Savinjski vestnik CELJE; 16. avgusta 1952 "Glasilo osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-okolice in šoštanja LETO v., STEV. 33 — CENA 6 DIN Ureja ixrednìéki odbor. Odgoromi urednik Tone Maslo. Naslov uredniitva: Celje, Titxw trg 1. Poitni predal 123. Telefon 7. Cekomi miun it. 620-1-90322-12 pri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju. Četrtletna naročnina 75, poUetna 15#, •eloletna 300 din. Savinjski reetnik izhaja vsako soboto. OB I. GASILSKEM FESTIVALU V LJUBLJANI Gasilska organizacija je močan člen v izgradnji in obrambi naše domovine Ijični lepaki, ki jih je izdelal grafik fpin, vabijo na Gasilski festival, ki bo dneh 16. in 17. avgusta v Ljubljani, fjamen festivala je, da z množično ležbo prostovoljnega gasilstva, disci- iiiranim in strumnim izvajanjem vseh dstopov in dostojnim zadržanjem član- ica pokažemo moč, udarnost in pri- ravljenost ter politično zrelost sloven- џда gasilca-prostovoljca. Priprave so teku tega leta in tudi že prej poka- le, da prostovoljno gasilstvo lahko s jjcim velikim nastopom dostojno mani- gstira svoje naloge ter pokaže pravo ,jßbino prostovoljnosti, gasilske disci- pline in močne zavesti, kar vse zago- n^lja pomoč tistim, ki so je zaradi fletnentarnih nesreč potrebni. S stro- kovnim znanjem, ki si ga prostovoljno Ijsilsfro stalno širi zlasti po ustanovitvi ■j^lske zveze LRS, hočemo pokazati ^ovnim ljudem, da smo v stanju oču- ^ dobrine in bogastvo, ki ga s svojim фт ustvarjamo, seveda če tesno so- {elujejo z njim. Tudi Mestna gasilska zveza Celje je I maju priredila v čast festivala in v kviru proslav 500-letnice mesta Celja ^Gasilski teden« z obširnim programom. Џтеп tega tedna je bil predvsem po- pularizacija gasilstva in njihovih nalog led prebivalci. S predavanji, razstavo, ožarnovarnostnimi ogledi, tekmova- jem in javnimi vajami so gasilske or- anizacije opozarjale prebivalstvo, da o znalo preprečevati nevarnosti po- arov, v sili pa tudi nastale požare fííiejiti. S sodelovanjem dimnikarjev so lilo pregledana podstrešja, dimniki in \fuge naprave, ki lahko povzroče požar. ib tovarnah in naseljih so preizkusili M^arnovarnostne naprave, hidrante, шИпе aparate in orodje ter vplivali na ^tranitev pomanjkljivosti. Mestna ga- mska zveza je v tednu gasilstva izdala tvoj bilten in z izkupičkom od nabranih nseratov omogočila 150 gasilcem in ga- ilski godbi Tovarne emajlirane posode lastop na festivalu v Ljubljani. Člani n članice se pridno vadijo na dvorišču yiLO in bodo nastopili z vajami s se- dricami. Društva, včlanjena v Mestni gasilski ivezi, so zelo agilna. Dokaz temu so novozgrajeni gasilski domovi, kot v Ga- berju in Zagradu, v gradnji so pa še v Lokroucu in na Ostrožnem. Vsa društva so si nabavila lastna, prevozna sredstva in so dobro opremljena. Le cevi so pro- ilem in seveda s tem v zvezi finančna sredstva. Članstvo je dobro izvežbano in disciplinirano. Kot primer naj nave- iem člana gasilskega društva Ostrožno tov. Franca Gaberška, ki se je posebno izkazal ob priliki zadnjega požara na Ostrožnem, ko je iz že podirajočega go- rečega hleva rešil konja. Poveljstvo Mestne gasilske zveze je organiziralo požarnovarnostno službo »v mjem okolišu v času odsotnosti večine gasiiceu, ki bodo sodelovali na festivalu (ako, da je uvedlo v vsakem društvu dežurno službo, v primeru večjega po- шга bodo pa' priskočila na pomoč tudi industrijska gasilska društva, tako da je požarna varnost vsekakor zagotovljena. Za festival vlada med članstvom ve- liko zanimanje in že priprave govore, ia bo festival dobro uspel, ki bo učin- iiovito sredstvo za razgibanje društev, ilanstva in ostalega prebivalstva. Z našimi simboli in znaki na unifor- mah in praporih, predvsem pa z našim ielom pokažimo, da smo sodobni gasilci - čuvarji ljudskega premoženja naše ^alistične dežele. Dokažimo, da je ■ tovoljna gasilska organizacija, po- lajoč tradicije narodnoosvobodilne ''Orbe, močan člen v izgradnji boljše bo- ^čnosti naše domovine in močan člen " obrambi naše neodvisnosti. Na pomoč! J. K. 1 Sostaniîani gradijo planinski dom pod Plešivcem Planinsko drnštvo v Šoštanja građi skupaj sindikatom Usnjarne na št. Vidu pod Ple- mičem nov planinski dom, ki utegne zaradi Jvojega položaja ob avtomobilski cesti Šo- 'tanj—črna, ter na delitvi potov za Uršljo **ro, Smrekove in Tolsti vrh postati prav ^*bljiva izletniška točka za vse, ki si z vo- '•U žele skrajšati pot do hribov. Dom bo stal ^ višini 1180 metrov in bo kakih 14 kilometrov '^daljen od Šoštanja. I. I'laninski dom je pravzaprav že pod streho № tudi notranja dela lepo napredujejo. V V^m. bo prostora za 40 postelj, poleg tega ► bo še skupnih ležišč za 80 ljudi. Oskrb- ne bo s tekočo vodo in električno razsvet- 4*vo. Finančna sredstva za gradnjo doma fj^speva v glavnem sindikat Usnjarne, si- ■^' pa se vsa dela izvajajo prostovoljno. Mno- p ljubitelji planin uporabijo del svojega "nega dopusta za prostovoljno delo pri P* da bo dom pozimi prav tako vabljiv • poleti. Xacrte za skakalnico je izdelal 'nani ing. Bloudek iz Ljubljane, tipamo, J. ^odo dela pri ureditvi doma kot zgraditvi p^'^alnice gotova do jeseni, tako da bo dom kmalu lahko predan svojemu namenu j^^eselje vseh ljubiteljev gora in belega iz šaleške in Mežiške doline. Obiralci, pohtite — dozoreli ћтеЦ vas čaka! V Savinjski dolini bodo pričeli z obi- ranjem hmelja po 15. avgustu in to se- veda po zrelosti nasadov ter presoji po- sameznih hmeljarjev. Za obiralce hmelja je v času od 10. 8 do 10.9. odobrena polovična vožnja za III. razred brzih in potniških vlakov z vseh postaj na področju LR Slovenije in Hrvatskega Zagorja do postaj Pe- trovce, Zalee, Sempeter in Polzela. Ker velja polovična vožnja samo za nave- dene postaje, si morajo obiralci kupiti na odhodni postaji celo vozno karto do ene izmed teh postaj. Poleg vozne karte morajo obiralci zahtevati obrazec K-13, katerega izpolnijo in podpišejo, odhodnaj postaja ^a pa žigosa. Ta vozna kartd velja z obrazcem za brezplačen povra-' tek le tedaj, če občinski ljudski odbor, kjer je bil obiralec zaposlen, potrdi, da je obiral hmelj. Pri povratku pa mora obiralec hmelja dati žigosati obrazec na dotični postaji, do katere je bila ob pri- odhodu kupljena vozna karta. Vsi korist- niki znižane vožnje morajo imeti pri sebi tudi osebno izkaznico. Se nekaj nasvetov za obiralce. Hmelj mora biti lepo obran, brez vejic, listja in rjavega hmelja. Zato se mora slednji ločeno obirati, ker se s tem izboljša kvaliteta. Slabo obrani hmelj bodo po prevzemu ponovno prebrali, hmeljarju pa bodo odtegnili odgovarjajoči znesek za to delo. Zaradi tega je hmeljar tudi upravičen zahtevati od obiralca, ki je hmelj slabo obral, da ga ponovno pre- bere, če pa tega ne stori, mu lahko od- tegne pri škafu 2 do 8 din za prebiranje. To leto bodo prejeli obiralci hmelja pri celodnevni hrani 25 din od škafa, brez hrane pa 30 din. Hmeljarji bodo morali zlasti paziti pri sušenju hmelja ter ga sušiti pri tempe- raturi 45 stopinj do največ 50 stopinj C, ker bi sicer zažgali lupulin, ki mora biti svetlo rumene barve. Pri višjih tempe- raturah postane lupulin rjavkaste barve in izgubi na vrednosti. Za vse informacije se naj obračajo] tako hmeljarji kot obiralci na »Hmezad«] Žalec, številka telefona 22. | Proračunske ustanove morajo biti dosiedne pri izterjavi iastniti doliodicov Ko so pretekli teden na seji Sveta za gospodarstvo govorili o problemu pro- računa MLO, ki je zaradi nedoseganja planiranega družbenega dohodka močno prizadet, je bUo med drugim govora tudi o proračunskih ustanovah, ki imajo svoje dohodke. V razpravljanje je prišla ustanova, ki sicer ne spada v kompetenco Sveta za gospodarstvo, vendar je njen primer značilen in najbolj občuten. Celjska bolnica dobiva ogromne vsote za svojo družbeno koristno nalogo. Nihče ne trdi, da so predvidene vsote pre- visoke za to ustanovo, ki bo sčasoma morala dobivati še več, ker nam to na- rekuje skrb za zdravje delovnega člo- veka. Spričo teh nalog in važnosti, ki jo opravlja zdravstvo v današnjem času, si v bolnici premalo prizadevajo reali^ zirati lastne dohodke iz prepričanja, da ji proračunske vsote v celoti pripadajo in da temu ni oporekanja. To je pa škodljiv pojav, ki ga je treba odstraniti. Bolnica sprejema v zdravljenje poleg socialnih zavarovancev tudi privatnike, a večji del teh je na področju celjskega zaledja, tudi izven meja okoliškega okraja. Vsi ti bolniki oziroma njihovi redniki so dolžni plačati vse stroške, ki nastanejo z njihovim bivanjem v bolnici. Le-ti so torej vir lastnih do- hodkov bolnice, toda precej zanemar- jeni vir. Vodstvo bolnice se za izterjavo teh dohodkov oziroma poravnavo de- janskih stroškov ne zanima dovolj, jih prepušča, da se nabirajo v velike vsote in jih potem odlaga Svetu za zdravstvo. To je popolnoma napačno. Bolnica je ustanova z delavskim svetom in uprav- nim odborom, kako pride torej do tega, da nekdo drug rešuje njene finančne posle? Zaradi tega malomarnega odnosa do lastnih dohodkov se v prvi vrsti sla- bijo proračunska sredstva MLO. Z druge strani slabi tak pojav gmotno stanje bolnice same, ki bi si z lastnimi dohodki dvignila denarna sredstva. A tretja ne- pravilnost je v tem, da se s tako nedo- slednostjo okoriščajo neupravičeni do zdravljenja iz proračunskih sredstev. V današnjem času zavisi plačni fond in skratka vse gospodarstvo od doseže- nega delovnega učinka in rentabilnosti v podjetjih. So tudi primeri, ko nekateri delavci in' uslužbenci ne dobijo polne plače. Zakaj bi torej ravno bolnici da- jali izjemni položaj in jih varovali skrbi za dobro gospodarstvo? Popolnoma pravilen se mi zdi predlog gospodarskega sveta, ki pravi, da bi naj merilo za črpanje sredstev iz proračuna MLO bilo prizadevanje kolektiva bol- nice tudi v pogledu realizacije lastnih dohodkov. Seveda morebitno omejeva- nje ne sme iti na račun bolnikov, ki za morebitno brezbrižnost niso nič krivi. Res je dolžnost MLO, da daje, toda dolžnost bolnice je tudi, da štedi in ne samo troši. Štednja v bolnici bi našla hvaležno polje tudi v tem, da bi z mo- rebitnimi pregledi ugotavljala, če so po- samezni bolniki s potrdili o slabem pre- moženjskem stanju zares brez sredstev. Pripominjam, da se še vedno godijo nepravilnosti po naših ljudskih odborih v pogledu izdajanja tovrstnih potrdil. Bilo bi priporočljivo, da delavski svet bolnice o tem razpravlja. Ob 5oo-letnici Celja Kmetijsica razstava v Celju Kaj bi naj povedal za uvod? Pred- vsem to, da ne samo ljudje, ki se ba- vijo s kmetijstvom, temveč tudi čas, ki smo ga preživeli in v katerem živimo in zahteva svoje. Zahteva prikaz uspeha in dela našega kmetijstva, dviga naše vasi ter njene perspektive in revijo re- zultatov truda vloženega v zemljo. Za- radi tega se priključujem vsem tistim in ti so v prepričljivi večini, ki pozdrav- ljajo in z radovednostjo ter zanima- njem pričakujejo kmetijsko razstavo v Celju. Kmetijsko razstavo, ki bo v okvi- ru gospodarske razstave ob 500 letnici mesta Celja od 30. VIII. do 15. IX. 1952 na Mestni ekonomiji Lava pri Celju. Ze sam bežen pregled sodelujočih jamči za uspeh, ki bo nedvomno popoln, če bodo organizatorji, v kar ne dvomim, v polni meri doprinesli