SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) XLIV (38) Štev. (No.) 51-52 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 19. decembra 1985 Z božičnim smehljajem v očeh Poglejmo si v oči nocoj smehljaje, ker v njih je lesk kristalov te noči. Nekoč s to lučko šli smo, karavane, v puščav tujino, y šum morja glasov. In če nocoj nas kdo bo znova vprašal o lučki tej na nébesu srca — povejmo, da je Božič lučka naša, svobode praznik Sina božjega. Morda sinovi naši, naše hčere ne znajo prav besed za Svet večer, besed na ustih stare domovine — Dokler jim v srcu ista lučka sije, so naši, združeni v svobodi vere v srce človeka, ki je božji Sin. Vladimir Kos RUDOLF SMERSU MIR LJUDEM NA ZEMLJI Prvo deklaracijo človekovih pravic so oznanili ob rojstvu našega Zveličarja angeli pred 1985. leti, ko ■so ti božji poslanci vzklikali pastirjem: „-Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji“ (Lk 2, 13-14). Človek ima pravico do miru, a ga doseže le, kadar zadosti pravici, ki jo ima Stvarnik do vseh bitij, ki so ustvarjena po njegovi podobi „da mu namreč dajo dolžno čast“. Tudi Kristusov govor na gori, ki je namenjen ubogim na duhu, krotkim, žalostnim) preganjanim, lačnim pravice, zlasti pa tistim, ki delajo za mir, je globoka deklaracija človekovih pravic. In postava o ljubezni do bližnjega, ali ne vsebuje vseh dolžnosti in pravic človeškega rodu? V raznih zgodovinskih dobah so bile podane razne izjave o človekovih pravicah tako s strani Cerkve kakor tudi -s strani raznih državnikov in vlad. Poseben poudarek je bil dan človekovim pravicam v tem stoletju. Leta 1941 smo dobili Atlantsko listino, ki sta jo razglasila Roosevelt in Churchill, v kateri sta izjavila, da hočeta po uničenju nacistične tiranije skleniti mir, ki bo vsem narodom dajal varnost, pa tudi vsem ljudem v vseh deželah dajal gotovost, da bodo mogli živeti v svobodi, v varnosti in brez strahu. V istem času je Roosevelt tudi razglasil štiri svoboščine, na katerih naj se osnuje nova ureditev sveta, namreč svobodo mišljenja, svobodo vere, osvoboditev od strahu in osvoboditev od revščine. Največji poudarek človekovim pravicam pa je bij dan dne 10. decembra 1948, ko je vrhovna skupščina Združenih narodov sprejela in proglasila Splošno deklaracijo človekovih pravic. Poglejmo, kakšen je danes položaj glede človekovih pravic na svetu. Ali je človeštvo prisluhnilo angelskemu oznanilu o miru, ali je sprejelo Kristusov govor na gori in ali izpolnjuje njegovo zapoved ljubezni do bližnjega? Kratek pregled, kako je danes s človekovimi pravicami, zlasti kako je na svetu s svobodo in mirom, nam daje žalostno sliko. Svet živi v največji napetosti, v stalnem strahu, v stalnih, zaenkrat sicer samo krajevnih vojnih spopadih, ki pa se lahko vsak trenutek -spremene v svetovno atomsko vojno, ki bo uničila vse človeštvo. Priče smo tudi neprestanih revolucij, atentatov, u-grabljenja ljudi in nasilstev. Splošna deklaracija človekovih pravic je velika obtožba vseh totalitarnih vladavin, najbolj pa komunističnih totalitarizmov. Ni člena, katerega ne bi te države kršile. Naj omenimo npr. čl. 2, ki pravi, da pripadajo vsakemu človeku vse pravice in svoboščine, razglašene v omenjeni deklaraciji, brez razlike v pokolenju, barvi kože, jezika, vere, v političnem ali drugačnem prepričanju. Poglejmo v komunistič- Risba: IVAN BUKOVEC Ko se v praznikih poglobimo v skrivnosti božične noči in v zaupanju pričakujemo bodočnost^ ždi milost blagoslova Kristusovega rojstva in sreče polno novo leto 1986 vsem sotrudnikom, naročnikom, oglaševalcem, dobrotnikom, Ibralcem in prijateljem v Argentini, Sloveniji in po vsem svetu Svobodna Slovenija. Slovenski narodni odbor želi vsem Slovencem in Slovenkam v domovini, v zamejstvu in v zdomstvu milosti polne božične praznike ter mirno in srečno novo leto. Ohranimo tudi v novem letu trdno vero v obstoj slovenskega naroda. V tisočštiristo letih je naš narod prestal mnogo hudega, je doživel mnogo napadov od vseh strani, je krvavel iz neštetih ran, pa je kljub temu obstal. Preživel bo tudi sedanjo težko dobo in se otresel vseh, ki mu kratijo svobodo in samostojnost, ki uničujejo slovensko zavest in kulturo ter ogrožajo slovenski jezik. Zaupajmo v nov prerod slovenskega naroda. Zavedajmo pa se, da sta rešitev in novo vstajenje slovenskega naroda tudi v naših rokah, dokler bo med nami vladal duh politične demokratičnosti, močne organizacijske enotnosti, ki ne odklanja različnosti, predvsem pa velika ljubezen do vsega slovenskega. Slovenski narodni odbor skuša z vsemi svojimi silami delati v teh pravcih, prosi pa za pomoč in sodelovanje vse Slovence dobre volje, da skupaj zgradimo lepšo slovensko prihodnost. Za Slovenski narodni odbor: Rudolf Smersu predsednik Med nas je usekalo... Ob 40-letnicf našega begunstva ne države, kjer je vernik drugorazredni državljan, kjer je dovoljeno samo eno politično prepričanje, kjer je samo ena politična stranka, samo en sindikat. Obsojene pa so s tem členom tudi nekatere nekomunistične države, npr. Južna Afrika, ki razlikuje ljudi po barvi kože. Naj omenimo čl. 12, po katerem ne sme nihče biti izpostavljen samovoljnim posegom v -svoje .zasebno življenje, v družino, stanovanje, dopisovanje, niti napadom na čast in dober glas. — Kako je spričo tega člena možna pisemska cenzura in napadi na čast in dober glas vseh, ki se ne strinjajo z uradno ideologijo? Naj omenimo še nekaj važnih členov. Po čl. 18 ima vsak človek pravico do svobode mišljenja, vesti in vere in sme svojo vero javno izpovedovati. Po čl. 20 ima vsak človek pod enakimi pogoji pravico do javnih služb v državi. ■— Vemo, da so nekomunistom vse odgovornejše službe (v diplomaciji, v vojski, v vodstvu tovarn in podjetij in pod.) zaprte. Omenimo še čl. 26, c), po katerem 'imajo v prvi vrsti starši pravico določati način vzgoje svojih otrok. V komunističnih državah odloča o vzgoji otrok samo komunistična oblast in tudi v nekaterih državah, ki se imajo za demokratične, so te pravice ogrožene. Omenili smo samo nekaj členov Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jih danes veliki del človeštva, zlasti pa totalitarne države, odkrito kršijo. Dva tisoč let po angelskem oznanilu miru ljudem, ki so Bogu po Volji, in sedemintrideset let po sprejetju splošne deklaracije človekovih pravic, ki velja za vse članice Združenih narodov (tudi za Jugoslavijo), še vedno te pravice ne veljajo za vse ljudi na -svetu, še vedno se kršijo, še vedno ne velja svoboda za vse ljudi in vse narode in še vedno ni povsod spoštovanja človekovega dostojanstva. Slovenci v emigraciji smo dali polno veljavo človeškim pravicam. Na praznik Vstajenja leta I960 je Slovenski narodni odbor razglasil, da bodi Splošna deklaracija Združenih narodov o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948 sestaven del naše bodoče slovenske ustave. Po zrušenju komunističnega režima bomo ta sklep v polni meri izpolnili. Mogoče ne veste, da ... —• da je članek znanega sociologa Franceta Bučarja FEDERACIJA ALI KONFEDERACIJA, ki je izšel v zadnji —• 39/40 — številki ljubljanske NOVE REVIJE, čakal dve leti na objavo... — da je v anketi o jugoslovanskem javnem mnenju neki beograjski profesor na vprašanje, kako si predstavlja izhod iz sedanje krize, izjavil, da vidi edini izhod v posegu armade.... — da bivšega načelnika mostarske UDBE često videvajo z vso družino v medjugorski cerkvi in da so se oblasti končno odločile postaviti okrog cerkve nekaj1 kioskov in stranišč... -— da je stari komunist, učitelj Jože Jurančič, po vojni poslanec v zvezni skupščini v Beogradu, ki je bil po resoluciji Informbiroja aretiran kot kominformist, moral v samici poslušati po zvočniku svoj lastni inscenirani dve uri trajajoč pogreb... — da je PRIMORSKI DNEVNIK posvetil „Kraški oheeti“ v Velikem Repnu trikrat več prostora kot zborovanju 300 izobražencev v letošnji Dragi... Mladika, št. 8 NOVICE IZ DOMOVINE