S SEJE PREDSEDSTVA OK SZDL
Vedeti, kaj z amandmaji in kaj z novo ustavo!
Dnevni red 18. seje predsedstva občinske konference SZDL, ki je bila 20. febmarja, tok^at ni bil obsežen. Obravnavali so predlog pobud in sklepov sekcijske razprave o drobnem gospodarstvu ter ga z drobnimi popravki sprejeli. Predlog zaključkov smo že v celoti objavili v prejšnji številki Naše skupnosti.
Še več razprave so člani pred-sedstva in vabljeni na tej seji na-menili delovnemu osnutku amandmajev k slovenski ustavi. Delovni osnutek je pripravila skupščinska komisija za ustavna vprašanja in jih predložila zborom skupščine SR Slovenije, ki bodo v mesecu marcu 1989 določili be-sedilo osnutka za javno razpravo. Prav zato je na tej seji sodeloval tudi vodja skupine delegatov naše občine za zbor občin skupščine SR Slovenije Dušan Dolinar.
Veliko razpravljalcev je v raz-
pravi reklo, da so od delovnega osnutka amandmajev k slovenski ustavi vcč pričakovali, i>e 2lasti pa to, da bodo upoštevane in v amandmaje smiselno vgrajene pripombe, ki so bile dane v raz-pravah o amandmajih k zvezni ustavi. Koncentracija moči repu-blike je iz teh amandmajev očitna, to pa je prav tisto, kar smo očitali federaciji. Pričakovati je bilo, da bodo z amandmaji predlagane tudi spremembe v delegatskem si-stemu v vsej njeni delegatski pira-midi, da bi dosegli večjo učinko-
vitost. Konfercnce dclegacij ne delujejo, njihovi vodje postajajo vse bolj stalni delegati. Tudi dele-gatsko delovanjc v zborih republi-ške skupščine tako ne more več naprej, delegati že kar vse po vrsti glasujejo na mnenje izvršnega sveta skupščine SRS. Mnenje raz-pravljalcev je bilo tudi, da bi mo-rali amandmaji prispevati k zmanjšanju šievila zakonov, na primer prav za področje planira-nja pa napovedujejo prav na-sprotno. Bili so izraženi tudi po-misleki glede družbenopolitičnih zborov in številčne obsežnosti predsedstva SRS. Krajevne skup-nosti amandmaji ne obravnavajo in seveda še marsikaj drugega ne. Eden od razpravljalcev je pouda-ril, da moramo na amandmaje gledati kot dopolnilo k ustavi in ne kot spremembo ustave. Zato moramo v razpravi natančno ve-deti, kaj bomo spremenili z do-poinili in kaj bomo ohranili za kasneje, ko bomo napisali novo ustavo.
»Mi v naši občini in Ljubljani bi morali še posebej obravnavati in se poglobiti v problematiko krajevne skupnosti, občine in me-sta,« je bilo tudi rečeno v raz-pravi. Glede na to, da moramo v Ljubljani nujno izdelaii analizo komunalnega sisterna in številne nejasnosti razčistiti ter stvari po-staviti na pravo mesto, je ugoto-vilo še več razpravljalcev, lahko pričakujemo, da bo naše težišče v javni razpravi o osnutku amand-majev v prihodnje prav tu, na teh vprašanjih.
S. G.