Pedagoški zbornik za leto 1922. (OdRovor na kritiko.) »Učiteljski Tovariš« je prinesel v zadnii števil!ki kritiko Pedasoškega Zbornika za leto 1922. Ne glede na to, da je kritika prepovršna in se bistva pravzaprav ne dotakne. se mi zdi vendar potrebno. da pripomnim k izvajanjem g. kritika nekaj misli. Že lanski Pedasroški Zbornik je zbudil s svojo novo smerjo odpor v ffotovem delu učiteljstva in ta odpor se jasno zrcali tudi sedai v omenieni kritiki. Vendar pa se mi zdi neupravičen in izvira le iz napačnesa poimovania ceilotnes:a obses:a. ki jfa naj zavzema vodilna knjiga Šolske Matice. Kakor se že sania pedaffogika ne sme istovetiti z didaktiko aii z metodiko posameznih predmetov. tako ima tudi PedaRoški Zbornik veliko večje in važneiše nalose. kakor da bi daial le praktična navodila za pouk poedinih predmetov ter služil s tem najbolj surovemu militarizmii. Dajai mora predvsem nove s<mernice in kazati nove vidike za vzgoio našeganaroda v širšem in za vzgfojo v osnovni šoli v ožjern obseiju. Seznaniti se mora učitelistvo tudi z vsem delom. ki se je izvršilo na vzg:oinam področju sploh in z;lasti še pri nas. Izsledki in pridobitve v pedasfogiki mioraio postati last vseh vzgoiiteljev (učiteljev staršev. učne uorave, ki-!turne oolitike itd.). Smeri pri izbiraniu snovi za Pedasroški Zbornik tedaj ne more vsiljevati sam gfoli utilitarizem in ne osnovnošolska didaktika. Smer da ravno iskanje novih smemic za vzffoio. opozarjanje na nove vrednote in stavlienie novih vidikov, raz katere zremo na celotni problem vzffoje. To pa je bi.la turii smer lanskegfa in letošnies:a Pedaffoškesa Zbornika. Če pa morda PedaRoški Zboi;nik ni na isti višini kakor recimo Wiese-jeva knifca »Sociolosrie des Volksbildun.srsve- sens«, kjer sodelujcjo prve avtoritete od vsučiliškeca profesorja pa do osmošolske^a učitelja. tedaj bo pač srlavni vzrok temu današnji nivo naše pedagogike in Domanjkanie dobrih sotrudnikov. Zato bi b:la naloea vseh ki samo kritiziraio in ki se čutijo zares zmožne za pozitivno delo !n ustvarjanje. da ravno on\! Domagajo dvigniti Zbornik in s tera celotni nvo naše pedagosike in našega šolstva. Neko'!iko čudno in nerazumljivo se mi zdi da se obrača učiteljstvo z neko trdovratno nevoljo do vsegfa, kar ne diši direktno oo didaktiki in po metodiki. Iz učiteljskih vrst slišimo vedno klice po širši. .trloblji in temeljitejši izobrazbi. Toda ti klici se moraio zdeti čisto navadni prazni klici. če odklatija isto učiteljstvo istočasno vse. kar ne služi neposredn o »rokodelskemu« pouku. Istotako menda noče učiteljstvo samo, da bi se ublažil in izravnal prepad med ostalo delavoljno inteligenco in med niim. čeprav to na druffi strani samo zahteva. Tako odklania z neko nejevoljo vsakegfa. ki ne stoji direktno v n.iesjovih vrstah in ki bi rad deloval skupno z njim za narod. Akademski socialno - pedagoški krožek na univerzi v Ljubljani se 1© trudil dve leti, da bi navezal stike z učit&Mstvoim koit enakovrednim faktoriem. a se mu to ni posrečilo. Približno isto tendenco odklanjania kaže tudi kritika Pedagoškega Zbornika. Mcsto da bi poskušali zbližati učitelistvo in ostalo delavoljno intelisrenco. ju na čuden način ra_.družuieitno. 0 sami kritiki ne bom mnogo govoril. ker se ne izplača. Če ne vidi grospod kritik nič pozitivnega v članku Franja Cibeja: Pota in razpotja v sodobtiem mladinskem eiban.iu in če je v mojem referatu o Akademskem soc. - pedaRoškein krožku opazil samo to. da — ni izviren in da obešamo ideio »liudske univerze« na veliki zvon — pač to ni zanj najboljše izpričevalo. Jaz mislim. da se ie za stvarno kritiko treba že nekoliko bolj poglobiti v to. kar hočemo kritizirati. O svoiem referatu pa bi vendar pripomnil še sledeče: 1. Da Zbornika za pučku prosvetu iz danes razumljivih raz^logfov pač ne dobi rnnoeo učiteljstva v roke in da ima vendar tudi naše učiteljstvo pravico. da zve o Dozitivnem delu akademske miladine na vzgoinem poliu in o njenih pripravah za resno delo med narodom. 2. Da nisem referata nikomur ponuial arrtoak me je uredništvo PedaRoškes:a Zbornika samo prosilo zanj, ker se zaveda da ima Šolska Matica in špecijallno Zbornik dolžnost, da zasleduje vsako pozitivno delo pri nas na socialno-peda.c:oškem področiu in da seznanja učiteljstvo z novimi sraernicami, ki iih je zavzela akademska mladina na naši domači univerzi. Brez tesa poročila v kulturnem poa;ledii bi naravnost nekaj manjkalo v Zborniku. 3. Da obses:a poročilo o delu in o razmotrivaniu problema ljudske visoke šole saimo 4V_ drobno tiskanc vrstice in da ,e naravnost zelo neupravičeno aii še kaj več. če imenuje kritik — obešanje na veliki zvon —. Nasprotno zasluži ta problem res veliko več pozornosti in celo »akademskeea« razmotrivanja. kakor to misli marsikdo. 4. Da ie izvirnost povsem nekaj druzesa kakor misli g. kritik in da se proti principu izvirnosti pač nisem mogel pregrešiti. Toliko o moiem referatu. Omenil bi pa še eno misel. ki se mi tukai vsMjuje. Vsakdo. ki ie ustvaril in našel kai noveea, ki je zavzel kake nove smernice v svojem delovaniu, je dolžan. da poroča o svoiib izsledkih. uspehih oziroma neuspehih vsem drusim, ki na istem področfu de_ajo iščeio in zidajo. Samo s tem se omosoči bulturni razvoj ter se pre.oreči. da se zopet in zotiet ne ponavliajo naroake. ki bi se jim lahko izognili ter jih odstranili. če bi uporabili izkušnje drugih pri lastnem iskaniu. Kar pa se tiče Peda«:oškea:a Zbornika sploh je dolžnost vseh ki se čutijo dovoli močne in sposobne da s:a potnaeajo dvisrniti in da sodeluiejo kot sotrudniki. Ce bo mnogo dobres:a eradiva. se bo lahko izbralo še iz tctra le najboljše in Pedasjoški Zbornik se bo 'ahko kosal takrat tudi s publikaciiami tuiih narodov. Žgeč Franio. cand. phil.