Med drugim preberite Tinca Stegovec: Med nitmi, 1982, bakrorez in akvatinta v barvi V zagrebškem kabinetu grafike, ki pripada jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti, so 11. maja — kot vedno vsako drugo leto ob dnevu osvoboditve mesta — odprli trinajsto razstavo jugoslovanske grafike. Obsega 136 grafičnih listov, ki so delo 76 avtorjev, od teh 16 slovenskih. Eksponati so nastali v zadnjih dveh letih in vse bolj so zastopani mladi ustvarjalci. Prevladuje globoki tisk (jedkanice, akvatinte, mezzotinte in suhe igle), redka so dela v manj zahtevnem, do nedavnega zelo razširjenem sitotisku, in malo je primerov visokega tiska — lesoreza in linoreza. Tudi vsebinsko ima razstava nekatere skupne značilnosti. V zadnjih dveh desetletjih pogoste teme iz urbanega življenja so skoraj izginile. Avtorje vedno bolj privlači narava — rastlinski in živalski svet, pa tudi krajina. Zanima jih zatišje notranjščin, oživljajo detajle starih arhitektur, nekateri pa se zadržujejo pri človeku in predmetih njegovega okolja. Brezpredmetnih, abstraktnih upodobitev je izredno malo. Vendar ta intimnejši upodabljani svet ni idilično romantičen. Doživljajo ga z nostalgijo, ekološko kritičnostjo, nemirom in tesnobo, pa tudi s spoštljivim občudovanjem lepote in moči. Kot vedno v razvoju umetnosti pa so v delih vidne slogovne in tehnološke pridobitve bližnje in daljne preteklosti. — Tehnike nastopajo v sodobnem rafinmaju, ponekod pa spet v klasični preprostosti. Barve so se nekoliko umaknile črno-belim izvedbam. Razstava bo odprta v maju in juniju. Ob novih gospodarskih ukrepih Zaostrene gospodarske razmere, v katerih smo se znašli, terjajo več dela, reda in odgovornosti, višjo proizvodnjo in večji izvoz, varčevanje na vsakem koraku in tesno povezanost vseh prizadevanj za nadaljnji napredek naše socialistične samoupravne družbe. Med prednostnimi nalogami je tudi razbremenitev gospodarstva, ki naj omogoči poživitev proizvodnje in hitrejše uresničenje stabilizacije. V ta namen bomo v kratkem zmanjšali nekatere prispevke in izdatke za splošno in skupno porabo za deset odstotkov, do konca decembra pa še za nadaljnjih pet odstotkov. Brez smotrne selektivnosti utegnejo ti ukrepi hudo prizadeti tudi družbene dejavnosti ter življenjsko raven delavcev,ki so v njih zaposleni. Ko je Svet Zveze sindikatov Jugoslavije pred kratkim podprl predlagane ukrepe, je hkrati opozoril, da je treba v vsakem okolju selektivno in preudarno razporediti bremena, ki jih nalagamo družbenim dejavnostim. Že zdaj so namreč razmere v posameznih dejavnostih različne, za približno enako delo ne prejemajo zaposleni tudi enakega osebnega dohodka. Po statističnih podatkih je v naši državi marca 1983 83 % delavcev v vzgoji in izobraževanju prejemalo le okoli 9 do 10 tisoč dinarjev osebnega dohodka mesečno. V tem so bili prosvetni delavci domala na dnu lestvice osebnih dohodkov. Več kot 16 tisoč dinarjev mesečno je prejemalo tedaj samo 1,9% prosvetnih delavcev, medtem ko je bilo takih v gospodarstvu 4,3 % in v celotnem negospodarstvu 4,2 %, v vodnem gospodarstvu npr. 5,2%, v družbenopolitičnih organizacijah, 7,1.% itd. Z odmrznitvijo cen se bodo tudi v šolstvu povečali materialni stroški, kar bo vplivalo na ceno vzgojno-izobraževalnega dela. Odpira se vprašanje: kako preživeti in kako še naprej uspešno delati, kako zagotoviti delavcem v vzgoji in izobraževanju z ustavo določen enakopraven družbeno-gospodarski položaj, kako zavarovati tiste, ki so na dnu lestvice osebnih dohodkov? Da bi našli pravo rešitev, bo treba marsikaj storiti v vsakem okolju, občini in republiki, v vsaki samoupravni interesni skupnosti in organizaciji združenega dela. Priprava in izvajanje novih ukrepov zahtevata zavzeto sodelovanje sindikata. Naj se sliši pravična beseda delavcev! Nevzdržno in krivično bi ono, ce bi vzgojno-izobraže valna dejavnost, ki se je vsa let obnašala stabilizacijsko in zato njej ni več dosti možnosti za var čevanje, še naprej ostajala n dnu lestvice. K razbremenitv gospodarstva naj prispevajo ve tisti, ki so doslej živeli bolje ii trošili več družbenega denarja Področje vzgoje in izobraže vanja je osiromašeno, ponekoi že do kraja. In vendar družben' koristi odločno zahtevajo, d moramo vlagati več v znanje i vzgojo. To bo tudi najbolj trdni zagotovilo, da bomo premagal gospodarsko krizo. DJORDJE DJURIČ • NAČRTI BREZ VIZIJE, str. 2 • REFORMA VISOKEGA ŠOLSTVA — CELOSTEN, DOLGOROČEN PROCES, str. 2 • JESENI VIŠJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE VZGOJITELJIC, str. 2 • ODLOČEN GLASNIK PROSVETNIH DELAVCEV, str. 3 • ZAOSTAJANJE MORAMO ZMANJŠATI, str. 3 • ŠIRJENJE IN UVELJAVLJANJE PRVIN CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE, str. 4 • OBJAVE, str. 5 • KAKO DOBITI UČITELJE?, str. 9 • VREDNOTE NAJ SE ZAČNO OBLIKOVATI ŽE V OTROŠTVU, str. 10 Smo še na Titovi poti? Ob zvoku siren, ki so nedavno po vsej državi počastile obletnico Titove smrti, smo ponovili prisego: Ostali bomo na Titovi poti, saj to je pot napredka, osvoboditve človeka in družbe, pot humanizma in sreče. Kaj ta prisega v resnici pomeni, če mislimo na področje vzgoje in izobraževanja? Dovolj je, da osvežimo nekaj Titovih misli o izobraževanju, vzgoji in prosvetnih delavcih, o njihovem družbenem položaju in vlogi. »Naši učitelji in profesorji opravljajo veliko in častno nalogo: vzgajajo mlade socialistične rodove. Iz naše mladine morajo izoblikovati ne samo sposobne strokovnjake, marveč tudi dobre, značajne državljane, ki bodo visoko cenili revolucionarne pridobitve in ljubili svojo domovino« (1950). » V šolstvu je veliko težav, ki jih čutimo že leta, Na prosvetne delavce in šole smo zmeraj gledali kot na nepridobitno dejavnost, namesto da bi jih obravnavali prednostno glede na to, da moramo v socialistični družbi usposobiti človeka za dobrega državljana«. (1966). Danes lahko brez posebnih analiz ugotovimo, da imamo za vzgojo in izobraževanje ter prosvetne delavce dvoje različnih meril. V deklaracijah — v stališčih družbenih organov in izjavah odgovornih oseb —sta pomen in vloga vzgoje in izobraževanja močno poudarjeni — v tem se ne razhajamo s Titovimi pogledi na to dejavnost. Drugače pa je v praksi: ta se ne ravna po teh merilih, včasih jim celo nasprotuje. Vzgoja in izobraževanje nimata v družbi mesta, kot bi ga ta »velika in častna naloga« zaslužila. Če bi ju res tako obravnavali, ne bi vnaprej načrtovali, kako mora ta dejavnost v razvoju zaostajati za rastjo materialne proizvodnje, osebni dohodki prosvetnih delavcev pa ne bi zaostajali za dohodki drugih delavcev; ne bi pristajali na to, da morajo biti prav prosvetni delavci zaradi stabilizacije najbolj prizadeti. Ob vsem tem najavlja zvezna vlada spet nove omejitve splošne in skupne porabe, ki bodo bržkone prizadele tudi vzgojo in izobraževanje. Ali ob taki politiki omejevanja in siromašenja vzgoje in izobraževanja še lahko prepoznamo Titova stališča do te dejavnosti, ki jih sprejema vsa napredna družba? Izgovor, da so danes drugačni časi in da zahteva gospodarska kriza izjemne žrtve, nima trdnih temeljev. Celo v najtežjih vojnih razmerah smo v naši revolucionarni strategiji in praksi namenjali vzgoji in izobraževanju izjemno skrb! Kaj res ni mogoče tudi danes s selektivnimi ukrepi in preudarno politiko zagotoviti vzgojno-izo-braževalni dejavnosti potrebnih sredstev, da bodo lahko prosvetni delavci še naprej nemoteno opravljali vsaj temeljne naloge? Ko zaskrbljeni spremljamo siromašenje vzgoje in izobraževanja in določeno ravnodušnost, s katero se družba sproti sprijazni s takim stanjem, se nehote sprašujemo: Ali smo, kar zadeva vzgojo in izobraževanje, še na Titovi poti? ANTE BEŽEN ŠKOLSKE NOVINE, 8. 5. 1984 on dogodki novosti Reforma visokega šolstva - celosten, dolgoročen proces S seje Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Do šolskega leta 1985/86, ko bo po Zakonu o usmerjenem izobraževanju za vse študente, vpisane v prve letnike visokega izobraževanja, treba uvesti nove študijske progr&me, ni več daleč, zato morajo Izobraževalna skupnost Slovenije in obe univerzi čimprej pripraviti predloge za usklajevanje mreže in organiziranost visokega šolstva za izvajanje novih programov. Pregledati je torej treba, kakšne so možnosti za uresničevanje novih, zahtevnejših programov in kakšen obseg vpisa je predviden, preudariti, kako bd mogoče uresničiti nekatere nove zahteve, narediti predloge za oblikovanje planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje in z njimi uskladiti nove programe. Premaknilo naj bi se na vseh področjih — tudi pri razvijanju novih družbeno-gospodarskih odnosov in samoupravnem organiziranju visokega šolstva, pospešeno naj bi pripravili in sprejeli programe, uskladili mrežo in zagotovili možnosti za delo po novih reformnih poteh. Če se to ne bo zgodilo, in v šolskem letu 1985/86 ne bi mogli uvesti novih programov, bi morali spremeniti celo Zakon o usmerjenem izobraževanju — vsaj roke za postopno uvajanje novih programov — in nit usmerjenega izobraževanja bi bila pretrgana. Spet bi morali na novo opredeliti pogoje za vključitev diplomantov srednjih šol v visoko izobraževanje, odložiti pripravo načrtov za srednjeročno obdobje, nepredvidljive posledice pa bi nastale tudi pri vpisu v srednje šole. S takim obširnim opozorilom se končuje informacija o poteku priprav za uvajanje usmerjenega izobraževanja v visokem šolstvu, ki jo je na seji, letošnjega 15. maja obravnaval Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Zakaj opozorila? Novi programi za visoko izobraževanje bi morali biti pripravljeni že pred letom dni, zamuda pa je nastala zaradi zahtevnega usklajevanja samih programskih zasnov. To delo je bilo dokaj temeljito opravljeno, pa vendar še ne tako kot bi moralo biti. Res je, da so zdaj na večini področij uveljavljena temeljna načela usmerjenega izobraževanja, kljub temu pa se še zmeraj ponavljajo stare napake: študij v posameznih strokah se podvaja, prekriva in drobi. Ponekod se želijo vrniti k »staremu« — spremeniti programske zasnove tako, da bi spet lahko povečevali število smeri, uvajali ožje specializirane smeri v dodiplomskem študiju itn. Zanimivo je, da strokovni sveti pisov takih osnutkov niso odklanjali in da so pobude po smotrnejši organiziranosti izobraževanja in za uveljavljanje načel usmerjenega izobraževanja prihajale »od zunaj«. Videti je, da usklajevanja programskih zasnov še ni konec, zato bodo morale posebne izobraževalne skupnosti čimprej razčleniti osnutke programov in tam, kjer so utemeljitve res pretehtane, takoj začeti spreminjati programske zasnove. Tisti, ki so razčlenjevali osnutke programov, opozarjajo na številna vsebinska vprašanja, ki nastajajo zaradi tradicional- nih pogledov na visokošolsko izobraževanje. Tako so na primer visokošolske organizacije, ki bodo izvajale isti program, predložile neusklajene osnutke programov, namesto da bi se dogovorile in izoblikovale en sam predlog. V številnih usmeritvah se ne izpeljuje dosledno načelo o , navpični povezanosti programov srednjega in visokega izobraževanja veliko osnutkov programov pa ne obsega vseh sestavin, ki bi jih morali po Zakonu o usmerjenem izobraževanju in Smernicah za oblikovanje programov. Nerešeno ostaja tudi veliko strokovnih zadev, premalo je pobud in usmeritev za večjo kakovost študija in za tako imenovano notranjo pedagoško reformo visokošolskega študija, ki naj bi pripomogla, da bi se sodobne oblike študija hitreje uveljavljale. Kakšni bodo novi programi? Zahtevnejši in najbrž tudi dražji, ugotavljajo