svoj delež. Med drugimi sodelujejo: Državna posestva, KDZ, KZ, OZZ, HMEZAD, Agrotehnika, Kmetijski magazin, Semenarna, Dru- štvo rejcev malih živali. Čebelarska društva. Gozdno gospodarstvo. Ribar- ska zadruga, Tovarna poljedelskih stro- jev Maribor, Tovarna poljedelskih stro- jev »Pobjeda« iz Petrovaradina, »Osječ- ka levaonica železa i tvornica strojeva Osjek«, Industrija motorjev Rakovnik, »Zadrugar« tovarna poljedelskih stro- jev iz Zemuna, »Proleter» tovarna po- ljedelskih strojev Leskovac, »Žarko Zre- njanin« tovarna poljedelskih strojev Vršac, Tovarna verig Lesce, Metalni za- vod »Tito« Skoplje, »Kreka« tovarna poljedelskih strojev Tuzla, »Aleksander Rankovič« tovarna motorjev Reka, Kmetijski magazin Ljubljana itd. Posebno bi poudaril sodelovanje pro- izvajalcev poljedelskih strojev, strojev brez katerih si sodobnega obdelovanja zemlje ne moremo zamisliti in ki so se- stavni del kmetijstva dvajsetega stolet- ja, da o kmetijstvu socialistične dežele sploh ne govorimo. Predvsem pa to, stroji so domači, jugoslovanski proizvod, ki po kvaliteti ne zaostajajo za inozem- skimi in jih v gotovih ozirih celo pre- kašajo, ter smo tudi v tem pogledu sko- raj neodvisni od inozemstva. Končno bo pa brez predgovora kvaliteto strojev pokazala praktična demonstracija raz- stavljenih strojev 31. avgusta od 8 do 14, pod vodstvom strokovnjakov Tovar- ne poljedelskih strojev v Mariboru in Kmetijskega magazina Celje, kateri bo sledila razprava, na katero so povab- ljeni vsi, ki jim je razvoj kmetijstva pri srcu in ki se zanj zanimajo. Razstavi goveje živine, svinj in malih živali bo pridružen pregled razvoja hmeljarstva, drevesničarstva, vrtnarstva razstava umetnih gnojil, krmil in za- ščitnih sredstev vseh vrst. Prikazano bo delo Veterinarske bolnice kot je umetno oplojevanje živine in ravnanje z mo- dernimi veterinarskimi instrumenti. Poseben prostor bo posvečen razvoju kmetijskega šolstva od osvoboditve do danes. Tudi vinske poizkušnje ne bo manjkalo, organiziralo jo bo Kmetijsko gospodarstvo Slov. Konjice. K vsemu temu pa še to, da bo na že- leznici 50% popust za obiskovalce raz- stave. Vrnili smo se trikrat udarni v petek zjutraj se je vrnila Prva celjska srednješolska mladinska delovna brigada »Dušana Finžgarja«, ki je de- lala v Hercegovini na izgradnji proge in ceste Konjic—Jablanica. Brigada je štela 83 zdravih in močnih fantov iz Celja, Murske Sobote in Slovenj Gradca. Ko smo 6. julija zjutraj prišli v Ostro- žac, so nas lepo sprejeli člani Glavnega štaba mladinskih delovnih brigad in nas takoj odpeljali v naše taborišče Rasad- nik, ki je eno izmed najlepših na celot- nem gradilišču. Tu smo se nastanili pod šotorom med sadovnjaki v prelepi do- lini Neretve. Brigadirji so bili navdu- šeni nad pokrajino. Takoj smo pričeli z urejevanjem našega naselja. Nekateri so kopali jame za odpadke in jarek okrog šotora, drugi pa so delali igrišče za odbojko, košarko in druge prostore za atletiko. V bližini našega taborišča smo imeli odličen prostor za kopanje. Neretva je tu sicer zelo bistra in ne- varna, toda poleg šotora je v razdalji kakih štirideset metrov tekel stranski odliv, v katerem je bila voda mirna, čista in globoka. Tu smo si napravili skakalnico in gol za vaterpolo. 7. julija je brigada začela delati na najvažnejšem objektu poleg hidrocen- trale v Jablanici, na izgradnji viadukta v vasi Ribići blizu Ostrošca. Izkopavali smo gramoz in ga prevažali z vagončki na razdalji petsto metrov ter betonirali nosilne stebre viadukta. To so mogočni stebri, ki bodo po dograditvi visoki od 15 do 42 metrov. Gradnja teh stebrov je zelo precizna, ker bodo kasneje več kot 35 metrov pod zemljo, ko bo tiste kraje zalilo veliko Neretljansko jezero. Tu je naša brigada opravila 15.600 de- lovnih ur v vrednosti okrog 400.000 din. Dnevno normo smo presegali od 10 do 110 odstotkov, kar je zeio lep uspeh, ker , je delo pri izkopavanju in prevažanju ! grsirlOza z vzpenjačo ter betoniranju i zelo naporno. Toda trdna volja brigade je bila, da se vrne v Celje udarna. Od- ločili smo se, da hočemo častno pred- stavljati celjsko mladino med mladino iz ostalih republik, ki je delala na istem gradilišču. Tu so delali Cazinci, Cakov- čani, Sarajevčani in drugi. Po dolini Neretve se je med brnenjem strojev razlegala slovenska pesem. Ropotanje vagončkov, udarjanje lopat, škripanje samokolnic se je razlegalo daleč v do- lino Neretve. Rjava telesa, ožgana od sonca, so se upogibala, mišice so se na- penjale ... Sef gradilišča inž. Ilič mi je nekega dne pristopil in z zadovoljstvom dejal: »Druže komandante, vaši momci su valjani i dobro rade. Mi imamo naše zlato — našu omladinu, koja si sama stvara sretniji i ljepši život.« Po napor- nem sedemurnem delu je sledilo dobro kosilo. Ves svoj prosti čas smo izrabili za kopanje, spanje in fizkulturne igre. Imeli smo dva atletska dvoboja s Cako- vačko in Kranjsko brigado. Kranjčane smo premagali, s Cakovčani pa smo imeli enako število točk. Lepi rezultati so bili doseženi v skoku v višino, teku na 1000 in 100 metrov, metu krogle in v skokih v daljino. V našem taborišču sta bili samo dve brigadi: Cakovačka in naša. S sosednjo brigado smo se dobro razumeli; prirejali smo skupne prireditve za proslavo 22. in 27. julija — dnevov vstaj slovenskega in hrvatskega naroda, skupno smo pri- rejali družabne večere in plese, se skup- no veselili njihovih in naših delovnih uspehov. Hrana je bila dobra in kvalitetna. Sadje smo dobivali skoraj vsak dan. Od začetka so nam delili češnje, kasneje hruške, jabolka, dinje, lubenice, slive in fige. 19. julija smo si ogledali gradilišče hidrocentrale na Jablanici. To je eden največjih objektov naše petletke. Tu dela okrog SOC naših najboljših inženir- jev specialistov. Res, mogočna in smela zamisel naših strokovnjakov! Vsa hidro- centrala bo zgrajena pod zemljo v skali. Ob sotočju reke Neretve in Rame se gradi ogromen jez, ki bo visok 84 me- trov. Za jezom bo nastalo 36 kilometrov dolgo Neretljansko jezero, ki bo zalilo vso dolino Neretve od Konjica do Rame. Od jeza vodi skozi hrib 2 kilometra dolg predor, po katerem bo tekla voda iz jezera v padcu 120 metrov na ogrom- na turbinska kolesa. Premer turbinske osi bo znašal 2 metra. V velikanski pod- zemski dvorani pri Jablanici bodo mon- tirali generatorje. Podzemska dvorana, imenovana »Strojara«, je dolga 120, ši- roka 40 in visoka 36 metrov. Ko človek zagleda ta gigant, mu stopi pred oči silna moč in volja našega delovnega človeka, ki skoraj s primitivnimi sred- stvi ustvarja tako velikanske objekte, ki so redki v visoko razvitih industrij- skih deželah. Življenje v brigadi je bilo zelo pestro. Delovni uspehi so bili iz dneva v dan večji. Kot priznanje za našo marljivost in discipliniranost pri delu nas je Glav- ni štab mladinskih delovnih brigad na izgradnji proge Konjic—Jablanica pro- glasil za trikrat udarno brigado, kar je dober uspeh na enomesečni delovni akciji. Izpolnili smo svojo obveznost, ki smo si jo postavili na naši brigadni konferenci, ko smo napovedali tekmo- vanje ostalim brigadam na našem gra- dilišču v čast VI. kongresa KPJ. Naj- boljše brigadirje, ki so se posebno iz- kazali pri delu, je Glavni štab nagradil s tem, da jim je podelil naslove udar- nikov in pohvaljenih. Ti mladinci so ponos naše brigade. Med udarniki in pohvaljenimi so: Debeljak Marjan in Farič Franc iz Murske Sobote, Kolar Marjan, Ledinek Miha in Urše j Miha iz Slovenj Gradca, Fric Vlado, Kučuk Rade, Stojan Andrej, Sruk Vlado iz Celja in drugi. S pomočjo Mestnega ko- miteta LIvîS Ceije in glavnega štaba j€ štab brigade organiziral vrnitev preko morja. Tako smo si ogledali lepi Mostar, Kardeljevo in večji del jadranske obale. Napravili smo veliko turo, na kateri smo veliko videli in spoznali mnogo nam doslej neznanih krajev. Saj smo prepotovali večji del Bosne in Herce- govine ter Hrvatske: od Doboja preko Zenice, Sarajeva, Konjica, Mostarja, Kardeljeva, Makarske, Splita, Šibenika in Reke. Vsem nam se bodo močno vtis- nile v spomin lepote Neretljanske doline in našega Jadrana. Veliko brigadirjev je bilo med nami, ki so prvič videli morje. Vsak izmed nas, ki smo bili na tej delovni akciji, bo ohranil najlepše spo- mine. Vrnili smo se z zavestjo, da smo izpolnili svojo dolžnost do naše skup- nosti in dali svoj majhen delež pri mo- gočni graditvi naše lepše bodočnosti — pri graditvi socializma v naši domovini. Višekruna Piljo. stran 2. • »SAVINJSKI VESTNIK«. dne 16. avgusta 1952 Stev. vi Pogovor z dopisniki in sodeIavci Letos je »Savinjskemu vestniku« uspe- lo pridobiti že kar lepo vrsto dopisnikov. V Celju jih je že približno 25, ki se redno oglašajo. V celjski okolici jih tudi 12 kar pridno dopisuje, medtem ko je v šoštanjskem okraju stanje najslabše, saj se redno oglašata le dva dopisnika. Poleg teh dopisnikov, ki jih smatramo že za stalne, se od časa do časa oglašajo tudi drugi. Uredništvo želi imeti z dopisniki tesen stik, da bi na ta način omogočili lažje pisanje in da bi vsaj približno vedeli, kaj in kako naj pišejo. V povezavi z uredništvom naj bi izvedeli za naše želje in tudi težave, ki jih večkrat ima- mo pri priobčevanju njihovih dopisov. Seveda bi bilo najbolje, da bi se dopis- niki in sodelavci večkrat sestali ter se pogovorili o vseh vprašanjih, ki zani- majo njih in nas obenem, prav tako bi bilo zaželeno, da bi bili z dopisniki v stalnih pismenih stikih. Ker pa je to zvezano s precejšnjimi stroški in izgubo časa, se bo uredništvo pogovorilo s svo- jimi dopisniki in sodelavci na ta način. Najprej hočemo poudariti, da bo naš list kot glasilo Fronte izpolnil svojo na- logo le tedaj, če bodo v listu sodelovali tudi funkcionarji. Cim več frontovcev bo sodelovalo pri listu, med njimi se- veda tudi čim več naših vodilnih tova- rišev, tem bolj bo lahko list veren odraz dela in naporov naših množičnih orga- nizacij, ljudskih odborv ter delovnih ljudi sploh. Edino tako bo list odraz naše stvarnosti, ki je povezana s pestrim življenjem v naših mestih, trgih in vaseh. V prvi vrsti je potrebno spregovoriti o tem, kaj in kako dopisovati v naš list. Dopisi, ki jih prejemamo, nam nareku- jejo, da je potrebno njihovo vsebino usmerjati in najti način, da se z do- pisniki večkrat porazgovorimo o njiho- vem pisanju. Mnenja smo, naj se dopi- suje predvsem iz tovarn in podjetij, iz kmetijskih zadrug, iz množičnih orga- nizacij, zdravstvenih in drugih ustanov, iz šol, iz športnih organizacij in podobno. Seveda ne gre, da bi pisali kar si bodi. Dopisi in članki naj bi bili nekakšna šola za nas vse, zato naj bodo pisani splošno. Izogibajmo se samih ugotav- ljanj. V dopisu naj bo zajeto neko tehtno vprašanje, ki ga naj dopisnik obdela v zgoščeni obliki. Le tako bodo dopisi življenjski in zanimivi. Ker izhaja list enkrat tedensko, se večkrat zgodi, da moramo preobširne dopise, ki so večkrat opremljeni z nepotrebnimi uvodi in za- ključki, skrajšati. Manj važne ali preveč osebne dopise, ki niso poučni in Vzgojni za ostale, pa sploh ne objavljamo. Zato naj nam naši dopisniki ne zamerijo, kajti zavedati se morajo, da je glavna naloga našega lista pomagati našim de- lovnim ljudem, spoznavati našo družbe- no stvarnost, jim