poiintna plačan** v oMovinl p CjuMiani. 9. funiia 1937 £el© 50 * Stev. 23 Kakor v Zločini nad človeškim življenjem so se sadnje čase pri nas neverjetno pomnožili. Dan za doem poročajo dnevni časopisi o samomorih, roparskih umorih, o premišljenih umorih ' nedolžnih ljudi in o nepretrgani verigi fantovskih pretepov, ki se kaj radi končajo » imrijo, Te vesti spadajo brez dvoma med naj-žslostnejšo poglavje našega narodnega življenja. Dolžnost vse poštene slovenske javnosti je, da skuša to rano našega naroda zdraviti in odstranili vzroke, ki jo iz dneva v dan večajo. S tem vprašanjem se je v »voji zadnji številki pečal tudi »Kmetski list«, V posebnem čkaku našteje vrsto zločinov, ki so se dogodili zadaje dni, nato pa išče rešitve svojim ugotovitvam s sledečim vprašanjem: »Kaj je vzrok, da katoliški slovenski narod, Marijin narod, nosi na sebi tako ogabne madeže zverinstvs, Če bi se kaj takega godilo 8» jugu, bi marsikdo rekel, da je to razumljivo, ker tam žive »Balkanci« — kdo pa nam 'e odgovoriti, kaj je vzrok leh neStevilažh grozodejstev pri nas? Od umora župnikove kuharice na Javoru do uboja posestnika Šinkovca j« minulo le nekaj tednov, a v teh kratkih tednih se je povečalo število zločinov j & obupnosti! Kam to vodi in kdo je tega kriv?« Ce »Kmetski list* sam noče dati odgovora "a vprašanje, ki si ga je zastavi), mu bomo mi oaio osvežili spomin, da bo lažje iskal resnico. Slovenci smo »Marijin narod«, toda ne "L Pod vodstvom slovenskega svobodonvisel-•iva se del našega naroda vzgaja v sovraštvu oo Cerkve, vere in vsega kar je s tefh zdru-»00. V ta tabor spadajo tudi bojjokletniki, ki 10 "j1' k Italijanom iskat na posodo psovko, da * "jo sramote Mater božjo. »Kmetski list« je 11 vsa leta svojega obstoja zvesta opora slovenskega svobodomiselstva. Ne maramo tu kovati gnusnega načina njihovega boja zo-jjer Cerkev in duhovščino v povojnih letih. 5 kako zna svobodomiselni tisk ubijati . . a čustva v bralcih, naj služi par stavkov * »'e številke »Kmet. lista«, v kateri je na-| '80l®no '<« a!i Slovenci »Črnogorcev najsrečnejši narod na svetu?« kov 5esti atraT" P- 0 lePi proslavi na Kre- „ ,ein grobu, na predvečer 20 letnice dekla- ,e' P'5e zaničljivo tudi to-le: »Ko je bilo j klavnici v povorki vse v redu, so začeli, dasi z veliko težavo, času iu udeležbi primerno pesem »Za klobuk ti ga bom pripela, za to rajžo žalostno«. Ko so to zmuko in brez basov končali, so začeli ono večno lepo »Marija, k Tebi uboge reve«. Ce omenimo še par napadov na Cerkev in katoliške prosvetne organizacije in pa članek, v katerem se »Kmet. iisi* toplo zavzema za par ljudi v Skocjanu pri Turjaku, ki so odpadli od katoliške Cerkve, kar vse se nahaja v isti številki lista, potegi nam postaja vedno bolj jasno, čegava zasluga je, da smo Slovenci vedno manj Mariji;: narod in da je med nami vedno več suhih vej na drevesu Cerkve, ki odpadajo brez škode. Svobodomiselni tisk je tisti, ki že desetletja dolgo vrši razkrojevalno delo v narodu in trga ljudi iz območja Cerkve, Mislimo, da nam gospodje okrog »Kmet. lista« niti zamerili ne bodo, če se predrznemo tudi njihovo glasilo prišteti med oni tisk, ki siiapatizira s svobodomiselstvom. Zločinci se porajajo iz vrst nevzgojenih ali pa slabo vzgojenih ljudi, Vemo, da je le Splošni in m Pred kratkim smo v treh zaporednih člankih očrtali zadnjo proračunsko razpravo v naši narodi,t skupščini ter ob tej priliki na kratko orisali vlogo poslancev, ki jo pri tem najvažnejšem dejanju državne politike lahko in morajo igrati, obenem smo pa prav na kratko omenili, v koliko so sedanji slovenski poslanci tej zahtevi tudi res odgovorili. Že iz teh izvajanj je bila le deloma razvidna vloga poslancev, zato bi bil sedaj čas, da se še na splošno popečamo z nalogami poslancev. To se nam zdi neobhodno potrebno, kajti naše politične prilike in zmede, pod katerimi ne trpi že toliko let samo naš slovenski narod, temveč vsa država, se ne bodo izboljšale poprej, dokler ne bomo imeli v Belgradu prvovrstnih poslancev, ki se bodo v polni meri zavedali dolžnosti napram narodu in volivcem. To je pa odvisno od volivcev samih, kajti dokler bodo ljudje volili poslance, ki za ta prevažni posel nimajo sposobnosti in prave volje, toliko časa se razmere izboljšati ne morejo. Poslanci bodo izvrševali svoje naloge le tedaj, ako jih bodo volivci zajijih delo, oziroma nedelo tirali tudi res na odgovor, a volivci morejo storiti to uspešno le tedaj, če sami vedo, v čem prav za prav delo poslancev obstoji, kajti le tako to delo lahko tudi res uspešno kontrolirajo. Naravnost sijajen vzgled poslancev izza zadnjih let nam nudi velikolaškj gospod Ivan Cerkev tista, ki da lahko pravo vzgojo. L* tisti, ki čuti odgovornost pred vestjo in Bo-, gom, rse bo moril. Bajonet in ječa ni zadostna bramba zoper zločine. Gospodje okrog »Kmet. lista«, ali nistai vi, ko ste mitli vso oblast v rokah, poskusili vse, da bi odvzeli Cerkvi .vpliv na vzgojo, zlasti aa vzgojo mladine. Kaj ai Vaš človek dr. Marušič podpisal odlok, s katerim je stoi tine prosvetnih domov in društvenih knjižnio zaprl slovenski mladini in jo s tem pognal v, gostilne in v slabo druščino? Kaj niso takrat, ko je bil g, Pucelj na vladi slovenski profesorji trgali v šoli dijakom kongregaciiske znake? Kaj niso takrat, ko so bili gospodarji »Kmet, lista« na viadi, razganjali fante a shodov Mar. kongregacij, vlačili po ječah dekleta, ki so pobirala podpise za vdanostno izjavo svojemu škofu, metali katehete iz ljudi skih in srednjih šol, gonili cele trume duhov« nikov med bajoneti v ječe? Vsa ste poskusili, kar je bila v vaših' močeh, da bi ljudstvo, zlasti mladmo, iztrgali iz vpliva Cerkve. Zločinsko delo se vam je do gotove mer« posrečilo. Danšs dorašča rod,, ki je bil vzgojen po vaših receptih. Iz tega roda se že in se bodo že rekrutirali — zločinci, sehmi pmiiii Pucelj, vodja nekdanjih podeželskih liberalnih birtov, poznejših »kmetijcev«, še poznejših ra-dičevcev in končno JNSarjev. Ta inož je v dobi, ko so sklepali o nesrečni vidovdanskl ustavi, vodil skupino poslancev, ki je bila izvoljena na avtonomističnem programu. Položaj v ustavo-tvorni skupščini je bil tedaj tak, da so .bili V šibki večini avtonomisti in vse je kazalo, da dobimo vkljub vsem prizadevanjem cenfralistov vendarle pametno in dobro necentralistično ustavo, ki bi položila temelj srečnemu razvoju naše mlade države. V tej stiski je rajnki Pašič pridobil za 20 milijonov dinarjev bosenske muslimane, za ministrski stolček g. Puclja, a naši socijalisti so ostali v rezervi, da bi v potrebi pritisnili še oni, če bi tudi prva dva ne zadostovala. Muslimani so s svojim usodnim glasovanjem pridobili vsaj nekaj milijonov za svoje bege, dočim so slovenski »kmetijek dobili 1« ministrski stolček za Pucijevo osebo, ki ga mora nesrečni slovenski kmet še danes tako drago plačevati, dočim niso imeli ne ostali Pucljevi poslanci od tega usodnega koraka prav ničesar, še manj pa njih nesrečni volivci. Pri nenačelnih strankah se v politiki večkrat dogaja, da skačejo iz enega »programa« v drugega, da danes glasujejo za to, kar so včeraf preklinjali, a taki skoki so vedno združeni vsa} s kakimi izdatnimi nagradami za glavni kader njih volivcev, če že ne za ves narod ali pokrajino* i1 ki jo ta stranka zastopa. Zato je tedanji usodni skok g. Puelja morda edinstveni primer v vse; • politični z£-.'!ovini, da je za sam osebni profit generala naredila tedanja »kmetijska« stranka tisti usodni greh, zaradi katerega krvavi ie danes slovenski narod z zaslepljenimi »kmetijskimi« volivci vred. &! en vtgled: O. Pacelj je bil pozneje od leta 1931 pa do konca ista 1934 minister za socijalno politiko in narodno zdravje. Vsak minister je v svojem področju skoro neomejen gospodar, dočim na druga ministrstva nima mnogo vpliva in so njegove intervencije odvisne skoro le od dobre volje dotičnih ministrov. Vsa Slovenija se danes zgraža nad obupnimi razmerami v ljubljanski bolnišnici. Gospod Ptseelj je bil nad tri leta minister za zdravje, a vse kaže, da ee sa te sramotne razmere v bolnišnici še zmenil ni pač je pa pridno delil svojim pristašem ~~ koruzo. Težka je danes borba za drago novo bolnišnico, ko nimata tega resora v rokah naša ministra, brez težave bi se dala stvar izpeljati takrat, ko so imeli skoro štiri leta to ministrstvo v rokah Slovenci (g. Pucelj in za njim g. dr Novak). Seveda, bolnišnica je ogromnega splošnc-„ pomena za ves narod, dočim s ne tiče takojšnjega osebnega profita nobenega posameznika, a vreča koruze je prav lep dar za požrtvovalnega agitatorja, dočim nima splošno«! od takih »uspehov* „— prav niče .r. Še več, tako »delo« politikov ljudstvo v pravem in popolnem pomenu besede politično k o ru m p i r a, ker mu odvrača pozornost od občih koristi na osebne. Gorje pa naroda, kadar s*e razpase pri njem taka politična korupcija in gledajo volivci le na to, kaj bi utegni! kdo osebno protitirati od stranke in tvorijo splošne koristi pri njem postransko vlogo. Zelo mnogo krivde na našem današnjem težkem položaju tiči ravno v taki politični korupciji, ki se je tako nevarno razpasla pri nas po vojni in ki so jo zaneUi k nam ravno Puclievi »kmetijci«, oziroma današnji Pucelj-kmetijaški del Živkovič-Kramerjeve JNS. Kaj smo hoteli pokazati s tem nekoliko obširnejšim opisom enega dela Pucljeve politike? Poslanec zastopa ves okraj, stranka, oziroma skupina poslancev pa ves narod ali pokrajino. En sam poslanec ne pomeni v narodni skupščini, prav nič in sc zanj tudi živ krst ne zmeni, temveč mu d?*e moč in pomen prav za prav šele njegova stranka, oziroma parlamentarni klub, ki mu pripada, čim večja je stranka (klub), tem več zaleže tudi beseda dotičnega poslanca. Ker je stranka odgovorna vsemu narodu in je njena dolžnost, da skuša koristiti vsemu rtarodu (pokrajini), zato je absolutna dolžnost, da se brigajo poslanci pred vsem za koristi vsega naroda, potem šele za svoj okraj, nazadnje, kolikor je to združljivo z načeli stranke, tudi za Upravičene koristi posameznikov. Nima zato pojma o svojih poslanskih dolžnostih tisti poslanec, ki je nedavno dejal v skupščini svojim slovenskim tovarišem: »Pustimo vse drugo in se brigajmo 1 za ugledne volivce svojih okrajev, cL< bodo pri prihodnjih volHvab delali za nas.« Narodni škodljivec je ninister, Iti, namesto da bi preskrbe! Slovencem tako potrebno novo bolnišnico, 'deli koruzo svojim priganjačem. Ljudstvo bi moralo nagnati poslanca, ki se prizadeva le za to, da bi spravil v državno službo zanikamega ' sina kakega svojega bogatt.ga osebnega prijatelja, ne migne pa niti s prstom, da bi se zasedlo ' vseh 300 praznih razredov po naših šolah z revami, ki že leta in leta zaman čakajo na službo. Res je, del naših volivcev je politično Že tako korumpiran, da ceni ie delo tistih poslancev, ki jim »izbojujejo« čim naj'več osebnega Kulturni hoj v Nemči$i Iz globin nemškega ljudstva je prišel pravilni odgovor na umazane in podle napade nemškega propagandnega ministra proti katoliški cerkvi. Nemška vlada ima namen vero in cerkev zadušiti v blatni reki najgrših očitkov, ki jih je spustila nad katoliško duhovščino na splošnem zaradi prestopkov njenih članov, o katerih pa še danes ni gotovo, če so se dogajali v isti izmeri, kot jih bluje Iz sebe hitlerjevska propaganda. Letošnje proslave Telovega praznika so po vsej Nemčiji poslale slovesno javno priznanje nemških katoličanov, da se od svoje vere ne dajo odtrgati ne s silo ne s psovkami. Bile so lako lepe, koi morda še nikdar doslej v zgodovini katoliške cerkve v Nemčiji. Posebno v Kfthiu se je razvila Telova procesija kot je to milijonsko mesto na Rerti še ni nikoli doživelo. To pa danes nekaj pomeni, kajti danes v Nemčiji ni lahko, pripadnost h katoliški veri javno priznavali. Tudi nočna procesija mož v Mttnchenu je bila izreden dogodek. Čudno je sploh, da so jo nemške oblasti v zadnjem trenutku dovolile, čeravno je v navadi že več ket sto lei. V zadnjem trenutku je prišlo dovoljenje, ioda če bi bile oblasti vedele, kakšna javna manifestacija za katoliško vero be postala in keliko tisočev mož se je bo udeležilo, bi dovoljenje gotovo ne bile dale. Možje z bakljami v rokah niso smeli korakati sredi ceste, ampak ao smeli hoditi le po pločniku. V sprevodu je bilo točno 5660 mož. Na desetine tisočev pa jih je stalo v špa-lirju, odkoder ao % odkritimi glavami sledili sprevodu teh pogumnih katoliških mož. Značilno jes da so oblasti procesijo po sredini ceste prepovedale k razlogom, »da se na bi moti! cestni promet, med tem ko je bil promet po monakovskih cestah istega jutra cele ure zaprt, ko so hitlerjevski mladci imeli neko štafetno tekmo. Telova procesija v Mttnchenu je bila nekaj veličastnega. Udeležilo se je je v samem sprevodu 17.850 ljudi, med katerimi ve8 kot polovica mož in moške mladine. Izredno velika je bila udeležba mladine, čeravno so prej po šolah mladino svarili, naj se je ne udeleži in čeprav so hitlerjevci za ta dan organizirali posebne obvezne mladinske izlete. Država je prepovedala razobešanje zastav, je prepovedala udeležbo vojakov, policisti niso smeli delati špalirja. Vojaška godba je bila prepovedana. Vsaka uniforma v spre- vodu kakor vsaka zastava najstrožje