ob ocenjevanju nekaterih sestavin v osnutkih programov. Med temi je prav gotovo veliko takih, ki bodo pripomogle k uresničevanju reformnih ciljev, se pravi tudi h kakovostnemu visokošolskemu študiju: to velja za programe, oblikovane na novih področjih dela, kjer doslej nismo imeli visokošolskega izobraževanja, za večje število ur, namenjenih vajam, seminarskemu delu in drugim dejavnim oblikam študija, izboljšanje oprčme in materialnih sredstev itn. Ob obravnavi te informacije so člani republiškega komiteja poudarjali, da je reforma visokega izobraževanja strokovno odgovoren celosten in dolgoročen proces, ki se začenja v razmerah, ki gmotno niso ravno naklonjene vsebinskim spremembam. Informacija prikazuje objektivno stanje, zato pove tudi to, da je bilo za utiranje poti usmerjenega izobraževanja v visoko šolstvo kar precej narejenega, vendar si posameznih rešitev za preobrazbo ni mogoče razlagati kot »končna dejanja«. Z reformo se odpira proces neprestane modernizacije, nenehnega spreminjanja in prilagajanja pouka novim razmeram. Čeprav so priprave programov izredno pomembne, pa si je treba zavzeto prizadevati, da bodo reformne dejavnosti potekale sočasno, na vseh področjih, zlasti pri oblikovanju in razvijanju novih družbeno-gospodarskih odnosov. Prav zaostajanje na tem področju pa je velikokrat ozadje težav, ki nastajajo pri uresničevanju reformnih ciljev. Izhod iz tega so nakazali že udeleženci letošnjega posvetovanja Univerza v združenem delu, ki so v sklepih zapisali, da je treba prav pri razvijanju oblik svobodne menjave dela razviti taka merila, ki bodo delavce visokošolskih organizacij spodbujala k večji kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela, k povezovanju izobraževanja, raziskovanja in dela v celosten študijski proces, spodbujala večjo programsko povezanost, razvoj podiplomskega izobraževanja, pretok znanja in hitrejšo izmenjavo kadrov med visokim šolstvom in drugimi podiočji -združenega dela. - -ti : 1 T' I 't MARJANA KUNEJ Načrti brez vizije Kritična ocena Republiškega sveta za vzgojo in izobraževanje )| k- ' &|>U Vidne republiške ustanove, predvsem Zavod SRS za družbeno planiranje že nekaj let preučujejo razvojne možnosti SR Slovenije v obdobju 1986—1995 in naprej tja do leta 2000. V preučevalno delo so vključile več izvedencev — ekonomistov, sociologov, geografov, tehničnih in drugih strokovnjakov. Zavod SRS za družbeno planiranje je objavil povzetek izsledkov v prilogi skupščinskega Poročevalca z dne 16. 3. 1984, ki ima naslov: Analiza razvojnih možnosti SR Slovenije v obdobju 1986-1995/2000. Na temelju te analize je Izvršni svet Skupščine SRS v prilogi Poročevalca z dne 17. 4. 1984 objavil Predlog smernic za dolgoročni plan SR Slovenije. Skupščina SRS naj bi za predlog obravnavala še pred poletnimi dopusti. Analiza in smernice vsebujejo tudi pogled na dolgoročni razvoj vzgoje in izobraževanja v naši republiki. O tem je razpravljal Republiški svet za vzgojo in izobraževanje dne 16. 5. 1984. Ocene predloženih smernic za dolgoročni razvoj vzgoje in izobraževanja, ki smo jih slišali na seji sveta, so bile kritične in prav nič pohvalne. Glede na to, koliko časa se je gradivo pripravljalo in kako je opredeljeno to področje v smernicah, je taka ocena razumljiva. »Osnovno šolo bo treba razvi- jati na načelih celodnevne organizacije dela, tako da bodo z obveznim in razširjenim programom dela zagotovljene najugodnejše razvojne možnosti za vse učence. Obvezni program naj bi omogočal povezovanje pouka z drugimi oblikami vzgojno-izobraževalnega dela, zlasti z interesnimi dejavnostmi ter tehnično in delovno vzgojo učencev. V zadnjih razredih osnovne šole pa je treba bolj razvijati oblike individualizacije in notranje diferenciacije pouka.« Tako pravi predlog smernic za dolgoročni plan SR Slovenije. Komaj smo s programom življenja in dela osnovne šole premagali delitev na obvezni in razširjeni, temeljni in dopolnilni program, spet se vračamo nazaj in odpiramo možnost različnega vrednotenja (in financiranja) enega in drugega programa. Komaj smo začrtali vizijo sodobne osnovne šole, ki bo — obogatena s prvinami celodnevne osnovne šole — oblikovala vsestransko osebnost mladega človeka, se vračamo k manj določnim in manj obvezujočim smernicam. Komaj smo dosegli, da je vsak učitelj od prvega razreda osnovne šole sprejel individualizacijo in diferenciacijo kot nujnost in stalno metodo dela, že ju prestavljamo v zadnje razrede, kjer ne bosta kdove koliko zalegli. Tomislav Dugonjič: G — 8/83,1983, sitotisk v petih barvah — z razstave jugoslovanske grafike v Zagiebu Približevanje in poenotenje S seje medrepubliško-pokrajinske komisije za reformo izobraževanja Trinajsti kongres ZKJ, ki bo leta 1986, bo preveril in ocenil tudi opravljeno delo v vzgoji in izobraževanju. Pri tem ima pomembno vlogo tudi medrepubli-ško-pokrajinska komisija za reformo izobraževanja, saj so v njej najvidnejši predstavniki izobraževanja iz vseh republik in pokrajin. Usklajevanje predmetnikov in učnih načrtov in vključevanje skupnih programskih jeder vanje ne potekata povsod enako hitro, so ugotavljali na nedavni seji medrepubliško-pokrajinske komisije. Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje je opozoril, da ni pravnih temeljev, da bi lahko sprejeli skupna programska jedra kot poseben dokument. V komisiji so se ob tem dogovorili, da se delo pri jedrih nadaljuje in zagotovi potrebne prevode ter obveščenost širše strokovne javnosti; prav tako naj nadaljuje delo tistih delovnih skupin, ki še niso prišle do skupnega stališča. Pri včlenjeva-nju skupnih programskih jeder v program osnovnega izobraževanja je bilo kljub vsemu že precej storjenega, čeprav vsak prilagaja jedra svojim razmeram. Gradivo o temeljih za izpopolnjevanje in usklajevanje usmerjenega izobraževanja od prve do pete stopnje strokovnosti, ki so ga pripravili v komisiji za reformo, opozarja na velike razlike med republikami in pokrajinama v izobraževanju po osnovni šoli. Težko bi se izgovarjali na to, da so razlike naše bo- gastvo, saj marsikatere med njimi niso utemeljene. Tako imamo v republikah in pokrajinah v usmerjenem izobraževanju od 25 do 30 strok, vseh skupaj pa je kar 56. Take razlike otežujejo prehajanje učencev iz republike v republiko. V posameznih proizvodnih panogah imajo ponekod le dva, drugje pa kar 16 izobrazbenih profilov. Tudi nazivi zanje so različni. Za isto raven strokovnosti izobraževanje ne traja enako, precejšnje razlike pa so tudi v vsebini splošne izobrazbe. Usposabljanje za prvo zahtevnostno stopnjo traja ponekod 200 ur, drugje pa celo 1000. Med temeljne naloge prihodnjega obdobja, ki jih je povzel po razpravi dr. Mate Jergovič, sodi predvsem uskladitev števila strok. Delo bo potekalo v širši delovni skupini, ki se bo delila na manjše skupine in bodo v njih predstavniki republiških in pokrajinskih zavodov za šolstvo, gospodarskih zbornic, komitejev za vzgojo in izobraževanje in drugih. Gradivo, ki ga bodo skupine pripravile, bo medrepubli-ško-pokrajinska komisija sproti obravnavala, celotno delo pa bo predvidoma trajalo nekaj let. Na seji so sprožili tudi vprašanje odgovornosti za tako raznolikost v vzgoji in izobraževanju. Pri tem pa so ugotovili, da večina tistih, ki so k njej prispevali, v komisiji m več. Zato se je treba odgovorneje lotiti vsaj nalog, ki se že uresničujejo. VANJA BULIC Prav nič nas ne more navdušiti v analizi razvojnih možnosti predvidena projekcija izobrazbene in kvalifikacijske sestave zaposlenih leta 2000, saj bi po njej imeli v Sloveniji tako izobrazbeno sestavo zaposlenih, kakršno so dosegle Združene države Amerike že leta 1965: In to naj bi bila vizija razvite Slovenije leta 2000? Člani Republiškega sveta za vzgojo in izobraževanje so navedli še več drugih kritičnih pripomb: Predlagane smernice podcenjujejo predšolsko vzgojo in vzgojo na splošno; ne govorijo o kakovostnem razvoju vzgoje in izobraževanja, ki je vsaj tako pomemben kot količinski razvoj. Kot da bi pozabili, da šola že tako zaostaja za zahtevami znanstve-no-tehničnega in tehnološkega razvoja! (Renata Mejak.) Vzgoja, izobraževanje in znanost se v smernicah le deklarativno navajajo kot pomembni razvojni dejavniki, v resnici pa v njih nimajo takega mesta. Tudi za vzgojo in izobraževanje bi morali predvideti ustrezen tehnološki razvoj, zlasti v prednostnih usmeritvah in panogah. Vzgojno-izobraže-valni dejavnosti moramo zagotoviti ustrezen delež družbenega proizvoda, ki smo ga zadnja leta čezmerno skrčili; v tem so smernice preveč nedoločne, mi sami pa premalo zahtevni (Katja ^ Vadnal). Predlog smernic nosi * pečat »sedmih suhih let«, ki jinj ^ Stg l9no ‘nas 'ler ')0l gremo naproti. V njem je omejitev kot pa jasnih razvojnih ijj*1 ciljev, za katere smo se že doslej ** odločili. Bomo ostali tudi v pri' hodnje pri računalniški nepi; smenosti? (Boris Lipužič). Vsaj ^ nekaj perspektiv bi morah jasno opredeliti! To so: enotna in sodobna osnovna šola, ki temelji na £ sprejetem programu življenja in nj dela, podružbljanje šole, uresni- ^ čenje svobodne menjave dela ^ (Jože Bogovič). Med tem, kat moramo v prihodnosti spremeniti, mora biti na prvem mestu to, da bomo vrnili šoli in prosvetnemu poklicu družbeno veljavo, saj bodo sicer posledice težke in dolgoročne (Vladimir Bračič). Te in druge kritične pripombe bo Republiški svet za vzgojo in v izobraževanje poslal Skupščini L SRS pa tudi Republiški konfe- L renči SZDL s predlogom, naj bi i$ smernice izpopolnili pred sprejemom. Bržkone pa bo treba poleg izpopolnjenih smernic iz- *n delati še nadrobnejši načrt dolgoročnega razvoja vzgoje in izobraževanja, ki bo natančneje in določneje opredelil potrebe in cilje, usmeritev in prednostne naloge prihodnjega razvoja te dejavnosti. JOŽE VALENTINČIČ lev 'Col 'nji Jeseni višješolsko izobraževanje vzgojiteljic S seje skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev Skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev je 15. maja sprejela program za višješolsko izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok. Tako bo odslej tudi vzgojiteljicam predšolskih otrok omogočeno višješolsko izobraževanje. Začelo se bo letos, v jubilejnem letu, ko poteka ISO.obletnica predšolske vzgoje na Slovenskem. Prizadevanja, da bi se tovrstno izobraževanje po srednji stopnji nadaljevalo na višji, so se začela že leta 1970, ko je bil pripravljen prvi osnutek višješolskega programa za vzgojitelje predšolskih otrok. Sprejeti program je že deseta različica, ki — kljub kritiki nekaterih, da je bil površno pripravljen — obeta, da bodo prihodnji vzgojitelji bolje usposobljeni za svoje delo. Gotovo pa je, da se bo program še vnaprej izpopolnjeval v praksi in da bo nadaljevanje strokovnega izobraževanja v visoko šolstvo pripomoglo k razvoju naše strokovne teorije na področju predšolske vzgoje. Višješolski študij, ki bo v začetku namenjen le zaposlenim vzgojiteljicam, bo trajal dve leti — ob delu. Program, ki ga je potrdil tudi Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje, se bo začel uresničevati letošnjo jesen na obeh pedagoških akademijah v Ljubljani in Mariboru. Kljub velikemu zanimanju vzgojiteljic za višješolsko izobraževanje, so na skupščini sklenili, da ne bodo povečevali vpisa nad 60 razpisanih mest v Ljubljani in Mariboru, in hkrati predlagali, naj bi o usmerjanju vzgojiteljic v višješolski študij c dločale vzgoj-no-varstvene organizacije. Slišali smo tudi poročilo, ki ga je podal dozdajšnji predsednik skupščine dr. Jadran Maček, kjer se zrcali prizadevno