dajati pobudo in na- svete pri njihovem delu v množičnih organizacijah in podjetjih, pri sodelo- vanju v ljudski oblasti, pri preobrazbi našega zaostalega kmetijstva, odkrivati napake in pomanjkljivosti in pomagati le-te odpraviti. Zato naj bodo dopisi pisani v tem smislu, naj bodo življenj- ski, ne predolgi (največ dve tipkani strani) in dostavljeni uredništvu naj- kasneje vsako sredo. Ce bodo dopisi od- govarjali tem pogojem, bodo zanesljivo objavljeni. S takimi dopisi bo list svojo agitacijsko in mobilizacijsko vlogo dobro izpolnil, hkrati pa bo postal pester in zanimiv. Tudi manj važne dogodke iz raznih krajev bomo v listu registrirali, v kolikor bo prostor na razpolago, zato vam priporočamo, da take dogodke opi- šete v kratki zgoščeni obliki. S tem nam boste prikrajšali dosti časa, ki ga pora- bimo za skrajševanje teh novic. Naša želja bi bila, da dobivamo čim- več dopisov in člankov iz najrazličnej- ših področij naše dejavnosti in iz naj- različnejših krajev našega območja. Vprašanje, ki ga presodite za tehtno (važno za delo in življenje pri vas) in vredno, da o njem spregovorimo v na- šem listu, napišite preprosto, kakor bi o njem govorili s svojim tovarišem. Prav tako si ne delajte skrbi zaradi slov- ničnih napak ali pisave; zadostuje, da je dopis čitljiv in podpisan s polnim imenom in priimkom ter z označbo točnega naslova. Kajti nepodpisani do- pisi romajo v koš. Nobenemu našemu sotrudniku ne želimo odmerjati dolžine prispevka, ker bi to ne bilo pravilno. Vendar naj vedo vsi — i sotrudniki i bralci — da je naš cilj objavljati čim krajše, čimbolj tehtne in tudi čimbolj razumljive prispevke. Kljub temu, da je naš list v letošnjem letu napravil korak naprej v pridobiva- nju novih dopisnikov, kar se pozitivno kaže tudi v samem listu, so še kraji, kjer se dopisnik javi le nekajkrat na leto ali pa dopisnikov sploh nimajo. Kar cela vrsta jih je: Petrovce, Zalee, Pol- zela, Šempeter v Savinjski dolini, Sent- jurij pri Celju, Laško, Planina, Kozje, Slivnica pri Celju, Dobrna in Dramlje. V šoštanjskem okraju naj bi se okrajni frontni odbor bolj pobrigal za organiza- cijo dopisniškega omrežja, kajti dva do- pisnika nikakor ne moreta zajeti vsega, kar bi bilo vredno, da najde mesta v našem listu. Prav tako tudi sindikalne podružnice v Celju in okolici so doslej storile bore malo, da bi o njihovem delu preko našega lista izvedeli tudi drugi ljudje. Za danes dovolj. Našim stalnim do- pisnikom in sodelavcem želimo kar naj- več uspeha pri delu. Dopisnike iz oko- lice pa pozivamo, da se zglase v našem uredništvu vselej, kadar jih pot zanese v Celje. Pri nas bodo dobili potrebna navodila za pisanje, obenem pa bodo dvignili honorar za priobčene članke. Ostalim bomo honorar nakazali ob kon- cu leta. Tam, kjer še nimajo dopisnika, naj bi frontni odbor ali sindikalna po- družnica iz svoje srede izbrala tovariša, ki bo dopisoval v naš list. Tako bodo naši delovni ljudje izvedeli še marsikaj zanimivega in poučnega, list bo pa po- stal še bolj pester in privlačen. Uredništvo. Obrtniki se kljub ugodnim pogojem branijo sprejeti vajence Od 400 obrtnikov je 20 prijav — 15 strok vajencev sploh nima — Za zidarski in tesarski poklic ni interesentov Pri Mestni obrtni zbornici se je se- stala komisija z nalogo, da pomaga pri vključevanju doraščajoče mladine v obrtne poklice. Prijavljenih interesentov, ki se žele izučiti obrtnega poklica, stanujočih v mestu in najbližji okolici, je 127 (brez interesentov za trgovsko stroko). Od tega je 69 mladink in 58 mladincev. Torej 11 žensk več kot moških. Vajence je pa iskalo le 20 obrtnikov, čeprav ima- mo v mestu nad 400 privatnih obrtnih delavnic. Ugotovljeno je, da 15 strok, med njimi optika, galvanizacija, pasa- štvo, dežnikarstvo, sedlarstvo in foto- grafska stroka (izvzemši družbeni sektor) sploh nimajo vajencev. Obrtniki iz teh kritičnih strok večinoma imajo pogoje za izučevanje vajencev in je njihov iz- govor na pomanjkanje materiala in na druge razloge ničev. Zdi se nam, da gre v teh primerih bolj za strah pred kon- kurenco. Ne izključujemo pa možnosti, da gre tudi za zgolj spekulativne na- mene. Najnovejši predpisi o vajencih dajejo ljudskim odborom možnost, da pripra- vijo posamezne obrtnike in državne obrtne obrate za sprejem vajencev v uk. In tako je tudi komisija ravnala in ugotovila 39 primerov, kjer bodo mo- rali obrtniki sprejeti vajence. Ugotovili so tudi, da imajo posamezni obrtniki (strokovno dobro poznani moj- stri) pretesne in neprimerne lokale, da bi mogli sprejeti vajence. To Velja zlasti za nekatere šivilje, n. pr. Jost Nada, Bo- govič in Pilih Dora delajo v stanovanju. Tudi urarji imajo z ozirom na svoje delo pretesne in pretemne lokale. Na drugi strani pa imajo nekateri obrtniki naravnost razkošne in z ozirom na šte- vilo zaposlenih prevelike lokale. Tistim obrtnikom, ki so po strokovnosti dobro znani ter voljni sprejeti vajence, bo vsekakor treba omogočiti boljše in večje lokale. In končno je ugotovljeno, da tudi starši ne posvečajo dovolj pažnje pri izbiri poklicev svojih otrok. Primer, da se je od 127 prijavljenih izjavilo 55 in- teresentov za krojaško in šiviljsko stro- ko, kaže, da starši ne upoštevajo dovolj splošnih potreb. Značilno je tudi, da se od 58 fantov, ki iščejo učna mesta, niti eden ni prijavil za učenje zidarske ali tesarske stroke, čeprav je za te poklice veliko povpraševanje in tudi dobro so plačani. Na razpolago imamo 20 učnih mest iz teh dveh strok in po dosedanjih prijavah bodo ostala ta mesta večinoma prazna. To je le bežen pregled trenutnega stanja, ki nam mnogo pove. Obrtna zbornica bo v tej smeri morala vsekakor zavzeti odločno stališče do tistih, ki se neupravičeno branijo vajencev. T. J. DELOVNI KOLEKTIV USNJARNE V SLOV. KONJICAH naj sam prepreči diktaturo direktoric Po gospodarskih uspehih lahko tovar- no usnja »Konus« v Slovenskih Konjicah pAtavimo v vrsto tistih slovenskih pod- jetij, ki presegajo družbeni plan proiz- vodnje in akumulacije, ki razvijajo in izboljšujejo proizvodnjo. Tako je delov- ni kolektiv tovarne usnja ustvaril v prvem polletju letošnjega leta nekaj de- setin milijonov več dohodkov, kot je bilo predvideno, tako da bodo te dni lahko razdelili tudi precejšnjo vsoto dobička. Istočasno moramo zabeležiti, da je prav v kolektivu usnjarne v Konjicah zelo malo demokracije, da je je vedno manj, oziroma da se vedno bolj uve- ljavlja diktatura direktorja Franca Za- vašnika. Direktor Zavašnik se je svoj čas zelo boril za ureditev razmer v to- varni oziroma v vseh Konjicah, vendar je pri mnogih stvareh zašel na napačna pota. Oglejmo si nekaj stvari, ki ne bi smele biti. Direktor ima preveč oster nastop, ki se je izražal najhuje v primerih, ko so nekateri ljudje kritizirali njegovo delo. Taki ljudje so potem bili kaznovani ali celo odpuščeni, čeprav niso zakrivili nič hudega. Tako je bil Bretoncelj odpuščen, ker je povedal, da ima direktor ugodno- sti pri industrijskem magazinu, odpoved je dobil delavec ekonomije Grašič, ker je govoril, da je vozil neke vreče pše- nice na dom nabavljača Marguča (po- zneje ga bomo še imenovali), Ozebkova je dobila odpoved predvsem zato, ker v tovarniški brivnici ni dala prednosti direktorjevi ženi. Istočasno pa niso bili odpuščeni nemčurka Anita Senveter ali klerikalec Selih, kar je zahtevala par- tijska organizacija. Selih je bil kasneje imenovan celo za šefa mezdnega od- delka. Člani Partije so tudi zahtevali, da direktor zamenja sekretarja podjetja Štruca in komercialnega direktorja Hu- meka, ki sta oba povezana z znanim rovarjem arhidiakonom Tovornikom in sta tudi oba aktivna cerkvena pevca. Prav tako direktor ni sprejel kritike članov Partije, ker je na velikonočni ponedeljek, ko so vsi delali, odpeljal svojo družino na dom na Gorenjsko. Zaradi takega nastopa direktorja so se ga pričeli mnogi bati, ker so se bali za službe. Največ odraza pa je imelo to pri delavskem svetu. Tako pravijo člani upravnega odbora, da direktor sam sestavlja dnevne rede zasedanj, sam govori na zasedanjih in tudi pretežno sam daje predloge. Krivda je sicer tu na vseh članih delavskega sve- ta, ker niso znali ali upali uveljaviti svojih pravic in dolžnosti, ki so jih prevzeli ob izvolitvi, vendar, če upošte- vamo, da so naši delavski sveti še mladi in šele prevzemajo posle od direktorjev in višjih gospodarskih združenj, bi bila prva naloga prav na direktorju, da po- maga na vse načine, da se uveljavi de- lavski svet. Podobno je tudi s sindikalno podruž- nico, ki je v glavnem le na papirju. Tako n. pr. večina članov kolektiva sploh ne ve, kdo je predsednik sindi- kalne podružnice. Govore tudi tu, da je novega predsednika postavil direktor sam, ko je prejšnji predsednik zbolel, in tako dalje. O HIŠAH IN DRUGIH STVAREH Med kolektivom usnjarne in tudi iz- ven njega Jcroži mnogo govoric tudi o tem, da direktor gradi hišo ob Bohinj- skem jezeru, ki stane najmanj poldrug milijon dinarjev (direktor je imel doslej le 7070 din prejemkov mesečno). Pred- vsem moramo omeniti, da je kupoval les po raznih krajih Štajerske, ga tu dal žagati in vozil v Bohinj. Direktor je kupil od tovarne tudi motorno kolo (750 ccm) za okrog 30.000 din, medtem ko je svojega prodal za preko 100.000 dinarjev. Očitajo mu tudi, da je brez vprašanja odpeljal v KZ Tuhinj Kamniku precej usnja, za katerega zadruga plačala 240.000 din, itd. ^ Še več stvari očitajo člani kolektiv, dosedanjemu nabavi jaču in vodji meti^ Marguču, ki ga je doslej direktor šči^ Marguč je bil prekupčevalec že ргс. vojno, med vojno nemški žandar, ^ vojni pa je špekuliral naprej, zara* česar je bil leta 1947 obsojen na leto d^j zapora in zaplembo večine premoženj, (posestva). Ta Marguč se je leta 19^ zaposlil pri »Konusu« in danes prijadral že tako daleč, da je lahko kupil v Celj^ dvonadstropno hišo (Zidanškova 23) зкц, paj s sestro za 500.000 din, da je ^ ovinku za sramotno ceno okrog 2Q.^ dinarjev kupil svoj nekdanji poltovoruj avto od tovarne itd., prekupčeval z žj. vino, obdeluje pa s sestro tudi še po. sestvo z 10 ha zemlje, za katero plaÇj zelo malo davka in najemnine. Partijsijj organizacija podjetja je že nekajkrat zahtevala, da se Marguč odpusti, pQ, sebno še, ker je z ženo neomejeno Ijeval v menzi, kjer so bile često иЦ. dene tudi razne st^íarr (radio, namij^ prti, salame itd.), vendar je uspela šei^ ta mesec izposlovati odpoved. Mimogrede povedano se druži z 4 rektorjem tudi upravnik ekonomijt Pirnovar, ki mu je dajal vino po nižjj ceni, potem mehanik Erjavec, ki tu(i¡ gradi hišo v Konjicah (v tovarni jj kupil tudi fotelje), poleg tega pa upravnik zadružnih podjetij, bivši ok«. patorjev sodelavec, predsednik OF , Konjicah in obenem še privatni brivec s tremi ljudmi — Šuc, ki gotovo nç spada na tak položaj. Posebno hudo je pri tej zadevi to, da direktor kritike s strani partijske or- ganizacije ni pravilno sprejel. Tako se je na naslednjem zasedanju delavskega sveta znašal nad kritiki, jih imenoma pozival, kaj imajo čez njega, ker ji¡¡ daje lepe plače (on torej!) itd. Istočas« je poudarjal svoje pravice odpuščanja, premeščanja in sprejemanja ter po- udarjal potrebo discipline. Kritike je mimogrede imenoval »klapo«, dva med njimi, mojstra Kavčiča in delavca Lan- gerholca pa je takoj dal premestiti na drugo, slabše delo. Vsekakor bi bilo v tovarni usnja v Konjicah treba več odločnosti delovnega kolektiva, ki po zakonu o delavskih svetih sam upravlja podjetje in daje naloge direktorju. Prav te besede — delavsko upravljanje in pa socialistična demokracija — bo treba v Konjicah zapisati z debelimi črkami, da jih bodo videli vsi — in tudi vsi sodelovali çtî upravljanju podjetja in reševanju vseh vprašanj. —ko Važno za naše naročnike! Ce nam naročnine za leto 1952 še niste nakazali, storite to čimprej! S tem si boste prihranili ne- potrebne stroške opomina, nam pa boste z rednim nakazo- vanjem olajšali poslovanje! Uprava »Savinjskega vestnika« PRVO МЕШ - NATO PA... Se se najdejo duhovniki, ki so pre- živeli zadnjih deset let v popolni temi. Eden takšnih je tudi dekan v Sp. Rečici ob Savinji g. Požar Alfonz. Pri njem se pač res ni nič spremenilo. 