SMRTNE OBSODBE V LJUBLJANI. V sredo 19, it. m. je pričela pred okrožnim, sodiščem v Ljubljani razprava proti 3A članom. Slovenske legije, Sokolske legije, Narodne legije in Domobranstva. Javni tožilec Slovenije major Stante Jernej je proti njim sestavil obširno obtožnico, s katero jih obtožuje protikomunističnega delovanja v času okupacije. Jamni tožilec Slovenije major Stante je postavil na zatožno klop dr. Janka Koestla, pomočnika ravnatelja Pokojninskega navoda za nameščence v Ljubljani, dr, Branka Vrčona, urednika „Jutra“, Dušana Verbiča, uradnika v Ljubljani, dr. Branka Alujeviča, bivšega predsednika Pokrar jinske delavske zveze v Ljubljani, Ivana Marinčiča, gradbenega tehnika v Ljubljani, ing. Stanka Dimnika, profesorja v Ljubljani, Milivoja Lajovica, tovarnarja H> Ljubljani, Djoka Vujoševiča, biv. akt. majorja jugoslovanske vojske iz Vrhnike, dr. Vladimirja Kukmana, svetnika bivše Pokrajinske uprave v Ljubljani, ing. Jožeta Rusa, elektroin-ženirja v Ljubljani, Ertmca Juvana, uradnika v Ljubljani, Pavla Kovača, žatnd. narednika-vodnlika tv 'pokoju, v Ljubljani, Miroslava Mateliča, trgovca v Ljubljani, Ivana Tonja, upr. prometa poštne hranilnice v Ljubljani, Staneta Zagorska, akt. ...oficirja biv. jugoslov. vojske, Milama Finca, uradnika v Ljubljani, dr. Karla Vojska, magistrat, u-radnika v Ljubljani, dr. Branka Jana, zadružnega revizorja v Ljubljani, AlfonzaI Klemenčiča, proš|i9ai, dnhohmika križanskega reda m Ljubljani, jPetra Križaja, dom. kurata 'v Ljubljani, Franca Cerkovnika, duhovnika iz Št. Jerneja, Jožeta Šavoro, duhovnika, vodjo Vajeniškega doma v Ljubljani, Jožeta Bajca, uradnika OUZD Novo me-'sto, dr. Staneta Graparja, referenta zdravstvenega odseka domobranstva v Ljubljani, Henrika Goričana, duhovnika iz Ljubljane, Ernesta Peterlina, p. polkovnika v Ljubljani, Ladislava Križa, majorja v Ljubljani, Žekarja Martina, dom. višjega narednika m Ljubljani, Antona Pora, pekovskega pomočnika v Ljubljani, Jožeta Pora, elektrotehnika v Ljubljani, Božidarja Rupnika, učitelja za 1telesno vzgojo v Ljubljani, Vinka Mehleta, iz Male stare vasi pri Grosuplju, Alfonza, Tuma, trgovskega pomočnika v Ljubljani in Jožeta Ror- mana iz Gorenjega mokrega polja. Sodišče je dvanajst obtožencev obsodilo na smrt. Pri radijskih motnjah oddaje ljubljanske radijske postaje ni bilo■ mogoče točno sprejeti vseh imen in kazni, ki jih je nad posameznimi izreklo sodišče. TRPLJENJE NAŠIH LJUDI V DOMOVINI „V Ljubljani je strašno težko, tako da ljudje že komaj prenašajo trpljenje. Ravno pred dnevi je pričela v Ljubljani razprava proti 3A osebam. Po ulicah so ljudje vpili „Smrt, smrt!“. To so kfefaM 'pristaši sedanjega režima^ Za prihodnje dni je napovedana nova razprava proti 150 osebam. Razprava bo v veliki unionski dvorani. Po mestu se vrše noč za nočjo aretacije. Veliko družin so odpeljali neznanokam. BOŽIČNI PRAZNIKI V SERVIGLIANSKEM TABORIŠČU Božične praznike smo v serviglian-ském taborišča preživeli v res prazničnem razpoloženju. Po vseh barakah so si že dem pred svetim večerom uredili jaslice. Vsaka družina, da, skoraj vsak taboriščnik si je postavil svoje skromne jaslice. Ko je padel mrak, so vse jaslice zablestele v pisanih tačicah in vsi taboriščniki so se zbrali okrog glavnih jaslic v barakah. Ko je na sveti večer odzvonilo avemarijo, je prišel v vsako barako duhovnik s kadilom in blagoslovljeno vodo ter je po starem slovenskem običaju blagoslovil skupno stanovanje. Prebral je evangelij o Kristusovem rojstvu in imel kratek nagovor, stanovalci pa so zapeli božične pes-bvi.Posebno slovesno so praznovali sveti večer v svoji baraki dekleta, ki so priredile kar celo akademijo s pestrim sporedom. Fantje so si lepo okrasili barako, napravili velike jaslice in postavili božično drevo, ki je blestelo v morju lučk. Božični večer je ;praznoval tudi pevski zbor ter je po svoji slovesnosti šel v ambulanto in tudi bolnikom priredil isto božičnico. Vrhunec svetega večera je bila polnočnica v taboriščni kapeli. Sv. mašo je daroval č. g. Orehar Anton, pri kateri je pevski zbor pel starre božične pesmi. Mnogim so navrele solze v oči, ko je zadonela ona vedno lepa „Sveta noč“, kateri so sledile še druge lepe slovenske božične pesmi. Zedinjena Slovenija št. 112. 27. decembra 19A5. Božič 867 Romarji na poti v Rim. Čez reke, polja in strmine ob Blatnem jezeru in ob Jadranu na konjih in s priprego mul, skupina romarjev hiti. . . s tovorom knjig, z zabojem okovanim, kjer v žari bronasti ostanki so — mučenca svetega kosti. Dospejo. Slavje! Blesk oltarjev, množica pozdravi, dim kadila. . . Na čelu romarjev prestopita svetišča prag dva modreca, doma iz Carigrada. Pogled je njun svetal in blag. Obstala sta pod kupolo mogočno in pokleknila na kamniti tlak. Tam sredi rimskega sijaja v prašnih, težkih, dolgih plaščih vsa družba romarjev — kleči. V Marije hramu starec sveti, naj bliže stopijo, veli. . . in naj naj dražje mu darilo predstojnik njihov izroči. In vzel Metod je iz bisage Cirila brata knjige tri. Prevedel prvo je v pisavo novo še na Grškem in drugo v šoli na Moravskem, a tretjo skupaj z mladimi učenci pisala brata sta oba ob gostoljubju kneza Koclja, vladarja blatenske ravni. Glej ! Apostolik knjige sprejme, jih dvigne skrbno na oltar, kjer v jaslicah Otrok nebeški stoletja čakal ta je dar. Res težke so — okorne rokopisne knjige, a jedro v njih krepak je plod krščanske sile, talenta grškega, slovenske govorice; izraz ljubezni svetih mož; spoznanja, volje in poguma vladarjev mladega rodu. Bog, sprejmi jih, glej — zdaj so tu. Ob petju: „Slava Bogu na višavah,“ postajajo nov kažipot rodovom Slave — k slave prave čvrsti rasti in k skupni vsem — pradedni časti. M. K. „Kršenje javnega reda" v Idriji S to oznako so policijski in politični krogi v Sloveniji označili, dogajanja, do katerih je prišlo konec septembra v Idriji, — majhnem a zgodovinsko zelo pomembnem rudarskem mestecu, ki je med obema vojnama pripadalo Italiji. Kaj se je v tistih jesenskih dneh v Idriji dogajalo, je bolj ali manj znano, vendar vseeno poskušajmo na kratko ponoviti. Po nekaterih vesteh se je vse začelo s tem, da je na plesu neko dekle zavrnilo Bosanca. (V Idriji je kot po vseh slovenskih krajih na stotine priseljencev — delavcev iz drugih republik.) Bosanec je dekle zaradi tega udaril, tedaj so domači fantje planili, on pa jim je začel groziti z nožem. Takoj sta se izoblikovali večji skupini: domačih fantov na eni strani in južnih bratov na drugi. Prišlo je do fizičnih obračunov med skupinama. Kot že rečeno, so uradne oblasti dogodek označile za „kaljenje reda in miru“. Obsojenih ali upravno kaznovanih je bilo več deset Idrijčanov in tudi nekaj „onih“. 'S tem naj bi bil primer uradno končan. Nihče pa se ni, vsaj ne u-radno, vprašal, kaj to pomeni. Zato je potrebno pogledati nekaterim dejstvom v oči: 1. Ob vse večji brezposelnosti v Jugoslaviji, je vse teže dobiti delo tudi v Sloveniji. Ker pa je v Sloveniji že nad 10% prebivalcev iz drugih republik, je razumljivo, da slovenska mladina vidi v teh priseljencih nevarnost za svojo prihodnost. 2. Južni bratje se v Sloveniji — ne le v Idriji —- obnašajo kot gospodarji. Ne le, da se slovenščine nočejo naučiti, marveč razglašajo, da bodo v Jugoslaviji govorili v svojem jeziku in da jih „peščica“ slovensko govorečih res ne more od tega odvrniti. 