in uspešno delo piša za pedagoško usmeritev v prejšnjem mandatnem obdobju. Skupščina se je zahvalila dozdajšnjim članom in izvolila nove, ki bodo nadaljevali delo in si prizadevali rešiti nekatere probleme, ki jih do zdaj kljub prizadevanju ni bilo mogoče ustrezno rešiti. Izvolili so nove člane predsedstva, odborov, strokovnega sveta in delegate Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev v svete srednjih, višjih in visokih šol pedagoške usmeritve. V novCm mandatnem obdobju je novi predsednik skupščine Boris Feldin. V prihodnjem mandatnem obdobju si bo pis vztrajno prizadeval, da bi se izboljšal gmotni položaj učiteljev in šol v pedagoški usmeritvi; pripravil naj bi tudi normative, ki naj bi ustrezno ovrednotili kakovostne razlike med šolami v pedagoškem šolstvu in ugotavljal, kakšen je vpliv delegatov pri odločanju. V razpravi je bilo poudarjeno, da zdajšnje stanje vse bolj ogroža delo na šolah in uresničevanje reforme. »Učitelj, ki sam ni motiviran, ne more vzgajati,« je rečeno v pozivu vseh srednjih pedagoških šol v Sloveniji, ki so ga prejeli vsi ustrezni republiški organi. Srednje šole zahtevajo, da se vendarle izboljša gmotni položaj prosvetnih delavcev in šol. Priznati je treba, da delavci, ki se čutijo socialno orgoženi, ne morejo prepričljivo vzgajati prihodnjih učiteljev in vzgojiteljev. Skupščina je sprejela sklep, da bo zahtevo srednjih šol naslovila na Izobraževalno skupnost SR Slovenije in da bo podpirala vsa prizadevanja za izboljšanje gmotnega položaja učiteljev ih šol: pedagoške, vzgojiteljske ter višjih in visokih šol pedagoške usmeritve. Med druginf se je skupščina seznanila z informacijo o pripravi osnutkov vzgojno-izobra-ževalnih programov za področje višjega in visokega izobraževanja v pedagoški usmeritvi. Za vzgojitelje predšolskih otrok in za učitelje razrednega pouka sta programa že pripravljena, drugi programi, kjer je potrebno soglasje več pisov, pa do zdaj še niso narejeni kljub nenehnim prizadevanjem, da bi se mnenja uskladila. Ob tem je skupščina priporočila pripravljavcem programov, naj upoštevajo določen rok (ta je podaljšan do konca maja), sicer bo prisiljena uskladiti po svoji presoji in sprejeti programe. TEA DOMINKO 'a; ler «r< inj 'ec file »si 'oj »Vc a?l eli' 'atj 'ot tro er i c * )dločen glasnik prosvetnih delavcev ^Ubliškl odbor Sindikata o stanju In prihodnjih nalogah tja delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti mora opozar- ', pereče stanje v teh dejavnostih, biti mora glasnik svojega član-,*• Niso problem le zdajšnji osebni dohodki prosvetnih delavcev — . je prihodnost celotne vzgoje in izobraževanja, njuna kako-, i j ta posodabljanje. Ne moremo podpirati povprečnosti in nazado-j "J*! Vsaj tako zaskrbljujoča kot današnji gmotni položaj je negoto-s* glede prihodnosti! ?terni mislimi je na seji Repnega odbora Sindikata delav-vzgoji izobraževanju in osi im id iib lej ri- p*: saj no v na 11- 5- 1984 strnil oceno in r^jega trenutka in prizade-1j. ?i sindikata dozdajšnji predla Republiškega odbora at j11 e Pejovnik. V zadnjem dve-,j. |?eta obdobju je Republiški 0, i r °Pravil pomembno delo. it- v. Je medsebojno poveza-0 lin sodelovanje Sindikata de-in |Cev v vzg°jb izobraževanju in saosti od osnovnih organizacij jg /ePubliškega odbora; usmer-in i 3anioupravno sporazumeva-jjj Vv tej dejavnosti in sproti raz-p. ;ceval odprta vprašanja; kri- 1, j l”0 je razčlenjeval družbeno-p. sP°darski položaj vzgoje in Ja °raževanja ter prosvetnih de-z. Cev v času, ko so se gmotne j_ taere čedalje bolj zaostrova-y ’ °benem pa opozarjal pri-n : ine družbene organe na sta- - c ta predlagal nujne ukrepe. Vzeto je sodeloval vključen v eobrazbi vzgoje in izobraže-Jjja in pri reševanju drugih pe-N vprašanj. dveh letih dopovedovanja odgovorni v republiki začeli zaskrbljeno obravnavati vPrašanja; v dveh letih smo ‘Pravo o teh vprašanjih prene-,,lz okvirov sindikata na seje Jodgovornejših občinskih in ■Publiških teles — v prihodnjih .. moramo doseči, da bodo Se temeljne zahteve uresni-JlR— so poudarili na seji. Naša ,6a, predlogi in zahteve lajo podporo tudi v javnosti, er nastaja ugodno ozračje za trejše reševanje perečih vpra-!ni vzgoje in izobraževanja. ebnje sodijo predvsem: potrti položaj prosvetnih de-vcev in celotne njihove dejavni, zaostajanje osebnih domkov za osebnimi odhodki de-cev- v gospodarstvu, prevelike zPke v osebnih dohodkih uči-• Jev in vzgojiteljev med obči-,tai pa tudi med posebnimi °braževalnimi skupnostmi itd. kar svarilne so bile mirne. Prizadete besede delegatke iz taioža, kjer so prosvetni de-Vci v osebnih dohodkih do-na dnu republiške lestvice. Je Znaša v zdajšnjih življenjskih ztaerah osebni dohodek varu- he komaj 9800 din, vzgojite-I :e z desetletno delovno dobo >000 din, učitelja pred upoko-l^tjo ne dosti več kot 15.000 ln> ne moremo pričakovati od tasvetnih delavcev, da bodo Rjeli obljubam in vdano čaka-da se uresničijo. Zavrelo bo! Sindikalnim delavcem radi svetujejo, naj ne podpihujejo nezadovoljstva in naj preprečijo demagoško ravnanje. V takih razmerah res ni potrebno, da bi kdorkoli še podpihoval nezadovoljstvo, učiteljevih zahtev pa tudi ni mogoče označiti za de-magoške! Treba je spremeniti stanje! V občinah, ki niso storile vsega, kar je v njihovi moči, se veliko sprenevedajo in prevračajo krivdo le na republiko. V republiškem merilu pa v zadnjem času nekateri ponujajo dvomljive rešitve in odkrivajo v vzgojno-izobraževalni dejavnosti rezerve, ki jih ni. Ena takih zamisli je ponovna delitev programa življenja in dela osnovne šole na temeljni in dopolnilni program. Za dopolnilni program se po oceni teh »izvedencev« porabi menda kar 28 odstotkov denarja, namenjenega osnovni šoli. Tu je torej denarja še na pretek, ko bo treba spet krčiti sredstva za skupno in splošno porabo. V tem dopolnilnem programu sta se naenkrat znašla — poleg naložb in anuitet, glasbenih šol in delavskih univerz tudi celodnevna osnovna šola in podaljšano bivanje! Kot bi bilo tako preprosto ob današnji življenjski ravni preložiti bremena na ramena staršev in neposredne svobodne menjave dela! Kot da Bi s krčenjem celodnevne osnovne šole in podaljšanega bivanja bistveno ne prizadeli kakovosti vzgoje in izobraževanja, ki smo jo proglasili za naš najvišji možni prispevek k stabilizaciji! Republiški odbor Sindikata je opozoril na nevzdržnost takih predlogov tudi vodstvo slovenske Skupščine; to pa je obljubilo, da bo Skupščina SRS uvrstila na dnevni red nekaj prihodnjih sej svojih zborov tudi razpravo o perečih vprašanjih vzgoje in izobraževanja. Tudi Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije vztraja pri stališču, da moramo obravnavati vzgojo, izobraževanje in znanost kot prednostne dejavnosti, ki bistveno pripomorejo k družbenemu razvoju. Zmanjševanje takoimenovane porabe mora biti torej selektivno in ne kar počez. Ukrep, ki je razburil srednje šole Precej očitkov na seji smo slišali na rovaš Izobraževalne skupnosti Slovenije, njenega novega načina poračunavanja za preteklo leto, ki je zbudilo še dodatno nerazpoloženje med učitelji. Gre za to, da bodo morale srednje šole vrniti oziroma poračunati znatna sredstva za nazaj, češ da niso izpolnile celotnega programa in opravile predpisanih ur pouka. Učitelji in šole ne nasprotujejo temu, da dobivajo sredstva po opravljenem delu, po njegovem obsegu in kakovosti. Vendar ugotavljajo, da je pri- takem poračunava-nju nekaj narobe z metodologijo in podatki Izobraževalne skupnosti Slovenije. Tu niso upoštevali, da je lahko tudi učitelj bolan (nadomeščanja, zaradi katerih je pri kakem predmetu več opravljenih ur kot je predpisanih niso priznali),da imamo med letom državne praznike, spominske dneve, tekmovanja in druge dejavnosti, ki jih šola ne sme prezreti, ker imajo pomembno . vzgojno vrednost. Kaže, da se je tudi računalnik ponekod zmotil. Tako se je ponovilo nepotrebno razburjenje, kakršnega so lani povzročili prenagljeni stabilizacijski predlogi Izobraževalne skupnosti Slovenije. Učitelji pravijo: kot bi ti z eno roko dajali, z drugo pa jemali, obljubljali višje dotacije, hkrati pa ti jemali iz žepa denar zanjo. Republiški odbor bo na to opozoril Izobraževalno skupnost Slovenije, srednje šole pa naj seznanijo z morebitnimi nepravilnostmi tudi Republiški odbor Sindikata. Republiški odbor je sprejel predloženi program dela za naslednje dveletno obdobje. Poleg nalog, ki so bile že doslej v ospredju, naj bi imele prednost tiste, ki izhajajo iz kritične ocene stanja in ugotovljenih problemov. Republiški odbor je izrekel priznanje in zahvalo za opravljeno delo dozdajšnjemu predsedniku Stanetu Pejovniku. Po izteku mandata ostaja še naprej član Republiškega odbora, predsedniško funkcijo pa je zaradi zahtevnejših službenih obveznosti predal nanovo izvoljenemu predsedniku tega odbora — Ivanu Štukovniku, docentu Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, doktorju znanosti s področja elektrotehničnih ved in dolgoletnemu sindikalnemu delavcu. Sestav republiškega odbora je bil dopolnjen z nekaterimi novimi člani, ki so jih izvolili na seji. To so: Jože Kerbiš z Delavske univerze v Kranju, Viktor Kranjc iz Visoke tehniške šole v Mariboru, Andreja Krvina iz Vzgojno-varstvene organizacije Ljubljana Vič, Zvonko Kus iz Ekonomskega centra v Mariboru in Metka Petrič iz Osnovne šole Antona Ukmarja v Kopru. Novemu predsedniku in dopolnjenemu Republiškemu odboru naj tudi v imenu našega glasila zaželimo uspešno delo! JOŽE VALENTINČIČ ZVEZA DRUŠTEV PEDAGOŠKIH DELAVCEV SLOVENIJE ORGANIZIRA Posvet O SISTEMU USPOSABLJANJA PEDAGOŠKIH DELAVCEV V SR SLOVENIJI, ki bo 5. JUNIJA 1984 ob 9. uri v prostorih DPO Komenskega 7, Ljubljana — V. nadstropje (terasa) Vsebina: L — Spremembe v sistemu izobraževanja učiteljev pri nas in v svetu — Programske zasnove in programska jedra za pedagoško psihološko skupino predmetov (uvodničarka dr. Bariča Marentič Požarnik) 2. — Organizacija visokega šolstva za izvedbo novih nalog pri izobraževanju učiteljev (uvodničar prof. Zdenko Medveš) Na posvetu naj bi izoblikovali stališča do predlaganih rešitev izobraževanja pedagoških delavcev na stopnji višjega in visokega šolstva. Zato vabimo na posvet in k aktivni udeležbi vse člane Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije (vsa društva pedagoških delavcev in sekcije za predšolsko pedagogiko, šolsko pedagogiko, domsko pedagogiko in pedagogiko prostega časa) pedagoge in učitelje osnovnih in srednjih pedagoških šol. Zaostajanje moramo zmanjšati i^^^tsfcegovič; Vratu, 1982, bakrorez, akvatinta v barvi, suha igla. V zadnjih mesecih je bilo že veliko napisanega, še več pa spregovorjenega o kritičnih družbeno-gospodarskih razmerah v vzgojno-izobraževalni dejavnosti. V nekaterih vzgojno-izobraževalnih organizacijah so posamezniki postavljali roke, do kdaj pričakujejo, da se bodo razmere izboljšale, sicer naj bi izbrali drugačne poti, da bi opozorili na resen položaj. Ne mislim razmišljati o teh poteh, ker še drugih nismo izrabili, želim pa opozoriti na razmere, ki jih bodo morali delegati v izobraževalnih skupnostih natančneje spoznati in se do njih tudi opredeliti, ko bodo vrednotili program za leto 19.84. Eno temeljnih vprašanj, ki ga bodo morali obravnavati in mislim, da ga bodo morali nekoliko tudi rešiti, je to, da se kljub načelu o nagrajevanju po delu in delovnih dosežkih ter o medsebojni odvisnosti ter povezanosti vseh dejavnikov v celotnem združenem delu neskladje med posameznimi dejavnostmi v naši družbi veča in da so vzgoja, izobraževanje, zdravstvo in kultura, kar zadeva gmotni položaj, na dnu. Vzrokov za tako neskladje je več, bistveni pa so gotovo trije: L V zadnjih šestih letih se je udeležba sredstev za usmerjeno izobraževanje (brez sredstev za gradnjo dijaških in študentskih domov ter sredstev za štipendiranje) v.narodnem dohodku znižala za 34,66 %: od 1,64 % v letu 1979 na 1,07% v letu 1984 (pri načrtovani 40-odstotni inflaciji). Če ob tem še povemo, da dajejo nekatere države za izobraževanje (za vse izobraževanje, ne le za usmerjeno) tudi do 10% narodnega dohodka, lahko samo ugotovimo, da je pri nas gmotni položaj te dejavnosti res kritičen. 