2e v stari Jugoslaviji je kazal so- vražno stališče do delovnega ljudstva. S prižnice je izlival nebroj »besed« na komuniste, na ljudi sploh. Seveda to svoje delovanje (mržnjo!) opravičuje s tem, da je bila takrat takšna navada, da je duhovščina s prižnice vodila borbo proti »komunizmu«. Toda to je bilo takrat! Ali je danes kaj drugače pri njem? Leto 1942 in pozneje je bilo zanj zelo »plodovito«. Ko je živel za okupacijske dobe »preganjan« v Stični, je pod okri- ljem belogardistov in škofa Rozmana v miru pripravljal pridige za poznejše čase ali kot sam pravi »za satanove čase«. Predvideval je, da bo cerkev iz- gubila posvetno oblast, zato se je za borbo proti novi oblasti tem bolj pri- pravil. V teh letih je napisal številne pridige, ki jih pridiga še danes — po- mislite — še danes! Po vseh teh spre- membah, ki so nastale v družbeni ure- ditvi pri nas, pa g. Požar še vedno tava v temi in pridiga, pridiga same stare pridige. Toda v pridigah ne govori o veri, kaj ta njemu mar; pač pa se spušča v druge »posvetne reči«. Neverjetno »skrb« posveča mladini — zanjo se zelo boji. »V današnjih divjih časih, ko te od vseh strani obdaja pohujšanje in greh,« je govoril 8. decembra 1946 in 1951 na shodu Marijine družbe v Rečici ob Sa- vinji, »kdor ima oči, mora spoznati z grozo, da slabše kakor zdaj zastran mladih ljudi skoraj ne more biti več.« ' »Uboga« mladina, ker nimaš več tako »skrbnih« očetov. Toda o tej »skrbi« vedo ljudje marsikaj povedati. Zveza slovenskih žena iz Clewelanda v Ame- riki se je obrnila na župni urad v Re- čici ob Savinji s prošnjo za sporočilo, kdo bi razdelil pakete, ki jih je organi- zacija poslala slovenskim otrokom. Go- spod Požar je »čisto pozabil« na organi- zacijo Rdečega križa pri nas in se je kar sam ponudil. Ko je dobil pakete, jih je delil »svojim otrokom« (tistim, ki še niso bili pohujšani!?). Pravijo, da je delil po načelu: Prvo meni — nato pa tebi, če še kaj ostane! In njegove pridige? Kaj pravi v njih? Ko govori o »najbridkejših dneh svo- jega življenja«, pravi: »Naše osebe so nič (s tem se strinjamo, g. dekan), lahko nas uničujete, nas prezirate, če vam je to drago, storite nam s tem le najlepšo uslugo, pomagate nam do krone mu- čeništva.« (Spisal v Stični 29. 6.1942 — pridigal v Kokarju 29. 6.1946 ob 10. uri.) Toda po šestih letih g. Požar še ni ne mučenik, niti krone nima na sebi. Pač pa ima na sebi nekaj drugega: utajo dohodkov! Sam priznava, da je imel v lanskem letu 66.605 dinarjev osebnih dohodkov, od katerih bi moral plačati 4,7 % davka, kar bi zneslo le 3130 din, toda, ker je rabil za sebe nekaj več denarja, ker so »grozni davki«, je prijavil Upravi za dohodke v Šoštanju le 30.000 dinarjev osebnih dohodkov. Tudi pri cerkvenih dohodkih si je »pomagal« na ta način in prijavil le 35.000 din, sam pa pravi, da je imel 77.244 din dohodkov. Tako je utajil le 78 jurčkov. Pa tudi dohodkov nadarbinskega posestva ni prijavil, »ker to ni smatral za potrebno«. »V čudnih časih smo« (sedaj se prito- žuje na te čase, kjer lahko utaji denar, podvržen davku, čase, v katerih se mu zelo dobro godi — seveda krone še nima!) je dejal na shodu Marijine druž- be dne 4. 4. 1952 (letos — da ne bo po- mote!), ko je molil boga: »Pomnoži nam vero.« Toda v tem nagovoru v Rečici ob Sa- vinji je povedal nekaj nad vse zanimi- vega, kar si je vredno zapomniti. »In prav nič se ne čudim,« je dejal, »da dandanes toliko ljudi, ki niso bili nikdar trdni v veri, isto čisto izgube ... in pri tem se jim godi nadvse dobro, saj uživajo nebesa na zemlji, kar jim poželi trebuh (dekanov vulgarni izraz za želodec!) si lahko privoščijo ... obla- čijo se kakor svoj čas grofi in knezi v najboljše blago, imajo na razpolago vse zabave, ki si jih želijo, skratka, ne more se jim goditi boljše, kakor se jim.« To so besede gospoda dekana. Ni mu všeč, da se pri nas življenje delovnih ljudi zboljšuje. Rad bi nazaj tiste čase, ko je le peščica ljudi lahko uživala »nebesa na zemlji«, dočim je nebroj ljudi hodilo »s trebuhom za kruhom«, dekan pa mu drugega ni dal, kot božji blagoslov, ki mu ni prinesel kruha. Toda kolo zgodovine gre naprej svojo pot, dekan g. Požar pa tega ne vidi in še vedno tava v temi, še kar naprej goni lajno iz leta 1942 ... Otvoritev nove píaninsite postojanke na Smotiorju nad Laškim v nedeljo dopoldne bo Planinsko društvo Laško otvorilo svoj novi planinski dom na Šmohorju nad Laškim. Med Savinjo in Bečiško dolino pri Laškem se vleče od Savinje proti Mrzlici veriga hri- bov. Približno na sredi njih stoji Šmohor (784 m) s starodavno cerkvico in nad 300 let starimi lipami. Okoli 500 m vzhodno je novi planinski dom, na sončni travnati pla- noti s krasnim razgledom proti jugu na Laško in zasavsko gričevje preko aolenj jancev, na drugo stran pa na Savinjsko dolino, Pohorje in Savinjske Alpe. Šmohor je lahko dostopna izletna točka iz Laškega mimo Malšeka po lepi gozdni poti — pravi planinski promenadi, ali pa skozi prijazno planinsko vas Slivno. Iz Laškega se pride do doma v dveh urah počasne hoje. Druga pota so iz Celja skozi Košnico ali iz Tremarja od mlina pri viaduktu po senčni markirani poti ob severni strani Malica, da- lje iz Petrove skozi Liboje, iz Žalca skozi Zabukovco in iz Prebolda. Šmohor je tudi prehodna točka z Mrzlice in Kala na Laško, približno sredi pota, na vsako stran dve uri hoje. Na Šmohorju so krasni sprehodi po sonč- nih travnikih in senčnih gozdovih, pozimi pa lepa smučišča. Dom je zgrajen v kmečkem slogu, deloma s kamnom, deloma lesen. Je velika stavba, krita s salonitno opeko. V visokem pritličju ima eno veliko in eno malo obednico, obe opremljeni s pohištvom v spodnještajerskem slovenskem kmečkem slogu z veliko kmečko pečjo. Tu je tudi velika kuhinja s stranskimi prostori. Spodaj so lepe zračne kleti, pro- stor za shrambo, pralnica in velika spalnica s 6 posteljami. V mansardi je sedem sob s po dvema in več posteljami, v podstrešju pa bo skupno ležišče za 50 oseb. V vseh pro- storih je napeljana električna razsvetljava. Dom je začasno oskrbljen z vodo kapnieo, ki se zbira v rezervoarju, zgrajenem po načrtih bivšega Higienskega zavoda v Ljubljani. Dru- štvo ima v načrtu zgraditi vodovod stu- denčnice. Pred vojno v Laškem ni bilo samostojnega planinskega društva ampak so bili laški pla- ninci včlanjeni v takratni Posavski podružni- ci Slovenskega planinskega društva v Zida- nem mostu. Ustanovili so si poseben odsefc ki je leta 1929 otvoril prvo planinsko posto- janko na Šmohorju. To je bila lesena koč« pri cerkvi, last sosednega posestnika in j" jo imela podružnica v najemu za 20 le'' Kmalu se je pokazalo, da koča ne zadostuje potrebam razvijajočega se planinstva. Zato laški odsek že leta 1936 sklenil postaviti nOV planinski dom, ki bi naj odgovarjal zahte- vam planincev, smučarjev in drugih oddib* potrebnih ljudi. Maja 1940 so laški planinci zasadili pr*^ lopate na stavbišču in položili temeljni ka- men današnjemu planinskemu domu. Лојп' je prekinila delo že v začetku gradbe. P* vojni so v Laškem ustanovili samostojno pia* ninsko društvo, ki je nadaljevalo delo in p dovršilo. Delno je dom oskrbovan že od j*' seni 1950. Društvo je pri svojem prizadevanju vaio vso podporo naše ljudske oblasti, p"' sebno okraja Celje-okolica ter Planinske zv«; ze Slovenije, množičnih organizacij, v pr** vrsti pa sindikalne podružnice Rudnika L»' ško, podjetij in članstva. Dom bo oskrbovan preko celega leta in nudil obiskovalcem dobro hrano_i^n pijai" ter snažna prenočišča po zmeinih cenai; Člani sindikatov imajo običajni sindikal** popust 409Ć v času sezone in 60% izven s«' zone od cen penziona pri bivanju najma>'J 5 dni. Planinsko društvo Laško vabi vse prij*' telje prirode, da se udeležijo v čim večje* številu otvoritvene proslave dne 17. avgiis** ter s tem pokažejo, da znajo ceniti napor* Planinskega društva Laško. Zveze z vlaki so ugodne: prihod iz sm^^' Zidani most ob 7 zjutraj, iz smeri Celje G zJRtraj^, odhod iz Laškega ob pol 4 P*' poldne in ob pol 9 zvečer proti ZadaneH'* mostu, proti Celju pa ob 4 popoldne in * 9 zvečer. Kdor namerava priti prejSnji veêer, n*^ javi prihod z dopisnico Plaiünskema dro štvu Laik«;V"-- .4,' Stev. 33 : »SAVINJSKI VESTNIK«. dne 16. avgusta 1952 Stran S. Kmetje, posejte čim več oljne repice! Ce se pelješ v začetku meseca majaj po naši lepi slovenski zemlji, nehote za- čudeno gledaš po njivah, na katerih cvete rastlina rumene barve. Na Go- renjskem, po Dolenjskem, na Štajer- skem, povsod se oziraš za temi lepimi rumenimi njivami in če vprašaš soseda, kaj je to, dobiš odgovor: to je oljna repica. To rastlino ne sejemo samo pri nas, ampak po vsej Evropi. Seme oljne repice je surovina za izdelavo jedilnega in tehničnega olja. Predvsem se to olje uporablja v tehnične svrhe za izdelavo oljnatih barv in lakov. Seme oljne re- pice vsebuje okoli 30 odstotkov maščobe, zato se naša država trudi, da jo sami pridelamo čimveč, ker si na ta način prihranimo mnogo deviz za uvoz te su- rovine. V Sloveniji imamo tri moderno oprem- ljene tovarne, ki predelujejo repično seme. Zaradi izredne potrošnje tehničnih olj se tovarne trudijo z raznimi ugod- nostmi in z visokimi cenami pridobiti kmetovalce, da sejejo oljno repico. Od tega ima v prvi vrsti korist pridelovalec, potrošnik in neposredno tudi država. Uspeh tega prizadevanja je viden. Vsa- ko leto se namreč posejejo vedno večje površine z oljno repico, tako da se ob dobri letini v Sloveniji pridela do 2000 iton oljne repice. Zmogljivost naših to- varn za predelavo in povpraševanje po tehničnih oljih pa je mnogo večje. Zato se tovarne po svojih organizatorjih tru- dijo, da kmetje še bolj razširijo in uve- dejo umno pridelovanje te oljne rast- line. Z vsako novo setveno kulturo pa je začetek vedno trd. Tako je bilo tudi pred mnogimi leti s setvijo oljne repice. Led je bil kmalu prebit. Napredni kmetje so kmalu izračunali vrednost pridelka in so začeli sejati repico kot važno dopolnilno rastlino vsako leto na večji površini. Poznam umnega in zelo naprednega kmeta v Zgornji Savinjski dolini, ki vsako leto pridela od 300 do 500 kg oljne repice. On pravi takole: »Vsako leto dosežem hektarski donos od 1200 do 1500 kg, kakršna je pač letina. Da do- sežem to količino, je treba zemljo pra- vilno obdelati. Repico je treba posejati v dobro pognojeno zemljo in ob pravem času. Pravilen čas za setev je od 15. av- gusta do 15. septembra. V tem času po- sejana repica napravi že v jeseni dobre korenine in močne nastavke, da spo- mladi znova bujno raste in taka repica vedno dobro obrodi. Zima repici na- vadno ne škoduje. Močvirnata zemlja ni primerna za setev oljne repice. Re- pico je treba v jeseni okopati z okopal- nikom, da se jo razredči, ker pregosto posejana ne obrodi v dovoljni meri. Zelo zgodaj spomladi je treba repico po- novno okopati z okopalnikom, jo opleti ter pognojiti z umetnim gnojilom, naj- bolje s superfosfatom. Repico je treba pravočasno požeti, da se stroki ne od- pirajo in seme ne razsiplje po njivi. Repica ne črpa zemljo, nasprotno, zemljo celo ohrani in jo izboljšuje. Ko požanjem oljno repico, imam na isti njivi še en pridelek in to repo, peso ali kako drugo strnišnico. Izračunal sem, da je repica za krompirjem najbolj do- nosna rastlina. Prvi večji dohodek, ki ga prejmem iz mojega posestva, je prodaja oljne re- pice. Vsako leto napravim s kmetijsko zadrugo pogodbo, na podlagi katere prejmem denar ali olje v zameno za pridelano oljno repico. Zame je oljna repica važna in donosna rastlina in jo bom tudi v bodoče vedno sejal.