3. Gre pa tudi za ljudi z drugačnimi — balkanskimi navadami, ki so srednjeevropskemu narodu, v katerega so se infiltrirali, zoprne ali vsaj tuje. Vse to je netivo ali kar eksploziv, ki se v naši mladini nabira in zdaj se je pač začel proces, ko bo strpnosti počasi konec. Kot je bilo že omenjeno, je Idrija in vsa zelo raz- širjena Primorska med obema vojnama spadala pod Italijo. Starejši Idrijčani se še spominjajo, da niso imeli slovenski šol, da je bilo prepovedano celo zapeti slovensko pesem. Povsod italijanska govorica. Zdaj, ko smo osvobojeni, kot je nedavno dejal Mitja Ribičič, član predsedstva CK ZK Jugoslavije, spet povsod poslušamo petje, vpitje in tudi razgrajanje po slovenskih mestih v tujih jezikih. Ljudstvu se je temperatura dvignila do vrelišča. Dovolj mu je hlapčevanja. Slovenci smo navsezadnje NABOD. In kako je mogoče, da že stoletja dolgo ne moremo sami gospodariti na svoji zemlji! V civilizirani Evropi! To so tista vprašanja in to so tista dejstva, ki so pripeljala do i-drijskih dogodkov in ne gre le za neko „kaljenje reda In miru". Ljudje so se dvignili tudi v Kamniku, v Sežani so se pojavili napisi: „ven z Bosanci“ ipd. Počasi sicer, a premika se. In za konec: Nismo za rasno in tudj ne jezikovno povsem čisto Slovenijo, smo pa za to, da nas južni bratje ne bodo ogrožali v naši kulturni in civilizacijski samobitnosti, in smo nazadnje tudi za to, da slovenska podjetja pretehtajo vse možnosti in najprej zaposlijo vse brezposelne Slovence, šele nato bi imela pravico delovno silo „uvažati“. Hotimir Op. uredništva: O vsem dogodku je obširno pisala ljubljanska revija Mladina, št. 36, 1. nov. 1985. Nekaj odlomkov prinašamo spodaj, da tako bolje spoznamo ves dogodek. O idrijskih dogodkih se je. dolgo časa samo šušljalo; iz skopih informacij, ki so bile objavljene v dnevnem časopisju na kroniki bi sklepali samo, da je šlo za povsem običajen pretep. V pismu iz Idrije je pa naša informacija naslednja: 28. septembra je bil v Modri dvorani v Idriji ples, kjer je bilo prisotnih okoli 1000 ljudi. Pride do množičnega obračunavanja, „pretepanja“, med kolonijo Bosancev in idrijskimi mlajšimi domorodci. V pretepu je sodelovalo od 150 do 250 mladcev, ocene so različne, kot „orodje za pretepanje“ Tone Mizerit Bližajo se božični prazniki. Pravzaprav so že pred vrati. In na raznih področjih je opaziti napore, da bi se problemi rešili, predno bi vroče poletje prekinilo normalni razvoj življenja. Vlada, peronisti, sindikati, kongres, vsak po svoje skuša doseči vsaj še nekaj več, ker morda med letom ni bilo časa, ali ni bilo prilike, in dohiteti je treba zamujeni čas. To pa je včasih izredno težko. URA TEČE..., Nič NE DE Zopet bomo stopili v novo leto, .ne da bi vlada mogla šteti v svoj prid potrjen državni proračun. In Bog ve, do kdaj se bo stvar zavlekla. Vzrok je dvojen: vlada še nima popolnoma na j'asnem celotne zadeve (računi se jim ni vredna mojega denarja. Mimogrede naj omenim še dogodek, ki se je zgodil pred leti v nekem slovenskem društvu. Takrat je skupina dvanajstih rojakov, ki se je pripeljala 30 km daleč na družabni večer, naježena zapustila prireditev z besedami: „če nismo toliko vredni, da bi nas po slovensko vprašali, kaj bomo pojedli in popili, potem v tem vašem „slovenskem“ društvu nimamo več kaj iskati.“ Starejši možakar v lovskem klobuku pa j'e še pripomnil : „V tem vašem društvu bi morali uporabljati samo dva jezika, in to naš materni jezik in jezik države, v kateri živimo.“ Anton Mažgon Svobodna misel, št. 7; 1985 e bo žari da te spet vidim, čeprav smo v re- REZI MARINŠEK N „(Nikoli v življenju nisem imel sreče!“ Bolj kot pogovor je bila u-gotovitev. Irina je oblsedela na klopi in čakala. Že ves ta čas je nekaj čakala, sama ni vedela kaj! Prišla je 'z daljnega mesta, prezadovoljna, da se je umaknila na deželo tamkajšnji vročini, gneči in ropotu, a ko je nazadnje prišla sem, se je vprašala, kaj pravzaprav tukaj počenja. Objemu tišine, je sledil objem nejasne tesnobe. Ozirala se je okoli sebe in iskala odgovora. „Imel sem ženo,“ je nadaljeval, „pa me je puistila in šla z drugim. Nisem žaloval za njo, le nerodno je bilo, ko nisem imel nikogar, ki bi mi kuhal, včasih kaj opral... Ampak, če prav pomislim, sem pa imel dobiček s tem. Ves denar je zapravila, veleposestnika sem moral vnaprej prositi, skoraj prosjačiti za večjo vsoto, ker je javkala, da nič nima in, ko smo posel končali, mi je prav malo ostalo in še na to se je ona tudi že vnaprej zadolžila... Ko sem ostal sam, sem samo spal doma. Jedel sem kjerkoli, plevel je bil okoli mojega ranča tak, gotovo visok vsaj dva metra! In potem sem spoznal njo. Bilo je šestnajstega februarja...“ Obraz se mu je čudno raznežil: „Sej sem v trgovino in tam sva se srečala. Delo je iskala. Trgovec ni vedel, jaz pa. Znašla sva se v pogovoru. Imela je otroka, se pravi dva, ampak starejši je ostal pri možu. Pretepal jo je, nos ji je zlomil in ga je pustila. Fantiček je skakal okoli nje in sitnaril domov. Spremil sem jo. Malo sem omlatil tisto ščavje okoli hiše, da .ni bilo preveč divje, za silo zagradil kokoši, ki so onesnaževale po bajti in čeprav se nisem spomnil u-mazanih šip, je vendar ob njenem prihodu v rančo posijalo sonce... !“ Tudi na njegovem obrazu je sijala neslutena svetloba. Njegov temni o-braz je dobesedno žarel! „Spremenila mi je življenje v vsakem smislu! Ne veste, kakšen red je sedaj povsod ! Namesto plevela raste na vrtu za pučero, koruza, peteršilj in solata. Rančo je čist in svetel, nič ne zahteva moje plače že vnaprej ; sam ji dam. Vso vas preleti, povpraša za vse cene, preden kaj kupi. Fantek me ima rad, ko me vidi, že na daleč priteče naproti in kliče ‘papà’! Imava otroka, rad bi videl, da bi bila punčka po njej, pa je fant. Ampak kaj,“ se je zamračil, ,,mojim domačim ni všeč, ker je Öilenka. In kaj potem? Je argentinska državljanka, že dolgo, a to nič ni? Njen mož živi na vasi in če sreča fantiča, ga vabi s seboj, pa mislite, da mara zanj? Pravi, ‘ti si mami nos razbil’, jaz sem sedaj nje- Tele vrstice in cvetke so z vrtov srednješolskega tečaja, nabrane iz gredic, ki jih profesorski zbor tako spretno obdeluje. Naša teza je namreč tale: tudi iz najtršega brusa, pa celo oglatega in robatega, je moč izvabiti bleščečo se iskro. Samo vztrajati je treba. In mi vztrajamo in nas ni strah... tudi takrat ne, kadar nabiramo cvetke z vrtov srednješolskega tečaja... So novice, ki človeka potarejo. V preteklem času se glasi: novica me je potrla. Morajo biti pa še hujše novice, saj mi je nek študent pismeno v šolski nalogi sporočil, da ga je „novica podrla“. Tako smo včasih ustreljene zajce odirali ali pa dajali iz kože. V Argentini smo vso stvar zdaj' nekoliko poplemenitili. Ulovljenega zajca je treba zdaj takoj „umreti“ (kakšna razlika s časi, ko so poginjali) in takoj nato mu je treba vzeti „telo iz kože“. Pri popravljanju domačih nalog, ki so izšle izpod peres naših študentov in njih ožjega sorodstva, sem se šele zavedel, kako potuhnjeno vlogo igra predlog v slovenskem jeziku. čudim se, da slovenskim slovničarjem §e ni prišel zadosti v ro- gov oče. Kaj pa hočem, — ubogi hudiček, — saj ga moraš imeti rad! Ampak, nezaslišano, moj lastni brat je prečkal cesto, ko me je od daleč ugledal, da se ne bi srečala. Prezirajo me! V bare pa ne hodim več, ves prosti čas preživim doma.“ „Bo dež, ali ne bo dež?“, je vprašal Radi in prisedel. Res je bilo padlo nekaj kapelj, pa spet ponehalo. „iNe veš, kako bi se prileglo nekaj dežja! Kaj si, Irina, pravila opoldne, da si brala?“ „Jaz“, se je začudila in .se spomnila, „ah, saj, da potrebuje vsaka žival dnevno šestdeset litrov vode.“ „To bo držalo, le ne vem, če je bo toliko v avstralskem tanku.“ Pokazal je na temnopoltega moža: „Kaj pa ti je kvasil?“ „Daj no,“ ji je postalo nerodno. „Oh, saj vem, o čilenki ti je pravil n'i res? Kako je tista pesem: sem zaljubljen bil...“ Temnopolti se je spokojno nasmejal. ,Ti si gospodar in misliš, da imaš vedno prav, a jaz pa še vem, kako si vzdihoval po Karmen, ki te mi marala in si prav tukaj od jeze spil polno steklenico, ne ravno vode, in potem, prazno, treščil na stre. ho, prav v televizijsko anteno, ker so te jezile papige, ki so tam vreščale...“ „Ni bilo čisto tako, pa naj bo, le Karmen mi tega ne pravi, ker potem bi se od ponosa razpočila. Kar pa se papig tiče, le poglej jiih, polna antena jih je in se potem čudimo, kako, da se tako slabo vidi. Dam ti puško in sto pesov za vsako, si slišal?“ „Zdaj sem utrujen, jutri, če hočeš, bo kmalu večerja ?