2. V letu 1983 so se v Sloveniji povečali osebni dohodki v gospodarstvu okoli 28,6% v primerjavi z letom 1982; povečanje dohodka (in s tem tudi možnost povečanja osebnih dohodkov) v usmerjenem izobraževanju pa je znašalo 19,5 %. V enem samem letu je razkorak 9,1%, zato ni čudno, da zaostajanju in razlikam skoraj ne moremo več slediti. Na teh razlikah bomo v prihodnjih letih uveljavljali reso-lucijska določila, ki jih bomo v izobraževanju upoštevali, ker več sredstev ne bomo dobili, drugi pa jih ne bodo in neskladje se bo šejtovečevalo. 3. Iz prejšnjih dveh ugotovitev izhaja tretja, ki je že prav ponižujoča in morda še bolj zaskrbljujoča. Merila izobraževalnih skupnosti določajo delavcem v vzgojno-izobraževalnih organizacijah srednjega usmerjenega izobraževanja tako nizke osebne dohodke, da moramo danes že resno razpravljati o socialni varnosti nekaterih kategorij delavcev. Po omenjenih merilih in ob prispevkih ene konkretne slovenske občine so bili povprečni mesečni neto osebni dohodki nekaterih kategorij delavcev v srednjem usmerjenem izobraževanju v Sloveniji v letu 1983 naslednji: — delo, ki ne zahteva strokovne izobrazbe 6.245 din — delo kvalificiranega delavca 11.305 din — laborant, tajnik šole, računovodja — delo, ki zahteva srednjo strokovno izobrazbo povprečno 13.304 din — učitelj splošno teoretičnih in strokovnih predmetov, delo zahteva visoko izobrazbo 19.550 din — delo ravnatelja srednje šole 26.393 din Tako so vrednotena dela posameznih delavcev v srednjih šolah v Sloveniji. Takšno stanje je pripeljalo slovensko srednje šolstvo do tiste meje, ko je pristalo tako nizko, da nižje zdrsniti ne more več. Če primerjamo posamezne kategorije delavcev v različnih dejavnostih v Sloveniji, ugotavljamo, da se je povprečni osebni dohodek nekvalificiranega delavca v zadnjih štirih letih glede na povprečni osebni dohodek v Sloveniji nekoliko povečal, da se je močno povečal poprečni osebni dohodek visokošolskega učitelja glede na povprečni dohodek v Sloveniji, da je malenkostno padal poprečni osebni dohodek celotne izobraževalne dejavnosti, da pa vse od leta f0 '8 močno pada osebni dohode n učiteljev tehniških in drugih srednjih šol v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom v Sloveniji. (Pri tem je treba povedan, da sestavljajo prav ti delavci 6C do 70% vseh zaposlenih v srednjem šolstvu). Razmerje povprečnega osebnega dohodka nekvalificiranega delavca v Slo- veniji in povprečnega osebnega dohodka srednješolskega učitelja z visokošolsko izobrazbo je danes v Sloveniji okoli 1:1,84, čeprav merila izobraževalne skupnosti določajo razmerje 1:3,13 — takšno razmerje smo uporabljali tudi pred leti, ko smo uporabljali enoto pogojno nekvalificirani delavec. Ob podatku, da je po merilih izobraževalne skupnosti v letu 1983 neto osebni dohodek delavca, za katerega se ne zahteva strokovne izobrazbe, preko 3.000 dinarjev nižji, kot je bi! v letu 1983 zagotovljen minimalni osebni dohodek v Sloveniji, ali kot je podpora brezposelnemu delavcu, moramo samo ugotoviti, da je stanje res tako kritično, da nimamo časa za razmišljanje, temveč moramo samo ukrepati. V enakem odnosu, kot so osebni dohodki v usmerjenem izobraževanju glede na druge dejavnosti, so tudi sredstva za skupno porabo. V letu 1984 je predvideno na delavca 15.845 dinarjev za skupno porabo. S temi sredstvi ne bodo v letu 1985 zagotovili niti primernih toplih obrokov, da o regresu za dopust, jubilejne nagrade ter morebitne odpravnine niti ne govorimo. Prej navedeni podatki so neposredno zadevali same delavce v vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Vprašanje, ki postaja že resna ovira v razvoju srednjega usmerjenega izobraževanja, pa so sredstva za kritje materialnih stroškov in razširjene reprodukcije. Podlaga tega problema je v resnici, da svobodne menjave dela na tem področju ni. Sredstva za materialne izdatke, brez amortizacije, se že nekaj let večajo od 25 do 30%, medtem ko cene materialov, storitev in uslug rastejo letno tudi preko 50%. Če šole ne želijo pregloboko zajedati skromnih sredstev dohodka, porabijo za kritje najnujnejših materialnih izdatkov še sredstva za tekoče vzdrževanje ter sredstva, ki naj bi bila namenjena neposredno za pouk in učno tehnologijo. Iz vsega tega pa sledi, da šole ne zmorejo več vzdrževati šolskih stavb, da ne-posrednemTu pouku namenjajo vedno manj denarja in da o vlaganju v učno tehnologijo skoraj ne moremo več govoriti. Danes ne moremo biti več gluhi za utemeljene kritike takš- nih razmer, ki so bile navedene v prejšnjih odstavkih. Tem kritikam se enako odločno postavljajo tudi enako odločne in utemeljene zahteve. Zahteve v šolskih kolektivih bi lahko strnili predvsem v: — zahteva po enakem vrednotenju— enakem osebnem dohodku — delavcev v vzgojnoizo-braževalni in drugih dejavnostih, — zahteva po odpravi kričečega zaostajanja grobega položaja delavcev v izobraževanju v primerjavi z delavci v drugih dejavnostih in — zahteva po pokrivanju dejanskih materialnih stroškov. Vemo, da so za uresničenje teh zahtev potrebna dodatna sredstva, vemo pa tudi, da imajo te zahteve svojo pravno podlago v sami ustavi ter Zakonu o združenem delu. Danes že slišimo ugotovitve, da sredstva v končni fazi niti niso največji problem, da pa je problem sam sistem, kako to izpeljati. Preprosta logika pove, če nek sistem zavira uresničitev temeljnih načel ustave ter drugih predpisov, je treba tak sistem spremeniti. Ko opravičujemo sedanji nevzdržni položaj vzgojno-izobraževalne dejavnosti, radi navajamo samoupravne sporazume o temeljih planov, resolucije in druge predpise, češ, da ne dovoljujejo sprememb. Tudi dovoljeno rast cen, stopnjo inflacije ter splošno porabo smo zapisali v plane in resolucije. Več ali manj vsa ta določila kršimo, le mase sredstev za izobraževanje se togo držimo. Ob takšnih razmišljanjih že slišimo glasove, da postavlja šolstvo svoje zahteve ob nepravem času in da ne razume stabilizacijskih prizadevanj. Šolstvo je ves čas ravnalo stabilizacijsko in k sedanjim neugodnim razmeram res ni veliko pripomoglo. Prosvetni delavci tudi zdaj ne zahtevajo privilegijev, upravičeno pa zahtevajo, da jih obravnavamo kot enakopravne delavce združenega dela. Čas za zahteve je vedno primeren, neprimeren bi bil le tedaj, če bi ugotovili, da razmer z dogovarjanjem rešiti več ne moremo in bi delavci iskali drugačna pota. Tega gotovo ne želimo, zato je čas, da aktiviramo vse subjektivne moči in zadeve zadovoljivo uredimo. VALENTIN PIVK dogodki novosti Širjenje in uveljavljanje prvin celodnevne osnovne šole Čimprej do ustreznih meril za nagrajevanje osnovnih šol Zakon o osnovni šoli opredeljuje celodnevno šolo kot pomembno organizacijsko obliko vzgojno-izobraževalnega dela in kot perspektivo razvoja osnovne šole. Opredeljuje tudi težnjo, da se tam, kjer še ni možnosti za organiziranje celodnevne šole; z bogatenjem dejavnosti in s povezovanjem z okoljem uveljavljajo elementi celodnevne' šole oziroma da se v različne oblike razširjene dejavnosti osnovne šole vključi čim več učencev in tako postopno zagotovi prehod na celodnevni program za vse. Prizadevanja za izboljšanje gospodarskih razmer so v zadnjih letih sicer zavrla širjenje celodnevne šole, niso ga pa zaustavila. V šolskem letu 1983—184 ima organizirano celodnevno delo 81 samostojnih in centralnih šol (od skupaj 410), in sicer 53 od 1. do 8. razreda in 28 samo v nekaj razredih ter 56 podružnic (od skupaj 430) in 9 osnovnih šol za učence ž motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Začasno ukinjenih celodnevnih osnovnih šol v letu 1983 ni bilo. Število učencev v celodnevnih osnovnih šolah je v posameznih občinah različno. V občini Trbovlje so že od šolskega leta 1981/82 v celodnevni osnovni šoli vsi učenci. V občini Jesenice jih je v taki šoli 65%, v občini Logatec 38,6%, v občini Titovo Velenje 35,1% in v občini Slovenske Konjice 34,4%. Od 15 do 30% učencev je v celodnevni osnovni šoli v 18 občinah, od 5 do 15 % v 27 občinah, do 5 % pa v občinah Ajdovščina, Cerknica, Dravograd, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Laško, Litija, Nova Gorica, Slovenj Gradec in Škofja Loka. Celodnevne šole nimajo v občinah Grosuplje, Maribor Tabor, in Piran. Tako je v celodnevni šoli 32.136 učencev (14,3%). Ce upoštevamo še učence, ki so v podaljšanem bivanju (28.048 učencev ali 12,8%), je v obeh oblikah razširjenega celodnevnega življenja 60.184 učencev (27,1%). Vendar nekatere občine izrazito zaostajajo, saj imajo v obeh oblikah manj kot 10% učencev (Ajdovščina, Dravograd, Grosuplje, Lenart, Slovenj Gradec). Primerjava med gospodarsko razvitostjo občin (uporabili smo podatke o razporeditvi občin glede na narodni dohodek na prebivalca v letu 1982 in jih primerjali z odstotkom učencev vključenih v celodnevno osnovno šolo) je pokazala, da odstotek učencev v celodnevni osnovni šoli ni odvisen od gospodarske razvitosti občine, temveč da so očitno pomembni tudi drugi dejavniki. Hitrejše širjenje in uveljavljanje dobrih izkušenj celodnevnih šol je ena temeljnih nalog pri uveljavljanju novega programa življenja in dela osnovne šole. Številne osnovne šole so v skladu z možnostmi in pogoji v zadnjih letih bogatile in širile dejavnost. Pedagoška služba ugotavlja, da se je zlasti povečala skrb za vključevanje učencev v interesne dejavnosti, za pravilno prehrano in ustrezno zdravstveno varstvo. Na šolah se učitelji dogovarjajo o primerni obremenitvi učencev glede obsega in zahtevnosti dela in tako spodbujajo in razvijajo sposobnosti in interese učencev. Učitelji bolj zavzeto sodelujejo pri vodenju različnih interesnih dejavnosti — to pa pripomore k boljšemu poznavanju in tudi k bolj sproščenim medsebojnim odnosom. Povečal se je tudi vpliv učencev na načrtovanje in izvajanje različnih dejavnosti. Učitelji si tudi prizadevajo uveljaviti pri pouku aktivne delovne metode, med katerimi imajo različne vrste individualnega dela in samostojnega učenja že pomembno vlogo. Tako na nekaterih področjih osnovne šole uveljavljajo prvine celodnevne šoli;, vendar se te pojavljajo predvsem v organizaciji manj pa v vsebini, vzgojno-izobraževalnega dela. Ob tem moramo poudariti, da se celodnevna in »poldnevna« šola povezujeta in vplivata ena na drugo. To pomeni, da ne vpliva samo celodnevna šola vzvratno na »poldnevno«, pač pa da je razvoj celodnevne šole, doseganje njenih nalog in ciljev odvisen tudi od stanja v celotnem vzgojno-izobraževalnem delu osnovne šole. Prav zato so družbena in strokovna prizadevanja za razvoj osnovne šole tudi spodbuda za razvoj celodnevne šole in obrnjeno: pomisleki o vlogi celodnevne šole lahko ovirajo delo in razvoj celodnevnih šol. Vzvratno delovanje »poldnevne« in celodnevne šole se kaže tudi v tem, da so veliko hitreje napredovale tiste celodnevne šole, ki so že kot »poldnevne« uveljavljale nekatere sestavine celodnevnega življenja in dela. Pri terri mislimo zlasti na razvitost interesnih