« Tako je povedal ta napredni kmet in takih je danes že veliko. ' Naloga splošnih kmetijskih zadrug paj je, da ob vsaki priliki pojasnjujejo kme-; tovalcem vrednost gojenja oljne repicej jo ob žetvi odkupijo ali pa zamenjajo? za olje. Da bi pa tovarne olja moglei vsaj približno računati na višino pri-' delka oljne repice, je potrebno, da kme- tijske zadruge vodijo sezname pridelo- valcev in z njimi napravijo ustrezne pogodbe. Zato kmetje, posejte to leto čimveč oljne repice, obdelajte jo pravilno, ker to bo v vašo korist, kakor tudi v korist našega celotnega gospodarstva. SESTANEK CELJSKIH FRONTOVCEV Frontovci iz terenov mesta Celja ter za- stopniki društev, so imeli v ponedeljek pri Mestnem odboru OF sestanek. Na sestanku so sklenili, s propagando doseči čim večjo udeležbo Celjanov na izletu »Svobode« v Trbovljah 24. avgusta. Iz Celja bo v Tr- bovlje na dan izleta vozil poseben vlak. Udeleženci bodo na posebnem vlaku imeli 75% popusta pri voznini. Vozili bodo tudi avtobusi in tovarniški kamioni. Na sestanku se je razpravljalo še o čim lepši proslavi 10-letnice ustanovitve jugoslovanske morna- rice v Celju, katera bo 10. septembra. Do- ločen je bil za izvedbo proslave iniciativni odbor iz članov Fronte in društev. Organi- zirana bo tudi pomorska razstava v slikah, ki bo namenjena v prvi vrsti našim pio- nirjem, pa tudi odraslim. TRADICIONALNA REVIJA OBLAČIL Z ZABAVNIM IN UMETNIŠKIM PROGRAMOM MESTNO GLEDALIŠČE CELJE 30. avgusta ob 18 in 20,30 L septembra ob 16,30, 18,30 in 20,30 POSKUS POŽIGA v ZAVODNI V ponedeljek ob 23.40 so bili alarmirani gasilci. Ogenj je nastal v hiši posestnika Benuča v ZaivoHni. Zgorel je balkon na zadnji strani hiše, vnele so se tudi zavese na oknih v sobi. Gasilci so bili kmalu na licu mesta in preprečili, da se ni vnela hiša. V eni zadnjih noči je pri isti hiši pričela goreti drvarnica. Tudi takrat ko gasilci pre- prečili razširitev ognja. Izkazalo se je, da je obakrat poizkušal zažgati zlobnež, kate- remu je oblast že na sledu, škoda pri zad- njem poizkušenem požigu je cenjena na okrog 50.000 dinarjev. M. Č. DELOVNI KOLEKTIVI V POMOČ SLEPIM Nedavne je Tovarna emajlirane posode da- rovala slepim na področju MLO Celje in okoliškega okraja posode v vrednosti 10.000 din. Prav tako je tovarna odej iz Škofje vasi darovala 6 kg odrezkov v vrednosti 1200 din. Obema kolektivoma se upravni odbor po- družnice slepih v Celju iskreno zahvaljuje za to plemenito gesto sočutja in pomoči slepim. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V CELJU Podlesnik Ivan je v Cementarni v Trbov- ljah vzel s stroja za sušenje premoga 24.977 dinarjev vreden pogonski jermen. Jermen je razrezal in skril, da bi ga pozneje od- nesel, kar pa se mu ni posrečilo. Okrožno sodišče ga je obsodilo na 3 mesece zapora. Cenjeni potrošniki jih dobijo v naši poslovalnici, trgovska podjetja pa jib naročijo s popustom v podjetju TOVARNA PERILA CELJE Ali že imaš zbrane dokumente za izdajo nove delavne knjižice? Te dni pričenja Posredovalnica za delo v Celju z zamenjavo starih delovnih knjižic. Vsak delavec in uslužbenec, profesor ali zdravnik je dolžan, da si priskrbi verodostojne dokaze o svoji opravljeni delovni dobi. Za starejše de- lavce in nameščence bodo komisije za- htevale razna potrdila od republiške Uprave za socialno zavarovanje, ki po- seduje nekaj arhiva od bivših okrožnih uradov. Vsakdo, ki je v službi ali ki kako drugače hoče iskati pravice, ki iz- virajo iz delovnega razmerja, mora skrbno v svojem lastnem interesu po- iskati in predložiti vsa možna uradna dokazila o prejšnjih zaposlitvah. Le v izjemnih primerih bodo posamezniki lahko dokazovali s pričami svojo delov- no dobo, to pa le takrat, ko bo komisija spoznala in ugotovila, da je primer tak- šen, ki ga drugače ni mogoče obravna- vati. Poudarjamo, da so dokazovanja delovne dobe, ki so jih delavci ali usluž- benci izvršili zaradi prevedbe pri so- diščih ali okrajnih ljudskih odborih na podlagi izjav prič, ne morejo vzeti kot verodostojni dokaz. Take listine bodo morale komisije ponovno proučiti in od- predlagatelja zahtevati dopolnilne do- kaze. Zakaj je potrebno tako natančno in zanesljivo dokazati prejšnje službe? Zato, ker bo v bodoče delavec ali usluž- benec le na podlagi nove delovne knji- žice iskal in prejemal pokojnino in druge pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Večja podjetja so že imenovala komi- sije. Ugotovili pa smo, da razna manjša zlasti občinska podjetja še nimajo po- stavljenih komisij, delavci, zaposleni v teh obrtnih delavnicah, pa še niso pri- čeli zbirati dokumente. V smislu navo- dila republiških organov je dolžno sle- herno državno kot zadružno podjetje, ne glede na število zaposlenih, imenovati komisijo za izdajo delovnih knjižic. Za imenovanje in delo komisije je odgovo- ren poslovodja dotičnega obrata. Neurejeni delavski dokumenti so vir nereda, težav in krivic za delavce, kar je v veliko škodo ne samo njim, temveč tudi našemu gospodarstvu. Zato naj vsak posameznik, zlasti pa komisije v podjetjih, storijo vse, da bodo nove de- lovne knjižice čim popolnejše. Iz Celja ... v Novi vasi pri Celju je postalo že dokaj drugače, toda pomanj- kljivosti je še vedno dovolj Prejšnje leto smo tožili, da je Nova vas ie vedno prava vas, čeprav spada pod lepo mesto Celje, ker pač še vedno nima urejenih cest in ker še vedno nima vodovoda. V te- ku zadnjega leta je pa postalo drugače: po- ložene so bile vodovodne cevi in že priteka zdrava voda do nekaterih hiš, v kratkem je bodo deležne vse. Upamo, da pridejo v krat- kem tudi ceste in ulice na vrsto, da bodo neplavalci le rešeni skrbi, da bi se zgolj za- radi luž in mlakuž morali naučiti plavati. Zdravstvena ekipa Krajevnega odbora RK Nova vas je odkrila na svojem področju ne- kaj prav žalostnih primerov stanovanjske •n socialne stiske. Mestna občina skrbi za lepo in zdravo lice v svojem središču, lepo in priporočljivo bi bilo, da bi to svojo skrb prenesla še malo na obrobna naselja. To bi »e bilo samo lepo, marveč iz socialnih in zdravstvenih ozirov tudi silno koristno in potrebno. Da je to, kar človek doživi v hiši Nova Vas št. 58, ki je občinska last, mogoče, je kar težko verjeti. V hiši, ki ima prostora Pravzaprav samo za dve družini, jih stannje kar 6 z več ko 30 družinskimi člani. Samih otrok je v hiši 24. Stanovanjski prostori so »najhni. Neka družina z 9 člani ima na raz- polago samo sobo in kuhinjo. Posledica tega i^, da v sobi ni prostora za najnujnejše po- hištvo, tako na primer ne za mizo in po- stelje. Otroci morajo spati po tleh, jedo pa Po stopnišču, če je lepo, odneso svoje krož- nike kar pod milo nebo. Druga družina dveh *lanov ima za svoje stanovanje sobico, ki 'neri komaj okoli 6 m' površine. Л' tem tes- J^cm prostoru je dnevna soba s spalnico in kuhinjo. .I^a v tako stisnjenih razmerah ni mogoče *iti misliti na znosen red in snago, je ra- zumljivo. Mrčesa je raznovrstnega dovolj in **č ko dovolj. Razmere v hiši rie delajo **sti niti stanovalcem, niti mestu, zdravje Mladega rodu pa trpi. .Lepa in moderno urejena je celjska otroška ?*lnišnica, nelepo je pa njeno smetišče, na **tero odmetavajo tik ob cesti strežniki raz- * Odpadke vate in obvez, da se pasejo po muhe in drug mrčes in nato raznašajo v*"" nesnago na vse strani. *eliko vlogo igra tudi po Novi vasi demon alkohol. Že ob popoldnevih merijo pod nje- govim vplivom razni njegovi sužnji ceste in ulice, še več jih je pa takih, ki to delajo ponoči. Da je tudi dosti nepriglašenih in nezaželenih nočnih koncertov, je tudi žalost- no dejstvo. Od alkohola izčrpani in demo- ralizirani možje pa trkajo na vrata Zavoda za socialno zavarovanje in prosijo za pri- znanje invalidske rente, češ da ne morejo delati, čeprav še niso stari 55 let in še tudi nimajo 35 let delovne dobe. Kdo bo začel proti splošno razpaslemu po- pivanju in zapravljanju časa, denarja, zdrav- , ja, blagostanja in družinske sreče in miru ; neizprosno borbo? Zamisliti se je treba v ! ta problem! »Toti list« ugotavlja, da sedaj še tega nima nihče v načrtu, ker rastejo nasprotno gostilne kakor gobe po dežju. To dejstvo ponazorja s posrečeno skico. Ali mo- ra res tako biti? Otrok je v Novi vasi veliko, igrišča pa še nimajo nobenega. Pod otroško bolnišnico je prav prikladen travnik, na katerem bi se dalo urediti lepo igrišče. Kdor bo to vpra- šanje reševal, naj bo otrokom naklonjen in jim da ter privošči, kar največ more. A. M. NEPOZABNI DESETDNEVNI IZLET PIO- NIRJEV TRETJE ČETRTI Terenski odbor OF tretje ietrti je or^nl- ziral desetdnevni izlet pionirjev v planine. Pohoda se je udeležilo 12 fantkov od 9 do 15 let. Na svoji poti so obiskali Mozirske planine, odtod so preko Smrekovca odšli na Raduho. Od tu so se napotili v Logarsko dolino, kjer so ostali en dan in obiskali Okrešelj in Kamniško sedlo. Na Korošici so ostali dva dni in se povzpeli na Ojstrico. Planjavo in druge vrhove. Med njimi so si* ogledali planinski cvetličnjak na Gorišičih.! S Korošice so šli na Presedljaj, nato ntu Kamniško Bistrico. Od tu so se spustili ▼ Kamnik, katerega so si dobro ogledali, t« tem pa še Ljubljano in od tod so se polni nepozabnih spominov vmiü v Celje. Ves ta izlet je podprla terenska organizacija OF, malenkostni prispevki pionirjev samih pa sot namenjeiki za drmge izlete v prihodnos^.j IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V CELJU Pri okrajnem sodišču se je zagovarjal dr. Jančič Ivan, župnik v Šempetru v Savinjski dolini. Letos v spomladi so časopisi poročali, da je dr. Jančič kljub uredbi, da upravljajo pokopališča krajevni ljudski odbori, samo- lastno upravljal pokopališče v Šempetru da- lje, ne oziraje se na to uredbo. Pri tem je, kakor mu je stranka bila povolji, sam od- ločal, kje bo kdo pokopan. Za prostore na pokopališču je pobiral visoke, naravnost ode- ruško pristojbine, saj je dr. Jančič daleč na okoli znan kot