*°B® na knjižice- UBoge na tekoči račun do A\ I OAi /4 /O Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/4°/0 "/4 /0| Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije O _______________________________5 -JADRANSKA BANKA v TRSTU- _ _ .. __ ■ « ■ ps / 4 a _ \ Via della KUPUJE IN PRODAJA pRpiRjE (REftTE, OBLIGACIJE, ZASTAVAH PISMA, PRIdORITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) ^ — VALUTE IN DEVIZE-------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ====== Uradne ure ; 9 — 12., Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje) Eskoipt menic in inkaso, borzna naročila SAFE-DEPO$ITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica m 2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JADRANSKA“ — Tret. S Restavracija, S Trst cene zmerne. I _____ Grapd Hotel PifUiKiflN — Trst VLOGE NA KNJIŽICE. — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-------- Telefon : 1463 in 793. - - --- ^^ s S Kavarna, S 5 cene zmerne _/