zabra-njena! Navzlic temu je bila' procesija nekaj veličastnega in v 20 vrstah so verniki ua Marijinem trgu obdajali oltar. V Berlinu, kjer bo veljale enake prepo. vedi, je bilo ogromno mladine v sprevodu, Desetkrat več kot lansko leto. In tako je bilo, kot govore poročila, po vsej Nemčiji. Nekaj suhih vej v tem podlem kulturnem boju sicer odpada, zato pa je tem več zelenih v*j, ki poganjajo in pričajo, da j® kulturni boj sprožil v Nemčiji novo rast katoličanstva in vzbudil novih spoznavalcev, ki bodo jamstvo, da tudi sedanji napad na katoliško vero ne bo uspel, kot ni uspel Bismarkov pred 50 leti, Katoliška cerkev ima čast čakati... Hitlerjeve! ga pa nimajo ... V Lopudu pri Dubrovniku v Dalmaciji je te dni v devetdesetem letu življenja umrl ko-torski škof Fran Uccelini-Fice. Škofova! je 42 let. Glasilo hrvatskega voditelja dr. Mačka piše ob tej priliki sledeče: Pokojni škof Uccelini se je mnogo bavil s proučevanjem velikega italijanskega pesni- i ka Danteja, pa tudi drugače je slove! koti dober poznavalec italijanskega jezika. L. 1910 je izdal prevod Dantejeve »Devino conime-die« pod naslovom »Divna glumac, s katero pa ni imel sreče zlasti, ker so je pri prevodu preveč oddaljil od originala. Pokojni škoi Uccelini se je mnogo bavil tudi s politiko in je do svojega imenovanja škofom bii pristaš hrvatske stranke prava, ki se je, kakor znano, zavzemala za samostojno hrvatsko državo. Pozneje je Uccelini zajadral v »jugoslovep-ske-c vode, posebno očito za diktature Petra Živkoviča, ki je Uceelinija zelo cenil kot pristaša so'5olske misli. Razumljivo je, da je škofa Uceelinija vse to želo odtujeval« lasi; nernu (hrvatskemu) narodu in je Uccelini umrl v popolni osamljenosti od tega naroda. — Tako hrvatski dnevnik. — Naj k temu še pripomnimo, da »Jutrot, ki o naši slovenski narodni duhovščini običajno nič lepega ne pove, škofa Uccelinija visoko povzdiguje m ga imenuje — sokolski škof. Morda bo koga »animalo tudi io, da je v Sloveniji nekaj župnij, ki imajo več duš kot cela kotorska škofija, ki šteje 17 tisoč vernikov. profita, ne glede na to, ali se za splošne koristi in za velika skupna vprašanja vse Slovenije in vsega slovenskega naroda kaj zmenijo ali ne. Da so le »priborili« domačemu gasilskemu društvu par stotakov podpore, pa ao sijajni poslanci. Ali pa dobimo kdaj tako potrebno železniško zvezo z morjem, zaradi Cesar trpi vsa Slovenija, za to ne tira nihče poslanca na odgovor, čeprav bi bila dolžnost prav tako prekmurskega in gornje-grajskega poslanca, skrbeti za to, kakor je dolžnost belokranjskega. Zakaj je danes pri nas vse na tleh? Ker se skušajo poslanci prikupiti svojim volivcem s tem, da lovijo, kolikor se. jim to sploh ljubi in so za to sposobni, ie krajevne muhe, vsenarodnih »slonov« pa ne vidijo, oziroma se zanje ne brigajo. Poslanec ni le stvar dotičnega okraja, ampak hudo, hudo važna zadeva vsega naroda, zato mora vršiti ves narod nadzorstvo nad vsem delom vseh svojih poslancev. Pot, ua katero smo zašli po vojni zlasti pod pogubnim vplivom pucljevske politične korupcije, je nesreča za ves narod, kajti po njej pride resda kak posamezni* do vreče koruze ali cementa, ki ga pa mora plačati ves narod zck>, zelo drago. Vsak poslanec mora biti v polni meri soodgovoren za vsa velika občeslovenaka vprašanja: prekmurski pos»-nec za belokranjsko železnico, konjiški za s -venske šolske knjige kakor logaški, brežiški u ljubljansko bolnišnico prav tako kakor dravograjski, kranjski za likvidnost slovenskih zadrug prav tako kot kočevski, ptujski za fflizenjo|»f venske univerze prav tako kakor litijski itd. M" tedaj, kadar bo ljudstvo prisililo vse stovens* poslance, da store svojo dolžnost napram vse življenjskim vprašanjem Slovenije, šele tedaji mo v Belgradu dobili kar nam po vsej prav* gre, kajti — kakor smo že dejali — 1" rejo odgovarjati le za splošne smernice držav politike in za delo svojega lastnega ■ ne pa za delokrog drugih ministrov. •»-•.m- • ji . a -it« - • . -»^jrtl.fc D ve z e n i - dva svetova MS ne pustim več. do bi »e moj Janezek •g;ol z Vašimi otroci I" . Mojo momo me t imerjo. če pridem domov z umazano obleko." |TNcišo\ mamico! se some smeje — hi, hil". ,,Za boljo voli©. ?o Ja-nezkovo umazano oblo-bi skeo moralo imeti ^ krtačo iz žice!' Toi!». debel, kot kurje iaiea, ie padalu nedavno v mestu IU.li.moro r Ameriki le seveda uare- dilna Bilne Bkodo kaj je. novega brovniku se je pripetil tale zanimiv dogo« Viek: Kmetica Simana Kosit je imela v juh tranjščini hiše opravka, pa je zato triletnega otroka posadila pred hišo, predenj pa Skodelico mleka, v katero je nadrobila koruznega kruha. Kmalu pa se je izza zida pokazala glava debelo kače, ki je zavohala mleko. Pri« lezla jo do dečka in 'z njim vred srkala mle< ko. Dečku nov gost ni bil simpatičen in ga j a preganjal s tem, da je kačo tolkel po glavi. Toda kača je mirno srkala mleko dalje. Ko je mati pogfedala skozi okno, je zavpila na pomoč, toda tudi njenega glasu se knča ni 3« ZAHVALA ......__ Podpisana Marija Kodrič, posestnica na Dobah S. 18., župnija Kostanjevica ob Krki, hvaležno potrjujem prejem zneska 1000 Din, poslanega dne 2. junija letos kot požarno podporo ter se upravi »Domoljuba« zahvaljujem za tako hitro pomoč. Dobe pri Kostanjevici, 2, jun. 1937 Marija Kodrič 1, r. DOMAČE NOVICE d Za novega rektorja ljubljanskega vseučilišča so izvolili prof. dr. Radoslava Kušeja, d 25 let že služi v tovarni »Peko« v Trži-fu uradnica Ivanka Valjavcc. Delu časti d Spominsko ploščo A. M. Slomšku so odkrili s primerno slovesnostjo ono nedeljo v Rogaški Slatini. Na plošči iz belega marmorja je v zlatih črkih vklesan napis: »V tej hiši je prebival kot gost Anton Martin Slomšek, knozoškof lavantinski, umrl 1862.« d Občni zbor »Gorenjskih mlekarskih zadrug« v Naklem je bil v nedeljo 23. maja. Zboru je prisostvoval tudi ban dr. Natlačen, ki je imel sledeči nagovor: Vesel sem tolikšno udeiežbe na občnem zboru in to je znak vaše zadružne zavesti. Prav je tako; saj to vas drži pokonci. Res je, da so cene kmelskim pridelkom in izdelkom daleč prenizke z ozi-rom na potrebne predmete, ki si jih mora kmet nabavljati, bodisi obleko, železo itd. Toda pomnite: zadruga je vaša, je tisto, na kar ste lahko ponosni. Tudi če trgovec-pre-kupčevalec slučajno primakne nekaj par — vedite, da jo to naredil namenoma odbili vas od zadruge. A kasneje si bo že sam znal poiskati tiste pare nazaj in to — na kmetov račun. In tako bo trpela celota — morda le zaradi par nezavednežev. Z vašimi dobrimi izdelki bo sedaj možna trgovina z Italijo; Trst ni daleč. In dalje, ali ni škoda ogromnih Bilijonov, ki jih damo za uvoženo blago, kot ementalaki sir, ko imamo doma prav tako dobrega. Končno je g. ban poudaril, da mora te skupnost trajati še v naprej, ker je za-drufništvo najboljši način za gospodarsko ureditev. In ker ste na. taki poti, vam je z Mše strani pomoč zagotovljena! d Terjatve pri dunajski poštni hranilnici. Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije razglaša, da je rok za sprejemanje prijav vlagateljev bivše Postne hranilnice na Dunaju podaljšan do preklica. Vsi vlagatelji na hranilne knjižice in lastniki čekovnih računov, se pozivajo, da pošljejo Poštni hranilnici v Belgradu naslednje podatke: 1. sedanji naslov, 2. številko potrdila, ki so ga svojčas dobili pri izročitvi prijave in knjižice, 3. številko hranilne knjižice ali čekovnega računa in 4. za primer dedščiue potrdilo pristojne oblasti o njihovi dedni pravici. Vsa morebitna potrebna pojasnila dobe prizadeti pri Poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani. d Ostal je brez zaklada in brez hiše. Primer skoro neverjetnega praznoverja so doživeli prebivalci vasice Radovište v Južni Srbiji. II kmetu Kostadinu Jovanoviču je prišla ciganka in mu prerokovala. Nazadnje je povedala, da se pod njegovo hišo nahaja bajen zaklad, star že tisočletja. Kmet je nekaj dni samo tuhial in mislil, kako bi prišel do tega zaklada, še bolj pa jo bila lahkoverna njegova žena, ki je vanj kar silila, naj vendar izkoplje zaklad. Kako so bili vaščani presenečeni, ko so sredi dneva zagledali Ko-stadina in njegovo ženo, kako podirata svojo hišo. Kmet je razrušil vse, kopal v globino, toda zaklada ni bilo. Ostal pa je sedaj brez zaklada, pa tudi brez hiše. d Pritisk Zagreba na Trloveljsko pr«;-mogokopno družbo. 50 milijonov din posojila bo najela zagrebška občina. Od teh bo 29 milijonov porabila za povrač'lo svojega dolga, ki ga ima pri zvezi denarnih zavodov, ostalo pa bo za izvršitev raznih javnih del. Zanimiv pa je tudi drugi sklep občinskega sveta. Zagreb daje Trboveljski premogokopni družbi rok 6 mesecev, da uredi ob svojih p>-e-mogokopih posebne čistilne naprave, da ne bodo v Savo več prihajali razni odpadki in umazanost. Sava je namreč prepogostokrat taka, da se v njej niti pri Zagrebu ne da brez škode kopati. Ce bi Trboveljska družba v določenem času ne zgradila čistilnih naprav, bo zagrebška občina nehala pri njej kupovati premog. d Kača jc skupno z dečkom srkala mleko. V neki vasi v okolici dalmatinskega Du- „Koi h, somo provo milo potre-bujeil" „ — dobrega SCH1CHT©VE6A MILA „JELEN" ee more nihče več pogrešati, kdo« je ie enkrat spoznal to cisto in izdatno milo I" Pešer ŽtHboctc \e V MM* .1ate« « ISisSsptte * '-f jreipi s L;titJjk-.:v }>i *ifiwris.*c Ktemi* -T^i Žr-te«* * aprrasiKfv* tm*<'*'W Gr ton*, te,«« ««. i>iufc. ftfcu* ?'.>;» viča, t> Atv«5»i.-v.'v:at, fev.ie* ..-. MLt&K* bragvv i<». 1« jKttjaJUMfv i/B- i*u*. Jkrt* ia O«*?« ^tsMjss. 5t je «rg*:.»- ttutifi JKS t kKv&sritZi Knjajtrimi vt tele* Mw«» *»• jfc &3a »M fes« Bfc't.6 »a<4te okr« ki H cjki |>t« pi/um-.ii» m p«* 4rw«>1r3niliL foij-rii*kaatraia je nsuspr^tojuči >si tiusjttsi "ima; Sarami /fl ž* tate 4». srž ie i* gnirmrn .tKfte^KSTI* f»r»te «ŠS» »>3»5»ft» »fcd »ktfitaim. i 4efiusakt%i buf«4» m ne ..» tet.-.. 9* fr-tol* jrv .aiscjs^a s^aii&rst at. wsšee. s* etMata^jfi« «Eissca :cJ j^.flafta&tnii. » j£r*}>kin. tiiSe-Iis.:-® prs®*- a HktIRJ!*. ia ? w »jn-So ib&cii ae»9BK>fe. i- kHTB» aBtš5"sfcr»3a phiiii 2«k*s;-tv..!»tt£. i>*'iw«fer«0t: *> kršit;.. trajati. ia t-is&e&e. iwt»-i: jsjrs f.«w teta. Pyšr.wšt Pefcr* » jrs-KiiRfcKfi fiSaEl: teti« ittsiojN Bas«*!« s «JtJ£tssje® Petra Žr-.%«wieE- Oraiae tš taks rtb'.*eai» vi &:«>««• sSsksI Sfeterttise Sted* si rtasft ž* si- jas pate** E.BB®» 5 m*. « t «t. * j«s(tefcS* ▼ »i?« fe iiiast z>xavi£ » kt-iad:^ t jomsijs: rmtss«ijnoš^K. jnftS s >.HL ia as Imfi* »iS?. i 3fS% peratiit ka^tšiffit .ie t amski teaio-vm. JUn<-> tri ar.rtia* je žrii-- flii ir !skri' 548*. ti fjr>!li«£. ki flC te «'««' V tiirtr- 1i,Hri«Hj jiiuusirdf.-B « i2itt;asii i> urrimvftui .vjHM0r»tiHB».'A., StMŠia urvdtM' p VMAko oMnvtauM^ vumgahfie* t i j winiw*wm iii-iii«ttiy«i;i itsih ns-d' ia;; *rm«f.'rttil: »ttrdiRveeu, k ctviijinui m v-konj. V HflOssirojll pelii: letii: fm ftoiniSivtr.ui,-itačtiuajc. ti« je takUi viusutrratiuv v -državi oit iiektarjss, ki jil. iiuiii. Bfcuimii ni u: tmiito fiinufivmt umVJU. ari mati-ao'.s'vti x<* viimnkji jmtaju-m« urrtfci i« |«»vfttova!r)j orj^mi. k«rr ^..vj pceteiomtff h kemkujm pr'^i';4oiri ia ta«'/ z velite večjo gotove-" » ašc/fvaii pra-••«< *. vina. d Rfina akapičina Sadjesmieft draftva *a 8k) ve tišje je bila U-. 4«* -. MaritK/riL Dru-Stvo UV) j»dr»ž»k. X»wr, 8r| litji tu/taliju tihPranr.-le).»>fera< grenka voda, ^ jo uživamo tudi v ojalih aaai?Žh>ab. »Fraaa-Jeeefova« voda milo deluje i« m-ijlv® etvarja, j»a »e j»J«g k z* tndi po ižaij£i uporabi skoraj nikdar m izkaže r:<;-»»nkovHo. 0«L r«. S. far. aM5«;K. d se j« navada, da podjetniki* UlpzizM zidajo tudi ob ne/leljah i« praznikih m to v Ča*u, ko imamo »<; vedno dovoJj l>rez(,ogoj' za »lav-dovoJj'-)jje pi«ii)':;ia izjava podjetnika, da te ob. praznikih in nedeljah !aviji, Italija potre-buji za svoja nova mesla, ki »o nastala na 4' ici-Jk-rfi Trs;« toarr. M ot/fi-^a: ffikisrk«. i »3a£»& tiS Jsot Tj/«fek £»iastt. Tuk&D« SC-E-'^ je -taSa jpj-Hia&jfe Ua! 6» 32 l'ia HT« i .»-»si*«« f»t iaartas sJvv^aitleai .it isj* it ul ~ Bfcii- t/r' skrite si *-aki-fe-iat fcu; t t* i* jfe pkikši v SunilnTH ibaEtiagjt UroamatjiL, priSs ut gestsjif iau w.alwr. T £ bik »*> riaije jM».'sitll: ir; kržiTt, jri ks^ia, jif-J SSšri- j A«*® iAisoil "Ai'- portoiv*. i2f.i go. : jmarr fe. ® pt.'. BBfckžsi a» ^njjkg ■ ii>-:)iat. Ji pa fctrsrr risa. ^ kJeaic ifeiSoi'. >. « ja j, i i/aoJt, (Ži-aag^ {*>*£. ž 5airi nve kr»r»l?»- je ajrf. G-«;«iiBje loLji/jt. da .>3 fisprat^j-t p^Smo^ se te «trK» fcre««t t-o. Jist eeSsdHta* Tskše «««*»»_». ša»;«> ira-sa S3f«i5»ri vef te pjr ToeMr t »tej pnii k: ;o je isiiii-.ii M: šrm Si. fe£fc< ž«S« tfalfa iiaitii as «- «jeto mm as msk«. ki s j»r®j«i«!EBE5 jstrJte asud 1 m. i t ¥*a4sm LMm Krtke* trg 11, »trnt trfo^-ŠMs »osS sveže saSBŠžpb Jaevn^ «mk Pettre%* tflč« » •ejdasa. Pn^mCi se Msrva Z|«nc, 4 Sasvta pri »HSža. Ss dropem »>se« po?«««3W o žaJostei s mil t>rami3cef» sHanr«««« Iivib« Cesu ▼ Onjdn. Hieeil t hm>H'.?7«. to }e Babiral evetje. Ce-)wrs !wffe «• M fnfdjtg v njegov rojstei! kraj Kaascik. Te dsi jga je peljal a-.l® •FjeSeef* p»jrflo«» dreftva. Sa osti mei SSoveask« Sstrf/« ia Seejieasi pa fe n!n'-,»-Iki t« zadala oes-rer«. 