nenasitljiv grabež. Od nekaterih strank je zahteval za grobove tudi firnež, ki ga je potreboval za pleskanje zvonika šempetrske cerkve in z njimi skle- pal zaradi dobave fimeža pismene pogodbe. V svoji premetenosti seveda ni pozabil pri- pisati, da je bila obveza sklenjena prosto- voljno. Njegov postopek je bil vse prej kot pošten. Zaradi njegove visoke starosti in sla- bega zdravstvenega stanja mu je sodišče pri- sodilo 16.000 din denarne kazni. — Jože Go- minšek je septembra 1949 vstopil v Kme- tijsko delovno zadrugo »Sloga« v Grižah. Njegova žena Jožefa Gominšek si je posto- poma prilastila okoli 6 arov zemljišča, last omenjene zadruge. To zemljišče je bilo za- sajeno z mladimi kostanjevimi in hrastovimi drevesci. Gominškova je na tem zemljišču posekala večje število zasajenih drevesc in s tem velik del mladega gozdnega nasada uničila. Obsojena je bila na 2 meseca za- pora. — K posestniku Jerneju Kunstn v Grajski vasi pri Preboldu so prišli julija 1951 organi Poverjeništva za finance OLO Celje-okolica zaradi izterjatve davkov. Kunst se je organom komisije zoperstavil in dva člana komisije dejansko napadel ter osuval. Zaradi Kunstovega nastopa niso mogli uradni organi izvršiti transferacije zarubljenih predmetov. Jernej Kunst je bil obsojen na 2 meseca zapora. — 21 dni zapora je dobila Amalija Rženičnik, ker je v Točilnici št. 2 v Celju vzela žepno uro, vredno 8000 din, Francu Vidoviču. — Anton Ferme iz Prekope pri Vranskem je dobil 1 leto zapora zaradi nemoralnega dejanja nad neko, še ne 14 let staro deklico. — K Brečko Ainaliji v Mač- kovcu, občina Št. Rupert nad Laškim, so 28. marca 1951 prišli člani ekipe od okraj- nega podjetja »Živinoodknp« Celje, da bi pri njej izvršili prisilen odkup enega vola. ker ni zadostila oddaji mesa. Brečkova jih je zmerjala z ravbarji. cigani, ušivci itd. Ob- sojena je bila na 2500 dinarjev denarne kazni ter pogojno za dobo 1 leta. N-EKAJ BESED O FILATELIJI Filatelija ni igračkanje, kot to morda ne- kateri mislijo, saj širi duhovno obzorje vsa- kega filatelista, saj se v znamkah skriva, oziroma odraža mnogo več, kot laik na po- gled opazi. Celje ima dva iilatelistična krožka v svo- jem društvu. V enem so člani, ki zbirajo žigosane, v drugem pa nezigosane znamke. Društvo prpravlja za proslavo 500-letnice Celja samostojne razstavo. Na pogled bodo dane vse znamke, ki so izšle v naši državi od osvoboditve do danes. Najboljše zbirke bodo nagrajene z darili. Imeli bodo tudi spo- minski fitetelietični žig, ki ko veljaven od začetka do konca razstave. K. F. Ob petstoletnici mesta Celja TRIBUNA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE Program olepševalnega društva v Celju ob priliki gospodarske razstave Propagandni odsek Olepševalnega društva v Celju je na svoji seji sklenil, da razpiše natečaj za najlepšo in naj- učinkovitejšo izložbo za čas Gospodar- ske razstave. Določili so tri nagrade. Prva nagrada je 15.000 din, druga 10.000 din, tretja 5.000 din. Ocenitev izložb bo izvedla tričlanska komisija, v kateri bodo arhitekt, predsednik Sveta za komunalne zadeve in en član Olepše- valnega društva. Sklicali bodo te dni tudi sestanek zastopnikov vseh podjetij in ustanov, na katerem se bodo pogovo- rili, kako najbolj olepšati mesto za čas proslave 500-letnice in ob priliki raz- stave. Predvideli so za čas razstave iz- lete v Šempeter na rimske izkopanine ter promenadne koncerte v mestnem parku in na Titovem trgu. Upravitelji in lastniki hiš naj do raz- stave uredijo in očistijo poslopja. Na- bavijo naj za hiše tudi nove, dostojne zastave, primerne velikosti, ker zastave, kakršne se izobešajo sedaj ob raznih slavnostnih prilikah, ne odgovarjajo več. Naše mesto mora ob dneh razstave, ko ga bodo posetili tudi tujci iz drugih krajev, v vseh ozirih dostojno izgledati. Olepševalno društvo, Celje Vsak prebivalec Celja mora sRrbetl za lepši Izgled mesta Uspehi, ki smo jih dosegli s »Tribuno«, so brez dvoma precejšnji. Dober poznavalec Celja, ki ima poleg tega še razvit čut opa- zovanja in smisel za estetiko, bo to potrdil. Tudi oni Celjani, ki s takimi lastnostmi niso obdarjeni v toliki meri opažajo, morda samo podzavestno, da se je zunanjost Celja v mnogočem spremenila na bolje. Zgrešeno bi bilo, če bi se z doseženimi uspehi hoteli zadovoljiti ali pa celo v svoji vnemi za olepšanje popustili ali celo pre- nehali, t. j. če ne bi pridobitve za olepšanje mesta še dalje gojili in vzdrževali. Starši in šola so v prvi vrsti dolžni podučiti mla- dino, da ne bo kvarila lepe zunanjosti mesta. Vandalizem odraslih, posebno pijanih, je tre- ba v kali in energično — eksemplarično — kaznovati in take primere objaviti v »Tri- buni« kot svarilo. Zato mora ostati »Tribuna« v lokalnem časopisu stalna konstruktivna rubrika, ne le do konca proslave 500-letnice Celja, temveč tudi pozneje. Celjani pa naj se jo pridno poslužujejo tako, da bomo v prvi vrsti gra- jali pomanjkljivosti in šele v drugi vrsti hvalili dosežene uspehe. Pri tem moramo biti dosledni, neizprosni in ne prizanesti niko- mur. Ni pa dovolj, da je pri tem zaintere- siran samo odbor »Olepševalnega društva«. Zainteresirani morajo biti poleg njega tudi njegovi člani, vsa podjetja, ustanove, društva, organizacije in vsak prebivalec Celja. V olepšavo spadajo nedvomno tudi pri- rodni nasadi ob Savinji, Voglajni in ostalih potokih, ki tečejo skozi mesto (vrba, jelša, akacija, pa tudi nekaj lepotičnega grmovja). Vidimo pa, da se za te nasade nihče ne zmeni. Drevje in grmovje v strugah rek in potokov raste po svoji volji. Visoke vode v preteklosti so izruvale velika debla, ki leže še sedaj križem v vodnih koritih. Pri tem nastajajo na obrežjih vdori, ki jih vode razširjajo, kar ograža obrežne parcele. V skrajni liniji ovira tako drevje visoke vode, ker zmanjšuje njihove odtočne zmožnosti. Pri ni/kih vodostajih, posebno poleti, vi- dimo, da tvorijo taka debla nekakšne je- zove, na katerih obvisi razna nesnaga, med drugimi poginjene mačke, psi, ribe in celo prašiči, kar povzroča ne le smrad, temveč tudi možnost razširjenja nalezljivih bolezni. Vse to daje mestu pečat provincializma, ne- urejenosti in nekulturnosti. Obstojajo zakonski predpisi, po katerih se morajo rečna in potočna korita vsaka 4 leta čistiti. Svrha tega čiščenja je izboljšati od- točne razmere vodotoka in zavarovati nje- gove brezine. Rečna policijska služba je po- verjena Vodnogospodarski upravi v Celju, ki pa zaradi svoje organizacijske oblike in pomanjkanja denarnih sredstev takih čiščenj ni v stanju izvršiti. Poleg tega pri tem čiščenju pridobljena drva nimajo skoraj no- bene kurilne vrednosti, kar je tudi vzrok, da so taka čiščenja neproduktivna. Zato je potrebno, da se merodajni faktorji v Celja sporazumejo in ugotove način, kako naj se to čiščenje izvrši, ker je z ozirom na manj- vrednost takih drv težko zainteresirati pri- vatnike, da bi tako čiščenje prevzeli. S takim čiščenjem se bodo ti nasadi po- mladili in prihodnjo pomlad bodo rečna ko- rita zopet obraščena z mladicami, ki bodo pognale iz starih korenin. Tako pomlajeno grmovje bo vsekakor v okras mesta in naj- bližje okolice. Seveda smo dolžni tako po- mlajene nasade tudi potem čuvati, da bodo res v okras. K čuvanju le teh bi morda prispevali tudi člani Ribarskega društva pri ribolovu, ki ne bi smeli dovoliti rezanja in lomljenja takih mladic in končno podjetje »Nasadi«. Tudi ostali prebivalci bi morali take nasade skrbno čuvati. Takega čiščenja so potrebna vsa potočna korita skozi Celje. Posebno pa je potrebno čiščenje Savinje ob levem bregu od izliva Ložnice do izliva Voglajne. Stare, debele in visoke vrbe tik nad prvim železniškim mo- stom sredi Savinje gotoVo niso v okr«s Celja. Če je Olepševalno društvo pred drugo svetovno vojno imelo pomisleke proti poseku teh debel, ker so tedaj bila lepša, košata in zelena, mislimo, da jih sedaj, ko so okle- ščena od bombnih eksplozij, ne bo več imelo. Poleg tega pa pri že itak slabih odtočnih razmerah Savinje taka debla že iz rečno- policijskih razlogov ne spadajo sredi korita, pa naj bi bila ne vem kako lepa in drago- cena. Dalje je nujno popraviti razbito beton- sko ograjo na Savinjskem nabrežju v odseka od Kapučinjskega da prvega železniškega mostu, ker je v zelo slabem stanja ter pre- povedati odlaganje odpadkov na levem bregu pod prvim železniškim mostom, kjer se na cesti ljudje ob deževnem vremenu pogre- zajo v vodo in blato do gležnjev, ker cestar še ni prišel na to, da bi prekopal te kupe, da bi se voda s ceste odtekala т Savinjo. Nujno je tudi popravilo bivšega Cangarje- vega skladišča na Savinjskem nabrežju, ki so ga svojčas /a silo popravili vojni ujetniki. Vidimo torej, da je nerešenih problemov, ki vplivajo na zunanjost Celja še veliko. Le-ti so manj ali bolj pomembni. Treba pa jih je vztrajno odkrivati in sicer tako, kot jih posameznik opaža in dojema. Tudi ma- lenkostne predloge je treba vzeti dobro- namerno in jih obravnavati, pa čeprav iz- gledajo nepomembni ali celo neizvršljivi. Za- to pozivamo Celjane, naj s predlogi za olep- šanje Celja prispevajo čimveč in s tem po- kažejo in dokažejo svojo kulturnost. Prihodnjič bomo nakazali tudi nekaj po- manjkljivosti, ki se nanašajo na notranjost lepo obnovljenih poslopij, ki so pa tudi pravtako izraz notranje kulture prebivalcev mesta. Zakaj je Savinja zopet čista? Savinjskemu vestniku sem ob začetku le- tošnje kopalne sezone v Savinji obljubil oči- ščeno in bistro Savinjo. Nikdo ni namreč hotel verjeti, da se po tolikih letih one- snaževanja Savinje še da kaj doseči zlasti pri rudniku Zabukovca in Usnjarni Šoštanj, ki sta glavna onesnaževalca Savinje v nje- nem zgornjem teku. Saj je že bila struga oziroma dno Savinje toliko onesnažena, da se je voda že v vstopu vanjo takoj skalila. Pozorni kopalci pa so že v začetku julija opazili bistrejšo Savinjo in množično ko- panje ob njenih bregovih je to dokazovalo. Zadnja številka Vašega tednika je to javno potrdila, da je Savinja takšna kot je bila nekdaj. Javnost se zanima, kako je prišlo do tak- šnega zboljšanja. Koncem junija 1952 je sa- nitarni inšpektor izdal rudniku Zabiikovca odločbo o očiščevanju sedimenta pri mokri separaciji premoga. Poleg sedanjih betonskih sedimentacijskih bazenov, iz katerih se spu- šča že delno očiščena voda je predlagal, da se uporabi potoček Artišnica kot sedimen- tacijski prostor za kal s tem da bi zgradili nekaj poizkusnih jezov oziroma pregrad. Di- rektor rudnika, tov. Pevec in vodja zuna- njega obrata, tov. Polak sta osvojila to od- ločbo ter vobče pokazala za vprašanje oči- ščenja Savinje polno razumevanja. Zlasti si je osebno prizadeval pri gradnji jezu Artišnice tov. Polak, ki je tudi sicer uvedel točno kon- trolo nad izpuščanjem odpadnih vod. Naprava se je pokazala za uspešno in v Savinjo odteka sedaj skoro očiščena Artiš- nica. Zadnji naliv je očistil še strugo Sa- vinje tako, da se voda pri kopanju več ne kali. Ne bi tega opisoval, če ne bi bil uspeh pri tako majhni investiciji kot gradnji lese- nega jeza na potočku tako sijajen. Ponovno zopet izpričujem, da je možno izvesti še marsikatero asanacijo, le če se pokaže vse- stranska dobra volja ali drugače rečeno so- cialističen odnos do soljudi. Vodstvo rud- nika je to dokazalo. Za majhno vsoto 50.000 din so rešili problem onesnaževanja Savinje v rudnika Zabukovca. Ljudstvo pa uživa ob bregovih Savinje svoj počitek in si krepi zdravje za bodoče napore. 