“ „Radi, slišiš,“ je poklicala Karmen, „daj čiči jest, potem pa vsi večerjat!“ Čiči, visoka, svetlorjava kobila, je stala pri pregraji. Radi jo je odpeljal za hišo. „Veš kaj, Irina, jutri bo pust, kaj, če bi ti naredila krofe, ko znaš,“ se je po večerji domislila Karmen. „In, kaj ti klatil ‘nori’ čeviz?“ „Kako, nori,“ se je Irina zavzela. „Ne, ravno nor ni, ampak tako mu pravijo na vasi.“ „In zakaj? Zaradi čilen-ke?“ „Ne samo zato. Moraš pa razumeti, da pri nas, tukaj, Čilenci niso najbolj priljubljeni.“ Možje so se odpravili spat, ženi pa sta obsedeli. Nekaj časa sta gledali televizijo, nazadnje jo je Karmen naveličana ugasnila in molče opazovala prijateljico. „Vesela sem, da si po tolikem času spet prišla, zares vesela.“ „Ampak, čudiš se, ni res. Res si me že pozimi vabila sem, seveda za pomlad, a le nisi mislila, da jo bom tako nepričakovano primahala, nenapovedana, sredi poletne vročine in sama,“ se je kislo nasmehnila. „Tudi jaz sem vesela, ke, da bi odkrili njegove skrite mahinacije, s katerimi danes tako pogosto zavaja zdomsko mladež. Zaradi tega, prav zaradi tega, se je zgodilo, da je Sveti Oče ob zadnjem atentatu „kar naenkrat razpadel na roke duhovnika Stanislava“, ali pa, da so spet drugod, „razpustili kanarčka“, kar pa ni bil edinstven primer. Kajti spet drugi je tožil rekoč „razpustiti sem moral mojega tiča“, tretji je pisal, kako se je en mož „razpustil od šestega nadstropja“, četrti pa je videl kmeta, ki je „razpustil seme na njivi“. No rovaš predloga gre tudi žalostna Stritarjeva usoda, ki mu jo je namenil (ali nalašč ali nehoté) študent, ko je njegovo pesem „Na Jenkovem grobu“ (najboljši „test“ za izpite iz slovenskega branja!) preimenoval v „V Jenkovem grobu“. Najprej opozorilo za profesorje zemljepisa in zgodovine: naši študentje so se odločili, da bodo spre-metnili nalkatera zgodovinska dejstva (po pravilih svobodnega ustvarjanja) in prenovili lice nekaterim zemljepisnim... (tu naj Andrej vpiše slovensko besedo za „ac-cidentes geogräficos“). Iz tega skl e. pa sledi, da imamo zdaj „v tem snicii mislili na morje, pa se je v moževi službi nekaj zataknilo in ni bilo nič s tistim. Otroka sem poslala v kolonijo, moža pa tako v’se dneve ni doma...“ Vstala je in se sprehodila po prostoru. „Zdi se mi, da sem zašla v slepo ulico, ne vem ne naprej ne nazaj! Tako, z dalje, mi bo mogoče bolj odprt razgled. Najtežje je, ker je navidez vedno vse enako, obenem pa čutim bolečo razliko. In še kako! V tistih romantičnih letih, ko sem še pisala dnevnik, sem zapisala: o'sem ur; ko se bo sonce' skrilo za oblake in bo zemljo zajel večerni mrak, se bodo odprla vrata,... vrata pisarne, v svobodo večera. A zdaj so se mi vrata dokončno zaprla. Služba je moreča rutina, vsakdanjost, dom, naglica, vedno se mudi, vedno nekaj ostane nenarejenega, nekaj neodgovorjenega, nekaj nerazjasnjenega! Noč je kratka, ko me budilka vrže pokonci, stopim v dan nenaspana, nespočita, nerazpoložena. Z možem komaj kaj govoriva, ni časa, ni volje. Zdi se mi tuj človek.,. . Res, odtujila sva se drug drugemu! Ne vem, kaj misli on, in on ne ve, kaj mislim jaz. Mislim, da ga tudi ne zanima!“ „Si gotova?“ „Ničesar nisem več gotova. Ne njega ne otrok, ki že imajo svoj svet, niti službe, ki danes je, za jutri pa že ne veš več! Se ti zdi to življenje? Moja mama je rada rekla, ‘za vas je lahko, ki ste tukaj rojeni. Poznate jezik, navade, tukaj ste v šolo hodili.’ In kaj! Predstavljam si, kako je bil njih začetek težak. Pravila je, kako ji je bilo hudo, ko je v pristanišču ladja pristala in je tam zagledala visoke stavbe in pomislila, v kateri od teh bo služkinja! Do solz se je nasmejala ob spominu, kako je šla v trgovino po surovo maslo; slišala je, da se mu reče ‘burro” po špansko. Pa je tako slabo izgovorila, da se je razumelo osel po italijansko. Trgovec se je smejal, da se mu je trebuh tresel in nazadnje milostno pojasnil: ‘vem, kaj hočete, ampak, oh, ha, ha, ha...“ Oklenila se me je in se smejala, a istočasno so ji nevzdržno tekile solze. Tudi jaz sem jokala, zanjo, za nas vse... Je to življenje?“, je ponovila. Karmen si je urno brisala oči im zaprla vrata. Potegnila je prijateljico k sebi na klop in skraj šepe-taje vprašala. — „In ti misliš, da je pri nas na deželi raj? Da med nama z Radiom ni težav in ne nepojasnjenih reči? Da se o vsem pogovoriva? O, saj, o setvi, žetvi ali živini, to že! Vendar tisto, naj- mestu (Ljubljani) Postonjsko jamo. Druge hiše (prav tamkaj) pa so tako visoke, da ko doli sonce gre, ga zakrijejo.“ Naj si Tomaž izpiše tudi tale najnovejši izsledek, po katerem so v „starih časih Slovenijo imenovali Emono.“ „Me eomprometo el säbado“ se zdaj pravilno prevaja: V soboto se ublubim. „Mis eompaneros se deva-naban los sesos“ bomo v moderni verziji rekali: Moji tovariši so si razbijali glavo. Iz poročila o mladinskem dnevu, ki daje bistremu bralcu vednost o tem, kako „anonimni alkoholiki“ vdirajo že tudi v naše vrste: „Nato so se razdelile nagrade. Zmagovalci so ponosno prihiteli iskat zaslužene bokale.“ „Potem pa so prišla dekleta in zaplesala ‘dežne kaplje mi padajo v glavo’.“ Še en humorističen prikaz perverznosti današnje družbe izpod peresa študenta, ki ni bil kaznovan po nedolžnem, ampak „fue castigado por inocente!“ Za konec še dober nasvet učiteljem slovenščine: ne gnjavite svojih učencev s slovnico! Meni se je zgodilo, da sem povprašal po šestem sjklonu samostalnika „Itele“. Ni šlo kar tako, pa sem rekel, naj si pomaga s celim stavkom: Krava se pase s ... ? (Profesor čakajoč čudežnega odkritja)... Dijaku se posveti in plane: ... s telesom! Pa je povedal z dušo in telesom! važnejše, kar imamo v srcu, tudi prerado ostane skrito, nepovedano. Še doma si ne najdeva pravega časa zase, — enkrat so otroci, drugič kaj drugega, kaj jaz vem! Tukaj na posestvu pa sploh! Sem kriva jaz, je kriv on? Ne vem. Vem pa, zatrdno vem, da mi življenje z Radiom ne bi bilo lahko, ako ne bi bila tako samostojna, odločna in pri delu nenadomestljiva. Kako vem? Ne znam ti pojasniti. Rad me ima, pa vseno!“ „Se spomniš naše profesorice francoščine, ko nam je z afektiranim glasom razlagala — ‘ko sem šla v Pariz, sem najprej pogledala, kako so tam ženske oblečene, če so imele kratke nogavičke, sem si dala kratke nogavičke...’ Smejale smo se in jo oponašale, — ampak temu se reče prilagojenost. Ne znava se prilagoditi. Ne znava se resignirati, da življenje ni pesem, niso mladostne sanjarij'e. Je trdo, je borba, je volja, je trpljenje! Življenje boli! Pa vseeno hočemo živeti, ni res ? ! Ti sl bila vedno tako vesela! Še sedaj te vidim, kako si v odmoru s posodo za smeti v roki plesala po razredu in pela... Približo takrat si spoznala Mitjo, ki je čez čas postali tvoj mož.“ V prostorni kuhinji pri zatemnjenem oknu je Irina pekla. Prišel je Radi, rdeč in ra'zgret in v dolgih požirkih pil hladno mleko. „In Karmen,“ je vprašal. „Pobira jajca po gnezdih. Dopoldne sem naštela čez osemdeset piščančkov,“ se je čudila. Zunaj se je zaslišal ropot avta in vesel smeh. „Poglej, Irina, to je pa Mičina, moja skoraj pol sestra,“ je razlagala Karmen. Mičina se je zasmejala, „po poti sem se spominjala, kako sva bili poleti po cele dneve skupaj, jahali od jutra do večera za zajci in za vsem, kar se je kaj pokazalo! Zvečer pa sva nesli v zvezdnato noč najine odeje na prosto in tam hoteli spati! A, kaj boš spal, če sije luna in je vroče! Tako reglj'anje je bilo, da je vaš stari gaučo legel med naju in tako dosegel mir!“ Mičinin mož, velik in debel, se je dobrodušno muzali': „Pravi sta skupaj, dobro, da nista več sosedi! Ne pozabita, da sem pustil prižgan motor, ker ga baterija nekaj lomi.“ Irina je postregla s krofi. „Poglej,“ se je zavzela Karmen, „če nje ne bi bilo, sploh ne bi pusta praznovali!