15» teden IJascn je TBirffikrct edaebaka men. in vt*9 je a^l črtati fumsioL Šofer je avta lake. je z/lrkail « pr: p« ti sle-i! •>*> foasld drog ga podrl, -svto p« je zavoril s» zmpmmztš se $e Sa dan sv, Iregajaga ©krog 11 zvečer »t je v ispniveii estr«.-iil bivši občinski tajnik oKine Metlika in orga-teator 42 afesri A»iee laSncki. Sa-ntosnor j« nepravi! v a»t»očnof-ki ž/i}»šk KaMtreaes astroO v sreojeai žspaii-feai (njnrte JSS Aaites t«? nato fe saasega »w»te oSwtr6 tigodiia ter , njegovi postavitvi pa kralj. bw»lf uprava ni mogla {»trditi, V.cr ni ime) predpisane šolske izobrazbe. Inienovani je dalje opravljal tajniške posle, dokler ga ni Metlika okolica »a pciiiv tenske uprave dii; 17. aprila 1937 odslovila. Banska uprava je uaRBOnanega fajma s« aiesiu 4iii, ter ni iasež ti^ih oseteih Jasinosti, ki sa tefc jafalt vajo. I»e»ov«B! je &mt 30- sn-gitsda 1®« to* nsjaim1" sk4c gostitae v m Gosi®®«« v prepir« glede najemnine za to gostfloo «stowlil Gabri; jelo Gorjupovo roj. Gabrijeli; »jeni »atorl GabrijeHag jo prestrmi! Ifee, fasafl svojo ž«n° ter naposled rani! todi ««1»«®» P°" roto v Goriti je bil obsojen zaradi nedovo.je; ne ao&sje oam^a aa gtolto, m p* a,ra"o sboja ia ielera« po^sodte; opsresli«^ J nlemaljila » lam, da I^iiifltf »voje <«4« J izvršil v diiSsvni »?wl«ao8tL F® «radn>» roSlih jc »sil L»š«fcjr m fesa avojega v Italiji velik prijatelj fašistov. Ker koli tfefc* očistiti — Vim ti»k vmt feoJjša In bb» vadnejšol Vim vsebuje drobno zmlete substance, ki posebno dvlujejo in »skrejsjo, Te om«!ičej uredite svoje zadeve pravočasno! Ako 1®; rok zamujen, se ne da več pomagati. Pojas-n..a proti malenkostnemu plačilu konce-s'lonirHna pisarna Per Franc, kapelam v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14, Za odgovor priložiti kolek ali znamko za 6 dinarjev. d Osumljen umora farevške kffib%riee. Ljubljanska policij« je zaključila preiskavo proti Matku Razbergerju, ki je bil aretiran, ker je bil osumljen, da je dne 11. aprila umoril v roparskem namenu Jsžefo Martin-čičevo, kuharico v župnišču na Javoru. Preiskavo je vodil načelnik kriminalnega urada Franc Zajdela. V preiskavi je bilo zaslišanih vse polno prič ter je bil Razberger mnogokrat konfrontiran tako na Javoru, kakor tudi v Ljubljani. Mnoge priče »o spoznale in potrdile, da je bil prav Matko Razberger tisti ne/.uanec v pumparicab, ki se je usodnega dneva klatil po Javoru in spraševal m razmere v javorakent župnišču, Matko Razberger se je rodil leta 1905. v Ljubljani, pristojen pe je v škocijan v krškem okraju. Kljub temu, da je sedaj star komaj 32 let, je že presedel okoli 9 let ječe. d Da bi le res bilo. Časopis »Jugosloven-ski Kurir« poroča, da se bo še leios začela graditi proga Črnomclj-Vrbovsko. Merjenje proge bo že v kratkem končano. Proga se bo začela graditi, ker ie prejela vlada več ponudb tujih podjetij in finančnih skupin, ki so pripravljene prevzeti financiranje gradbenih del za io progo. 0 teh ponudbah pa vlada še ni razpravljala. Upamo, da izvira vest vTugosiovenskega Kurirja« iz dobrega vira in da smemo upati, da se bo gradnja te nujno potrebne proge vendar pričela. d Kako ho r. letošnjo sadno letino. Časopisje poroča, da sadje letos najbrže ne pojde tako lepo v denar, kakor je šlo lansko leto. Letos je bila dolgotrajna deževna (loba in druge vremenske neprilike, pa je sadje iz-zorelo tudi za dva tedna kasneje. Šele sedaj so v vzhodnih delih naše države prišle na trg večje množine jagod in češenj, izvoza iz države pa še ni. Pač pa bo imela prav dobro sadno letino dunavska banovina, kjer se v zadnjih letih posveča sadjarstvu mnogo več pozornosti kakor pa prej. d Naučite se najprej slovenščine, potem pa prodajajte Slovencem. V Sloveniji je precejšnje število tujih krošnjarjev. Vedo pač vsi, da se med slovenskimi ljudmi čisto lepo živi. Ljudje namreč krošnjarjev popolnoma nič ne ovirajo pri njihovi kupčiji, čeprav ti včasih radi kar podvojijo resnično vrednost blaga. Takšni in slični maaeverčki so kroš« njarjem pol kupčije, ker krešnjarjem daje v številu primerov njihova kupčija lep zaslužek. Naj bo tako ali tako — krešnjar je feroe-njar —, nekaj pa bi tem ljudem svetovali in obenem od njih zahtevali: s slovenskimi ljudmi, ki jih vzdržujejo, naj govore slovenski! To je najmanj, kar od njih zahtevamo. Povsod se od nas zahteva — čeprav smo gostje —- znanje jezika dotičnega naroda, čeprav mogoče neupravičeno. Čemu nastopajo krošnjarji, bodisi bosanski bodisi dalmatinski, z neko mešanico slovenskih in srbohrvatskih fraz? To delajo vsi brez izjeme. Nekateri bo deležni naše vljudnosti in vzdrževanja že leta in leta, pa še ne znajo slovenskega jezika niti malo. d Peč sa sežiganje mrličev bodo menda postavili v Zagrebu, vendar pa še ne jutri, temveč čez štiri leta. Tako so sklenili člani društva »Plamen«, ki si z ničemer važnejšim ne znajo beliti glav, kakor s skrbjo za posmrtni podzemeljski blagor svojih članov, ki bodo podlegli naravnemu zakonu in zapustili površino zemeljske skorje. — Razumljivo, saj ga ni med njimi člana, ki ne bi imel kaj več pod palcem. Naklonjeno pa se je pokazala tudi zagrebška občina, ker je društvu podarila brezplačno zemljišče z,a postavitev kre* matorija. d 4.058.516 din znača pr«ra*un ljubljanskega okoliškega cestnega odbora. Od tega zneska bo banovina prispevala 1,530.720 din, ostali znesek p« bodo prinesle 10% doklade na neposredne davke. Letos hočejo dovršili: žeiezobetonaki most čez Bistrico Beričevem, železobetonski sitost v Podpeči, prestavo fea-novinske ceste v Malih Lipljenih pri Turjaku, prestavo nerodnega klanca pod Ps?la»* vim gradeem, preložitev klanca »Ježe« pred vasjo Horjul, več javnih del na Vrhniki, uravnavo hujSih klancev in ovinkov od savskega mostu pri Črnučah v Gainoljne in dalj« na Vodice, prestavo ceste n« Jezeru pri Podpeči itd. Nujno potrebni zaloški most Hez Ljubljanico za enkrat menda ne pride aa vrsto. d Kradejo vsevprek. Ono sredo ponoči so posestniku Grešaku v Svinem pri Trbovljah ukradli 70 kg maati, euo vrečo moke ir. i« 9' Žiwits©r@i€i! 2 uporabo modernih dodatkov živinski krmi: D-vitnmlnskega preparat« ia apnenec« prtptrate „©S»H" boli« z malim stroškom StfSj® sSohečlfce. — Z malo denarja velik dobiček) We zamudite prilike in zalitevaite t&koi brezplačno obširno knjižico od t,&&Š?f!*M d. d., Zagreb 6, poštni predal 50 dve steklenici žganja. Podobne tatvine se dogajajo v zadnjem času tudi drugod, kjer vse pokradejo, kar jim pride pod roke. Ponekod perilo, pri rudarjih kradejo iz barak premog in drva, iz Kraljeve kapele so ukradli eelo svečnike in vaze. Skoro ne mine dan, da bi kje kaj ne izginilo. d Tihotapsko zlo. Kar 43.000 tihotapcev je menda v savski banovini. Proti njim pa se bori le 662 finančnih stražnikov. Zadnja leta «e je tihotapstvo sploh hudo razpaslo, največ pa s tobakom, vžigalniki, vžigainimi kamenčki ter saharinom. Sadilci iobaka so se pa navadili, da posade mnogo več, stebelc, kakor pa jim jih uprava monopoiov dovoljuje. Dve tretjini takih sadiloev je v savski banovini. Samo lani so nadzorstveni organi uničili preko Štiri milijone takih stebelc. d Taka je prava procesija. O procesijah abičajno ne poročamo ono presv. Rešnjega Telesa pri Sveti družini v Mostah, naj pa vendar bežno omenimo. Procesija je bila lepo organizirana. Zlasti je bilo mnogo moških pri procesiji, ki so vsi na glas molili. Tudi drugi oddelki procesije so z mnogoštevilnimi narodnimi nošami vred vsi na glas molili. Tudi šolska mladina je na glas molila. Za lepo petje pri procesiji so skrbeli pevci združenih meščanskih pevskih zborov. Lepo in okusno so bile okrašene hiše po vseh ulicah, koder je šla procesija, kakor tudi oltarji, kjer je bil blagoslov. To vse so verniki sami uredili. Najsvetejše je nosil g. Miha Jenko ob spremstvu 12 gospodov. d Peronospora zopet straii. Predlanskim je prvomajska slana naredila po naših vinogradih ogromno škodo. Iransko leto pa je trto uničila peronospora. Lani je razsajala z vso silo. Pridelek so odnesli le tisti vinogradniki, ki so za vsakim dežjem neprenehoma škropili, kar jih je seveda tudi ogromno stalo. Večina pa je pravi l«s zamudila, posebno še, ker na peronosporo samo niso polagali dosti važnosti. Kmalu so vinogradi pokazali rjavo barvo. Komaj se je sedaj vinska trta razvila, že se kaže na mladikah lanski uničevalec peronospora, ki grozi tudi letos, da uniči ali vsaj omeji pridelek zlate kapljice. Po dolgi deževni dobi so napočili vroči dnevi z majhnim pršenjem pred nekaj dnevi in že je bolezen na trti tu. Vinogradniki so pričeli naglo s škropljenjem, da jo prebite. Letos bodo namreč morali po lanski izkušnji zelo paziti, da ne bodo trpeli spet tolikšne škode. Hudo je vinogradnike zadela tudi podražitev galice, okroglo 2.50 din pri kilogramu. d Statnenkovič je priznal, da je Šinkovca ubil. V Zagrebu so te dni zaprli odpuščenega graničarja Jovana Stamenkoviča in v njem odkrili morilca posestnika, trgovca in mlinarja Janeza Šinkovca iz Cabrač pri škofji Loki. Šinkovca so namreč našli oni četrtek pobitega v njegovem lastnem mlinu- Truplo je bilo neusmiljeno zmrevarjeno, poznali so se sledovi, da je zločinec svojo žrtev pobil z navadno težko lopato potem, ko se je bil od zadaj izza hrbta pritihotapil za Šinkovca. Preiskava, ki so jo uvedli domači orožniki, je našla pravo sled za morilcem. Znano je bilo namreč v domačem kraju, da se pokojni Šinkovec ni nič kaj razumel s svojo ženo, ki se je kaj rada ogledovala po drugih. Zadnja leta pa so jo videli mnogokrat skupaj z graničarjem Jova-nom Stamenkovičem. Orožniki so poizvedovali za njim in nazadnje ugotovili vse, kar je obtoževalo Stamenkoviča kot pravega morilca. Javili so v Zagreb, kjer je policija vdrla v Stamenkovičevo stanovanje. Stamenkovič je po kratkem zasliševanju priznal, da je Šinkovca ubil. Morilca bodo prepeljali v Škofjo Loko, da ga bodo soočili s Katarino šinkov-čevo. Potem bo preiskava tudi ugotovila, če je bila Sinkovčeva žena v posredni ali neposredni zvezi z morilcem. IZ DOMAČE POLITIKE ,9 Londonu je konec štrajka avtobusnih šoferjev, M vsak dan prevozijo stottsoče potnikov. Ko no »vtobosi zapet »»čeli voziti, so ljudje v velikem veselju kar navalili nanje d V 17. občinah dravske banovine s® bile volitve v nedeljo 6. junija. V vseh je zmagala naša Jug. rad. zajednica. Naj jih navedemo po imenu: Begunje, št. Vid nad Cerknico, Ribno, Javorje, Poljane, Trata, Hoče, Cezanjevci, Mislinje, Beltinci, Bogojina, Do-brovnik, Gaberje, Genterovci, Lendava, Po-lana in Orešje. Zadnjih osem občin je v Slovenski krajini. d Prazni upi. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je obiskal senator g. dr. Albert Kra-mer svoje somišljenike v Sodražicl. Govoril jim je sledeče misli: Mi sedaj streljamo z najjačjimi kanoni na sedanjo vlado. Bodite potolaženi in mirni! V kratkem pridemo ludi mi na krmilo s predsednikom generalom Zivkovičem. d Minister dr. Spaho uživa zaupanje naroda. Zadnjega maja bi morale biti volitve v upravo muslimanske verske zajednice. Toda v vseh okrožjih je bila postavljena le m>a lista, katere nosilec je bil dosedanji prometni minister dr. Spaho. Brez volitev je bila tako izvoljena njegova lista. d Davidovičevi demokr^tje jemljejo slovo? Viider jeva »Nova riječ« se v zadnjem članku bavi z znanim ustavnim načrtom zagrebških in belgrajskih šolancev ter z bli- žajočim se sestankom bivšega glavnega odbora bivše demokratske stranke, ki bo v Bel-gradu v nedeljo, 13. junija. V svojem članku piše Viider o časopisnih vesteh, ki na dolgo in široko poročajo o gibanju opozicije. Viider pravi, da se po teh vesteh zdi, kakor da politično življenje vre. Toda v resnici ni tako, pravi Viider, ker se naše domače razmere zelo počasi razvijajo in je vse šele na površju. Končno Viider napoveduje, da je verjetno, da se bodo bivši demokrati na bližajočem se sestanku svojega glavnega odbora programatično izločili iz toke imenovane združene opozicije. d Preveč jim prizanašaj«. Naši libcralcl so zelo občutljivi ljudje. Niti ne misliš, da bi mu kaj napravil, pa se že cmeri, da sc mu krivica godi. Kakšne krivice pa nam je delala Jug. nac. stranka žalostnega spomina. Pa smo že menda vsi pozabili. Cemu prizanaša-nje? Mislite, da bodo ti Herodeži kdaj postali boljši? Nikdar ne! Oni žive le od sloveno-žrsiva. d O majski deklaraciji je dr. Kukovec, kakor čitamo v mariborski »Neodvisnosti«, povedal te dni: »Posebno je treba poudariti, da je majska deklaracija ustvarila enotnost slovenskega naroda, da je zbrala okoli sebo vse narodne sile, jih za svoj program združila, razgibala in dvignila politično samozavest širokih ljudskih množic in žel.l° po svobodi in samostojnem življenju.