2elel bi, da bi to precitali predvsem oni, ki dalje onesnažujejo javne potoke in reke in da bi vsaj skušali odpraviti onesnaževanje po odplakah. Za vzgled naj jim služi rudnik Zabukovca. Di. Ivan Podpečan, sanitarni, inšpektor CELJSKI ŠOFERJI SE ORGANIZIRAJO . . . Da bi dosegli v okvira svoje strokovne in stanovske organizacije višje strokovno zna^ nje, bodo v nedeljo, dne 17. avgusta 1952 ustanovili šoferji okraja Celje-mesto in oko- lice na ustanovni skupščini, ki se vrši ob 9. ari ▼ sindikalnem domu, šlandrov trg 5-II. podružnico Združenja šoferjev in avto- mehanikov LES za navedena okraja. Ker se pojavlja vedno večja potreba po članstvu v navedeni organizaciji, pričaku- jemo, da se bodo vsi vozniki motornih vo- zil, tako šoferji kakoi* amaterji, udeležili na- vedene skupščine in se vsaj sedaj vpisali v podružnico, v kolikor tèga že doslej niso storili. Cafl. stran 4. j »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 16. avgusta 1952 Ste v. 33 Resnica o Oplotniku Iz Šeše Mnogim Savinjčanom, posebno pa celjskim advokatom je še sigurno dobro v spominu Oplotnik Franc iz Šešč pri Preboldu. V samih Seščah pa skoro ni hiše, katere on ne bi vpletel v vrsto svojih tožb in pravd v času stare Jugoslavije. Šeščani še dobro pomnijo tudi to, da je Oplotnik marsikatero pravdo dobil, saj je kot veleposestnik imel denar, korupcija pa je takrat cvetela in priče si je lahko kupil. \'edno in povsod je povdarjal, da ima kot veleposestnik in največji kmet v šeičah vsak čas pripravljenih »30.000 din« za pravde. Vzroke za pravdanje si je znal ustvariti na vse mogoče načine, od pravd za zemljo do škandala v vaški gostilni na pustni torek. Včasih se mu je pa žrtev tudi nepri- čakovano izmuznila. Takšen primer še nam danes rad pripoveduje vaščan Tonček. Do- godilo se je v žalski gostilni. Naš velepo- sestnik se je po kvartanju sporekel z omiz- jem in ker fizično ni imel uspeha, se je po- služil stare prakse. V vrvežu je izpraznil de- narnico, jo odvrgel, denar pa skril za te- lovnik ter pričel vpiti »primite tatu«. Takoj je zahteval intervencijo žandarjev, ki so vse prisotne z natakarico vred pregledali. Ker tu »ukradenega« denarja niso našli jim ni preostalo drugega kot pregledati še njega. In glej čudo, denar je bil skrit pri okra- denemu. S težkim srcem se je naš pravdač ločil od sodišča s prihodom okupatorja. Že je va- ščanom izgledalo, da ga bo okupacija izpa- metovala. Konec leta 1944 ko je okupator zahteval tudi njegovega sina v vojsko mu Oplotnik ni ubranil odhoda v partizane. Nje- gov sin je v partizanskih vrstah tudi spo- znal pravi pomen narodnoosvobodilne borbe ter se boril za osvoboditev domovine. Kot mnoge naših borcev je ostal tudi oa na bo- jišču in sigurno je to Oplotnika težko pri- zadelo. Kljub temu pa sam Oplotnik ni ni- koli razumel pravega pomena NOB. Čeprav je kot posestnik imel ogromne možnosti po- magati našim partizanom, se je temu vedno izmikal. Za vsak slučaj, da pa njemu ne bi bilo treba vstopiti v vrste borcev za svobodo, je imel vedno belane noge. Med vaščani pa je krožil dovtip, da ima Dolinar »parkljev- ko«. Po osvoboditvi je bil silno razočaran. Ob- vezne oddaje ш njegovo posestvo nikdar zmoglo. Potrebne so bile stalne interven- cije državnih organov, kateri so vedno našli skrite zaloge. Bivši veleposestnik je postal največji siromak. Napredku skupnosti ni stal samo ob strani, nego ga je celo zaviral, tako pri gradnji vodovoda, zadružnega doma in popravilu vaških cest. Z razvojem naše ljudske demokracije pa je začel zopet dvigati glavo. Oplotnik se v skupnosti ne počuti dobro, ni član Osvobo- dilne fronte, niti Kmetijske zadruge. Po svoje smatra, da je sedaj čas, da prične staro prakso tožarjenja in pravdanja. Kot prvo žrtev si je izbral Kmetisko zadrugo. Osumil jo je, da mu je odpeljala les, za katerega hoče plačilo po prostih cenah, če- prav še nobeno leto ni zadostil obvezni od- daji. Ob neki priliki je izjavil, da bo tožbo dobil, pa če prav ga pripelje na beraško palico. Mi vaščani pa ' smo prepričani, da bo so- dišče pravilno ocenilo njegove nakane in mu onemogočilo prakso izpred sodišč bivše Ju- goslavije. Vaščani Telesna vzgoja in šport ATLETIKA V TOBEK BO V CELJU GOSTOVAL WAV Z DUNAJA V torek, 19. avgusta bo v Celju zanimiv mednarodni atletski miting, na katerem bo- do poleg najboljših domačinov nastopili tudi člani WA\ (Wiener Athletic Verein). V vrstah gostov (moški in ženske) bo 14 avstrij- skih reprezentantov, med katerimi je tudi 7 olimpijcev. Začetek tekmovanja bo ob 17. uri na stadionu AD Kladivarja. V SOBOTO IN NEDELJO 172 TEKMOVAL- CEV NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU POSAMEZNIKOV V ATLETIKI V soboto 16. in v nedelje 17. avgusta, oba- krat z začetkom ob 16. uri bo na atletskem stadionu Kladivarja v Celju republiško pr- venstvo posameznikov v atletiki. Po dose- danjih prijavah bo to eno najmnožičnejših in hkrati najkvalitetnejših republiških pr- venstev. Poleg 66 atletov Kladivarja bodo tekmovali še člani Odreda (30), Železničarja iz Maribora (29), Železničarja iz Ljubljane (20), Svobode iz Ljubljane (10), Branika iz Maribora (8), Partizana iz Domžal (4), Kam- nika in iz Litije po 2 ter Partizan Škofja Loka 1. V nedeljo ob 11. uri bo še otvoritev doma AD Kladivarja. ŽELEZNIČAR MARIBOR ZMAGOVALEC ŽENSKEGA TURNIRJA V KOŠARKI V nedeljo zvečer se je v mestnem parku vršil propagandni ženski turnir v košarki med Branikom in železničarjem iz Maribora ter domačim ŽŠD Celjem. Rezultati: železničar: ŽŠD Celje 24:14, železničar :Branik 18:17 in Branik :ŽŠD Celje 26:16. čeprav je prvo me- sto pripadlo železničarju, pa je maloštevil- nim gledalcem le bolj ugajala igra igralk Branika. Celjanke še niso uigrane, ne ob- vladajo še marsikaterih osnovnih stvari, poleg tega pa so vsaj v zadnji igri bile še preveč »bojevite«, če ni tehničnega znanja se pri košarki le težko kaj doseže s silo! Celjski gledalci košarke, zlasti pa pionirji se že v polni meri poslužujejo nešportnega navijanja in žaljenja sodnikov. Vodstvo Celja bo mo- ralo posvetiti že v začetku več pozornosti vprašanju športne vzgoje pri košarkarjih. Po nedeljskem nav^ijan.ia sodeč, izgleda, da že vsi gledalci bolje poznajo pravila igre od sodnikov! Ker sodniškega kadra v Celju sko- rajda nimamo, pa si najbolj »vroči« navijači kar naj poskrbijo sodniške legitimacije, da bo sodniški zbor na kvalitetni višini ... KEGLJAČI KLADIVARJA SO IZGUBILI ŠEFMANOV POKAL V nedeljo so se v Celju v finalnih tekmah pomerili med seboj kegljači 6 najboljših mo- štev iz Slovenije za memorial Staneta šef- mana. železničar iz Ljubljane je najprej odpravil v izločilnem tekmovanju vse svoje nasprotnike, v finalni tekmi pa še dose- danjega nosilca šefmanovega pokala Kladi- varja iz Celja. Tekmovanje je bilo na izredno kvalitetni višini. Rezultati: železničar (Lj) : Partizan (MB) 324:268, Krim : Ljutomer 323:312, Beton : Kranj (297:265, Krim : Beton 286:272, že-i lezničar (Lj) : Krim 357:270 in Železničar (Lj) : Kladivar 392:255. ■ PLAVALCI IZ ŠENTJURJA — OKROŽNI PRVAK »PARTIZANA« V nedeljo so na okrožnem prvenstvu dru- štev »Partizan« v Rogaški Slatini, kjer je sodelovalo 74 plavalcev, imeli največ uspeha plavalci TVD »Partizan« iz Šentjurja pri Celju, ki so nabrali kar 136 točk, slede Ko- njicam s 121 in Celje-mesto s 101 točko. Prvak pri članih v skokih je postal Iskra (Šentjur) pred Vončino (Konjice) in Mrav- Ijakom (Celje), pri mladincih pa PavčiČ (Celje) pred Grumom (Celje) in Slatinškom (Konjice). Celjani so v raznih disciplinah pobrali skoraj vsa prva mesta, kar jim pa ni zadostovalo za zmago, ker niso imeli iz- enačene ekipe. Presenečala nas je odsotnost številnih društev, ki imajo za vadbo šport- nega plavanja na razpolago bazene. Izgleda, da se v teh bazenih le »namakajo« ... ŠAH ŠAHOVSKE PRIREDITVE V RIMSKIH TOPLICAH Preteklo nedeljo sta odigrala prijateljsko tekmo na osmih deskah ŠD Savinjčan iz Šempetra v Sav. dol. in SŠD Rudar iz Tr- bovelj. Zmagala je ekipa »Savinjčana« z re- zultatom 6 in pol : 1 in pol. Po končani tekmi je bil prirejen skupen brzoturnir Si 14 udeleženci. Prvo mesto je dosegel Majce-i novic (Savinjčan) 10 točk, drugo in tretje] si delita Skok (Savinjčan) in Rugelj (Rudar)] po 9 in pol točk itd. j Želeti je, da bi tudi druga društva, klubi] in sekcije celjskega okrožja priredila takšna] prijateljska srečanja, posebno velja to z»j Celjski šahovski klub in Šahovsko društvo! »Kovinar« iz Gaberja. Î PIONIRJI IZ VOJNIKA IN LJUBEČNE NA IZLETU V ZAGREBU Društvo prijateljev mladine občine Škofj% vas je priredilo izlet v Zagreb. Udeležilo s^ ga je 70 pionirjev in pionirk. Izlet je biH| za vse nepozaben dogodek, nekateri so s«| celo prvič vozili z vlakom. Največje veselje je bilo zanje v Maksimiru, kjer so is ogle- dovali razne živali, katerim včasih niti imena niso vedeli. Vozili so se tudi s čolni po ribniku. Društvo prireja že nekaj let sem izlete za otroke. Bili so že na Bledu, v Ljubljani in Postojni. Iniciativo za zadnji izlet v Za- greb je imela tov. Majcenova iz Zadobrave. Gibanje prebivalstva v Celju GIBANJE PREBIVALSTVA V CELJU Od 4. do 11. avgusta se je rodilo 29 dečkov in 29 deklic. POROČILI SO SE: Fotograf Kokel Vinko in trgovska po- močnica Osojnik Julijana, oba iz Celja; to- varniški delavec Vinkler Franc in delavka Mešiček Marija, oba iz Celja; tapetnik Fri- I drih Ivan in šivilja Cesar Angelca, oba iz ' Celja; rudar Medved Janez in kuharica Zem- ljan Alberta, oba iz Trnovelj; predmetni učitelj Rataj Oskar iz Rogaške Slatine in knjigovodkinja Jagodic Zofija iz Celja; to- pilec Dakič Uroš in natakarica Haler Fran- čiška, oba iz Celja; grad. delavec Hohnjec Ivan in perica Goren jak Marija, oba iz Celja; posesttnik Medved Stanislav in posestnica Kandolf Marija, oba iz Celja in upokojenec Curk Andrej in šivilja Zelenko Elza, oba iz Maribora. UMRLI SO: Upokojenec Piki Ivan, star 89 let iz Ce- lja; čevljar Kračun Mirko, star 63 let iz Loč pri Poljčanah; delavec Kotnik Franc, star 43 let iz Teharja; upokojenec Zupane Henrik, star 59 let iz Celja; dojenček Maček Leopold iz Bukovžiaka; gospodinja Krum- pak Katarina, stara 22 let iz Bukovja; po- sestniška hči Hrustelj Marija, stara 30 let iz Podkraja in dojenček Savič Savo iz Celja. V celjski okolici Od 3. do 10. avgusta je bilo rojenih 5 dečkov in 8 deklic. POROČILI SO SE: Mujbegovič Muhamed, mizar iz Bijeline in Cepuš Zofija, uslužbenka, stanujoča v Deb- rem, obč. Rečica; Cepuš Avgust, železničar iz Debra in Zupančič Anica, tov. delavka, stanujoča v Debru; Brinar Anton, tekstilni tehnik iz Ladkove vasi in Založnik Franči- ška, knjigovodkinja, stanujoča v Šempetru v Sav. dol.; Rojšek Alojz, krojač iz Zg. Gru- šovelj in Antloga Marija, poljska delavka, stanujoča v Gotovljah, obč. Žalec; Korošec Franc, uslužbenec iz Vezovja-Slivnica in Sajtl Ljudmila, učiteljica, stanujoča v Ka- lobju—Slivnica; Maroh Janez, zidar iz Ka- saz, obč. Petrovce in Pajk Antonija, tov. de- lavka, stanujoča istotam; Apnar Jožef, čev- ljarski pomočnik, iz Petrovč in Rehar Ju- stina, trgovska pomočnica, stanujoča v Pe- trovčah. UMRLI SO: Horjak Amalija, prevžitkarica iz Lokavca, obč. Rimske Toplice, stara 80 let; Zavšek Kristina, otrok kmeta iz Gozdeca, obč. Laško, stara 5 mesecev; Žekar Mihael, prevžitkar iz Hrastja, obč. Žusem, star 85 let; Ferlič Jakob, posestnik iz Topolova, občina Lesično, star 60 let; Šumi jak Vida, delavka iz Vran- skega, stara 20 let; Fidler Andrej, kmet iz Ogorevca, obč. Šentjur, star 61 let; Grejan Uršula, prevžitkarica iz Kamena, obč. Šent- jur, stara 75 let; Turk Alojzija, gospodinja iz Rifnika, stara 71 let; Škorjanc Kari, kmet iz Babne gore, obč. Slivnica, star 52 let in Goršek Martin, kmet iz Megojnic, star 72 let. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Dne 17. 8. 1952 tov. dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska cesta 36. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KI ur O KINO METROPOL Od 14. do 20. avg., ameriški barvni film »PLAMEN IN PUŠČICA« Od 21. do 26. avgusta, italijanski film »BREZ MILOSTI« KINO DOM Od 15. do 20. avgusta, ameriški fihn »MERTON PRI FILMU« Od 21. do 26. avgusta, ameriški film »BOJEVITI O'FLYNN« ílnll v ZDA^nn 47 T^f komandant sil Atlantskega pakta v Evropi general Eisenhower «ft /ид ^ 37-letni službi v ameriški vojski, ker bo kandidiral za novega predsed- ™ii "»^«^^rsk.h volitvah. Mesto vrhovnega komandanta v Evropi je prevzel drnti^i afil^^A. H* washmgtonskem letališču sta generala Eisenhower ja pozdravila med т,^™П Î predsednik Truman in vojni minister ZDA Frank Pace (drugi z desne, med Trumanom m E|.enhowerjem). kateri se je ravnokar mudil na prijateljskem obisku v Jugoslaviji OBJAVE IN OGLASI OBVESTILO Mestni ljudski odbor Celje, sklicuje 22. avgusta 1952 ob 8. uri sejo MLO. Seja bo v prostorih Kluba ljudskih poslancev v Jurčičevi ulici s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o izvršitvi sklepov zadnje seje. 2. Reorganizacija aparata Gospodar- skega sveta MLO Celje. 3. Razprava o predlogih Gospodarske- ga sveta. 4. Razno. V Celju, dne 12. avgusta 1952. Mestni ljudski odbor Predsednik: Jerman Riko DEMONSTRACIJA S KMETIJSKIMI STROJI Na Mestni ekonomiji Lava bo v soboto 31. avgusta od 8. do 18. ure demonstracija s kmetijskimi stroji domače proizvodnje. Po končani demonstraciji bo razprava o delo- vanju strojev, ki jo bodo vodili priznani kme^- tijski strokovnjaki. Vabimo vse napredne kmetovalce, da si de- monstracijo s kmetijskimi stroji in kmetijsko razstavo ogledajo v čim večjem številu. Odbor za proslavo 500-letnice Celja EKONOMIJA CELJE nudi vsem hotelom restavracijam in ostalim gostinskim podjetjem ter privatnim potroš- nikom po konkurenčnih cenah dnevno sveže pridelke, med drugim: paradižnik, papriko, zelje, korenček, rdečo peso, kumarce itd. Večje količine dostavljamo na dom. Po- trošniki, nabavite zelenjavo za konserviranje. Obiščite naše bogato založene prodajne mize na mestni tržnici, kjer boste solidno postre- žem po najnižjih cenah. OBJAVA Zaradi popravila mostu preko potoka Me- dija v Stopah pri Zagorju, bo cesta II. reda št. 336 Trojane—Izlake—Zagorje v Stopah za- prta za vsak promet. Zapora ceste traja od 6. 8. 1952 do na- daljnjega. Lažji tovorni in osebni promet je preusmerjen na lokalno cesto preko Pod- kraja pri Zagorju. Promet za težja tovorna in osebna vozila je usmerjen iz Celja in Ljub- ljane preko M. Reke—Podmeja—Slačnik—Za- gorje. Zaradi popravila lesenega mostu preko Save v Trbovljah bo cesta Trbovlje-mesto—žel. postaja Trbovlje—zveza z zasavsko cesto za vsak promet zaprta od 18. do 22. avgusta. Promet se preusmerja za smer Zagorje preko Slačnika za smer proti Hrastniku pa Trbovlje—Sv. Marko—Hrastnik. RAZPIS Ribiška zadruga Celje razpisuje mesto oskrbnika za svojo ribogojnico v Zvodnem pri Celju. Prednost ima oženjen prosilec brez otrok, ki ima zanimanje in veselje do ribogojstva. Lepo stanovanje, oddaljeno 1 uro od Celja, v novi stavbi na razpolago. Plača po dogo- voru. NAJDENO Uslužbenci župnišča v Celju so v celjskih, cerkvah našli razne denarnice, in sicer: 1 rdečerjavo listnico z vsebino 70 din go- tovine in kmečkimi boni v vrednosti 37 din. 1 temnorjavo listnico s 151 din gotovine, dvemi potrdili na ime Hren Ivan in dvema odrezkoma obračunov. 1 temno listnico z za- časno osebno legitimacijo na ime Ilacin Pavla. 1 svetlosivo denarnico z 71 din go- tovine, komadičem verižice, 1 križcem, 1 svinčnikom in plačilnim listom na ime Gobec Ivan. 1 denarnico na zadrgo z neveljavnim 100 dinarskim bankovcem. 1 črno denarnico z neveljavnim 500 dinarskim bankovcem in 113 din gotovine. 1 črno denarnico, novo s 23,50 din gotovine in poštnim odrezkom ter 1 zlat poročni prstan. Ker so bile denarnice v župnišču zasežene, obveščamo lastnike, da jih lahke dvignejo na ONZ Celje-mesto, soba štev. 6. PRODAM krojaško žensko pupo in krojaški likalnik. Naslov v upravi. ŠPORTNI VOZIČEK globok prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM hišo z 81 a zemlje v Teharju. Po- jasnila dobite: Celje, Plečnikova 14. PRODAM dobro ohranjen »Singer« šivalni stroj. Naslov v upravi lista. PRODAM ali zamenjam dobro ohranjen kla- vir »Boesendorf«. Naslov v upravi lista. ŠIVALNI STROJ zastavim ter dam v uporabo za takojšnjo posojilo 15.000 din. Naslov v upravi. RADIO »Minerva« 5-cevni zamenjam za star pianino. Event, razliko doplačam. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM lepo dvosobno stanovanje v me- stu, po možnosti za enakega na Hudinji ali Spodnjih Trnovljah. Naslov v upravi lista. SONČNO STANOVANJE (kuhinja, 3 manjše sobe s parketom) na Ljubljanski cesti, za- menjam za dvosobno v mestu. Naslov v upravi lista. VEČ KLEPARSKIH POMOČNIKOV sprejme podjetje Dolžan, Celje. Plača po dogovoru. PREKLICUJEM osebno izkaznico št. 2281, na ime štorman Ana, Celje. ^ Od 30. av^gusta do 14. septembra 1QS2 bo Celju velika Gospodarska razstava Razstavljala bo industrija, obrt in trgovina Celja in celjskega bazena. Posebna kmetijska razstava bo prikazala najmodernejše kmetijske stroje, moderno obdelovanje zemlje, živinorejo in male živali Izkoristite polovično vožnjo od 2Q. avigusta do 9. septembra 1QS2 stane Terčak 34 Živi zid Komandanti so rinili s svojimi bataljoni po globokem snegu, vsak na svojem ozkem sektorju. Na levi se je zaganjal Efenko, toda ni mogel prav ugrizniti. V sredini se je zvijal Mičo, prijel, toda zopet izpustil. Na cesto je kar škropilo drobce kamenja. Svinčenke so ga drobile, da je odletaval drobir v zrak in se trkljal s pobočja po zmrzli, sneženi skorji na cesto. Milenko Knežević, komandant bataljona Trinajste udarne bri- gade, se je motovilil že nekaj časa tik ob cesti v jarku in iskal šibko točko, skozi katero bi se prerinilo vsaj nekaj bombašev k švabskim zasedam. Prisloniti se je hotel tesno na pobočje Pohorja in se prebiti po snegu do mitraljeznih gnezd, ki so nam branila prehod. Komandant Milenko! Ni bilo borca v diviziji, ki bi Milenka ne poznal. Takega fanta ne moreš pozabiti, dokler živiš. O Milen- kovih drznih dejanjih se je mnogo govorilo pri tabornih ognjih. Bil je mlad, pridružil se nam je v borbah pri Kočevju s koman- dantom Mičem Došenovićem. Bil je srednje postave, živahen, vedno dobre volje. Na Štajerskem je bil glede popularnosti na- slednik komandanta Maroka, ko je ta odšel na Dolenjsko. Milenko se je večkrat poigral z življenjem. Da, Milenko se je znal poigrati! Ko smo bili v Zavodnji, je pri jahal na belem konju v Šoštanj, ki je bil zaseden s Svabi. Podil se je po mestu in streljal na ulične svetilke. V Savinjskih planinah, ko je zmanj- kalo bataljonom municije, je valil na prodirajoče Svabe skale in jih gnal do Radegunde. Ni bilo juriša, da bi ne bil tudi Milenko zraven. Toda, kakor se je poigrala usoda z Ronkom na Graški gori, tako se je poigrala tudi z njim. Milenko ni padel v borbi. Tik pred osvoboditvijo se je pomikal s svojo brigado po vzhodnem robu Pohorja. Pri Smartnem na Pohorju ga je smrtno pogodil rafal švabskega šarca na daljavo več kakor tisoč metrov. Mi- lenkova mati je z njim izgubila sedmega, zadnjega sina v veliki domovinski vojni. Zopet je zahrumelo po cesti, ki drži iz Doliča. Zmrzla zemlja se je tresla pod težkimi kolosi. Tankovske gosenice so na široko orale sneg. Bataljoni so se prihulili k zemlji, pripravljeni na skok. Napočil je trenutek, ki ga je Milenko težko pričakoval. Tik za tanki so se utrnile temne sence preko ceste. Bombaši z Milen- kom na čelu so se zagrizli v rebri Pohorja. Za njimi so se usule dolge salve na cesto in na kozjaške obronke. Toda bile so pre- pozne, prepozne samo za hip. Milenka in njegovih niso mogle več doseči. Bili so pod bregom v mrtvem kotu. Smrt je hlastala po ozračju preko njihovih glav in tolkla v praznino. Milenko se je prihulil. Zbiral je moči in čakaL Na cesti je zopet vzplamtela borba. Vnovič so zasikale rakete v bledi, komaj zaznavni jutranji svetlobi. Hropeče so udarjale skozi zrak mine. Svabi so hoteli z močnim zapornim ognjem zaustaviti borce do jutra na črti, ki so jo zasedli. Vedeli smo, da je potem borba izgubljena in prehod na Pohorje onemogočen. Ko je letelo po zraku najgosteje in je dolina ječala, kakor bi se odpiral pekel, se je utrgalo tudi v rebreh Pohorja, kjer so bili Svabi. Kar šest ročnih bomb je udarilo naenkrat. Za hip se je posvetilo in topo, globoko zarjovelo na ozkem pasu. Po nekaj sekundah se je isto ponovilo desno od prvih pokov. Na ozkem pasu ob cesti je v trenutku prenehalo sikanje. Nekaj sto metrov nad cesto pa so se kakor plaz utrgali divji kriki in pretresali mozeg. Bila je borba moža proti možu. Milenko je mesaril Svabe. Komandant Nace se je zakadil kakor obseden s svojim bata- ljonom preko ceste. »Fantje, sedaj!« je izgoltal. V tem trenutku sta pod točo krogel prekoračila nevarno mesto tudi komandanta Mičo in Efenko s svojima bataljonoma. Vsi so rinili k položaju, ki ga je trgal in grizel mladi Bosanec Milenko. Frici so postali zaradi nenadnega prodora vsi zbegani. Po- ložaja, ki jim ga je za trenutek iztrgal iz rok Milenko niso znali takoj obraniti. Bili so neodločni. Kakor klin se je zaril v njihove postojanke pritok svežih moči. Na desni in levi so hip nato spoznali položaj in začeli pritiskati s podvojenimi močmi. Svabske klešče so se začele zapirati. Pojavil se je tank, ves temuosiv, in začel rigati kar križem v strmine. Za vsako ceno so hoteli ustaviti glavnino na kozjaški strani. Na vznožju Pohorja pa je hrumela zagrizena borba za ozek prostor med švabskimi položaji. Po str' mini so se prebijali v žep zadnji Mičevi borci. Za njimi je zevala praznina. Zveze ni bilo, glavnina Štirinajste udarne divizije se ni pojavila. 2ep se je z vsakim trenutkom zoževal. Zamrzli parti- zanski mitraljezi so molčali. Mičevi borci so se umikali v višje lege, ker je bilo nevarno, da jih v žepu zaduše in skienejo okrog njih obroč. Nazaj h glavnini se je bilo nemogoče prebiti. Ko' mandant Mičo se je pod streli švabskih mitraljezov pomikal v strmine Pohorja na sektorju Paka—Tolsti vrh. Na vitanjski strani je pozdravila borce, ki so rinili v gozdove Pohorja, bledožareča sončna obla. Zimsko jutro se je rodilo na vzhodu...