“ „Samo ne govori mi o pustu,“ je vpila Mičina. „V nedeljo sva šla na posestvo, da se na večer vrneva v mesto, na pustno zabavo. Pa sva imela zabavo tam! Že prejšnji teden sem izključila hladilnico in j'o pustila prazno; ko pa sem jo v nedeljo odprla, sem presenečena opazila nekak rep na zadnji steni. Poklicala sem njega, odmaknila sva skrinjo, segel je z roko za motor in začutil kačje telo. Ko nas ni bilo, se je mrcina pritihotapila v kuhinjo in se zarinila v hladilnico. Kača je sikala, jaz sem se tresla vsa trda od strahu in nazadnjo jo j'e mož u-bii. Zavlekel jo je ven in spoznal, da sploh ni bila strupena >in mirno izjavil, da če bi to vedel, bi jo kar živo pustil!“ „Ampak, zakaj ne poveš,“ se je smejal mož, „da si se tako drla in da se je le kača tebe bala. In z vsem tistim cirkusom sva prišla pozno domov v mesto.“ Avto je odpeljal, Karmen je zaprla pregrajo in povabila Irino s seboj'. „Moram cepiti kravo, tisto, ki je pred par dnevi skotila.“ Prelezli sta drugo pregajo, krava ju je nezaupljivo pogledovala. Bala se je za telička. Karmen jo je z veščo „Popravljena Ponatis iz mesečnika Božje stezice, Buenos Aires, december 1985: Dragi g. urednik! Prvič se oglašam v Božjih stezicah. Opisal Vam bom dogodek, ki sem ga doživel ob priliki, ko sem obiskal 'Slovenijo. Bratranec mojega atija me je povabil v šolo. Šel sem. Zelo lepa je bilia in vljudno so me sprejeli. Učiteljica me je vprašala, kako je tukaj v Argentini, kaj delamo in na koncu še, če vem, kako je umrl France Balantič. „Kako ne bi vedel, Cvetke z vrtov srednješolskega tečaja (odlomki iz jubilejne brošure) roko pognala v ozek predel, Irina pa je božala prestrašeno živalco. Krava je mukala in teliček se je poganjal za njo. „Umazala se boš, sonce te bo hitró ožgalo in tvoje, kaj' vem kje pridobljeno znanje o kmetiji, ne bo več le teoretično. Navidez tukaj ni take naglice, pa vendar mora biti vse postorjeno. Tisto, da se živina sama pase, je mestni izrek, pa še zelo starinski. Po tistih letih v mestu, me je stala vrnitev k zemlji, zdaj pa tam ,ne bi mogla več živeti.“ Zajahala je Čiči in zaklicala, „vidiš, to je prostost!“ Irina j'e gledala, kako je kobila preskakovala pregraje in prisluhnila radijskemu napovedovalcu, ki je omenjal poplave v severnih provincah in naznanjal dež. Res je na večer porjavelo nebo, močan veter je upogibal evkalipte in bore, a dežja ni bilo. čeviz je pritekel preplašen v kuhinjo. „Nebo žari!“, je klical in kazal proti jugu. Stopili so na prag, na obzorju je gorelo nebo. „Ne, ni nebo,“ je pojasnjeval Raül, „ogenj je. Spet je eden tistih požarov, kii ne veš, kako se je pričel, pa še manj veš, kako im kdaj se bo končal. In samo poglejte, kako daleč sega! Veter ga žene in jutri bo lahko že tukaj1.“ „Pa, saj ti si zoral zemljo,“ je zaskrbelo Karmen. „Bern, širok pas ob naši meji in tudi ob sosedovi. Mislim, da nismo v nevarnosti.“ V zatemnjeni sobi je bil prijeten hlad. Irina je v polsnu slišala vesele vzklike, urne korake in smeh. Vrata njene sobe so se na stežaj odprla in Karmen je veselo zaklicala — „tukaj 'imaš to zaspanko!“ Ob •njej je stal Mitja. Nekaj trenutkov sta se gledala, potem mu je planila naproti. „Se je doma kaj zgodilo?“ „Se je, žena mi je ušla,“ je v zadregi poskusil s šalo. „Ne misli, da jo boš kar odpeljal!“, se je vmešala Karmen. Vsaj nekaj dni boš morali ostati pri nas.“ Po kosilu so se zasedeli, čeviz je štel na prste — „danes j'e četrtek, jutri bo petek, v soboto pa grem za dva dn'i v pueblo.“ „K čilenki!“, so se zasmejali. „Ja, ja,“ je prikimaval Raül. Kadar se s Karmen naveličava zemlje, jo za par dni pobriševa v mesto. To je dobra terapija, meščani pa na kmete, naravno. Sprememba mora biti!“ Čiči se je prestopala v senci dreves, popoldanska vročina je zvabila ljudi k spancu, Mitja in Irina pa sta se počasi napotila v puščo. Naenkrat «sta prepadena obstala, — nebo je potemnelo in zagrmelo, veter ju je zavil v peščen val in ,na obzorju je zažarelo, — ne le na jugu, povsod! Krog se je sklenil! Ozirala sta se preplašena. „Poglej tam,“ je vzklikala — „in tam,“ je kazal. Žareča dalja se je bližala in grozila. „Po nas bo,“ je trepetala in se v vonju ognja in peska stisnila k možu. Objel jo je, ji gladil lase, potem jo je prijel za roko in zaklical — „teciva!“ Tekla sta in se strahoma ozirala. Temen val je hrumel za njima. 'Krave so mukale, telički so se trgali v pregraji, koklja je vsa nesrečna klicala piščančke. Pri vratih sta zasopla obstala. Vlil se je dež. Nista jih odprla. Stala sta tam in dež je padal nanju in vroča zemlja j'e puhtela. .. Poslednji sunek vetra je pripogibal veje, nebo se je počasi zjasnilo, rdeče obzorje se je umaknilo in zemlja je pila vodo. „Jutri se vrneva!“ je opomnil Mitja. „Jutri,“ je prikimala Irina. In jutri bo nov dan... Nagrajena na natečaju Mladike 84. Izšla v Mladiki št. 2, 1985 " zgodovina saj hodim prav v Balantičevo šolo Zgorel je v Grahovem,“ sem odgovoril. A ni bilo prav. Učiteljica me je popravila in rekla, da je Balantič padel po stopnicah in se u-bil. Začudeno sem pogledal, v šolo pa nisem šel več. Po kaj bi hodil, če ne učijo resnice. Rajši sem ogledoval prelepo Slovenijo im se pogovarjal s prababico in z vsemi drugimi sorodniki. Lepo Vas pozdravlja Valter Oven 7. r. Balantičeve šole v San Just« Darovali so CapT v tiskovni sklad ^ Svobodne Slovenije V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: ga. Majda Bu-dinek de Pérez, El Bolison, A 3.00; N. N., Ramos Mejia, A 1.50; Albert Malovrh, San Justo, A 4.40; N. N., Morón, A 5.00 in družina D. ,Hellerja v spomin pok. ge. Arnšek A 10.00. Vsem darovalcem iskrena hvala! Uprava Svobodne Slovenije NOVICE IZ SLOVENIJE Ä SLOVENCI V RR CENTN LJUBLJANA — Volitve za delegate v Skupščino SFRJ bodo predvidoma v mesecu aprilu 1986 in bodo stale državo 160 milijonov din. LJUBLJANA — Uradna izjava je zanikala govorice, ki so prihajale iz Avstrije in Italije da naj bi jug. vlada spet uvedla polog za potovanja v inozemstvo. KOBER — Lep dosežek koprskega pristanišča: v začetku novembra so pretovorili trimilijontno tono blaga, kar je za več kot sto tisoč ton blaga več, kot so pa načrtovali. UMRLI SO OD 11. do 18. novembra 85: LJUBLJANA — Francka Keržar roj. Lotrič; Rozalija Lorber roj. Ker-pan, 78; Josipina Dolinšek, 90; Jakob Fridl; Frančiška Nogršek roj. Tominec; Jakob Ambrož, 76; Terezija Primčič roj. Hlebec, 79; Janez Korošec; Avgust Pertot; Vladimir Kavčnik, 93; Majda Peterlin; Franc Bučar; Ana Roti roj. Slapšak, 82; Viktorija Pečar; Avguštin Maruško; Mila Poznič; Anton Krstin; Ivo Pirkovič; Jože Štertak; Leopold Štrukelj; Stanislava Novak roj. Pekolj; Bojan Dimnik; Pavla Sterle roj. Pakiž, 80; Marija Keržlin roj. Fer- luga, 94, Janez Omahen; Stanislav Zupančič; Amalija Grm, roj. Premk, 83; dr. Viktor Korošec; Ivan Grum; Am-gela Kante roj. Zalezina, 75; Marija Bitenc roj. Križnar; Milena Ježek; I-\an Rode, 89; Jože Keber, 83. RAZNI KRAJI — Franc Kramžar, Maribor; Kristina Trebeč roj. Dolgan, Koper; Rudolf Dujc, 77, Škofije; Jožica Burnik-Eržen, Kranjska gora; Marijan Koželj, Maribor; Albin Zmrzlak, 85, Zagorje ob Savi; Franc Igličar, Plešivica; Marija Završnik, Celje; Antoni a Počkar roj. Skok, Rodnik (umrla na Švedskem); Ivanka Muhovec roj. Valant, Črnivec; Lidija Štajer, Idrija; Marija Pintar roj. Mrak, Škofja Loka; Anton Potočnik, 70, Slatna; Janko Gašperšič, 78, Sostro; Janko Planinc, 78, Kriško; Osvin Pečar, Preska pri Medvodah; Jože Mlakar, Krško; Jože Golar, Škofja Loka; Miroslav Sedeljšak, Mengeš; Lado Kolenc st., Gorenja vas pri Mirni; Alojz Štajer, Škofja Loka; Rezika Dagarin roj. Gaber, 93. Škofja Loka; Ivan Petrič, Metlika; Jože Dajn-ko, Celje; Ivan Hrovatin, Preserje pod Krimom; Anica Babšek, Šmartno v Rožni dolini; Franc Starovasnik, Kapmik; Miha Dežman, Vaše; Pavla Železnikar roj. Rogina, 87, Slovenj Gradec; Albina Žbogar, Novo mesto; Marija Drnovšek (umrla v Avstraliji); Jože Jerič, Cerklje; Milka Žerovnik roj. Sajovic, Medvode. Osebne novice ■% Rojstvo: V družini, Franka Wilken in ge. Kati roj. Komar se je