«; Ljudje, ki so se tedaj izrekli za deklaracijo, so globoko občutili vse njene zahteve, tako tudi za zahtevo po demokraciji, ki so jo tu v novi državni tvorbi zajamčeno hoteli imeti. d Na naslov naših, za svobodo tiska »« borečih socialistov. Predlog za nov tiskovni zakon obravnava francoska poslanska zbornica. Novi' tiskovni zakon bo kljub slavospe-vom, ki jih demokraciji, svobodi in drugi® koristnim rtičem pojejo trobentači ^Ljudjt« Ironte v Franciji in drugod, sestavljen cist^ po vzoru reakcionarnih tiskovnih zakonov diktatorskih državah in bo časopisju prepovedal sleherno možnost za politično kriti o. Mali kitajček « velikanskim slamnikom, ki spada h kitajski narodni noši, »zoblje« ril, kitajsko narodno jed. Mesto ilie rabijo Kitajci pri jedi dve palififi »DOMOLJUB«, dne *>. junija 1937, Stran T, Kaj komo delali Štev. %>■ _____ ________ ggSREČE d HiSft » hlevom je pogorela Rožmanu Leopoldu pd. Hribarju v Nadgoricf. pri Jeiiei. " j, V V»ie»iku J«* SUv. je uničil DOiar vinižarija Aniofta Finka. Tam atanu-P.eBUi delavcu Petrin« p zgorelo vse imetje. d Sebe je namesto drv 5 letna flis Marija v Trljovtjali, 'ni ai je hotela zakurili. Tlw';» vžigalica ji je padla na obleko, ae ijji bi mala to opazila in predno so ji inogii drugi priti na pomoč, je bita vsa obleka na njej v plamenu, da je vsa opečena dragi Fra»8-JMeIove« Ponke vode. »Frana-,Tost-rova« voda se lahko Miživa in ttčinkufe že po kratkem Swu brez ^Hijetnih. pojavov. »• ■»'". i"w. pri. Iu reav. aitr. S. ta. .V»t85„ V- M. lt Itotaknil se je eUsMffižne žice visoke "»petosti. Dne 5. junija je v Zapužah, že na "»eiutju ljubljanske policije, 6 letni delavčev "»ček Pavle- Stafii. iz Žapui nesel s svojim Mtom mleko po eesfi. Ob cesti pa .je zn-na travniku iepo cvetlica tei jo j® Potjetieistvff: Krompir in peso smo večinoma že prvič okopali. Nadaljevati moramo z okopavanjem krompirja, prav tako pa sačeii z okopavanjem koraze in fižola. Z osipavanjem krompirja pa začnemo, ko so bilke visoke približno 15 cm. Stalno moramo opazovati krompirjeve njives če bi jih napadla krompirjeva pisne«. Tozadevna pojasnila glede sredstev, s katerimi zatiramo to nevarno bole-zea, so bila že podana. Prav tako tudi, kitko bolezen samo spoznamo. Vedeti pa moramo tudi točno, kako je treba la sredstva uporabljati in v kakšnem času. Škropljenje mora biti pravilno in pravočasno; začeti moramo takoj, ko smo opaziii prro sledove plesni. Ako bakrenoapnen* brozga dalj časa stoji, izgubi svojo sprijeranost; zato jo pripravimo vedno samo toliko, kolikor jo takoj porabimo. Škropiti moramo vedno le ob suhem vremenu; paziti moramo, da naškropiino vse listje, zlasti temeljito pa spodnji del lisiov. V primeru, da bi nastopilo takoj za škropljenjem deževno vreme in bi spral dež raztopino z, listov, moramo takoj Ltato ponovno škropiti. Prvič »kropimo meseca junija po osipanju kromirja; drugo škropljenje sledi tri štiri ttsdw pozneje, včasih pa tudi še tretje škropljenje. Če pravočasno škropimo, bo bakrenoapneua brozga gotovo dobro učinkovala. Škoda, ki jo povsroča krompirjeva plesen, je vedno znatno utrgati. Skočil je k cvetki, pri tem p* se je dotaknil žice s tokom visoke napetosti, ki so je uirgsia z dtoga. Otrok j« mogel le le naglo zakričali, zakaj možni električni tok ga je takoj »bik d Paradi pijanstva ko vse življenje sir»- »itak. Ob obe nogi je priSrf Stjepan Parfeaš iz Zagreba, ko je prilezel pijaa na postajo v Sesvetah in stal preblizu tira. Farkaš je hotel domov, tod« ravno ta hip je vlak že potegnil. Jeze« je začet vpiti in razsajati ter nazadnje vlakovodji še groziti. Kavno takrat, k® je dvignil pest iu zažugal, ga je udaril v bok zadnji vagon vlaka in ga vrgef na tla. Padel pa je z obema nogama pod kolesa, da so um jih atrla. V bolnišnici so mu morali obe nogi odrezali. Tako bo zaradi pijanstva ostal vse življenj?' revež. d Hežeš, bočcš, moraš! Na ljubljanski velesejem so te dni prispele med drugim skupine vaših rojakov iz Italije. S skupino Vipavcev je obiskala Ljubljano tudi Rafaela K obal. Tu se je po dojeni času spet sestala s svojim znancem Viadislavom Česlom. Že dotoi sta se imela rada, toda s poroko ni bilo nič, ker je CW. breeposeln. One 15. junija sta se sprehajala po drevored« ob ljubljanski operi. Pogovarjala sta se mirno, dokler nis« mimoidoči naenkrat zaslišali lah-lega poka. Sprva niso polagali nobene pafoje na pok, kar 3» mislili, da je iz otroke pi-štob* Tedaj pa so zagledali Kobiilovo, lsako je letel« m Ceslom, jokala in kričala. Prihitela sta dva stražnika, ki; sta Oesln odvzela revolver in ga odvedla r>» poHcijo. Česl je namreč zahteval od Kobalove, naj se z njim poroči: Kobelova ga je znvrBtla, da ne more biti o tem govora, dokler je brezposeln. Cesl ni reko! ničesar, ampak segel v žep in potegnil revolver. Sprožit ja v Kobalovo in j« zadel precej hudo v trebuh. Kobalova pa je imela vseeno toliko moči, da je stekla za večja kot pa majhen izdatek za modro gaiieo. — Važno je tudi to, da so nekatere vrsta krompirja za plesen veliko bolj občutljive kot pa druge. Na zgodnjih vrstah povzroči krompirjeva plesen večjo škodo kot pa na poznih. Vrste s tanko, belo kožo gomoljev in manjšo vsebino škroba so bolj občutljive, kakor pa one z debelejšo, barvano kožo in višjim odstotkom škrob«. Živinoreja: Kar se tiče zelenega krmljenj«, velja še vedno isto, kar je bilo navedeno v prejšnjih številkah. Poletna vročina počasi prihaja, zato skrbimo za hlad v hlevu in svinjaku in varujmo živali pred nadležnimi muhami. V vročih dneh j® treba še bolj paziti na čistost, ki j« predpogoj zdravja. Z vsestransko čistočo v hlevih in pravilnim ravnanjem z gnojem zatiramo tudi muhe, ki so v veliko nadlego živin!, obenem pa prenašajo tudi raa-ne bolezni. Zatirajmo jih z vsemi sredstvi, Skrbimo, da bo imela goveja živina parklje v redu; če so predolgi, jih od režimo. Mlade živali, zlasti plemenske, naj pridejo čim več na pašo. Živali, ki ne hodijo na pašo, a puščajmo na tekališče. Poskrbimo za prašiče, da se v senčnem tek&lišču lahko kopljejo v hladni vodi. .— V It umiku skrbimo za snago in ga pobelimo. Perutnini pokladajmo vedno svežo mehko krmo, ker pokvarjena zelo škoduje. njim in ga za božjo voljo rotila, naj ne strelja še enkrat, Česl pa je ni poslušal, ampak je hladnokrvno basal revolver naprej. Šele stražnika sta preprečila, da se ni zgodit večji zločin. Kobalovo so prepeljali v bolnišnico. d Dva meseca je ležai v vodi, V začetku aprila j« izginil z doma delavec Matija Pire z Vranjega vrha pri VeJM. Zmanjkala je za njim vsaka sled, dokler ga sedaj ni M ura naplavila pri Radgoni. Ležal je dva meseca v vodi. d HvAa prometna nesreče se je zgodila diia dne t. junija zvečer na cesti med ležijo Kapl<) in Žitorovasjo na Koroškem. — Strojevodja kapelSke elektrarne Matija Fi-scher je na ostrem ovinku zadel ob neki tovorni avto ki je privozil iz Celovca. Udar je bil tako hud, da je motociklista vrglo ilaleS vstran in se je celo tovorni avto komaj ustavil na robu manjšega prepada ob centi. Poklican je bil takoj reševalni voz iz Velikovea, ki je ponesrečenca prepeljal v celovško bolniš-- nicov Toda operacij* noge je Fischer Se isto noi umrl. Prepeljali so ga na dom na Reberci. Fischer je bil zelo zaveden Slovenec. d Ker je bil pi}«tt. Oni večer je na Donavi pri Vinča vasi pri Belgradu prišlo do težke nesreče. Povzročil jo je pijan čolnar, ki je vosstl ljudi od brega k ladji, ki pelje ia p'inčeva v Belgrad. Radi pijanosti je Čolnar zavozil s čolnom v trup fedje in so ob tej priliki utonile štiri osebe. d Avta ie je prevrnil. Težka avtomobilska nesreča se je pripetila ono nedeljo popoldne na cesti med Pragerskim in Slovensko Bistrico V Veleniku. Neki avto z mariborskimi izletniki se jo prevrnil ter pokopal pod seboj štiri osebo, ki so se> v atomobilu nahajale. Dve osebi sta ostali nepoškodovani Greta Rigler fz Shtdencev Je dobila težke notranja poškodbe, njen brat pa se je pobil na glavi. Oba ponesrečena poškodovanca so gasilci ii RAZGLED PO SVETU Najdejo se ljudje, tudi dobri, vemi in pošteni, ki so veseli, kadar dosežejo iia španskem bojišču kakšne uspehe čete rdeče španske vlade, doiim jih bolijo zrnate nacionalističnega generala Franca. Izjavili smo že, da naša ljubezen ni ne na strani španskih nacionalistov, pa tudi ne pri španskih komunistih, ki jih vodi in opira sovjetska Rusija, Mi želimo, sia zmaga v Španiji koncem koncev demokracija, seveda ne slavnoznana sovjetska »demokracija«, ki je ena sama velika tiranija in ki prav nič ne zaostaja za najkrutejšim fašizmom. Poštenemu kristjanu je nemogoče, da bi žele! ssmago španskim komunistom, saj so na mu-čeniški način pomorili tisoče katoliških duhovnikov, redovnikov in vernikov ter porušili in onečastili neštevilno katoliških božjih hramov in katoliških ustanov, Vojna je vojna, ki ne pozna umiljenja. To velja tudi za nekatere načine vojskovanja čet generala Franca, ki jim mi ne pritrjujemo. Kar nam dela komuniste bolj zoprne od nacionalistov je zlasti njihovo stališče do vere in Cerkve. Rdeča španska vlada je že pred meščansko vojno odstranila iz vseh javnih poslopij in šol znamenje Križanega, dočim je cacioaal. general Franco znamenje našega odrešenja postavil zopei na prejšnje častno mesto v vseh krajih, kj so jih osvobodile njegove čete boljševiškega jarma. Vsaka zmaga boljševiškega orožja v Španiji pomeni korak naprej k boljševizaciji ia razkilstjanjenju te katoliške države in človeške družbe sploh. Ne pozabimo tega! Zadnje dni so se dogodili na španskih bojiščih trije pomembni dogodki. Nemška oklopnjača »Deutschland« je vedrila v pristanišču Ibice. Mornarji so bili pri večerji Naenkrat priletita dva komunistična aeroplana in začneta metati bombe na »Deutschland«. Posledice so bile strašne: ubi- Folskave prepeljali s svojim Avtomobilom v mariborsko bolnišnico, kjer so Rieglerjevo takoj operirali, njen brat pa je bil samo obvezan ter se je podal v domačo oskrbo. •d Z žganjem ni noriije. Štiri litre žganja je popil za stavo Vaso Jovetič iz vasi Kalen-derov, potem pa obležal in umrl. Vaša so poznali v vasi kot človeka, ki je mogel popiti, kolikor se je dalo. Tako se je iz nedolžne šale rodila stava za sto dinarjev, da bo popi! kar gliri litre žganja. Pri treh se mu še ni poznalo, da je pijan, toda pri četrtem je že omagal. Da bi pa dobil stavo, je pil še naprej. Komaj pa je zadnji kozarec odmaknil od ust, se je že zgrudil na tla in izdihnil. d Ponesref.il se je ono soboto v Osijeku pri nabiranju cvetic ob neki vodi vrl mladenič kamnigke župnije, 26 letni Ivo Česen iz Pe-rovega 15. Prve dni majnika se je poslovil v tovarni >Titan« in sprejel ugodnejše mesto v livarni v Osijeku. V tih je bilo 24 mornarjev, 82 pa večinoma hudo ranjenih. V odgovor na to zlodejanje, je nemško bojno fcrodovje odplulo pred boljše viško južnošpansko utrjeno pristaniško snesto Alme-rijo in ga z bombardiranjem zravnalo s tlom. Ta bombardirovka je napravila po svetu precej hrupa, ki pa se je pomiril, ko je Nemčija izjavila, da so z razrušitvijo Almerije žrtve aa »Deutschlandu« že dovolj maščevane in zadoščene, Nad gorskimi vrhovi Guadararae je prišlo do zračne bitke, pri kateri je na obeh straneh v višini 2000 m sodelovalo kar 10 letal, Zmaga!! so nacionalisti, ki so izgubili pet letal, rdečkarji pa sedemnajst. Nacionaliste je zadela pretekli teden velika nesreča. General Molla, ki je baskiškega pokolenja ia ki je velja! kat najsposobnejši španski general, se je smrtno ponesrečil. S svojim adjutantom in dvema višjima štabnima oficirjema se je z letalom dvigni! nad ozemlje Baskov, da pregleda položaje za odločilno bitko. Ko se je vračal, je na nacionalističnem ozemlju letalo zaš!o v meglo, zadelo v neki vrh in strmoglavilo na tla. Vse osebe v letalu so bik mrtve. Za naslednika generala Molla je naznačen general Davila, ki je poveljstvo nad nacionalističnimi četami na baskiškeai bojišču' Že prevzel. KATOLIŠKA CERKEV s Sv. oče je dopolnil 80 let. Koncem maja je praznoval papež Pij XI, svojo osemdesetletnico in bil ob tej priliki deležen čestitk iz vseh delov katoliškega sveta. Njegove zasluge za utrditev ia razširjenje katoličanstva v svetu so izvanredne, poleg Leona XIII. je postal hkrati velik socialni apostol sveta, v svojih okrožnicah pa se bavi z neštetimi drugimi življenjskimi vprašanji. Njegovo življenjsko delo d Bo jezik mi utihnil, pogled ugasnil »oj... V Sužjih pri Ribnici je umrla Uršula Lovšin, mati g. župnika na Rakitni, Franceta, in pokojnega kaplana v Preserju, Jožeta. — Na Pobrežju pri Mariboru so pokopali Izabelo Kurnig, roj. Jak,še. — V Petelinjah pri Dolskem je odšel po večno plačilo posestnik in bivši župan Jemec Franc, p. d. Jeršinj. — Na Pilštajnu je umrl 83 letni usnjar in trgovec Strašek Anton. — Na Crn-aSah so pokopali znanega gostilničarja pri >Rogovilcu*. Franca Vilfana. — Na Jesenicah je zapustil solzno dolino posestnik Franc Razinger. — Na Suhi pri Kranju je zaspala v Gospodu Frančiška Basaj, mati ravnatelja Zadružne zveze dr. Basaja, — V Starem dvoru pri Škofji Loki je umrl posestnik Franc Hafner. — V Malem Taboru ob Sotli pri Rogaški Slatini je preminul Albert pl. Klemen. - Na Ruoi pri Kranju je zapustila solzno dolino Marija Pleško, roj. Sever. - V Ljubljani je odšel med nebeške krilatce Drejko Golob. Umrli pa so Se sledeči: vdova poštnega uslužbenca Marija Goetič, Pepa Bezlaj, roj. Svetišč. Ivan Ručigaj, čevljarski mojster Ivan Sreboi šolski upravitelj v Zaplani Janez Hartman, fončka Kuhar, vlakovodja v p. Karel Zeiez-nikar in učiteljica na Viču Albina Travnova Gospod, daj jim večni mir! bodo vrednotili ie pozni rodovi, Naj bi V mogočni ohranil nasledniki »v. Petra Še dj?" zdravega v blagor človeštva. s Kako jc s slovenskim jezikom v šolah h, cerkvi. V predmestju