dejavnosti, sodelovanje učencev- v različnih oblikah dela, povezanost šole in družbenega okolja in tudi na razvitost podaljšanega bivanja. Tako pomeni nekaterim osnovnim šolam celodnevna šola predvsem nujen in kakovostni preskok v novo razširjeno organiziranost celodnevnega dela. Ker je deniarja za vzgojo in izobraževanje čedalje manj, postaja v zadnjem času pogostejše vprašanje, ali je dodatek celodnevnim šolam upravičen. Takšni pomisleki so nespodbudni in nesprejemljivi ob zdajšnjem (bolj ali manj proračunskem) vrednotenju in nagrajevanju dela osnovnih šol. Posebno dvomljivo je iskanje notranjih rezerv v slabšem vrednotenju dela učiteljev v celodnevnih šolah in njihovem izenačevanju z drugimi učitelji. Ob zdajšnjem nagrajevanju dela šol in učiteljev, ko pogoji in kakovost dela ne vplivajo odločilno na prihodek šole, je treba upoštevati povečano zahtevnost, drugačno strukturiranost dela, večjo odgovornost in verjetno tudi višjo predvidljivo kakovost dela. Ob izenačevanju se znižujeta pripravljenost in motivacija učiteljev za delo v posebnih razmerah celodnevnega življenja, namesto da bi povečevali pripravljenost in motivacijo vseh učiteljev za uresničevanje nalog osnovne šole. Zato je treba čimprej uveljaviti ustreznejša merila za nagrajevanje osnovnih šol, ki bodo poleg obsega upoštevala tudi možnosti za delo, delovne dosežke in program dela, hkrati pa bodo enotna ne glede na organiziranost dela. Tako bomo povečali pripravljenost šol in učiteljev, da bodo bogatili in izobraževali kakovost dela in s tem tudi hitreje uveljavljali prvine celodnevne šole. MILAN ADAMIČ Denar za letos razdeljen _______________;_________ ________•_________<| S seje odbora za usmerjeno izobraževanje Odbor za usmerjeno izobraže-vanje je na svoji seji 16. maja obravnaval le dobro polovico točk obsežnega dnevnega reda, preostale pa minulo sredo. V razpravi o predlogu smernic za pripravo dolgoročnega plana SR Slovenije so se člani odbora ustavljali ob zadevah, pomembnih za vzgojo in izobraževanje. Ugotavljali so, da ciljev, ki jih postavljajo smernice, ne bomo dosegli, če ne bomo ustvarili takih možnosti za vzgojo in izobraževanje, v katerih bo mogoče uveljavljati sodobne oblike v zgojno-izobražev alnega dela: le v takih razmerah, ko bodo lahko vsi učenci — tudi nadpovprečni, razv ili svoje sposobnosti, si lahko obetamo izboljšave — ne samo na nadaljnjih stopnjah šolanja, temveč tudi v učinkovitosti samega gospodarstva. Na tej seji so razčlenjevali predlog zaključnega računa Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1983, predlog obračunske bilance sredstev usmerjenega izobraževanja za leto 1983, predlog planske bilance sredstev, usmerjenega izobraževanja za leto 1984 in predlog plana izobraževalne skupnosti za leto 1984. Iz zaključnega računa in poročila o uresničevanju plana Izobraževalne -skupnosti Slovenije za leto 1983 razberemo, da so bile vse obveznosti v glavnem poravnane, ker pa je v stabilizacijskih razmerah denarja zmeraj manj, je odbor posebej opozoril, da bodo za opravljene naloge, za katere prispeva denar Izobraže-v alna skupnost — to velja tudi za razne raziskave —- odslej potrebna strokovna mnenja recenzentov, ki bodo podlaga za pregled opravljenega strokovnega, raziskovalnega in razvojnega dela. Kaj kažejo številke za usmerjeno izobraževanje? Temeljna »usmeritev« pri načrtovanju denarja za letošnje leto je podobna tisti iz preteklih let: varčevanje in nadaljnje zmanjševanje deleža pri delitvi družbenega proizvoda, ki se še zmeraj zmanjšuje, predvideno je 3-odstotno realno zmanjšanje sredstev za skupno porabo, sred-stv a za družbene dejav nosti pa naraščajo v globalu za približno 20 % počasneje kot rast dohodka v gospodarstvu. Za programe v usmerjenem izobraževanju, ovrednotene po resolucijskih izhodiščih, bi potrebovali letos 28,9% več denarja kot lani. Ker pa bi 20-od-stotno zaostajanje rasti sredstev .usmerjenega izobraževanja za rastjo družbenega proizvoda v SRS dovoljevalo le 21,5-od-stotno rast globala, je bilo treba progame usmerjenega izobraževanja, pa tudi drugih dejavnosti, krčiti. Dovoljeni global porabe za to področje se je tako letos povečal za 28,5% in je razporejen v v išini 9.281,3 milijone din. Za vzgojno-izobraževalne programe, ki se izv ajajo v posebnih izobraževalnih skupnostih je po načrtu za leto 1984 namenjeno 7T 80,1 milijonov din, to je 27,9% več kot leto prej, za v se vzgojno-izobraževalne programe, tudi tiste, ki sodijo k skupnim nalogam vseh posebnih izobraževalnih skupnosti ter k nalogam Izobraževalne skupnosti Slovenije pa 8.325,9 milijonov din ali 90% globalnih sredstev. Ker se z novim šolskim letom programi gimnazij iztečejo in od jeseni ne bodo več financirani, se letos le za 14% povečujejo sred- »Da« za spričevala in diplome iz tujine Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo o nostrifikaciji šolskih spričeval, in diplom, pridobljenih v tujini Lani je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo nostrificiral 203 šolska spričevala, pridobljena na tujem. Dva kandidata sta morala opraviti nostrifikacijske izpite, eno nostrifikacijo diplome o zaključnem izpitu je komite zavrnil, obravnavo enega primera pa je odložil. Pokazalo se je namreč, da je zaradi sprememb, ki jih je uveljavil Zakon o usmerjenem izobraževanju in sprememb, ki so nastale v srednjem šolstvu, nujno terminološko in s tem tudi vsebinsko uskladiti »Pravilnik o dokumentaciji k prošnji za nostrifikacijo, o vsebini klavzule o nostrifikaciji, o čuvanju dokumentacije in o vodenju evidence nostrificiranih spričeval.« V pravilnik je treba vpisati tudi določbo o nostrifikaciji za primere, ko v Sloveniji in drugih republikah ni šole, ki bi ustrezala tuji šoli. Osnutek spremenjenega pravilnika je-obravnaval republiški komite na svoji zadnji seji in hkrati predstavil poročilo o nostrifikaciji v tujini pridobljenih spričeval in diplom v letu 1983. Od 26 učencev, ki so jim priznali osnovno šolo, jih je pet obiskovalo slovenski dopolnilni pouk; od 86, ki so jim priznali posamezne razrede osnovne šole, je obiskovalo tak pouk 31 učencev, od tistih, ki so jim priznali 1. letnik programov srednjega izobraževanja pa 9. Veljavnost spričeval so priznali tudi enajstim tujim državljanom: trem iz Italije, trem iz Velike Britanije in po enemu iz Francije, Poljske, Sovjetske zveze, ZDA in ZR Nemčije. Kadar je treba priznati posamezne razrede tujih splošno izobraževalnih šol — gimnazij, licejev, realnih šol in glavne šole v Nemčiji — upoštevajo pri verifikaciji celoten vzgojno-izobraže-valni sistem tuje države, pri priznavanju 10. razreda tujih splošnoizobraževalnih šol (lani nismo imeli več drugega razreda gimnazije) pa obravnavajo vsak primer posebej glede na predmete, ki jih je imel učenec v 10. razredu tuje šole in glede na predmetnik tistega programa ali smeri, v kateri želi učenec nadaljevati šolanje. Pri presojanju razlik v predmetnikih so bistveni strokovni predmeti, ne pa splošno izobraževalni. Tudi nostrifikacijske izpite predpisujejo le za predmete, pomembne za stroko, in jih imajo učenci od 2. letnika. Lani so nostrificirali štiri taka spričevala; ker je predmetnik tuje šole, kar zadeva pomembne strokovne predmete, ustrezal predmetniku vzgojno-izobraževalnega programa, v katerega so se vpisali učenci, tem ni bilo treba opravljati nostrifika-cijskih izpitov. Tako kot v preteklih letih so tudi lani namenili posebno skrb učencem, ki so se vrnili v domovino in tu nadaljevali šolanje; šolam in staršem so pomagali, da so se ti učenci pravilno vključili v ustrezni razred in dobili v šolah dodatno pomoč. Po sporazumih o vzajemnem priznavanju spričeval in diplom je priznal komite šolanje na tujem šestim kandidatom, petim iz Poljske in enemu iz Avstrije. Po sicer nepopolnih podatkih o nostrifikacijah, ki so jih opra-• vile visokošolske organizacije — ti podatki ne prihajajo sproti — so visokošolske organizacije lani nostrificirale 33 tujih visokošolskih diplom iz enajstih držav, niso pa zavrnile nobene nostrifikacije ali diplome, pridobljene v tujini. stva za vzgojno-izobraževalne programe (vrednost vzgojno-izobraževalnega programa je \ ok\ iru skupnih nalog predvidena \ \išini 502,1 milijona din). Za druge programe je predvideno 163,1 milijona din, tj. 10,4 % več denarja kot leto prej. Za naloge v posebnih izobraževalnih skupnostih je namenjenih 153,6 milijona din, za naloge skupnega pomena za področje vzgoje in izobraževanja, ki se izvajajo po Izobraževalni skupnosti Slovenije pa je povečanje precej visoko: zanje bo treba letos združiti 1.210,5 milijonov ali 30% več kot leto prej. Naloge v predlogu plana Izobraževalne skupnosti za leto 1984 so razvrščene po vsebinskih sklopih: na tiste, ki so skupnega pomena za celotno vzgojno-izo-braževalno področje, sledijo naloge skupnega pomena za usmerjeno izobraževanje in naloge skupnega pomena v vzgoji in osnovnem izobraževanju. Na koncu so podatki o vzajemnem združevanju sredstev za naložbe v osnovnošolski prostor, s katerimi je zagotovljeno soinvestira-nje v manj razvitih občinah, objavljen pa je tudi program gradnje domov za učence in študente v usmerjenem izobraževanju. V letošnjem predlogu plana ni novih nalog, pa tudi ne sredstev za naložbe in opremo, ostajajo le obveznosti za investicijska poso- jila za posamezne šole. Med gim se je povečal odstote! narja za obveznosti naše 1 blike do šolstva narodno! dvojezičnega šolstva, saj je imenovana vzgojno-izob valna storitev v tem šolstvu cej dražja od tiste v slove vzgojno-izobraževalnih ot zacijah. Zaradi povišanja tei tujih valut so se za 48 % pov' sredstva za dejavnost vzgo izobraževanja v tujini. Pov< so se tudi sredstva za Žagal nagrade, ki bodo zdaj po tisoč din in tako usklajene šino nagrad za dosežke na dl področjih. Izobraževalna s nost bo tudi letos financiral vilne raziskovalne naloge, javnost društev in organi! pedagoški in mladinski tisi Za naloge skupnega poU za celotno vzgojo in izobraž nje je predvideno v naši f bliki 1.213.198 tisoč din, zD loge skupnega pomena za usl jeno izobraževanje 737.0971 din, za naloge skupnega pofl za vzgojo in osnovno izobf vanje, ki se uresničujejo po braževalni skupnosti Slovel pa po tem načrtu 112.320 1 din. Vzajemno združena s stva za investicije v osnovno ski prostor so predv idena v sku 37.325 din, za grai domov za učence in študent bodo namenili 947,566 tisoč M.K. Oto Jnrgec: Brez besed Konferenca predstavnikov narodnih skupnosti in manjšinskih jezikov Letošnjega 15. maja je bila v dvorani Evropskega sveta v Strasbourgu konferenca predstavnikov narodnih skupnosti in manjšinskih jezikov. Konference se je udeležilo okrog 300 predstavnikov raznih organov Evropskega sveta in zastopnikov raznih narodnih skupnosti; med temi so bili tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti iz Italije in Avstrije. Iz Italije so bili poleg Slovencev še Nemci iz Južne Ti- rolske, Francozi iz Doline Aoste, Okcitanci, Furlani, Ladinci in Sardinci. Konferenca je obravnavala tri teme: Šolstvo, Sredstva množičnega obveščanja in kultura in Odnos do uprave in udeležba v javnem življenju. Tudi na tem sestanku se je pokazalo, da je najbolj pereč problem manjšinskega šolstva. V našerh poročilu bomo omenili le razprave slovenskih predstavnikov. Ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu Reginaid Vospernik je v svojem govoru poudarif, »da je resnična dvojezičnost mogoča samo tam, kjer tudi večinski narod sprejema jezik manjšine kot nekaj pozitivnega in je pripravljen, da se ga tudi sam uči«. Pavel Stranj, ki je podal jasno sliko o slovenskem šolstvu v Fur-laniji-Julijski krajini in razkril napake slovenske šole v Italiji, se je zavzel za popolno manjšinsko šolsko sestavo na vsem ozemlju, kjer živijo Slovenci —tudi v Slovenski Benečiji ter za avtonomijo upravnih služb teh šol, pa tudi za vzajemno priznanje jugo- slovanskih in italijanskih diplj Tako kot vsaka manjšinska * tudi slovenska šola v Italiji' Avstriji ni smiselna, če je na< njena le sama sebi in ni vrašč* v splošno družbeno življenj« Zelo pomembno je tudi ^ nanjanje večinskega narod1 kulturo manjšine. Darko Brati iz Trsta se je zavzel za ena' pravno zastopanost jezika in r ture na ozemlju, kjer žive 1 zlične narodnosti. Slovensk« manjšinske ustanove morajo* enakovredne z ustanovami1 činskega naroda. Sodelova* med gledališkimi ustanovaj kulturnimi in športnimi dru* večinskega naroda in manjš' pripomore k boljšemu med bojnemu poznavanju in soži! Tudi sredstva množičnega 0 veščanja morajo prispevati boljšemu razumevanju med'1 čino in manjšino. Iz razprav številnih govof kov je izzvenel poziv vsem dd vam, v katerih živijo manjši11 naj storijo vse, da manjšin« bodo zatirane. Jezik manjšin« treba podpreti, vsi pa si mot'^ nenehno prizadevati, da šinski jeziki ne bodo izumrli-koncu konference je direl1,1 Inštituta za narodnostna nja v Ljubljani Silvo Dev«*' določno opredelil elemente, I' morali biti vključeni v prihodll listino o narodnostnih manjšinj v Evropi in njihovih pravicah 1 jezika šolstva pa tudi do nd ležbe v javnem življenju t«r mednarodnem sodelovanju. MARKO PAULIN ■ SKUPŠČINA IN STROKOVNI SVET POSEBNE | IZOBRAŽEVALNE 9 SKUPNOSTI ZA PEDAGOŠKO USMERITEV JAVE ' i ( PROSVETNI DELAVEC Ljubljana, dne 28. 5.1984 S n. Vzgoj no- izobraževal ni program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe • v višjem in visokem izobraževanju in • za inštruktorje, učitelje praktičnega pouka in laborante s srednjo izobrazbo Program za pridobitev pedagoško-andragc ske izobrazbe, ki ga objavljamo, je sprejela skupščina Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev 29. 6. 1981. Kerjeprogn,™, objavljen prvič v Prosvetnem delavcu 14.12.1981, že pošel, smo se odločili za ponatis; tako si ga bodo lahko pnskrbek vsi, ki si želijo pridobiti pedagoško-andragoško izobrazbo. Po 179. členu Zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) je Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev na 4. seji, dne 29. 6. 1981 sprejela Vzgojno-izobraževalni program za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe v višjem in visokem izobraževanju 1. Splošni podatki o vzgojno-izobraževalnem programu Vzgojno-izobraževalni program spopolnjevanja za pridobitev pe-dagoško-andragoške izobrazbe (v nadaljnjem besedilu: program za f,r'.' Pon- ta n rovali otroško igro, zato smo p1 pravili veliko razstavo igrač Ljubljani in prvi jugoslovansi posvet leta 1961. V Celju stfl leta 1976 ustanovili žirijo 1 ocenjevanje igrač, nastala je tu( metodologija o tem, kako draj beno potrditi kakovost igrače!1 nalepka, ki naj bi igrači zagata* Ijala določeno vrednost. In ve# dar so bili naši uspehi le v dog0 vorih, v praksi pa se niso uresfl1 ?a čili. Igrača se je razvijala stihi), ^ sko, zavladal ji je poslovni svd Ker republike in pokrajini ni*1’ ____ takrat podprle akcije za oceri igrač, so prevzeli besedo trgov01 ki jih tudi uvažajo. Življenje v pedagoških ak* a' demijah in vrtcih pa izpričuje, *!1 se otroci in njihovi vzgojitelji 0.1 bodo vdali tržišču. Otroci in nj' hovi prihodnji vzgojitelji izdel"' jejo igrače in se skupaj igraj0 Tako se rojevajo prave igrač) Vedeti moramo, da vrtci ^ pedagoške šole niso industrij* naša proizvodnja pa je že zda' naj industrijska. Kljub temu ne smemo izgubi’1 upanja. Ne smemo pozabi” vzgojiteljeve vloge, ki je pri otr°' ški igri nenadomestljiva. MOMČILO PARAUŠIČ Iša Po ra2 Pri rol CE b( Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE POHORSKEGA BATALJONA OPLOTNICA razpisuje prosta dela in naloge za Osnovno šolo Oplotnica: . — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (3. razred), U ali PBl Odnos vzgojitelja in vodenje otroka z različnimi težavami v vedenju Deseta skupina je menila, da si je treba vzeti čas, da bi spoznali otroka in razumeli njegove težave in hkrati cenili rtjegove dobre lastnosti. Pri vodenju je pomembno, da si postavimo kratkoročne cilje in da pogosto sodelujemo s starši. za Osnovno šolo Kebelj: — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU „ — UČITELJA NEMŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, PB1 — UČITELJA BIOLOGIJE, KEMIJE IN GOSPODINJSTVA' PRU za Osnovno šolo Prihova: — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU Vsa prosta delovna mesta so razpisana za določen čas (od L 9. 19^ do 31. 8. 1985) zaradi predvidene spremembe šolskega okoliša. , Prijave in dokazila o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite v 1 naslov šole. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh P°! dneh na poteku razpisa. :i P ;aji lovi .p! e iols1 opf sta'1 ic11 ols1 Okrogla miza o izobraževanju učiteljev Na Pedagoški akadeuiji v Ljub^ani, Kardeljeva ploščad 16, bodo v četrtek, 7. junija 1984 ob 9. uri pripravili okroglo nizo Pod aaslovoai KAM Z IZOBRAŽEVANJEM UČITELJEV? ~~ Iz vabila povzeanaaio: Zdaj ko se začenja reforma višjega in visokega šolstva, se je kot celosten problem zastavilo vprašanje, po katerih poteh naj Pri nas nadalje razvijamo izobraževanje učiteljev, zlasti učiteljev osnovne šole. Glede na različne alternative in dileme, ki še ostajajo odprte In ker smo na pedagoški akademiji pripravili osnutke novih studijskih programov (za obdobje, ko bo študij še potekal na višji stopnji), je potrebno, da se o tej problematiki širše pogovo-finio z vsemi tistimi, ki jih izobraževanje učiteljev neposredno zadeva, predvsem pa, da v takšni razpravi bolj sodelujejo učitelji, svetovalni delavci in ravnatelji osnovnih šol. Pogovor naj bi torej pripomogel k medsebojnemu tesnejšemu sodelovanju, k spoznavanju izkušenj, problemov in potreb, ki se pojavljajo v osnovnem šolstvu. Ne glede na takšno načelno usmeritev našega pogovora pa bomo poskušali vanj vplesti, če bo potrebno, tudi širše vidike obravnavane problematike. Vabimo torej k aktivni udeležbi; kot nekatera izhodišča za pogovor pa ponujamo tele okvirne teme: — Pomen prehoda izobraževanja učiteljev osnovne šole na visokošolsko stopnjo; odnos razredni pouk— predmetni pouk; odnos med osnovno šolo in srednjim usmerjenim izobraževanjem (glede izobraževruja učiteljev). — Strokovno in pedagoško oblikovanje učitelja (in njun medsebojni odnos). — Razsežnosti in pomen specifičnih področij, ki naj bi jih obvladovali učitelji v osnovni šoli (njihova »socializacijska funkcija«, problematika celodnevne osnovne šole, povezava z okoljem, posebnosti starostnega obdobja ipd.). — Kako se je dosedanji diplomant vključeval v delo; dobre in slabe izkušnje; kako odpravljati dosedanje pomanjkljivosti. Pričakujemo, da se bo naše okrogle mize zaradi aktualne tematike udeležilo veliko učiteljev, čeprav prireja Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije 5. junija posvet o sistemu usposabljanja pedagoških delavcev v SR Sloveniji. Srečanje ,j fl Srečanje maturantov, ki so opravljali maturo leta 1952 na maribor-,3|i| j^em učiteljišču, bo 2. junija 1984. Zbirališče bo med 18.30 in 19.30 v J "otelu OREL, Maribor. ijta — ŽELEZNIŠKI SREDNJEŠOLSKI CENTER jJUUBLJANA, Aljaževa 32 Jij^misija za delovna razmerja )S(l*OZD ŽELEZNIŠKA SREDNJA ŠOLA LJUBLJANA, va Aljaževa 32 Ponovno razpisuje dela in naloge 2a nedoločen čas s polnim delovnim časom: UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE (P ali dipl. inž. druge ustrezne tehnične smeri) UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV (dipl. inž. strojništva) UČITELJA GEOGRAFIJE IN ZGODOVINE (P geografije in zgodovine) n1 iij td določen čas s polnim delovnim časom za šol. 1. 1984/85: d ~ UČITELJA MATEMATIKE (P ali dipl. inž. druge ustrezne i? tehnične smeri) ut' " UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE (visoka izobrazba ustrezne smeri in končan program za izpopolnjevanje) Začetek dela 1. septembra 1984. kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju P°gojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delovna tazmerja TOZD Železniška srednja šola Ljubljana, Aljaževa 32. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku r°ka za prijavo. CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA I. BATALJONA DOLOMITSKEGA ODREDA HORJUL razpisuje prosta dela in naloge: " UČITELJA TELESNE VZGOJE Pogoj: končana izobrazba ustrezne smeri Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1984. Poskusno delo po pravilniku. ^ VARUHINJE v vzgojno-varstveni enoti Pogoj: končana šola za varuhinje Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 11. 1984. Poskusno delo po pravilniku. prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Z Ljubljano so ugodne avtobusne zveze. ^PRAVKA RAZPISOV, OBJAVLJENIH V 9. ŠTEVILKI PROSVETNEGA DELAVCA, 14. MAJA 1984 K ^omisija za delovna razmerja DSNOVNE ŠOLE JANEZA HRIBARJA, STARI TRG PRI LOŽU izpisuje tudi prosta dela in naloge " UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE za nedoločen čas (tc besedilo je bilo po pomoti izpuščeno). osnovna šola 17. oktober Beltinci P0Pravlja razpisne pogoje, in sicer za pomočnika ravnatelja tako, da Je začetek del 1. 11. 1984 in ne 1. 9. 1984. Naknadne razpise BOMO OBJAVILI 11. IN 25. JUNIJA T.L. Vzgojno-varstvene in vzgojno-izobraževalne organizacije prosimo, da nam pošljejo razpise čimprej! Razpisne številke Prosvetnega delavca bodo v prodaji tudi v knjigarnah v vseh večjih središčih, lahko pa jih naročite tudi na upravi Prosvetnega delavca. Obvestilo Vodstva osnovnih šol so v maju 1984 prejela razpis seminarjev permanentnega izobraževanja učiteljev, ki jih bo v juniju, avgustu in septembru 1984 organizirala Pedagoška akademija v Ljubljani Učitelje nemškega jezika želimo opozoriti na dvodnevni seminar, ki bo 21. in 22. septembra tako kot lani na osnovni šoli Toneta Trtnika-Tomaža. Na letošnjem seminarju bo predavatelj prof. Diethelm Kaminski predstavil sodobnejše oblike dela z učbenikom v 7. in 8. razredu. Prvi del seminarja bo tako namenjen hostitacijam pri pouku in analizi učnih ur, drugi del pa metodičnim napotkom učiteljem za delo v razredu. Prijavite se do 30. avgusta 1984. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE VITKA PAVLIČA HRASTNIK razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA ŠOLE z delno učno obveznostjo Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje in imeti: —. z Zakonom o vzgoji in izobraževanju prizadetih otrok in mladine predpisano izobrazbo — specialni pedagog, defektolog — strokovni izpit — najmanj 5 let delovnih izkušenj na osnovni šoli s prilagojenim programom — aktiven in pozitiveii odnos do samoupravljanja ter do družbenih interesov — organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog v delovni organizaciji. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta, dela in naloge bo prevzel 1. septembra 1984. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Osnovna šola Vitka Pavliča Hrastnik, Log 19, s pripisom »za razpisno komisijo«. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE STROČJA VAS, Stročja vas 24, 69240 LJUTOMER razpisuje prosta dela in naloge — RAVNATELJA za 4 leta Pogoji: — učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96. člena ZOŠ — strokovni izpit pet let prakse po opravljenem strokovnem izpitu — organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa s pripisom »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sklepu sveta šole. Začetek dela L 9. 