rodil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Mihec. Rojstvo: V družini Andreja Rota in ge. Lučke roj. Pavšer v Slovenski vasi se je rodila hčerka Mirjam. Čestitamo ! Krst: V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi je bila krščena Sonja Mariela Rozina, hčerka Boga in ge. Ane roj. Koprivnikar. Botra sta bila Boris Rozina in ga. Magdalena Belec. Krstil je g. Jakob Barle CM. Čestitamo ! Poroki: V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi sta se poročila Vinko Vilfan in Teresita Echagiie. Za priče so bili nevestini in ženinovi starši. Poročne obrede je opravil g. Jakob Barle CM. V Bariločah pa sta se 8. novembra poročila v kapelici sv. Edvarda v Llao-llao Tonček Pavlovčič in Kristina Neumann. Za priče so bili njuni starši Anica in Roman Pavlovčič ter Elfride in Gerhard Neumann. Poročil ju je salezijanec Jure Langus iz General Pico. V petek,’ 6. decembra, sta si podelila zakrament svetega zakona Marta Križ in Andrej Golob iz Castelarja. Za priče so jima bili starši ga.' Breda in Bojan Križ. ter ga. Ivanka in Poide Golob. Poročno mašo, med katero je pel Pristavski mladinski zbor z go. Anko Gaserjevo, je v cerkvi Nuestro Senor de los Milagros daroval Franci Cukjati. Istega dne sta se poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Helena Urbančič in cont. Gregor M. Rant. Za priči so bili njuni starisi, mašo pa je daroval g. Tone Rant SDB. Vsem novoporočencem iskreno čestitamo! t JANEZ JELOČNIK Vsaka smrt odjekne žalostno v naši skupnosti; najbolj težka pa je novica o nesreči, ki nenadoma iztrga zrelega človeka iz družbe. Posebej še, če je tragična, brez osebne krivde. Tako se je zgodilo z Janezom Jeločnikom. V ponedeljek, 2. decembra, okrog _ sedmih zvečer so zlikovci skušali oropati draguljarno ob stičju ulic Ecuador in Gen. Peron v bližini Once. V spopadu s policijo' je prišlo do streljanja z obeh strani. Prav takrat je odhajal iz službe iz zavarovalnice v neposredni soseščini Janez Jeločnik. Strel iz križnega ognja — ne ve se iz čigavega orožja — ga je zadel v glavo. Krogla je obtičala v možiganih. Nezavestnega so takoj prepeljali v bolnišnico Ramos Mejia, kjer je kljub zdravniškemu prizadevanju po šestih dneh a-gonije 8. decembra zjutraj umrl. Pokopan je bil v ponedeljek, 9. decembra, na pokopališču na Floresu. Star je bil 69 let. Za njim žalujejo žena Beatriz, sin Juan Cruz, brata Nikolaj in Avguštin z družinami kakor tudi mnogi slovenski prijatelji in znanci. Pogrebne obrede je opravil dr. Alojzij Starc. Vsem sorodnikom naše sožalje. SLOVENSTVU V PONOS Slovenski emigranti v Argentini se uveljavljamo čedalje bolj v tukajšnjem življenju, enako tudi mlajši, tu rojehi Slovenci. Tako je že precej Slovencev oficirjev vojske. Letos je dokončal vojaško letalsko oficirsko šolo v Cordobi Miha Marijan Koželnik. Doma je iz Ramos Mejije, obiskoval in končal je slovenski srednješolski tečaj, nato je stopil v vojaško letalsko šolo. A kar je najbolj vredno in na kar je lahko ponosen on in vsa slovenska skupnost, so visoka odlikovanja, ki jih je prejel, kajti dobil je najboljši red v končni oceni vsega šolanja celotnega letnika letalcev. Sabljo, simbol oficirske službe, mu je izročil v Cordobi obrambni minister R. Carranza, diplomo pa je prejel v Buenos Airesu v Vojaškem državnem kolegiju v petek, 13. decembra. Diplomo in najvišje priznanje — nagrado „Nacion Argentina“ mu je izročil ob velikem aplavzu sam predsednik Argentine Ravil Alfonsm. Dobil pa je še druga odličja: nagrado „Združene države Severne Amerike“ mu je izročil letalski ata/še ambasade ZDA, nagrado „Republics Bolivia“ letalski ataše bolivijske ambasade, nagrado „Fuerza Aèrea Argentina“ šef generalnega štaba brigadir Crespo, nagrado „Fuerza Aèrea Peruana“ letalski ataše perujskega poslaništva in nagrado „Instituto Sanmartinia.no“ poddirektor Letalske šole. Novemu letalskemu oficirju Kožel-niku čestitamo za ves njegov trud in uk in mu želimo veliko uspeha na njegovi poklicni poti, in v življenju! RALLY V BARILOČAH 6., 7. in 8. decembra se je vršil v Bar-iločah in okolici zadnji rally za državno prvenstvo, četrtič zaporedoma je zmagal sloviti Recalde z Renault 18, A dirkala sta tudi dva naša rojaka: Janez Flere z Renault 12 ter Matjaž Jerman kot spremljevalec z Peugeot 504 Dirkali so v treh etapah. V tretji sta bila rojaka najbolj uspešna, ko je dvojica Flere-Shroeder zasedla 3. mesto, Bravo-Jerman pa 4. mesto. V splošni kvalifikaciji pa sta Bravo-Jerman zasedla 4. mesto, Flere-Shroeder pa 5. mesto. VEČER SLOVENSKE PESMI Zadnjo soboto meseca novembra nas je obiskal v splošno zadovoljstvo naše srenje Pristavski mladinski zbor pod vodstvom gospe Anke Savelli Gaserje-ve. Kot lansko leto „Komorni zbor“ nam je letos ta mladinski zbor z nenavadno pestrim sporedom in ubranim petjem nudil nepozaben večer. Pred nami so se vrstili solisti, dueti, terceti, flavte s harmonijem, večje in manjše skupine pevcev in končno celotni zbor. Vselej kadar se čuje domača pesem v domu, se v srcih poslušalcev prebudijo čuti, ki dojemajo melodije z neznano . močjo in jih hranijo v skritem kotičku svojega srca. Nisem izvedenec za koncerte, zato dodajam stavek, ki ga je povedal v pozdravnem govoru Tine Kovačič, predsednik Doma: „Zato vam pravim, pojte, pojte! S petjem nam ne samo nudite lepe trenutke, ampak -plemenite sebe in naša srca!“ Splošen aplavz po koncertu, seveda so zapeli še nekaj izven programa je bil dokaz hvaležnosti PMZ-ru in gospe dirigentki za prelep večer. Nasvidenje prihodnje leto! V odmoru so bili na razpolago reliefi sv. Cirila in Metoda. Razstavo je vodil dr. Julij Savelli. Čestitamo! ZAKLJUČEK ŠOLE IN SV. MIKLAVŽ Naslednji dan, 1. decembra je bil v Domu zaključek šole. Voditeljica šole Mara Pleško in njene sodelavke Ani Klemen ter Marjeta Slabe so po kratki akademiji ob toplem čaju s starši pre-rešetavali problematiko in iskali možnosti izboljšave za leto 1986. čeprav ima Jurčičev tečaj samo 18 učencev, ni zato nič manj dela za naše požrtvovalne učiteljice. V soboto, 7. decembra nas je pa obiskal sv. Miklavž in obdaril vse pridne in ne tako pridne; seveda nekatere so pa parkelji kar odpeljali. Vsi, otroci in starejši, smo skupno u-živali ta večer naših domačih običajev. Brez teh bi bilo življenje precej prazno! Ali ne? mak Sl LOI nei m lin SAN MARTIN MLADINSKA OBČNA ZBORA Obe mladinski organizaciji v San Martinu — Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza — sta imeli svoj redni občni zbor v petek, 29. novembra. Obeh občnih zborov se je udeležil tudi mladinski duhovni vodja France Cukjati. Občni zbor dekliške organizacije je začela in vodila predsednica Ana Marija Podržaj, ki je podala poročilo o zadnji poslovni dobi. G. Cukjati je spregovoril nekaj besed o važnosti in delu mladinske organizacije in zlasti o odgovornosti vsake odbornice. — Sledile so volitve novega odbora in so bile izvoljene: predsednica Ana Marija Podržaj, tajnica Angelca Podržaj, blagajničarka Marija Rupnik, delegati-nja Sonja Zorko, gospodinje: Beti Petkovšek, Andreja Verbič in Veronika Jesenovec, športna referentka Veronika Petkovišek, voditeljica mladenk: Beti Lenarčič, voditeljica naraščajnic Danica Petkovšek, kulturna referentka Marta Jenko. Tudi na občnem zboru fantovskega odseka je F. Cukjati poudaril pomen delovanja organizacije za telesni in duhovni razvoj fantov. Za novo poslovno dobo so bili izvoljeni: predsednik Tone Jerman, podpredsednik Andrej Dimnik, tajnik Jože Oberžan, kulturni referent Marko Rezelj, športni referent Miha Podržaj, blagajnik Gabrijel Petkovšek, gospodarji: Marko Avguštin, Marko Corn in Aleksander Leber. SREBRNA MAŠA DANIJELA VREČARJA Pri sveti uri na prvi petek, 6. decembra, je v Slomškovem domu obhajal svoj duhovniški srebrni jubilej salezijanski duhovnik Danijel, Vrečar. Bogoslužni prostor sta okrasila Stane Snoj in Ivanka Krušič,. Med mašo je pel ramoški cerkveni zbor pod vodstvom organista Čamernika. V začetku