Trata, v Skednju, ki ves slovenski, so pred kratkim vprašali ujfo. Iji otroke po tem, kdo Je govori doma sloves, sko, Otroci so se razveselili, ker so mislili, d( bodo otvorjeni tečaji za slovenski jezik 1« so se skoro vsi javili. Kakšno pa je bilo i presenečenje, ko so mesto tega dobili vsi, j so te oglasili, knjigo »li trnovo Italiano« »Novi Italijan«, ki j® nosila še pripombo »D^ cejev dar«. Ali se je to zgodilo tudi drugod, že ni znano. — Vredno je poleg tega še žabe-ležiti drug dogodek, ki se je izvrši! v Bovcu ob priliki procesije. Znano je namreč, da po-nekod civilne oblasti še ea postopajo v smislu novega razpoloženja, ki bi moralo nastopili po prijateljski pogodb:, bodisi, ker še nimajo n to potrebnih navodil, ali pa delajo na svojo roko. Tako so oblasti v Bovcu prepovedale slovensko cerkveno petje v cerkvi in pri procesiji. To je ljudi zelo težko zadelo. Upajo, da bodo oblasti iz Rima kmaiu razčistile položaj in da bo dobil slovenski jezik polnega izraza v cerkvi kot javnosti. Znano je namreč, da se je goriški nadškof Margotti krepko zavzel za pravice slovenskega jezika v cerkvi. Gre torej le že aa to, da tudi podrejene civilne oblasti, kjer pa često posamezni prenapeteži delajo as lastno pest, s svoje strani store svoje. s To 1» on« k Korotaii«. V Stebnu pri Globasnici, se je zgodil ono nedeljo strašen zločin. Tukaj bivajočega delavca Tomaža C-rei> nsrja so našii v skednju mrtvega z zevajoče, strašno rano na glavi. Takoj poklicano orož-ništvo je po kratkem poizvedovanju prijelo zločincR v osebi Janeza iteinwaida, umorjen-čevega svaka. Sodil ga bo preki sod v Gradcu. —- V Gorinčicah ped Golico so umrli te dni Dobernikova mati, obč. tajnik Janez Hafner in Vavharjev Tone. — V St. Jakobu dobe orož-niško postajo. — V Loga vesi so pokopali 87-letnega Kristjana Koširja, očeta župnika na Žihpoljah. — V Loga vesi je odšla v vei-nost 90-letna Eliza Kramer, — Za župnika * Podljubelju so ustoličili g. Tomaža Orascha, — Letošnje šolsko leto zaključijo s 3. julijem. — Posestniku Juriču s Poreč pri Tinjah je nekdo ukradel kobilo, vredno 8000 din. ANGLIJA ___ s Stare neporočeni hočejo pokojnino. \ Londonu je bilo ogromno zborovanje združeni« starih devic (v Angliji »spinster« imenovane), na katerem je bilo 3000 zborovalk po navdu-ševalnih govorih svojih voditeljic, med katerimi je bilo tudi nekaj dam iz plemenitaškil BANKA BAR liCII II, sa® ta&cr. Parts <*f«pr«!MsSi® il&nvur Hf najhitreje fn po najboljSe® dnevnem kanu Vrši vsa bančne posle oajkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franci J!, Holandljl in tok*®* burgti sprejemajo plačila na naše čekovne iračun". MIMIIJA: m 80M-84 Bras.lt« »ftJlCUAt «» DMA< Ho l*M-W M. Dfeut LUKSKMRUMi S"6*7 Ma žalitev.-, pošljemo bresplačno aaža ček, krogov, sprejelo resolucijo, naf parlament jprejnu' poseben zakon, s katerim bo vsaki utari devici, ki je prekoračila 55. leto in še si mogla priti do moža, država priznala letno pokojnino. V svoji resoluciji pravijo, da je država dolžna dati starim devicam to priznanje. Na koncu trdijo, da imajo za seboj veliko število pristašic, ki so že dosegle 55. ieto aH ki nimajo izgleda, da bi do 55. leta mogle stopiti v zakonski stan. CBŠKOSLOmŠKA s Tako govori pameten in daiekovfden politik. Bratislava, prestolnica Slovaške, je trdnjava Češkoslovaške na Donavi, V tem. smislu je le dni govoril predsednik češkoslovaške vlade dr. Hn->?a, ko so ntu izročili diplomo za žastao meščanstvo tega mesta. Dejal je tudi, da slovaški nacionalizem ni manjvreden in državi nevaren. Za Slovake je ia izjava po tolikih napadih češkega centralizma na slovaško nerodno samostojnost nedvomno razveseljiva. RUSIJA s Pred vedno jasnejši luči priča Dogodki v Rusiji v o, da se je Stalinu s kruto silo posrečilo utrditi svoj položaj med jovjeti. Po sovjetiziranju armade je odredil razbojniško fiSčenje stranke od trockizma. Tiso le uglednih pristašev je bilo izključenih, stotine jih je odromalo v ječo ali v — krvavo deželo. Brczbožnikom je Stalin sedaj dovolil popolno svobodo v divjanju proti cerkvi in vernemu ljudstvu. Stalinova vlada je sklenila petletko, med katero hoče porušiti že zadnje cerkve in iztrebiti verski čut. Poznavalci položaja v sovjetski Rusiji trdijo, da se sedaj pričenja zadnje dejanje Stalinove samovlade in trmoi>tya. Vsak dan s 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 18 Cas, spored, obvestila, 18.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. Četrtek, 10. junija: 19.30 Nac. ura. 19.50 Zabavni kotiček. 20 Plošče. 20.10 Slovenščina za Slovence. 20.30 Orgelski koncert. 21.15 Pisan epored. 22,15 Prenos z velesejma, — Petek. 11. junija: II Šolska ura. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Plošče. 20.10 Žemdsa ura. 20.30 Zdravice in napit-nice. 21.15 Koncert Ljubljanskega god. kvarteta. 2130 Angleške plošče. — Sobota, 12. junija: 18.00 Radijski orkester, 18.40 Pogovori e poslušalci 19.30 Nc. ura. 19.50 Pregled sporeda, 20 O zunanji politiki. 20.30 Potovanj ee v Prekmurje. 22.15 Za v«el konec. — Nedelja. 13. junija: 8 Plošče 9 Cas, po-ročila, spored, 9.15 Koncert. 9.45 Verski govor. 50.15 Prenos cerkvene glasbe. 11.15 Plošče. 11.30 Otroška ura. 12 Koncert Radijskega orkcetera. 17 Kmet. ura: Zatiraimo predanice. 17.30 Koncert. 19.30 Nac. ura. 19.50 Slovenska ura. 20.30 Pevski koncert. 22.15 Radijski orkester. Ponedeljek, 14 tuniia: 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Plošče. 20.10 Zdravstvena ura. 20.30 Prenos iz katedrale v Zagrebu. 21.40 Plošče. 2115 Radijski orkester. — Torek, 15. junija: 19.30 Nac. ura. 19.150 Deset mi m: t zabave. 20 Plošče. 20.10 O javnih delih v dravski banovini. 20.30 Glasbeno dramatični večer. 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 16. junija: 19.30 Nac. ura. 19.50 Šah. 20 Plošče. 20.10 Godala. 20.30 Pevski sekstet »Mladost«. 21.15 Pleena glas ba. 22.15 Švicarska godba. Sprejem v škofijski zavod sv. Stanislava v St. Vida nad Ljubljano, V zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi ki nravno nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih družin, v prvi vrsti taki, o katerih je upati, da se bodo po končanih gimnazijskih šiudijah posvetili duhovskemu stanu. Prvi in poglavitni namen zavoda je namreč vzgoja dubovekega earašča-ja. Zato je vsa vzgoja usmerjena k temu namenu. Kdor hoče biti sprejet v I. gimnazijski razred, mora napraviti prej sprejemni izpit ali na zavodski aii na katerikoli državni gimnaziji. Na zavodski gimnazij: se bodo vršili sprejemni izpHi dne 21. in 22, junija. Pripuate se aamo oni, ki so se rodili v letih 1924 slo 1927 in ki nameravajo p»> tem prosiii za sprejem v zavod. Ža sprejemni izpit je treba do 18. junija poslati prijavo, kolkovano z 10 Din na ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije v St, Vidu nad Ljubljano. Prijavi se priloži: 1. Šolski izkaz (knjižica), 2. rojstni in krstni list, 3. dopisnica z natančnim naslovom proeilca, da bo moglo ravnateljstvo pravočasno sporočiti, kateri dan naj pride dotični k izpitu. Oni, ki bodo izpit naredili, e tam še niso sprejeti v zavod, ampak se morajo po izpitu predata* viti vodstvu zavoda in mu oddati še posebno pismeno (tiekolkovano) prošnjo za sprejem v zavod Oni učenci, ki bodo prebili sprejemni izpit na kaki državni gimnaziji, lahko prosijo za eprejem v zavod V mesecu juliju. Prošnji za sprejem prilože šolski izkaz s potrdilom o opravljenem sprejeli*. nem izpitu ter rojstni iu krstni list. Najbolje je, da prmeeo te lis t me osebno v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov k vodstvu zavoda. Isto tako lahko prosijo v mesecu juliju za sprejem v I., 10. in IV. razred dijaki z drugih klasičnih gimnazij. Prinesti morajo osebno vodstvu zavoda pismeno prošnjo e jprilogami, zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. V te razrede pa se sprejemajo samo dobri, nepokvarjeni dijaki z odličnimi m prav dobrimi izpričevali, pod nobenim pogojem pa nc ponavljalci. Letno plačilo sc določa po izpričevalu i« gmotnih razmerah dolične družine. Polno plačilo za dečke ljubljanske škoiije znaša za vee šolsko leto 6000 Din, za dečke iz drugih škoiji pa 7000 dinarjev. Plača ee lahko tudi z živežem po tekočih tržnih cenah, iibožnim prosilcem z odličnimi izpričevali se ta znesek primerno zniža. Ce se dijak dobro izkaže s pridnostjo, pobožnostjo ia vljudnostjo, uživa glede plačila v nadaljnjih razredih še večje ugodnosti. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig, šolskih potrebščin itd. se dobe o priliki zglasitve v zavodu. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v št. Vidu i nad Ljubljano. 1 ______ državnemu upravitelj« Hor» tfry-ja je izglasoval tamošnji parlament vladarske pravice. 15 zaiižjard diu bo isdsds Japonska m svoje vojno brodovje v prihodnjih dveh letih. RAZNO Pod morjem as severe! W»j. Že pred leti je znani raziskovalec Wiikins skušal v podmornici do-•peti na sevrni tečaj. Drzno podjetje, doseči severni tečaj pod ledom, je končalo vsled odpovedi Podmornice z neuspehom. Sedaj pa taisti Wilkins Pripravlja novo, večjo in ! težjimi oklepi opremljeno podmornico, da bo lazi« prodirala skozi ledene PloSče nad seboj, če bo ™ila zraka. Wiikins nabava odpluti na tečaj poleti leta 1937. Vbodljaj s živanko obelimo že čez eno dese-"nko sekunde, a če m 'Pečemo, občutimo šele 10 sekund. Pameten občinski svet. ""'lani se močno trudijo, "' pomnožijo število svo-'8* prebivalstva, V zad-*» letu je bilo izdanih tč postav, ki imajo na-5« zvišati število porok. "Mim zakoncem ' lav, ___________dr- , davčne olajšave, ?«um nevestam celo ™ balo. V zadnjem času J" »» dobila tudi občino t H da podpirajo take, " se radi poročili. To ni lahko, Majh-£ °«ma blizu Milana pa I* takole pomagalai L Ganghofcr: 28 Roman iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznič Vampo je hotel odgovoriti, a Ebervajn mu je pomig-nil, naj molči. Ko so bili pojedli in odmolili, je odšel Svajker s sekiro v šumo in brat Vampo je pospravil z mize; z lesenim posodjem na roki se je čemernega obraza zmuznil proč. Valdram je hotel vstati; tedaj je dejal Ebervajn: »Pred bratoma ti nisem maral segati v besedo. Zdaj pa, ko sva sama, čuj opomin; bodi bolj strpljiv, Valdram!« Patrovo čelo je temno zardelo. »Mar mi hočeš braniti, da molčim na besede, ki žalijo moje uho?« »Menim samo, da besed služnih bratov ne smeš meriti po lastnem občutju. Zemeljska skrb jima polni dan, utrud.no morata delali od ranega jutra do pozne noči, Pazi, da s prestrogim ravnanjem ne zbudiš mržnje v njunih dušah! Z eno samo prenaglo bosedo jima lahko vzameS pogum... ne moreš pa zdvojenemu srcu dati svojih duhovnih kril, ki tebe, če omagaš, dvignejo nad prah, kamor si se zgrudil!« »Mojih duhovnih kril!« Valdram se je zravnal. »Od vseh besed, ki si jih govoril, je ta ena samo našla pot do mojega ušesa. Bedno in hromotno je moje telo, drhteče le oklepajo moji preti toporišSe sekire, toda močna, in silna je božja beseda iz mojih ust, in kakor orel s šumečimi perotmi se vsnaša moj duh nad ves zemeljski prah in hiti proti nebeškim višavam, po svojem domu hrepeneč pred božjim tronom.« Valdramove ustnice so drhtele in jeznobridko je zvenel njegov glas. »Resnično in prav vidiš, kakšen sem, ni ti skrita moja moč, moja vnema v službi Boga. In zato ti povem: slabo služiš naši sveti stvari, ko me siliš da vihtim sekiro in opravljam delo hlapca.« Ebervajn je vstal in rekel mirno: »Ne silim te, da pomagaš graditi klošter. Ce si utrujen, počivaj!« »Nočem počivati. Vem samo za boljše delo ko to, za katerega se čutiš poklicanega ti. Gradi, teši stene, ia-biraj bruna in jih preskušaj po njih trdnosti, saj se zdi, da komaj čakaš ure, ki ti bo prinesla mir pod varno streho. Jaz pa nočem mirovati podnevi, ne ponoči..« ven me žene v divjino teh dolin, poti hočem iskati do sleherne koče in s križem v roki hočem trkati na vsaka vrata, v sveti jezi hočem klicati mudljivce in zakrknjen«*, ki nočejo slišati zvona, nočejo priti in poklekniti pred svojega Boga! Njihova srca bodo trepetala, in učiti jih hočem...« »Bati m, kjer naj bi ljubili?« Globokoresen je bil Ebervajnov obraz. »Kar očitaš meni... teh tvojih besed nisem slišal, odpuščene so. Toda ne oviraj me v delu, ki mi ga je naložil Bog, da ga dovršim z ljubeznijo. Poglej, tam vodi pot v dolino; s svojo roko ti zapiram to pot, z isto roko, ki si mi bil s avojo segel vanjo v znamenje pokorščine.