1984. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE KOMENDA-MOSTE razpisuje prosta dela in naloge: - UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) za določen čas s polnim delovnim časom UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) za določen čas s polnim delovnim časom - UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) za določen čas s polnim delovnim časom - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) za določen čas s polnim delovnim časom UČITELJA GLASBENEGA POUKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: višja ali v isoka izobrazba pedagoške smeri. Kandidati naj pošljejo prijave v 14 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Komenda-Moste, Moste 40, 61218 Komenda. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE CANKOVA razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: PRU ali P. Nastop dela 1. 9. 1984. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE MARTIN KONŠAK V MARIBORU razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge: - UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU Začetek dela L 9. 1984. Prijave z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati.bpdOjOjsveščenj o izidu razpisa v 30 dneh. CENTER SREDNJIH ŠOL DOMŽALE razpisuje prosta dela in naloge: — 4 UČITELJEV STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV ZA KOVINARSKO USMERITEV — za nedoločen čas — dipl. inž. strojništva — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE — za nedoločen čas — visoka izobrazba ustrezne smeri SLO — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE — za določen čas — visoka izobrazba ustrezne smeri SLO ’ — 6 UČITELJEV PRAKTIČNEGA POUKA - KOVINARSKA USMERITEV — za nedoločen čas — inž. strojništva — 2 UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA — USNJARSKO KONFEKCIJSKA USMERITEV — za nedoločen čas — srednja ali višja izobrazba konfekcijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema tajništvo Centra srednjih šo! Domžale, Ljubljanska c. 105. OSNOVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ LJUBLJANA, Dolenjska cesta 20 razpisuje za nedoločen čas in s poskusnim delom 3 mesece prosta dela in naloge — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P — UČITELJA LIKOVNE VZGOJE, PRU ali P — UČITELJA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P — UČITELJA ZA DELO V ODDELKU PODALJŠANEGA BIVANJA, PRU ali U — razredni učitelj — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, PRU ali U (od 1. 9 do 10. 12. 1984 — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu). Šola sprejema prijave 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Delegacija izvajalcev sveta šole TOZD OSNOVNE ŠOLE SAVO KLADNIK SEVNICA razpisuje dela in naloge: UČITELJA GLASBENEGA POUKA, PRU ali P — možnost stanovanja — UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P - možnost stanovanja — UČITELJA TEHNIČNEGA POUKA IN FIZIKE, PRU ali P Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. 9. 1984. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim živ-Ijenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo pisno obveščeni najkasneje v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BORISA KIDRIČA LJUBLJANA, Matjaževa 4 razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA GLASBENE VZGOJE za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom Začetek dela 1. 9. 1984. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa. Po sklepu komisije za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOVEGA VORANCA RAVNE NA KOROŠKEM razpisujemo prosta dela in naloge — PREDMETNEGA UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Nastop dela je 16 oktobra 1984. Pogoj: končana P A, smer biologija-kemija ali filozofska fakulteta 1. ali II. stopnje ustrezne smeri. — PREDMETNEGA UČITELJA SLOVENŠČINE IN SRBO HRVAŠČINE za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu). Nastop dela je 20. 8. 1984. Pogoj: končana PA, smer slovenščina-srbohrvaščina ali filozofska fakulteta I. ali II. stopnje ustrezne smeri. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom n^ podružnični osnovni šoli Strojna. Nastop dela je 20. 8. 1984. Pogoj: končana PA, smer razredni pouk. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem, Gozdarska pot 11, z oznako »komisija za delovna razmerja«. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BRATSTVO IN ENOTNOST PROSENJAKOVCI Testveriseg-Egyseg Altalanos Iskola Partosfalva razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA TELESNE VZGOJE, PRU ali P — UČITELJA MADŽARSKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA. PRU ali P — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA, U ali PRU (za POŠ Domanjševci) s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje po Zakonu o osnovni šoli in obvladati slovenski in madžarski jezik. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Začetek'dela 1:9.' 1984. Miloš B. Jankovič 14. maja smo zvedeli, da je v Beogradu umrl pedagog in revolucionar Miloš B. Jankovič. Njegovo življenje se je izteklo prav v letu, ko bi ta ustvarjalni prosvetni delavec dočakal 100-let-nico svojega življenja in obenem 80-letnico zelo uspešnega pedagoškega, politično-prosvetnega in revolucionarnega dela. Starejši prosvetni delavci se ga spominjajo kot tribuna, ki na kongresih zavzeto brani pravice prosvetnih delavcev in šole ter se zavzema za napredna pedagoška gledanja. Svojo revolucionamo-pro-svetno delovanje je začel kot absolvent učiteljske šole leta 1905; od tedaj je tja do sedemdesetih let tega stoletja ustvarjalno delal na^iružbeno-političnem in pro-svCTnem področju. Pod vplivom ruskih revolucionarjev in prvih srbskih socialistov že na začetku tega stoletja s predavanji oza-veščal prosvetne delavce; kot mlad ljudskošolski učitelj pa je spoznal, tudi pomen tiskane besede. Že leta 1908 je kot glavni organizator kluba učiteljev marksistov začel urejati priljubljeno in znano pedagoško knjižnico Budučnost; njen urednik je bil vse do okupacije leta 1941. V tem času je izšlo v tej knjižnici 82 zvezkov (deloma izvirnih, deloma pa prevodnih naprednih besedil) v skupni nakladi 200.000 izvodov. Zaradi njegove iznajdljivosti, zrelosti in vztrajnosti so dela te pedagoške knjižnice tudi v obdobjih najhu-ješega političnega pritiska vladajoče reakcije med obema vojnama našla pot med prosvetne delavce — ne samo na srbohrvaškem jezikovnem področju, ampak tudi v Sloveniji. Kako pomembna je bila ta knjižnica, dokazuje posvetovanje na filozofski fakulteti beograjske univerze, ki ga je pripravilo Pedagoško društvo SR Srbije ob 90-letnici Jankovičevega življenja in 70-letnici njegovega pedagoškega dela. Tedaj so spregovorili o izdanih delih najvidnejši pedagogi in psihologi. Referati in koreferati s tega posvetovanja so bili objavljeni v knjigi Socialistička pedagoška biblioteka Budučnost (1908— 1941). Ko se je Jankovič leta 1945 vrnil iz taborišča Mauthausen, je kljub izčrpanosti poln optimizma že snoval svoje prihodnje delo. Ni minilo leto, ko je začel urejati jugoslovansko pedagoško revijo Savremena škola; njen urednik je ostal ves čas izhajanja (1946—1962). Neverjetno zagnano je načrtoval njeno vsebino, da bi čimbolj ustrezala novemu času. Bil je tudi pobudnik in glavni organizator Zveze pedagoških društev Jugoslavije (1949); predsedoval ji je vse do leta 1961, ko ga je skupščina te Zveze izvolila za dosmrtnega častnega predsednika. Kljub tolikšni zaposlenosti je zbiral zgodovinsko gradivo o naprednem politično-pedagoškem delu v Srbiji in drugod po Jugoslaviji od srede prejšnjega stoletja pa do leta 1941. To njegovo delo je izšlo v dveh zajetnih knjigah: v prvi, ki je izšla leta 1967 pod naslovom Pedagoške ra-sprave i članci, obravnava šole in učitelje pri nas v 19. stoletju, pedagoške poglede prvih srbskih socialistov in napredno učiteljsko gibanje (»pokret«) med obema vojnama, v drugi knjigi Članci i rasprave (1981) pa obravnava napredna učiteljska gibanja v Jugoslaviji. Njegovo prizadevanje, da bi ocenil prosvetno-politična dogajanja pred drugo svetovno vojno dovolj objektivno in dosledno, dokazujejo njegovi pogledi na nekatera pomembnejša dogajanja na prosvetno-političnem področju v Sloveniji. Ko v drugi knjigi obravnava deklaracijsko gibanje in samoizobraževalno akcijo v letih od 1926 do 1930, zagovarja to dejavnost kot »veliki preobrat v stanovski učiteljski organizaciji« in obsoja pisanje sicer napredne srbske pedagoške revije Učiteljska iskra, ki je zadržano pisala o tem naprednem gibanju. Ostro pa je sodil tudi slovenske učitelje, ker niso podprli naprednih srbskih učiteljev; ti so se leta 1932 začeli bojevati proti upravi strokovne organizacije, ki je svojo stanovsko in prosvetno politiko podredila interesom monarhofašističnega režima. Čeprav je Jankovič na sploh opozarjal, da je bila velika napaka srbskih učiteljev komunistov pa tudi učiteljev drugih narodov v tem, da so bili slabo povezani, da se niso posvetovali in niso usklajevali akcij, da se je razvijalo vsako teh gibanj zase in ločeno od drugih, je kljub temu v svojem referatu na prvem kongresu Pedagoških društev Jugoslavije v Beogradu 1952 med drugim tudi ugotavljal, da v Sloveniji pred drugo svetovno vojno ni bilo naprednega učiteljskega gibanja. Razumljivo je, da je takšna izjava razburila slovensko delegacijo. Zato ta del njegovega referata tudi ni bil natisnjen. Ta spodrsljaj je nastal zato, ker se tovrstna raziskava pri nas tedaj še ni začela, pa tudi zaradi slabe poučenosti o teh zadevah; to je Miloš Jankovič kasneje tudi priznal. Miloš B. Jankovič je kot znan učitelj revolucionar, veteran socialističnega učiteljskega gibanja v Srbiji in napreden pedagoški pisec prejel precej priznanj in odlikovanj najvišjih pedagoških in družbeno-političnih organov. Nam pa je ostala njegova zapuščina za nadaljnja preučevanja in podrobnejše razčlenjevanje njegovega dela. MARTIN MENCEJ Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE CERKNO — SPOMENIK NOB razpisuje dela in naloge za nedoločen čas od 1.9. 1984: — UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P — UČITELJA ZEMLJEPISA, PRU ali P — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za podružnično šolo Novaki, U ali PRU za določen čas (nadomeščanje delavk, ki bodo na porodniškem do-dopustu): — UČITELJA GLASBENE VZGOJE od 24. 9. 1984 do 27. 5. 1985, PRU ali P — UČITELJA TELESNE VZGOJE za dekleta in za delo v oddelku podaljšanega bivanja na predmetni stopnji od 1.9. 1984 do 13. 3. 1985, PRU ali P — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA od 1. 9. 1984 do 15. 