maše je srebrnomaišniku čestital ramoški dušni pastir Jože Škerbee v imenu slovenskega dušnega pastirstva in ramo-ške verske skupnosti, srebrnomašnikov nečak Simon v narodni ndši pa mu je izročil slovenski šopek. Z jubilantom je somaševal njegov salezijanski sobrat Jože Repovž. Poleg ramoške skupnosti so se srebmomašnikega slavja ude-leižili tudi srebrnomašnikovi moravski rojaki iz drugih predelov Velikega Buenos Airesa. Po maši so se vsi udeleženci zbrali v mladinski sobi k napitnici in zakuski. V imenu Slomškovega doma je izrekel, čestitke predsednik Jernej Tomazin, v Imenu moravskih sorojakov pa Lojze Lavrič. Srebrnomašnik je , bil rojen 1932. leta v Moravčah. Med revolucijo so mu partizani ubili 17-letnega brata Vinka in 20-letnega brata Doreta. Po umiku iz domovine je Vrečarjeva družina bivala v begunskih taboriščih v Avstriji in se nato izselila v Argentino, le sin prof. Slavko je ostal v Avstriji in si tam ustanovil družino. Vrečarjev! so si v Ramos Mejiji ustanovili novi dom. Oče Stanislav je umrl leta 1971, mati Marja pa leta 1973. Na domu je ostal Danijelov brat Gabrijel z družino. Danijel je bil decembra I960' posvečen v salezijanskega duhovnika, brat Tine pa 2 leti kasneje v duhovnika misijonske družbe. Tine je najprej deloval v Argentini, nato kot izseljenski dulšni pastir v Nemčiji, zdaj pa že vrsto let v Sloveniji. Danijel je vsa duhovniška leta deloval v glavnem kot profesor v salezijanskih industrijskih šolah (Pio IX, Leon XIII, Don Bosco v R. Mejiji in sedaj Ntra. Sra. de los Remedios), hkrati pa pomagal v splošnem dušnem pastirstvu. Zadnja leta sodeluje tudi s slovenskim dušnim pastirstvom kot spovednik v cerkvi Marije Pomagaj in v Slomškovem domu pri svetih urah na prve petke. Januarja 1986 bo postal župnik v mestu Las Heras, škofija Santa Cruz, na jugu dežele. iSrebrna maša je bila pravo slovensko ljudsko slavje tako po množici u-deležencev kot po domačnosti in prisrčnosti razpoloženja. Jubilantu čestita tudi naš list. KRIŽANKA ŠT. 7 Vodoravno: 1. zemlja, obdana z vodo; 5. enako; 9. vprašalni zaimek; 12. tekst z večjimi črkami; 14. testenina ;. 16. osti, bodice; 18. samo oni; ,20. stara mama (po primorsko); 21. sad oljke; 22. vrsta vrbe; 24. ; širok o-bris;. 26. skupina;: ptic; 28. .bivajo; 29. hitro „ se premikamo sem in tja; 31. oranje; 32. gredoč (starinsko);'34. prenaša; 35. gorsko (v sestavi) ; 36. nasprotno od plime 38. del telesa; 40. doni, se glasi; 41. svetlikati se zjutraj; 43. nihče; 45. u-kaz, proglas; 47. žensko ime; 48. egipčanski bog sonca; 49. izpije na dušek. Navpično: 1. zaimek, 3. os. edn.; 2. določeni; 3. zastor, opna; 4. prostor, kjer vrtijo filme; 6. ima dovoljenje; 7. kazalni zaimek; 8. zob merjasca; 9. upognjena; 10. darovalec; 11. tisti; 13. last sina; 15. zbogom; 17. ustanova, ki pobira takse na uvoz; 19. je obešen; 21. sitna, zbadljiva; 23. naprava za preskrbo z vodo; 25. jarem; 27. Mojzesov brat; 29. mlad pes, cucek; 30. negibne; 33. ki se zaveda samega sebe; 35. izdelovalec očal; 37. premetava sneg; 39. zbeži; 40. ve, pozna; 41. spodnji del posode; 42. črka ,,x“; 44. „in“ po latinsko; 46. kemični simbol za tantal. SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU želi vsem svojim članom in prijateljem Doma blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto, ter vse lepo vabi na SLOVESNO PRAZNOVANJE BOŽIČA, ki bo v sredo, 25. decembra, v cerkvi Presv. Srca z božično sv. mašo. Po sv. maši bo v Domu božičnica in božični zajtrk. Obenem vabimo vse rojake na že tradicionalno VELIKO SILVESTROVANJE, ki bo v Domu na Silvestrovo, 31. decembra, ob veseli in prijetni družbi. s sodelovanjem orkestra “Slovenski mladinski ansambel” DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA želi vsem rojakom blagoslovljen Božič in srečno Novo leto ter vabi na srebrno mašo župnika g. FRANCETA BERGANTA na Sveti dan ob 11.30 Tisti, ki so se prijavili za kosilo, in še niso dvignili nakaznic, to lahko store pred srebrno mašo pri glavnem vhodu. Naj Dete v jasli položeno obudi vsem Slovencem radostni smehljaj božične blagovesti in novoletnega upanja Zveza slovenskih mater in žena SUD VENSKI DOM V RERAZATEGIJI ZELI VSEM ROJAKOM V ARGENTINI IN PO SVETU BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Buenos Aires, 19. decembra 1985 SVOBODNA SLOVE N IJ A Stran 6 OBVeSTILG SOBOTA, 21. decembra: Seja Konzorcija Svobodne Slovenije v Slovenski hiši o!b 19.30 uri. Božičnica ob 20. uri v Slovenski hiss v priredbi Zveze slov. mater in žena ter Vincencijeve konference. TOREK, 24. decembra: Slovenska polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 23. uri. BOŽIČ, 25. decembra: Srebrna maša župnika prof. Franceta Berganta ob 11.30 v prištavski kapeli. V San Martinu: ob 8.45 slovesna 'božična maša v cerkvi Prev. Srca, nato v Domu božičnica in božični zajtrk. SOBOTA, 28. decembra: Ples Rasti XIV v Slomškovem domu ob 20. uri. NEDELJA, 29. decembra: Koncert božičnih pesmi Mladinskega zbora iz San Justa ob 20. uri v stolnici v San Justu. TOREK, 31. decembra: V Slovenskem domu v San Martinu veliko silvestrovanje z Mladinskim ansamblom. Na Pristavi silvestrovanje ob zvokih Magnuma. V Našem domu v San Justo silvestrovanje ob 21. uri. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB; ■ ■»■■aBB«BBBBBBBBBBBBBai BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI .■■■■bbbbbbbbbbbbbbbbbbbi MILOSTI POLNE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA ■IN VELIKO SREČE V NOVEM LETU želi vsem rojakom ZEDINJENA SLOVENIJA m n a m ................................. HOGAR STANE MEHLE Vošči vsem odjemalcem blagoslovljen božič in srečno novo leto 1986! Luis Ver net 4225 Remedios de Escalada Tel. 248-4021 ■bbbbV Vsem rojakom po širnem svetu in vsem našim članom blagoslov in božji mir za božič in v novem letu želi SLOMŠKOV DOM Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto želi JANEZ JAKOŠ AVTOMEHANIČNA DELAVNICA Colón 17 bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi T. E. 658-4869 .■■■aaaaaaaaanaaaaaaaaaaaaaaaaaai Ramos Mejia ■ a ■■■■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa,Baaaa|1 •■■aaaaaaaaaBnaaaaaiaaan DRUŠTVENI OGLASNIK Počitniška šolska kolonija bo odpotovala 26. decembra z vlakom Rayo del Sol ob 21. uri s postaje Retiro-Mitre. Vsi udeleženci morajo biti vsaj pol ure pred odhodom vlaka na postaji; to je ob 20.30 uri. Čas za plačilo drugega obroka je do 20. decembra, najkasneje do 23. dec. v društveni pisarni. SLOVENCI v ARGENTINI ZAVETIŠČE DR. G. ROŽMANA V nedeljo 1. decembra smo se zbrali k sv. maši za vse pokojne odbornike, članke in dobrotnike zavetišča. Mašo je bral prof. France Bergant. V pridigi nam je ponazoril pomen adventa — Kristusovega prihoda v sveti božični noči, kot njegovega drugega prihoda. Med mašo je bilo ljudsko petje. Po sv. daritvi je odbor izrekel pozdrav ;n dobrodošlico vsem navzočim, posebno pa še prijatelju Jožetu Cerarju in njegovi ženi Kristini, k;i sta prišla na obisk iz Kanade. Vsi navzoči so ju sprejeli z glasnim odobravanjem. Sledilo je okusno in bogato kosilo, kakor je že navada v tej ustanovi. Med kosilom je član odbora in starešina Tabora izrekel čestitke ob 60-letnici dolgoletnemu odborniku tako zavetišča kot Tabora prijatelju Francetu Avguštinu. Bilo je lepo in prijetno v veseli družbi prijateljev, dobrotnikov in stanovalcev Zavetišča. S tem dokazujemo, da smo ena družina s skupnimi težavami in skupnim veseljem. Da nihče ni sam in pozabljen. V Zavetišču G. Rožmana je streha za vse, dobre hrane za vse, pa razumevanje, postrežbe in ljubezni za rojake, ki se počutijo oslabele ali osamljene. Odbor zavetišča se toplo zahvaljuje vsem prijateljem za obisk ter vsem sodelavcem in dobrotnikom! Gospem za obilno in izvrstno pecivo, kuharicam in „asadorju“ za pridno delo in okusno kosilo, strežnicam in strežnikom za hitro in vestno postrežbo! „V zavetišču je vedno prijetno in domače,“ je dejal prijatelj, ko je odhajal, „smo kot ena družina, človek tako rad pride, kot bi šel v domačo hišo !