« Valdram je prebledel in se brez besede obrnil. Toda Ebervajn ga je prijel za roko. »Moral sem te spomniti na obljubo, sam si me prisilil. Nisem storil rad, Valdram. ln zdaj te prosim, posluSaj me mimo! Jaz sam sem % bridkostjo opazil, da ni naš zvon privabil niti enega, da se je njegov prijazni glas ra zgubil, ne da bi zbudil odmev. A potrpeti hočem in čakati, potrpeti tem itolj< ko moram spoznati, da nas nezaupanje, strah in upor 8* SUafl. tO. PO DOMOVINI Tabor »lovemifcth krnimr ia mmr $ Starodavno mesto Celje bo v dneh 28. m ■» iu Kija 1937 iudosito oživeSa Katoliški fantje ia možje a wh cietov Slovenije bedo pohiteti tsa hofcsik, r avtobusih in vlaki v lepo mesto ob Sa-wiaji, da v ogroiraieit) številu zbrioi, »a taboru slweaskih tastov ia mož lavno izixwtdo, da se storestski katoliški svet ni izneverit naukom svcfitt nralrdou, ampak, da bo slej ko prej v strnjenih vretah stoječ odtočno branil to, kar so fcroli aje-govi ečetft Dolžnost sa vsrii je, da po svojih Mačet, skrbtaso za čim vsiieastiajši potek tegn m*-nifestaeijakega tabora) Pregvasfi tafears. V ponedeljek. *ne 28. fimij«: Ob 28- v gledališča špf»ftm>gMfm««tiSna akadetwjfl. Ob- 21.30- ba-kfada po mestu ia podoknka g. aad5kofa dr. Antona Bona ves turi Je^iiiu in lavatrtmsfcermt vla dr. fVifltt Totnsžtctr, V torek, dne 29. junija, a« praznik sv. Petra ia Pavla: Ob 5.30 mfe v vseh celjskih cerkvah svete maše in obhajilo fantov in iriož. Ob S sprevod po mestu. Ob 9.10 pred Marijino cerkvijo, pridiga ia sv. maša g. knezošfcofa dr. Ivana Tomaži«. Qh 10.30 na i=tern prostoru slavnostno zborovanje fantom in mož. Ob 16 na Gtaziji javen nastop fa«toy. Ministrstvo za železnice je, dovolilo 50% po-past ua vseh aažih železnicah za ia« od 26. junija. So 2. julija opolnoči. Misijonski fedem w V U. jamic, oLw»iicv: t*. 6. govor ia sv, naša v cerkvi; otvoritev misijonske ra.isiav» v Društvenem doma; ob 9. proslava 20©-letaScst kanonizacije sv. Vincencija Pavelskega: s!er*ss» n uata in ftnror; dr pel U. prv». predvajanje misijonske^!« filma: ob 3> pop, uiisijoasia iMošjfcea- na ura; ob i. skioptičuo predavanje Slovenski misijonarji; ob T, misijonski liha. Ofc (želaraifeih »d 14. do 19, junija je vsak dan odprta misijonska razstava z misijonskim titanom is, skieptiintmi pteda-vanjl. -— V soboto, 19. junija ob pof 9. zvefer igra na. prostem »NaSa apostola«. V sedejo, 29. jnnija, naisjjoesM knngjras. za vsa Slovenijo: ob spt«(«at Skoiov; ob 1.0. sv. nuh na prost«®, awšuj» nadškof dr. A B- Jeglič, govori belgijski. nadikoi d*. J. Ujiii; ei» U. tjlav-nastno siisijOTrektf ziMW»vaajei Govaeijo: minister M. Krek; pi.ot J. KicJite*. prošt K. Cerin. Nato-pismeni nsadravi rfov. misijonarjev ia resolucij«. — Popoldne ob 2. pele Utanija » Misijonsko posvetitvijo' in. kot z»klj«ček aa psoalam »Naša apostoli«. Mfeijeaaka razšla*« K.d4» oglodati razstavo, naj jo obižie jrvo »edolj® a!š ob delavnikih, ker nitij® veiaijp bo velik aaval, posebno veljt t» m okoliša ia Ljubljana — la-kastniea, ki valja 3 kHn, ie »eijiviia za ves teden. Etkassica, ki da»B iudi pravic« 4a polovičae vožnje, je najine- poticbca ■»saškemu adeležeiseu- Nabavite si jih vnaipjrejl tJofcc se pri žopruis aradih ia. poverjenikih K^S^išfaiJi arisijacor ia v Ljubljaisi na sJNMKfiaofllcih (KMtsh, Raaerakajie si oraTofaaao vstopnke aa. iftro »Naša ajncelola« v sobote c/afer.. Cena za stojišče 3 din, za ssatež 5 dia. — iSa svidenje v Grobljah! tz faznih kmjm Begiinje pri Ceikaiei. Qi>aiBake volitve minulo nedeljo so zadovoljivo končale. Imeli smo c-no sata« kaatfctataa listo, Nasprotniki, se listo le s. težave- skupaj sjrattfi-, petem so jo pa predem® vtoaili.. bik® d» ni šaagla biti potijtasn. KaaBaanria jih jer lastna pe&stijost in nerednost. 'Sako- nam m btk< težk® zmagata, a primerne števila glasov :k> titt pa iiitii m Irthistr, Psaeej 9olm'e«>» tasafef ; je acie^Bih, iel*v«i m m&insm*. fcojis zts aaroj zaslužek; ker ravnijo, ds ao bolj odvisni kat v rea-nici aa Drugi se zapet izgovaa?jftjes da »i trete voliti, ker tli nsapratae Hate. Neupravičen« aez»- »adaeaJl Pa kljub vsotah assuo- dosegi procenta*. Zato hvala vseui velivcem, ki so si izvalili i« župana banskega svetnika Jakoba Kranjca, ki je rrerfen vsega zaupanja, prav tako pa tudi ves astafe abčidKtei adhm'. Novi župan je sam kmei-Upin, delavea od ztwa mraka, rs se vtviMlai odtrga od. dala, čeiudi težko, ter gra pasredovat zdaj v Logatec, zdaj" v Ljubljano, zdaj za kmeta, ztftjf m de?a«ea. Že destej i« psnovno iijiosfovat »rila za revne, prebivalstva, par leti n». pravil rod v gozdnem 8ilsekn» delo, katp-rega se si upal. nihče lotiti. Zanesemo se, da. se feu.v tudi » prihodnje boril tako odločno za splošen blagor. — JNS-arjev se drži velika smola. Prejšnji župan in njihov pristan je kit o tej prt-Ijfej sta bili blagotiotrijesi po «v. maši dve brizgal-ni Med sv. mašo j« psepeva! cerkveat moški zbor, — Veličastna je bila procesij, tia iiraajik Sv. Re-štrjega Telesa. Lepo petje je procesijo poživilo. NfeSaj novega za naš h-aj je btfo, (fa se je procesije udeležil* tatU rajašt»o i gp, ka))e(;inota na čei«. Ob sebit M je Ua ia»»a eiraža vojakov. — Na Kuniu sta bila poročena Rupnik Dragotiti in Zupan Terezija, Med mašo je jiel moški zbor. — Tudi 20 letnico deklaracije smo pjrosktili s kr» i» » » fifoi^avo. Csorri je krts im Knezovem griču in. pri Medveda, v okolici pa je biio videti več Kresov, tako na Kttmu, Radgoaci, Jelettjih. DoKli. .Swbn«m, Košict. SotnsBje Roriee. ter so susši *oup'*dni- na" riwwtei zagnaU krik uk vik zaradi prepovedi kolesiu-ienja po- »ešpoti mimo šole in ker se je krivda neupravičeno valila na rame sedanjega odbora, sporočamo pošteni jamosti tole: Občit^ki odter otečiise Btreawica jo v «v®ji sejš z da« 4 rnarea 1.984 pod psedsedstvom župana Kovaka Fraia:,i in v prisotnosti adiboniikav Ivar.a Straži-šarja, Valentina Erbežnika, Marinka Antona, Ma-ri«CTfs Vi^forj«, Modrca Ivana, IfermSkaTja Ivana, &steSttkka Aotaaa, Andveja ia Pranea Ur- hsnlil» .»glasnei sklejiil, d« se pat aui uta šole f Notranjih, goricah vpiše v kataster ob& potov 11. iretfa kot pešpot in deloma 7,a ddvoz gramoza. Ta sklep je trii hrtR potrjen. In Se to, da je bila tudi javno razglašeno, da se prepoveduje kole- spremlja po vseh potih. V tem faua uašei vzrok, zalia^ tako hitim, da bi čimprej postavil ua<5.<> hišo božj,o_ Poznam ljudi gora ... sam sem zraste* iz ajili... vem, kako čutijo in kako mislijo ti ljudje* Tujec j,iii plaši, aesuiaten je v njihovih očeh brezdomec. Preden jih poiščen« pri njih ognjiščih, se hočem , udomačiti na njihovi grudi; našo cerkvico jim morem biti v stanu pokazati, da jim smem reči: vidite, sredi med nami je moj dom, vaš brat sem in streha, pod katero prebivam, je božja streha, in vabi. vas vse pod svoje varstvo! Pokazati jim hočem tudi to podobo ta reči: obrnite svoj pogled Vanj, ki je iz I ju bežni do ljudi umrl v lmikah in trpljenju... poglejte rane, ki so krvavele in s sfeJnjo kapljo kakor rosa oplajaie življenja suha stisko! Kaj deš, Valdram, ti ljudje, ki medlijo pred trdo pestjo, pod zfobo ik brezsrčnim ti-rcnatvom... li ljudje, ki se žilavo bore proti sovražni naravi... mar ne misliš, da bodo rajši poslušati besedo ljtibezni kakor klic, kt jim vzbuja grozo? Mar ne sodi? tudi ti tako?< Hladen nasmeh se je ritmi i Vaidrama okoli ustnic. »Pokorim so ,. EberTftju je namrščil obrvi. Toda hitro, kakor bi juirknila mimo ssi?ca. je izginiki to znamenjo rr«>je*i'olje z njegovejja čela in prisrčno je zvene! njegov glas: >Owi se okofi aefee, TaMramI Poglej, tiho m prfjasna zelen! gozd, rahlo so glasi šumenje vode iz doline, iu sončno gledajo gore V zelo nepravem času *o spominijaš noči, ko nam j« boija jera s padajočim ognjem pokazala Zuanieoja ett gode... toda tvoje oko je- stepo in gtufio t vajo ahth lit včeraj sa spomni! M»r ni gozd? Mar ni» , žarelo gore? Ia so-je vendar stresel zrak kakor v bobne,-čem gromu. Varuj se, da te. ne zateče dan, ko bo Bog z utripom svojih vek oetptl nebesn® zapornice, da bodo potoki narasli v reko in pogoltnili zakrknjence... dan, ko bo Bog prožH planov«, da M zasul} sleherno ognjišče, pri katerem se grejeta p^aanoverje ia greh ...« »Valdram! Ali ne straše tebe samega grozne podobe, ki jih rotiš? Saj Bog i*e ngonablja, tenivwč ustvarja, ohranja in neskončno ljubi! Da, Valdram, tndi jaz sem siišaA tisto temne glasove, ki si o njih govoril. A razlagam jih drugače. Niše prišli iz zraka, privreli so iz zemlje! Ia trepetam naj, kjer ser meti prah? Na odprti cesti ga iK»i vsaka sapa... globoko pod zemljo, ki po njej hodi čioveška. noga, ga gibljejo temne (noči, kf m življenju sovražne. Boaja modrost jim je dala obksst nad vsem zemeljskim, zakaj samo Njegovi volji naj služijo, ko rušijo in » strahom polnijo »rca slatmluih ljudi. Iz strah« pred močmi globina vpijejo duša v nebo, žejne koprne po opori v svojih stiskah, hlepijo po večno trdnem nad rušeči!* se svetom, iščejo vekovno trajnega nad vso minljivostjo. T« hrepenenj« brezmočnih je rodilo krive bo-g»v» in jim gradilo oltarje. Toda Bog se j« v svoji milim tsmilfl izgubljenih in jim je poslal svojega božje»a Sina na sseroija Jttlo je d«4o ijubeteni, kt ga je dot»i Pastir dovršiš v batečimh. In »ni, ki smo njegovi MČenei, mj oznanjan«! jezo in maščevanje?« »Kakor med ti Ježe beseda z- ustnic, in z rožicami N- rad poeejal pot, ki jo hodiš. Skrbi ssin, kam te b«J privedtslr »K dobremu! Hudt» i« botet?« j«d»jo udarci življenja po n»> ■arienje. I" nastane vprašanje, zakaj tak hrup? Odgovor jo lahek. Ce bi bil sedanji upra-£ h »napreden«. če.bi vladali mogotci JN8 re-iinia o poleni bi bito vse v redu. In za ocvirk jc to'- Kdo pa je prvi rovaril proti bivšemu upravitelju, ki amo gn mi, čeravno ni bi! našega mišljenja, vedno spoštovali, ker je bil mož na mestu, nViebno za napredek domačega sadjarstva? Ali (iso bili tisti, ki sc mu danes laskajo in ki so jeleli. da bi že davno preje izginil iz te »napredne« vasi, ker se ni dal komandiratiV Na napade v »Pohodu« in »Jutru« pa n,> odgovarjamo, iu nismo doma iz tistega gnezda, kjer ljudje celo leto ležijo v g°vnu 111 Ba izkidajo vsano pomlad. Jle poznamo takih metod in mislimo, da je sedaj udeva vsakomur jasna. I're žganje. Dne t. junija je v Velikem Trebe-ljevem umrl Franc Kastelic, po domače Ščinkov 0jje, v starosti 64 let. Bil je izvrsten gospodar, skrben oče, dober soprog, zvest naročnik »Domoljubi«. Dičila ga je globoka vernost, član Apostol-glva mož je bil od ustanovitve. Kako mu je bilo hudo, bo se v vsej tej dobi enkrat samkrat zaradi bolezni ni mogel udeležiti skupnega mesečnega obhajila! Kot pravi kristjan je prenašal dolgotrajno bolezen, katere kal je prinesel iz svetovne vojne. Lep pogreb, kalerega se je skoraj v celoti udeležilo naše Apostolstvo, je pokazal, kako je bil rajni cenjen in spoštovan. Ugledni Sčinkovi dru-iiiii izrekamo naše globoko sožalje, nam pa daj dobri Bog še mnogo takih kremenito krščanskih mož, kakor je bil rajnki Ščinkov oče! Gradijo. — St. Vid pri Stični. Med St. Vidom in med Stično je prijazen hribček .. imenom Gradišče. Nekdaj je bila tam utrdba, Sedaj stoji ia vrhu hriba cerkev sv. Nikolaja. Patronako opravilo je pri tej cerkvi na belo nedeljo. Leto« je pa ležal na beio nedeljo še povsod precej na debelo Bieff. Zaradi tega jo prišlo na Gradišče prav malo ljudi. Zalo 1)0 pa z dovoljenjem škofijskega ordi-nariata letos na Gradišču služba božja v nedeljo 13. junija — na sv. Antona dan. V cerkvi je stran-iki oltar posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Mnogi pribajajo na Gradiščo priporočat se »v. Antonu, letos bodo to lahko na nedeljo opravili. St. Vid pri Stični. Proslavo 20 letnice majske deklaracije smo tudi v Št. Vidu imeli. Na predvečer je gorelo veliko kresov po okoliških hribih. V nedeljo popoldne smo pa prišli v Prosvetni dom. Pevci 80 peli domoljubne pesmi. Šolski otroci eo deklamiraii primerne pesmi. Dva govornika sta pa pojasnjevala poroen in zgodovino majske deklaracije. — Imeli smo že sušo. Okopavanje krom- pirja in koruze ja bilo težavno, ker je bila površina kar trda. Pohlevni dežek v sredo in v četrtek je pa delo zelo olajšal in rast trave zelo pospešil. — Mnogi travniki Podboršiom, na Dobravi, v Beču in v Velikih dolih so pa še vedno pod vodo. Nekateri posestniki bodo imeli malo krme, kajti voda se no bo še do Kresa odtekla. V aprilu je bilo le preveč dežja. Zato eo poplavljeni mnogi travniki, ponekod tudi njive. Poplava je naredila večkrat za 100.000 din škode. — Treba bi bilo, da bi se kmalu pričelo delo za nadaljevanje vodovoda. Bodo vsaj nekateri zaslutili, da bodo zamogli kupili živil. Oobrspolje. Semenj pri Sv. Antonu bo letos v ponedeljek 14. junija, ker je na dan sv. Antona letos nedelja. 14. junija je tudi romarski ehod pri sv. Antonu in bo sv. maša ob 8, 9, 10 in 11. Spo-vedovali se bodo od 7, ure dalje. Kostanjevica. V zadnjem črbu ja bilo pri nas več požarnih nesreč. Samo eden od teh pa je imel v svoji nesreči to srečo, da je bil naročen na »Domoljuba«. V januarju se je Marija Ifodrič iz Dola priglasila za novo naročnico »Domoljuba« in ga takoj plačala. Prejela je požarno podporo v znesku 1000 Din, kar se upravi »Domoljuba« najlepše zahvaljuje. — Kostanjevica se modernizira. V kratkem času dobimo elektriko. Sedaj že delajo daljnovod in se vrče instalacije. Upamo, da bo v jeseni že zasvetila. — Obletnico majske de- klaracije smo prejšnjo nedeljo lopo proslavili, " u-traj je bilo slavnostno zborovanje, na katerem je govoril g, župan Likar, popoldne pa jo je proslavilo prosvetno društvo z igro in lepinj govorom, ki ga je imel gumarski nadsvetnik ing. Rade Kosjek. — Ker se bližajo počitnice, damo še nasvet vsem, ki ste poirebrii počitka in miru: pridite k nam. Krka je topla, prijetna za kopanje in vožnjo s čolni. Ce vas pa žeja, pa pojdite v'Vinarsko zadrugo, ki iata bogato zalogo prvovrstnega dolenjskega cvička. Suhcr. Žalostni dogodek v Suhorskem žuoniščtt je grozno pretresel celo župniio, posebno sa g. župnika. Po nasvetu zdravnika »o morali oditi iiJijt potrebne okrepitve. G. župniku želimo skorajšnje ozdravitve in srečne vrnitve domov, — Letos je delo zelo zaostalo na polju šn v vinogradih zaradi vsdnega deževja. Vinogradi sedaj lepo kažejo, dani bo nastavili bolj malo grozdja, Galica jc draga, a ljudje vendar pridno škropijo, ker ie boje lanske peronospore, — Vina je Se nekaj v zidanicah, p« ni kupca za aiaga. Ljudje so ga začeli prodajati po 5 litrov, tako da nazadnje ne bo ne vina ne denarja. Tisi«. Letos prazcuje naša šola 50-letaico ustanovitve. Zlati jubilej bomo svečano proslavili v nedeljo 27. junija. Zamišljen ji tale program.' N» predvečer bodo bivJi učenci priredili igro Dimež, katere prizori s« odigravajo okoli Traina. V n«de- Riba utopila tri ribiče. Trije ribiči no ribarili nedavno ob bolgarskem pri-itanijču Varni, Bili »o vr-