4 1985, U ali PRU Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 15 dneh na gornji naslov. Stane Hribernik Te dni smo se v Slovenj Gradcu poslovili od našega vzgojitelja in pedagoga — zgodovinarja, dolgoletnega ravnatelja, dobrega poznavalca umetnosti, glasbenika, zavzetega družbe-no-političnega delavca, komunista, profesorja Staneta Hribernika. Življenjska pot tovariša Staneta je bila bogata in vsestranska. Izhajal je iz učiteljske družine. Kot otrok je prestal strahote prve svetovne vojne, kot dijak in študent je rastel in dozoreval v času velikih nemirov in groženj, v času, ko sta nacizem in fašizem pohlepno stegovala roke po slovenskem ozemlju in ko je grozila našemu narodu poguba. V tistih usodnih letih je mladi profesor Hribernik zaradi svoje življenjske usmerjenosti in revolucionarne pripadnosti svojemu narodu, kot mnogi drugi ostal brez dela in čakal zaposlitve. Ko je bil slovenski narod razkosan in obsojen na smrt, je bil profesor Stane Hribernik med tistimi, ki so pomagali oblikovati Osvobodilno fronto slovenskega naroda - močno hrbtenico našega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije; bil je terenski sekretar in kvartni propagandist. Z aretacijo tudi njemu niso prizanesli; znašel se je v ljubljanskih zaporih in pozneje v zloglasnem taborišču Dachau, od koder se je po težkih poteh vrnil domov. Njegove življenjske in delovne postaje so bile v: »Rdečih revirjih« — v Zagorju ob Savi, v Škofji Loki, in pozneje pri nas v Slovenj Gradcu, v Mislinjski dolini, kamor je prišel s svojo življenjsko sopotnico profesorico Ano Hribernikovo. Tovariša Staneta sta oblikovali velika delovna zavzetost in-odgovornost. Zaradi svoje strokovnosti in razgledanosti nam je bil potreben v Slovenj Gradcu, v mestecu med gorami, ki ga je imel rad tudi zaradi njegove zgodovinske in umetniško bogate tradicije. Stane Hribernik je bil veliko let predsednik kulturno-umetni-škega društva, član in organizacijski vodja tedanjega Salonskega orkestra, navdušen lutkar, odbornik Aero-kluba in predavatelj. Bil je soustanovitelj in starešina taborniškega odreda Severni kurir, soustanovitelj delavske univerze, njen predsednik in predavatelj, predsednik sveta za šolstvo pri občinski skupščini. Delal je v komisiji za idejnopolitična vprašanja in vodil komisijo za mednarodne odnose pri občinskem komiteju Zveze komunistov, bil je dolgoletni predsednik filatelističnega društva itn. Kdo med nami ni slišal njegovih zavzetih poglobljenih predavanj o samoupravljanju in o mednarodnih odnosih na seminarjih in političnih šolah? Profesor Stane Hribernik je prejel za svoje bogato in vsestransko delo veliko priznanj, nagrad in državnih odlikovanj: Vrunčevo nagrado, medaljo dela, red dela s srebrnim vencem, srebrni znak Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Lani ga je predsedstvo SFRJ odlikovalo z redom republike z bronastim vencem, prejel je zlati znak Zveze tabornikov Slovenije, Bernekerjevo plaketo in zlati znak Filatelistične zveze Slovenije. Filateliji je poklonil veliko časa, znanja in ljubezni. Za svoje delo na tem področju je prejemal bronaste, srebrne in zlate medalje. Del svoje bogate zbirke je petkrat razstavljal v slovenjgraškem umetnostnem paviljonu. Tiho smo upali, da bo pripravil še naslednje. Ža uspešno, požrtvovalno in ustvarjalno delo smo mu neizmerno hvaležni. JOŽE POTOČNIK Toni Hanžel Letošnjega 27. aprila smo se na bučkovskem pokopališču za vedno poslovili od upokojenega ravnatelja osnovne šole Odranci Toneta Hanžla. Rojen je bil 29. septembra 1926 v Moravcih pri Mali Nedelji — Bučkovcih. Težko je verjeti, da smo izgubili človeka, ki je svoja najlepša, najustvarjalnejša leta preživel v Odrancih. Že kot otrok je občutil krivico, ki jo je doživljal slovenski človek v predvojnem obdobju. V koncentracijskem taborišču Dachau je doživljal najtežje trenutke svoje mladosti; bil je priča okupatorjevim zločinom, ki so v njem kalili jeklene odločitve o boju za življenje, vredno člove-' ka. Bil je eden izmed tistih mladih skojevcev, ki so dočakali pomlad — svobodo, stari komaj 19 let. Začeto revolucionarno delo je bilo treba nadaljevati. Pot ga je vodila na levi breg Mure. Z odločbo Ministrstva za prosveto je 20. novembra 1947 začel poučevati na osnovni šoli v Petišovcih, okraj Lendava, kot učitelj pripravnik. Z dekretom o nastavitvi v državni službi je 27. oktobra 1948 začel opravljati dolžnosti ljudskega prosvetarja, nato pa odšel služit vojaški rok. Po tem je bil 27. oktobra 1950 z odločbo okrajnega ljudskega odbora Dolnja Lendava premeščen na nižjo gimnazijo v Dolnji Lendavi, kjer je poučeval vse do 15. julija 1952, ko je bil imenovan za ravnatelja osnovne šole Odranci. Začela so se najustvarjalnejša leta ljudskega učitelja v pravem pomenu besede. Bil je povezan s krajem, z vsemi težavami, ki so se porajale pri obnovi gospodarskega, družbenega in političnega življenja. Veliko prostega časa je bilo treba žrtvovati za gmotni razvoj Odranec; ni bilo akcije, v kateri ne bi bil sodeloval, vse od elektrifikacije do napeljave vaškega vodovoda. Ni bilo sestanka, zborovanja, na katerem ne bi srečali Tončka Hanžla. Številne uprizoritve iger v kraju so povezane z njegovim imenom. Na proslavah, zborovanjih in mitingih smo zmeraj radi prisluhnili njegovi kitari in harmoniki. Potrebovala ga je širša družba; prevzemal je številne družbenopolitične funkcije v občini, v zvezi komunistov, v organizacijah zveze borcev in organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin. Bil je eden prvih dopisnikov Vestnika. Razdajal je svoje moči v prepričanju, da bo jutrišnji dan še lepši za vse nas, ob tem pa mu je ostajalo zelo malo časa zase in družino. Nemalokrat smo si delili vse dobro in slabo. Živel je življenje, razpeto med rojstnim krajem in Odranci, kjer je bil ravnatelj. Prvega novembra 1974 je odšel v zaslužen pokoj. Prepričani smo bili, da bo v rojstnem kraju v Moravcih pri Bučkovcih našel mir, da se bo predal delu, ki ga je zmeraj veselilo in ki ga je imel rad. Tone Hanžel je pokopan v svojem rojstnem kraju, v kroniki osnovne šole Odranci in v našem spominu pa bo ostalo s hvaležnostjo zapisano njegovo ime. ČT - SODELAVCI Anton Medved Osmega maja 1984 smo se na ljubljanskih Zalah poslovili od našega ravnatelja, profesorja Antona Medveda. Ko smo zvedeli, da se je tako nepričakovano in tiho poslovil, smo spoznali, da je bila tokrat smrt močnejša. Anton Meved je živel z mladino, z njenimi upi, načrti, tegobami. Več kot dvajset let je varno in skrbno vodil naš kolektiv. Bilo nas je malo, zato je veliko bremen nosil sam. Šola je bila njegov drugi dom. To smo vsi čutili. Vsi problemi, in teh ni bilo malo, so ga neusmilejno pestili tembolj ker je bil na videz trd in vzkipljiv, v resnici pa zelo rahločuten človek. Dosegel je, da so ljudje radi ostajali na naši šoli, četudi je bilo vsakomur kmalu jasno, da je glavno vodilo delo in še in še delo. Toda pravilo je veljalo tudi zanj tako dosledno, da je zanemarjal svoje zdravje. Bil je tudi izredno prizadeven druž-beno-politični delavec, delal je v krajevni skupnosti, občini in Včasih se nismo mogli sp°^| • zumeti. Nedvomno bi bili nrfi* razumi trajnejši in bolj bolestiT* 11 *nai '‘Ver ne bi bil naš ravnatelj predan svojemu delu in naši ’ gimnaziji. Zaradi tega in svoje bogate izkušnje je d°s,| krat tudi modro popustil. NJ. dežna strogost niti nas niti dif kov ni premotila. Toda kljub^ lovni vnemi je bil zanj vsa^ predvsem človek s svojim' j sebnimi in poklicnimi težava' Gotovo je malo takih ljudi, M mestu. Pripadal je rodu, ki je.trdo občutil vojno in pomanjkanje in ga je vklepal strah pred neljubimi presenečenji, pred negotovo prihodnostjo. S kakšnim ponosom in veseljem je spremljal akcije in zunajšolske dejavnosti! S kakšnim navdušenjem je doživljal vsak uspeh naših pedagogov in dijakov. In tako mu je uspelo, da je postala naša šola pobudnica kulturnega življenja: vzgojila je rodove, ki danes pomembno oblikujejo našo sedanjost in prihodnost, ki se naše šole radi spominjajo in so rasli z občutkom, da je naš kolektiv harmoničen in enoten. tako kot on vedno razumeli f1! nesrečo. Kolikokrat nas je P1 pričeval, naj ne sklepamo le ocenah, ampak naj imamo P1 seboj človeka in se zavedamo-odločamo o njegovi prihodno51 o njegovem življenju. Tako se kalili, zbliževali, tako so na*1' jali pristni odnosi. Težave d')1 kov pa tudi naše je vztrajf spremljal, razumel in jih sk^ rešiti in olajšati s svojimi njami, saj je vsa leta tudi poučeval. To so bile pestre inb1 gate ure, polne aktualnosti. Samo slutimo lahko, kako511 je bilo pri srcu, ko ga je utrni* nost prisilila, da se je odločil1, predčasno upokojitev. In čeri1 je imel družino neizmerno rad’ je venomer trepetal pred temj se ji ne bi zgodilo kaj hudega,1 se ji je nameraval bolj posvet'1 mu ni bilo lahko, kadar je mo1 mimo šolske stavbe in kadar srečal katerega od nas. Čutil se odrinjen, pozabljen, nepotr ben. Še mnoge misli in spom'’ nas vežejo nanj, na našega dr’ gega ravnatelja. Njegovo dolg* letno vodstvo nam je velil' opora pri nadaljnjem delu DELAVCI NEKDANJE VI. GIMNAZIJE LJUBLJANA MOSTE Štefan Štirn V petek, 20. aprila smo se na boštanjskem pokopališču poslovili od našega vedrega, mladega sodelavca in priljubljenega tovariša Štefana Štirna, predmetnega učitelja na Osnovni šoli XIV. divizije Senovo. Še zmeraj se nam zdi nepojmljivo in neresnično. Pričakovali smo, da mu bomo tisto jutro čestitali ob opravljeni diplomi na pedagoški akademiji. Namesto sreče je segla v naša srca pretresljiva in pekoča vest o nesreči. Umolknili smo, zamrl je šolski živžav, le tu in tam so se zagledale v nas objokane oči učencev. Življenje Štefana Štirna se je začelo 1. decembra 1953 v Cerkljah na Gorenjskem. Rodil se je kot šesti sin in enajsti otrok v družini. Kako ljubeče je vedno pripovedoval o Gorenjski, o svoji materi in očetu. Ponosen je bil na svojo družino. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v Iskri v Kranju. Spoznal je delo, zaslužil nekaj denarja in se odločil za šolanje. Poznal je svoje sposobnosti in se vpisal na Srednjo šolo za oblikovanje v Ljubljani, jo uspešno končal in nadaljeval šolanje na pedagoški akdemiji, na oddelkih za likovni pouk in slovenski jezik. Štefan je bil notranje bogat človek. Koliko idej je nosil v sebi, ki ne bodo nikoli uresničene. Pred tremi leti in pol je prišel na našo šolo. Ni bil začetnik, saj je pred tem poučeval že v Ljubljani in Novem mestu. Takrat nismo vedeli, da smo dobili delavnega, bistrega sodelavca, priljubljenega in dobrega učitelja. Kmalu smo se veselili njegovih uspehov, ko je pripravljal odlične scene, razstave učencev, dekoracije, ko je imel prvo samostojno razstavo svojih slik in je začel študirati še tehnični pouk in likovno umetnost. Čeprav je bil naš sodela'* mlad, smo se od njega marsik naučili: predvsem to, kako z J drino in dobro voljo premagov^ težave. V šoli ga vsi, čisto vsi ze' pogrešamo in se ga bomo ved11 spominjali. DELAVCI OSNOVNE ŠOLE XIV. DIVIZIJE SENOVO TIRI (Štefanu) Nebo noči je mrtvaška prevleka- Tirnice vodijo v nič... Sava spremljaje prepeva iz kalne globine... Veter udarja v kolesa, pragovi drhitjo... Noč je na preži in čaka med tiri svoj čas... Kratek korak je le ločnica smrti — življenja, kratek korak in življenje, kot senca, izgine... Gmota železa, vsa mrzla, se v noč izgubi.. Pa si še hotel... Platna ostajajo prazna, med niti tkanine čopiči smrti nanašajo barve tišine... .e. bicuiti, ^Mofeoz: AS TA' MA TA! V A ŠIČ -.V .-or:-;____________ fflCl •'•'S te T Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, .Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo- Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 26, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104 Rokopisov in fotografij ne vra-T' čarno! Letna naročnina znaša 380 din za posameznike, 650 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 20 din, pri povečanem obsegu pa 30 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. 5iiiiii;iN|l!' X3 Tiska'čZP'' Ljridska pravica. ^ ISSN 0033^643 Po mnenjii Republiškega koffi' teja za vzgojo in izobraževanje!6 časnik »Prosvetni delavec* prosrtemeljnega davka od pr0' meta proizvodov (glej 7. točko1 odstavka 36. člena zakona o o^ davčenju proizvodov in storitev'' prometu).