“ SLOVENSKI DOM V CARAPACHAYU želi blagoslovljene božične praznike in polno uspehov v novem letu 1986 vsem članom, obiskovalcem ter vsem rojakom po svetu in v domovini. ■aaMaaaaaaai aaaaaaaaaaBaaaaBaaaBaaaaBaai BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBI iBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB' BBBBBBBBBBBÌ VESELE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO POLNO NOVO LETO želi vsem članom, prijateljem in znancem NAŠ DOM - SAN JUSTO Optica “ A g ü e r o 99 PAVLE NOVAK ml. in RÜBEN HOCK voščita vesel Božič in srečno Novo leto 1986 ! Se priporočata rojakom v novem lokalu nasproti bolnišnice Instituto Haedo. Rivadavia 15036 Ramos Mejia ■ BBBBBBBBBBBBBBBBBBB.BaaaaaBBBBBBBBaBBBBBBBBBaBaBaBBi MBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B B 1 SPLOŠNO MIZARSTVO IGNACIJ GROHAR In sinovi želijo odjemalcem in vsem rojakom blagoslovljen Božič in srečno Novo leto : Božičnega veselja in sreče v novem letu 1985 Vam želi Rep. de Chile 3036 San Justo T. E. 651-3452 STAN D METAL S. A. ENTRE RIOS 3763 SAN JUSTO Blagoslovljene praznike Gospodovega rojstva in srečno Novo leto 1986 želi PAVLE NOVAK POPRAVILA IN PRODAJA HLADILNIH APARATOV Cerrito 2245 T. E. 651-1036 Lomas del Mirador Vesele praznike rojstva Gospodovega lip želijo 11 BAJDA S.B.L. IMm\ PARKET i Im Benavente 3245 - Villa Nueva Tel. 261627 (5521) Mendoza Vsem rojakom obilo božičnega veselja in Marijinega varstva v Novem letu želi ANTON PODRŽAJ Industrijsko metalurgično podjetje in montiranje strojev Neuquén 565 T. E. 768-4595 VILLA BALLESTER DR. ANDREJ FINK ODVETNIK Zapuščinske zadeve, zasebnopravni spori, posvetovanja, zastopanja, delovna razmerja, uradni prevajavec za slovenščino (traductor publico) T non “A’> Torek, četrtek Larrea 929, pritličje , . o on T. E. 84-2163 - Capital Federal ... Veliko božjega blagoslova ob božičnih praznikih in mnogo uspehov v Novem letu 1986 želi vsem rojakom C A C E S SLOVENSKO KERAMIČNO PODJETJE Pedro Molina 140 - San José - Guaymallén - MENDOZA aBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB! ti K. V Slovenskem domu v Carapachayu bo: v nedeljo, 22. decembra, ob 11: SV. MAŠA, nato pa bo skupno družinsko kosilo. Na sv. večer oh 24 ho POLNOČNA SV. MAŠA z ljudskim petjem* Po maši pa bo za vse navzoče brezplačna božična napitnica* V soboto 28. decembra ob 21 bo v Domu VEČERJA carapachayske družine in prijateljev kot poslovitev starega leta z veselim družabnim programom in žrebanjem dobitkov. Prisrčno vabljeni! OPTIKA — FOTOGRAFIJA — URARNA LIPUŠČEK želi vsem rojakom blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto 1986! Almafuerte 3559 T. E- 651-3047 San Justo Blagoslova in milosti polne božične praznike želi vsem odjemalcem in rojakom B I V E G R » MIZARSKA DELAVNICA Ignacij Grohar in sinovi Rep. de Chile 3036 T. E, 651-3452 SAN JUSTO iBBBBBBBBBBBBBBBBI BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB, «BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB .L Blagoslovljene božične praznike in milosti polno poro leto ŽELE VSEM ROJAKOM V ARGENTINI VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi DR. VITAL AŠIČ advokat . _ j •„ rn Av. Centenario 144, Tueumàn 1561 7. nad prs^ 50 nad„ pis. 5-6 San Isidro Capital Federal - Tel. 46-9440 • 743.3945 Torek, sreda od 17. do 19. ure ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ure [ Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto 1986 želita S ■ ■ M. in Đ. Loboda ZAVAROVANJE VSEH VRST vsak dan od 11 do 11.30 Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 Buenos Aires tel. 312-2127 Srečne božične praznike in uspehov v novem letu 1986 želi FRANCE JARC & Cia. ELEKTRIČNI MATERIAL ZA INDUSTRIJO Av. Ader 3295 Munro ■ Ti ! š OSKAR PREGELJ in sinovi ■ ■ IZDELAVA KUHINJSKIH OPREM : : 5 ■ : voščijo vsem rojakom blagoslovljen Božič in srečo v Novem letu : 1 i a a II I a a aa a BI aa a a a ■ a a a ■ a a-a a a a o a ■ n ■ s ■ □ a a ■ a a a a a a a * ■ aa a a aa a a a na a a* ani a aa a aa a a a aia a a a aan a a a a Bi Bilka n aaaai IZDELAVA POHIŠTVA PO NAROČILU BRATJE URBANČ Ginebra 87 Tel. 248-4603 Banfield želijo vsem rojakom blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto! Santiago Plaul 1629 Lanus Oeste Blagoslovljen božič in veliko sreče v novem letu želi vsem Slovencem MARINO DEKLEVA Industrias DEMA Cnel. Vidal 3602/10 T. E. 242-2047 R. de Escalada Textiles Kosančič S. A. želi vsem rojakom blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! Gral. Lynch 2569 San Justo H. Yrigoyen 2510 San Justo Ramón Falcon 2624 Flores RAMOS MEJIA Stanovanje z 2 ali 3 sobami, novo in svetlo, z balkonom; odlična lega, stalna garaža. Prodaja lastnik: 65-2149-6233. Od ponedeljka do petka od 9.—12. in 15. -18. ure. Vsem Slovencem želijo blagoslovljene božične praznike in srečo, uspeh in zadovoljstvo v letu 1986 F. TRILER /— S. MEHLE — M. MEHLE TRI ME S. R. L. INDUSTRIJSKA MEHANIKA ZLATO REZERVO bi morala imeti vsaka naša družina, A 100.-, A 200,- ali A 300.-, kolikor pač kdo zmore. SLOGA kot zadružna finančna ustanova z več kot 30-letno prakso dobro ve, kako je taka rezerva važna za vsako družino, pa tudi za posameznika. Ker vemo, da niso lahki časi za hranjenje, smo se odločili, da vsakemu, ki si želi ustvariti potrebno rezervo isto podvojimo tako, da članu v primeru potrebe damo hitro posojilo, brez garanta, za še enkrat toliko kolikor je on imel rezerve vložene pri nas, do A 300.-. Običajna osebna posojila so seveda še naprej na razpolago, a z enim ali več poroki. Obresti tako na naložbe, kot za posojila so pri nas ugodnejše kot drugod. Premislite in odločite se! Podrobnejše informacije v naši osrednji pisarni Bmé. Mitre 97 - Ramos Mejia, tel. 658-6574 in 654-6438 ali pa v naših podružnicah: San Martin, v Slovenskem domu; Slovenska vas — Lands, v Hladnikovem domu; Castelar-Morón, na Slovenski Pristavi. V SLOGI JE MOČ! BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1986! DR. KATICA CUKJATI ODVETNICA Roque Saenz Pena 3245 (Višina Prov. Unidas 250) Lomas del Mirador V delavnikih od 17 do 20 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem rojakom v Argentini in drugod po svetu Oblak hnos. S. A. Almafuerte 3868 San Justo ESL0VENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 6 9-9503 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Central (B) kranqueo pagajdo Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Ćoncesićn N9 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N® 299831 KREDITNA ZADREGA MUTUAL S L D G A Z O. Z. SLOGA Bmé. Mitre 97 Tel. 658-6574 in 654-6438 RAMOS MEJIA Prisrčno voščita svojim članom ter prijateljem v Argentini, zdomstvu ter zamejstvu srečne in blagoslovljene božične praznike in v NOVEM LETU 1986 obilo veselja, miru in zdravja ter vsega dobrega! Naročnina Svobodne Slovenije za L 1985: Za Argentino A 5.30, pri pošiljanju po pošti A 6,00; Združ. države in Kanada pri poSiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. T ALLERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNTO OS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215 Današnja božična» povečana številka našega lista je zadnja v letošnjem letu. Prihodnja bo izšla 2. januarja 86. Pisarna in knjižnica Zedinjene Slovenije bosta zaprti od 26. decembra 85 do 13. januarja 1986. POČITNIŠKI DOM DR. HANŽELICA potrebuje za Slovenski dom v Miramaru OSKRBNIKA. Interesenti naj pokličejo telefonsko na štev. 629-3016, kjer bodo dobili podrobne informacije. Blagoslove ob prazniku Kristusovega rojstva in srečo v Novem letu Selita vsem Slovencem Božo in Branko Šabič Izdelava industrijskih vzmeti Los Matreros 3862 Villa Leon - Ituzaingó Blagoslovljene božične praznike in, srečno ter miru polno leto 1986 vsem Slovencem po svetu želi: ■ tr v- . Herman Zupan s. a. - Papelera del Sur s. a,