  • prvoobhajilno sKoveancflt. — Zadnja nedelja v maju je bil« posvečena majuiški deklaraciji. Prireditev je lepo izvede! kraj. odbor JRZ. n® čelu. Že v soboto zvečer je velikanski kres na Oori v družbi štirih manjših oznanjal, da slovenski narod praznuje veliko obletnico santosioj-noeti i« združitve v narodno državo. Drugo jutro je na Pristavi domorodna pesem začela klicati staro in mlado k proslavi. Kmalu ae je uredil sprevod, kakršnega še ni videla Pograjska fars. Vzkliknil* W rfauff - l O.: Dvignil ga je zmagoslavno, da bi ga surovemu Holandskemu Ooranu nazaj vrgel, toda v tem trenutku je čutil, kako ae les v njegovi roki premika in spoznal je slrahoma, da je to, kar v rokah drži, velikanska kača, ki se je sikajoč in z očmi bliskajoč vzpenjala po njem. Izpustil jo je, toda že se je trdno ovila okoli njegove roke in se bližala z glavo migaje njegovemu obrazu; tedaj pa je nenadoma zašumeio in priletel je velikanski divji petelin, zgrabil g kljunom kačjo glavo ln se dvignil z njo v zrak. Holandski Go-ran pa, ki je vse to ob jarku videl, je tulil, kričal in divjal, ko je nekdo močnejši spravii kačo e poti. Ves izmučen in tresoč se, je Peter korakal dalje; »teza se je vila vedno strmeje, pokrajina je postajala vedno bolj divja in kmalu je stal pred ogromno jelko. Zopet se je priklanjal kakor včeraj nevidnemu Ste-klenčku in potem pričel: »V zelenem jelovju zakladov čuvar, že mnogo, premnogo s5o let ai že star; dežela je tvoja, kjer jelke raatd, nedeljski ugledajo tebe samo.« »Nisi sicer popolnoma zadel, vendar ker si ti, oglja rje v Peter, naj bo,< spregovori nežen, tenek glas polog njega. Začuden se Peter ozre in glej, pod iepo jelko sedi majhen, star možiček v črni suknjiči in rdečih nogavicah, z velikim klobukom na glavi, Ne-Isen, prijazen obrazek je obdajala dolga, kot pajčevina tenka bradiča; kadil je — čudno je bilo videti — pipo b, modrega stekla, in ko je Peter stopil bliže, je strme «5' videl, da so bili tudi obleka, čevlji in klobuk malčka iz barvanega stekla; toda bilo je gibljivo, kakor bi bilo še vroče, kajti pri vsaki možičkovi kretnji se je vdajalo kot blago. žSi srečal cepca, Ilolandskega Gorana?« je dejal možiček, čudno pokašljujoč pri vsaki besedi. »Hotel te je pošteno spraviti v strah, pa sem mu njegov umetni krepelec iztrgal in ne dobi ga več.« >D&, gospod zakladnik«, odvrne Peter z globokim poklonom, >bil sem res v strahu. Pa ste bili gotovo Vi gospod divji petelin, ki je kačo usmrtil; prav lepo se Vam zahvaljujem. — Prihajam pa, da bi se 7, Vami posvetoval. Trda mi prede in prav slabo se mi godi; ogljar je revež vse žive dni in ker sem še mlad, bi mislil, da postanem vendar lahko kaj boljšega, zlasti če gledam večkrat druge, kako so si v kratkem lepo opomogli: če vzamem za primer ie Ezekiela in kralja plesišč — tadva imata denarja kot peska.« »Peter,« pravi možiček zelo resno in puha mogočno dim iz svoje pipe, »Peter, ne govori mi nič o teh dveh. Kaj imata od tega, če sta tukaj nekaj let srečna, potem pa tembolj nesrečna? Ne smeš zaničevati svojega rokodelstva; tvoj oče in ded sta bila poštenjaka in sta tudi kopo žgala, Peter Munk! Menda te vendar ne vodi k meni želja po brezdelju!« Peter so ustraši možičkove resnobe in zardi. »Ne,« pravi, »lenoba, dobro vem, gospod zakladnik v jelovem gozdu, lenoba je vseh grdob grdoba, a ne morete mi zameriti, če mi drug stan bolj ugaja kakor moj. Ogljar je pač prava ničla na svetu in steklarji in splavarjt in urarji, vsi uživajo večji ugled.« »Prevzetnost hodi rada pred padcem,« odvrne mali gospod iz jelovega gozda nekoliko prijazneje. »Čudni ste vi ljudje! Redko je kdo s svojim stanom, slov kn je v ded RAZNO Odktef ime Hrvati, -Hrvatsko ime se prvii omenja v listini od 4. marca 1. 852, s katero ie kn« Dalmatinske Hrvatske ir-plmir podaril splitski nad-škofiji neko zemljišč«' Trpimir daje tu sebi na-»po božji mil"'" Hrvatov«. Stoloval Klisu in postal pr«-a«, kasnejše hrvatske kraljevske rodbine ir?1' mirovičev. Prva gimnazija t Srbiji. Prvo gimnazijo v Srbiji je ustanovil v Belgradu ki« 1830 knez Miloš Ofcreno-vič. Za razliko od judskih šol se je imenovala »V« lik« iola«. Šele ko je b'1' po treh letih preložen« ' kraljeva«, »e je uradno imenovati S'®"" zija. Prvi njeni »Mato » bili izključno Srb. *J atrija, zato so uredili po avstrijakih čisto klasično i«0""1' Odklej ime £ Srb. na baltskem »I srečamo . |. 822 pri "tkem zgodovinarju M otoku prvič «k»m „ hartn, ko y--r hrvatski kn« w Posavski pred " ,ej i„ pesem se že ni polegla, ko se je dvorana pro-™,La društva napolnita do zaifujejja kotička z nsirdošcnimi lnarriieetutiti. PriMa se je akademija z toK»tim sporedom. Navdušenje se ob poeainezmft Ljaorili kar ni moglo polefi. Ljudstvo je zapustilo flrtsvctni dom v zavesti, da nadaljuje borbo, dokler narod ne pride do popolne svobode in enako-«rayno6ti in dokler se ine uresniči Gregorčičev sen ^r šivi vse Slovene pod streho hiše ene!« Ifnd-mSje. V nedeljo, dne 13. junija priredi yr£anska delavska mladina okrožno .prireditev za kamniški okraj v Radomljah. "Vabimo prijatelje jelr.vske mladine, da se te prireditve udeleže. S svojo udeležbo bomo pokazali, da imamo srce a tiste, ki so najlMslj izpostavljeni današnji proti-verski ideji. S svojo udeležbo bojno tudi dokazali, i)s ne maramo dogodkov Španije, ne maramo ?neije, ampak zahtevamo, da se spoštuje velika Kristusova znpeved: Ljubi svojega bližnjega. Za-eelfk tabora bo ob 9 dopoldne. Sela pri Šuatkmku. Krajevna organizacija JBZ je s sodelovanjem ueiteljstva ia cerkvenih pevce* prav lepo proslavila jabilej uiajnifike deklaracije. V soboto zvečer so zagoreli kresovi po vsfj naši župniji; posebno velik na našem Šum-berku, odkoder je slikovit razgled po večjem delu aaŠf Dolenjske. V nedeljo po Siuarnicali se je tiralo veliko šteido mož, fantov, žena in deklet v okrašeni dvorani g. Ozimks. Zborovanje je olvo-iil s primernim govorom g. župan Kastriic Anton. li tem so pevci zapeli >Hej Slovani«. Ob spložni po/ornosti je stopil na oder naš g. župnik, ki'nam ie v krasnem zfto&ovinskein gO',- i IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Kmečka ženeš ia susts eess 1. &OB1 ist » sfjet ver« v lastno moč, v«ro v .silo kmečkega «ta«u, Le ir. te noji, Iz vene v to Mi rastejo boljši dneva «iove»-skejKu kraetu. Vsak posameznik, vsaka dražiti« auna ijaa« ae te moči ae bo mogla jivav asavedati, 6» «s bo jas»» čuiilst da v svojfa* $>rus(sdevauju »i osamljen«, da jih je 1000, tC.COO, 188.006, ki prav isto hočejo, ki v isto Uodačaosi verjamejo. To je ista* sklepne siie celega *ta»u, ki je t«46 močna, ■da lahko usaico ^iovenako še tako obubožano kmečko hišo uigs k novemu -vese-krm: delu, Saaio v lastnem delu je pa rešitev. Pri teh prizadeaanjih mora igrati naša kmečko zenstvo prvo vlogo. Dobro vemo, da v žen^kern srcu iskra upanja ž o dolgo slavo. S Sim večjo udeležb® pa pokažimo vsi vdanost njemu, ki je uresniči! želje našiti prodedov in nam pril»riS svobodo. Kestanjevii*. Naše društvo nameniva prirediti več izletov. Za prvi izlet smo na drofetreeCTi se-stsaku dotočiii nedeljo 27. junija. Grešno z avtom aa Brezje ia Bled. Odhod iz Kostanjevioe je eb K zjutraj. Piijuve sprejema v mlekarni g.. Arh aii pa g. kaplan. Istotam dobite tudi natančna navodila. — Naše druStvo je letos živahno delovalo. Poleg lapdk iger je bilo veiito sestankov. Tam-l»in?ši te pevca «o pridno prižiajrii k vaja«. T«di knjižnica je dobro postavala. Star«, pošljite sv«5je eiuore i« fečere v mifte društvo t . ne ugasne, ko jc moški Ze obupal; da je aila ženske dejavnosti večja od tnoSke. Žene morajo biti junakinje v slkki sedanjih dni; biti morajo sed».j bolj kakor Maj prej ona neupogljiva moč, ki utrjuje, vso hišo in vso družino. Biti morajo kakor ogenj večne luči, "ki ne sme ugasniti ia ne ugasue, ie j« zunaj še tako huda nevihta, ampak sveti in greje vso družino in ves dom. Da pa ne bo pošlo olje za to iuč, ga je treba dolivati v organizjatiji, kjer si bodo dajale poguma enake trpinlte med seboj. Kajti mnogo lažje je prenašati križe ia Ic-žave, če veš, da v trpiienju nisi sjuna, če t: je znano, da sosede j>rav tako ali 5« težje nosijo breme, pa ga pogumno nosijo. Na ta način ee ho v Jiaša kmečJte "hiše vrnila vera v lastivo moč, k'i je gotov porok boljše bodočnosti. S®otem bo kmalu pregnana iz naših kmečkih družin nevarna bolezen, ki se ji pravi fcsjj kntečklfe ljudi, v prvi vrsti iats.Sne s kmetov v mesta in fabrike. Ne eeoserrte, ce viaa pove*n, da ste temu begu največ leriv« aiaist*. In č-e toliko kmečkih, preje dobrih oirofc dtiševao tu tshsnfto jiropade, ko so stran od do«ra, ie v prvi vrsti vaša krivda. Same de morda naprej in jo*prej tarnal*, kako težek in aearrve««i je kanečki stan, kako «» »ora človek «au-žiti -Gsd Tam« store ^ouie noči, pa še »ič nintst, kako vse boljše in iepfe je bita v tovarni aH v mu-eta T kakani stuibi. Nič ai biki boli Se zaradi tega tamtnja, 1« otrnfeoai je bila « tem vcep.^efii srnici, «ia mora z doma. Iil ce a^odi, d« ^otn propada, ker ^a abrta k>l« obdelovati — otroci srsepršild po «vetu « trefcnhom ja nerfstovim kruhom. "Kje j* pa poleg nsisja od^fovoinosti »s gjftmt Draga če Te treba ubrati poti V kmečki družini »ora biti liubeiai do Boga prva ija-bvzen posvečena redni zemlji m kmečkejna slorais. Ljubezen .» 1806. tadež. Profesor Tnte-5f. maha no glarai na eni nojji rujav, P® fm čevelj, ^jatelj ga ustavi i« pra-, ' božjo voljo, kam !!' !,Crn. na "drugi rujav j^?« »Čakajte, ko-•ffi . n!Profesor, »kar CfT? je komofliia kuhinja, »nski samostan v.Al- kuhinjo Iri ji J » sveitt. Sredi - huhl.«ie namreč teče . »«u,«je namreč 1efe utrnil,- 1 ™ '-»'artoli tnil,> ^želijo ribe »t v katerem je rojftn in vzgojen, popolnoma aadwolj«B. In 6e bi bil ti steklar, bi si najbrž želel, 4a bi bil lesni trgovec iu če bi bil io, bi se ti najbrž bolj prilegala služba gozdarja ali stanovanje nradnikovo. Pa naj bo; Se obljubiš, da bos pridno delal, ti pomorem do -česa boljšega, Peter. Vsakemu nedeljskemu otroku, ki zm najti pot k meni, izpolnim tri želje. Prvi dve sta prosti. Tretjo pa lahko zadržim, ako je nespametna. Zeli si torej zdaj kaj. Toda — Peter, kaj dobrega in koristnega!« »Juhe, vi ste pa res izvrsten Sleklenoek, in se po pravici Imenujete zakladnik, zakaj vi imate oblast nad zakladi. No, če smem torej želeti, kar moje .sroe veseli, želim najprej, da bi znal le bolje plesati kakor kralj plesišč in da bi imel vedno toliko denarja v žepa kakor debeli UzeMelc >Ti bedaki« ae- razjezi mozlčelt. »Kakšna malopridna želja je to, tla bi znal dobro plesati in imel denar za igranje. Ali te ni sram, Peter neumni,- da spravljaš na ta nafati som s-^e ob srečo? Rej koristi tebi in tvoji ubogi materi, ?e -znaš dobro plesati? Kaj ti koristi denar, ki je po tvoji želji le za gostilno ta M ostane tam kakor denar ničvrednega kralj« plesišč? Potem pa zopet ne boš imel ves teden niCerar ln boS stradal kakor poprej. Se oto Mjo ti dovolim, toda glej, Peter, nič dragega?« >No — dodali bi lahko še konja in voziček —< »O ti trapasti ogljarjev Peteri« vzklikne možioek ia zalejje svojo stekleno pipo ves uevoljen ob debelo jelko, da se je razletela na tisoč koscev; Vkouje? voziček? ravnin, ti pravim, ranim, afirav člwežki razum iu pamet bi si bil moral želeti, pa ne konjičke ki vo-aičke. No, le ne bodi tako žalosten, gledala bova, da ti kljub temu ne bo v škodo; tvoja druga želja namreč ni popolnoma nespametne- Dobra steklarna tudi redi svojega moža iu mojstra, le pravo spoznanje Sn razam bi si bil moral zraven želeti, vos ua konji bi bili prišli jpotem sami od sebe.« »Vendar, gospod zakladnik,« odvrne Peter, »saj imam Se eno željo, d« jo izrečem. Pa bi si lahko želd razum, & mi je lako potrebe^ kakor vi mislite,« »Ne boel Prišel boš še v inarsikako zadrego in boš vesel, da boš imel še eno. željo prosta In zdaj se mi poberl domovi Tu,« pravi mali jelovi duh in potegne majhno mošnjico iz žepa, »tu je dvatisoč goldinarjev, veC ne dobIS, a glej, da aii ne prideš zopet zahtevat denarja, sicer bi ta moral obesiti na najvišjo jelko. Taka je moja postava, odkar prebivam v gozdu. Pred trema dnevi je umrl stari "Migon, ki je ime! veliko steklarno v Dolnjem gazdu. Tj® pojdi jutri zjutraj ln stavi ponudbo nanjo, kakor je prav. Drži se dobro in bodi priden! Od Časa do Saša ie boni obiskal i« H pomagal s svetom in dejanjem, ker pač nisi prosil razuma. Ampak, in to ti povem popolnoma resno, tvoja prva želja je bila prav slaba. Varuj se, da ne boS zahajal v gostilne, Peter, Se nikogar ni to osrečilo.« Med tem je privlekel moSoek na dan novo pipo iz najlepšega stekla, jo nabasal s suhim jalovina štor-ževjem in jo vtaknil v mala brezzoba usta. Potem j« vzel velikansko lečo, stopil na solnca in si prižgal pipo. T.o je. bil s tera golov, je segel Petru prijazno v roko določil poslopje, i. j. volišče, ljubljanski župan.) O tem bodo okrajna načelstva še posebej obvestila občine, to pa volilce, 8. Volilni odbor. Volilni odbor sestavljajo: starešina okrajnega sodišča pristojnega volišča aH njegov namestnik kot predsednik; udje volilnega odbora pa so še: okrajni kmetijski referent, če ga pa ni, pa refe rent, ki ga določi okrajni načelnik, in dva občana, ki ju določi župan vaške občine, največje po številu pravnih glasovalcev v okraju, ki pa morata izpolnjevati predpisane pogoje. (V ljubljanskem okraju je danes n. pr. največja vaške občina Vrhnika. Vrhniški župan bo tedaj določi! izmed vrhniških občanov dva uda volilnega odbora, ki morata biti druga, kakor so pa volilei svetnikov KZ, ki jih je izvoliš vrhniški občinski odbor na občinski seji. Tema dvema udoma mora i »lati vrhniški župan potrdilo po posebnem vzorcu, ki ga je občina dobila od okrajnega načelstva. Vrhniška občinska uprava mors seveda obvestiti okrajno sodišče v Ljubljani do 20. t. m. o določitvi teh dveh udov.) 3. Kandidatne list®. 2;borničns svetnike volijo voiilci po kandidatnih listah, ki jih mora podpisati najmanj 10 vo-lilcev pristojnega volilnega okraja. Kandidatno listo morata izročiti najmanj 2 predlagatelja, ki sta listo podpisala, predsedniku volilnega odbora v dveh izvodih do 9. ure dne 'St. junija 1987. Kandidatno listo morajo interesenti sestaviti po vzorcu, ki ga dobe pri okrajnem nafceiatvu, ki daje tudi sicer vsa druga potrebna pojasnila interesentom glede sestavljanja kandidatnih list 4. Glasovanje, Volile! volijo tajno z listki. Vsak volile« mora napisati rodbinsko in krstno ime kandidata in za njegovega namestnika ter kraj njunega stalnega bivališča. Vzorce za glasovnice so dobile vse ob- čine. Rodbinsko iu krstno Sme obeh kandidatov ter kraj njunega bivališč* mora vsak »olilec napis«« lastnoročno, dočim so ostali podatki lahko napiSejo a strojem. Da ae onemogoči zamenjava ali kak?, šenkoli dvom, mora biti pisav« jasno čitljiva ter«« morajo vsi osebni podatki točno ujemati a ^ datki na kandidatnih listah. Glasovnico naj bodo iste velikosti in bele barve. Ker so volitve taine se morajo omejiti zgolj na podatke, predpisane v uredbi. Morebitni podpis volika na glasovnici bi ime! za posledico neveljavnost glasovnice. Preden volilni mož odda glasovnico, mort izročiti predsedniku volilnega odbora potrdilo ob. Sine, da je volil ec. Župani naj na to prav jiosebej opozore volilce. Ob 10. uri 27. junija bo predsednik volilnega odbora razglasil aa vratih volilnega lokala kandidatne liste. Nato »e bo zafeSo glasovanje, ki lxs trajalo do 12. ure. S. Olje volitve. V primeru, da dobita dve ali več kandidatnih list za katere je bilo oddanih največje število gla-sov, enako število glasov, se opravijo ožje volitve med temi kandidatnimi iistami. Ce pa dobita tudi pri teh volitvah dve listi enako število glasov, odloči žreb, ki ga vlečeta predsednika dotičnih dveh list. Zaradi tega je nujno potrebno, da ostanejo volile! na volišču vse dotlej, da je glasovanje končano in izid razglašen, da se morejo za primer ožjih volitev ponovno voliti. 6. Predstavniki list Vsemu poslovanju volilnega odbora sme prisostvovati po en predslavnik vsake kandidatne liste in podajati svoje pripombe, ki »e vpišejo »a zahtevo v zapisnik o volilnem postopanju. O. župane prosimo, da z vsem tem dol > seznanijo svoje volilce. Iz pmmme Kmečke zveze Plenarna seja glavnega odbor« t Celja. V nedeljo, dne 0. junija je bila v Celju seja glavnega odbora Kmečke zveze. Sprejeti so bili sklepi, * katerimi bo glavni odbor nastopi! pri oblastvih za zboljšanje kmečkega gospodarstva. Organizaciis se je močno razmahnila in šteje sedaj že 40.000 članov, ki so organizirani v 234 krajevnih Kmečkih zvezah. Za povezanost z glavnim odborom je ustanovljenih ž® 13 okrajnih odborov. V puhal vedno hitreje in izgini! nazadnje v oblaku dima, ki je dišal po pristnem holandskem tobaku in ae v počasnih kolobarjih razblinil med vrhovi jelk. Ko je prišel Peter domov, je našel mater v velikih skrbeh, kajti bila je prepričana, da so ji sina vzeli k vojakom. On pa je bil židane volje in ji pripovedoval, da je našel v gozdu dobrega prijatelja, ki mu je dal denar, da bi začel kaj drugega in ne samo oglje žgal. Čeprav je mati že trideset let stanovala v oglar-ski koči in ji je bi! njegov s sajami pokriti obraz tako vsakdanji kakor mlinarici z moko pokriti njenega moža, je bila vendar zadosti nečimema, da ko ji je Peter naslikal vse bolj imenitno življenje, da je za-Sela svoj prejšnji stan zaničevati in dejala: >Seveda, kdaj ko sem mati moža, ki ima steklarno, sem le "nekaj drugega kot soseda Meta iti Beta; odslej sedem y cerkvi v prvo klop, kjer sede pravi ljudje.« Sin pa se je kmalu pogodil z dediči steklarne. Obdržal je atare delavce in zdaj so delali steklo noč in dan, V začetku mu je delo zelo ugajalo. Zložno je zahajal v 'steklarno, hodi! tam imenitno z rokami v žepu sem ter tja, pogledal sem, pogledal tja, govoril to in ono, 'da se delavci pogo&to niso mogli smeha zdržati. Najrajši je gledal pihanje stekla; često se je spravil sam na delo in oblikoval iz Se mehke tvarine najbolj čudne stvori.. Kmalu pa se mu je delo pristudilo in prihajal je v steklarno najprej le še eno uro na dan, potem vsak drugi dan, slednjič le enkrat na teden in njegovi pomočniki so delali, kar so hoteli. Vse to se Je godilo zato, ker je zahajal v gostilne. V nedeljo potem, ko se je bil vrni! z Jelove gore, je šel v gostilno; »a plesišču je že skakal plesni kralj in debeli Ezekiel )e tudi že sedel pri vrču in kockal za kronske tolarje. Peter je hitro segel v žep, da bi vidsl, ali je steklea- ček držal besedo in glej, njegov žep je bil nabito poln srebra in zlata. Tudi so ga začeli podplati srbeti, da bi plesal in skakal, in ko je bil prvi ples končan, se je postavil s svojo plesalko na čelo poleg plesnega kralja; in če je ta poskočil tri čevlja visoko, je ssletel Peter štiri čevlje kvišku in če je oni čudovito drobnel in cepetal, je Peter zvijal in vrti! svoje noge, da je vsem gledalcem od veselja in začudenja kar sapo jemalo. Ko pa se je na plesišču izvedelo, da je Peter kupil steklarno, ko so videli, kako je vselej, kadar je priplesal mimo godcev, jim vrgel šmarno petico, ni bilo strmenja ne konca ne kraja. Nekateri so mislili, da je našel v gozdu zaklad, drugi so bili mnenja, da je dobil dediščino, vai pa so ga častili in imeli za odličnega moža samo zato, ker je imel denar. Saj je še tisti večer zaigral dvajset goldinarjev in vendar je žvenketalo !n zvonilo v njegovem žepu, kakor bi imel v njem še sto tolarjev. Ko je Peter videl, kako je zraslel njegov ugled, ni vedel, kaj bi počel od veselja in ponosa. Z obema rokama je razmetaval denar in ga obilno delil revežem, saj je vedel, kako je njega nekoč trla revščina. Umetnosti plesnega kralja je novi plesalec, z nadnaravnimi umetnostmi zatemnll in Peter je dobil zdaj ime plesni cesar. Najpodietnejši igralci se ob nedeljah niso upali toliko kakor on, pa tudi niso toliko izgubili. In čim več je izgubil, tem več je dobiL To pa je bilo natanko tako, kakor je bil zahteval od Steklenčka. Želel si je bil namreč, da bi imel v žepu vedno toliko denarja kakor debeli Ezekiel in prav ta je z njim igral in dobival. In ce je Peter dvajset, trideset goldinarjev naenkrat izgubil, jih je imel takoj zopet v žepu, če jih je Ezekiel dobil. (Dalje prlh.) kosilo, vrže kuhar mrežo v vodo, ujame ribe in ji« opraži. Ni se mu bati, da mu jedilna zaloga ke-daj poide, ko mu plavajo ribe kar skozi kuhinjo. Molk! Ima na temenu na J kvadratnem centimetru iasišča 171 la». V Belgiji pustijo pj« po pel let ležati, preden ga dajo v promet. Največji moški na svetu je trenutno Finec Vaino Mvilvrmo. V višino mm 248 cm iu telita 175 kg. Velikan je fin pop°>«£ ma normalno zrasčenin starišev. Bil je tudi potrjen k vojakom in » ponos finske armade. Yn vsej velikosti izgleda pomni normalno. Velikan je tudi prebrisan, ker« namreč podal na potou nje po avetu m se ljudem za denar. Le «<> se pritožuje, da mu w mrečmed dekleti n. pa«- Oh, ie ženske! R«* »Veš kaj, Mojca, da *> zvezde odkrd. se mi n ^ Sprememba. časa Pa U P°«f J. SO= Si že celo leto.« »=• brU. pa takrat !• =>"a netka.« .mislil spremenjenih pravil naj bo vsak okraj Sitopan vsaj i enim odbornikom. Odbor je pri-riedeče «lane: Bosovi« Štefan, Loče, p. Do-bova Žolnir Henrik, Orla vas pri Celju, floti ferdo, Šmartno pri Slovcnjgradcu, Smodiš Štefan, Beltinci, njihove namestnike pa: Mežtui Ludvik, Z« Ponikve pri Trebnjem, Stritar Jožef, Velike jtafe Slnionelč Aleksander, Sevnica, Sevčnikar Stanko, Velenje ln Sifrer Janez, Zal ni ca. Obširen je bil razgovor o likvidnosti denarjih zavodov, o čemer sta poročala min. dr. Kulo-«c in dr. Basa j, dalje o kmetijskih zbornicah, r katere so razpisane voMlve za 27. junij, o tprt Sar.j« lastnega glasila, ki bo rešeno koncem letoS-leta In o vseh organizacijskih zadevuli, predvsem o taborih, ki se bodo vršili v poletnih mt-weib. I/. poročii odbornikov se je ugotovilo, da zanimanji' za Kmečko zvezo postaja vsak dan večje, da «e je že okSppajo tudi tisti, ki so do sedaj s (,-niini očiui gledali nanjo in faintmi tU. P M K 1 S I { (! KADAR NOGE IV BOLIJO Olajšanje v 30 sekundah n: Ioge bolijo, otekle so, žulji zbadajo to pekot Evo, lah-smm kuga jn uspešnega •reti.tvo. SSSB OlajJSajte takoj svoje tetave IsPSkŠ reSile s° ih žuljev a korenino vrča !ire« botcčla HH tn brez nevarnosti. Doda,t« ^Bfr v ropi vodi toliko Saltrat Rodella. da dobt videz mleka. Te iudotvorn« noU osvobojujejo kisik. Pomočit« jvoje bolue. trudne nos« v to mseično kopel to občutili boste, kako Idslk mirt vnete i!vte. Učinkovite soli prodro v znojntce. zmanjšajo otekline ter omehčajo trda mesta In lulje. katere potem lahko odstranite Pomagajt« tvojim trpečim nogam tn spravite jtfc v red Kupile ie danes prt svojem lekarnarju zavitek Saltrat fiodell*. tfspeinl nml-Utt to zajamčeni. vseh denarnih zavodov, terjatve in vrednostne papirje vnovčlm najkulantneje po najvišji ceni takoj t goierinl. ALPlaninSek - Ljubljane Beethovnova ul. 14./I. Telefon 35-10. Razni stroji a> 1 akobelnik m železo (Sbitping), močne konstrukcije, dobro ohranjen. b) 1 stružnica za železo, 3 m koristne dolžine. c) 2 polnojarmenika 630 mm Širine, Pini & Kay, dobro otiranjen«. d) 1 venecijanka 800 mm svetlobe, kompletna z železnimi in lesenimi deli. e) 2 nihalni žagi. f) Razne tranacnlsijsKe osi, leioji, jermealce itd. Na ogled pri Brear & C«., Ljnbijana, Kolo-dvoraka ulita 35. Mali oprlsisniic Vsaka drobna vrgtlea ah nje prostor velja u enkrat I>tn 5. Naroča!1 1 ..Domoljuba" plačajo 1 samo polovico, ako Kupujejo kmetijske potrebščine »II prodajajo hvoje pridelke aH iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaience? In narobe Pristojbine m asfa ogla:« te plafuje naprej. SJlanra sposobnega, h sfllepLS konjem, vajenega kmetije, sprejmem. Plača dobra. — Juvan, mlin, Oameljne. mm "S obrt, sprejmem. Joša Kabjan, Dolenja vas, p. Mirna peč. Tppisfel? HIGŽ katoliškega prepričanja, z znanjem knjigovodstva (samca-ko), k! 1111& veselje o neverietno miki ceni kupite edino pri >Prooiet« (nasproti kri-žanske cerkve). Tudi ob nedeljah dopoldan ni ogled. eafeasa mi« feT —- J. Menart, trgovec, Domžale. Snnsfeei novi, zole primerni za gostilne, kakor tudi gramofonsko plošče poceni na prodaj pri Špediciji Itfliizinger, Masa rykova cesta 1», n_i„,„ Se malo rablje-nvlsan na, prvovrstnih znamk, moška in žensk«, po izredno nizkih cenah na pi ouaj pri >Promet« (nasproti kri-ženske cerkve). Bjba »imendolske pa- mIHS nme.licencovane-ga, 20 mesecev starega, prodam. GorSič, Podgorje« 7, Šmarje • Sap. Mi ftnliiia Okrajne hranilnic« " Slovenski Bistrici kupimo proti takojšnji gotovini. Ponudbe na Kristal, d. d.. Maribor. Hskla za kmečko delo UeBiS jn molžo krav sprejmem takoj. Bitenc Janez, Breg 4, Križe, Gorenjsko. Satiie tB TKa kmečki SSSaii (jpi« sprejmem. Dravlje št. 21, nad Ljubljano. Ms nobe »T vzorčeno na >Import-Eksport«, A. Adamič, Ljubljana, GospoAvet-ska cesta 8/11. Marstoa sajsnea sprejmem. Bitenc Jožef, čevljar, Predoslje 3 pn Kranj«.___ vo kolo, več orodja za mebanikarje Iu 2 voza dobrega sena. — Beri-ževo 48. Biinlsse olis fC vsako množino droge-rija A. FlorjančiS, if' bijana, Sv. Petra c. I"- Mm m "tlko ali moSko kolo poceni kupiti, naj pride v So- dražico k Tomo šuSter-Siču, kleparju 147. UI...K kmečka (le-fEsBTeBIt i« so sprejme. Podmolnik St. IS, Spodnja Hrušica. Ptmda !» s® n,al° rabljeni Ambi opekarski stroj rFSaii Sg z y8ero inventarjem za izdelovanje/" rezane cementno strešne opeke. — Izve se Nahtigal, Trehelno pri Mokronogu, pri Ani V VSAKO niso .DOMOLJUBA«! smussfj?:^l&^^-otZrej >00^^