NEKAJ OPOMB K VPISOM 
Julij Glov:n•ki, naravoslovec, ,·oj. 1846 v Idr iji, umrl 
l. 1915 v Gradcu. S l11J.h uval v Gorici, Gr adcu, P tuju, 
Leobnu, l. 1895 Je postal vodj:i oilmostojnlh slov. 
nem. oddelkov gi1111i,1zijc v Celju, od l. 1899 do 
l. rn11 ravnatelj gimnazije v MarilJUL'\I. 1311 je pred­
vsem ootanik In knt tak prepotova l v~e ~lovcnsko 
ozemlje, Dalmacijo, Bosno, ~ rnu noro. ugo tovil Je 
mnogo novih vrst i,:llv, lUaJev in mahov, ki so po 
nJe111 dobil i svoje ime. 
Rcnedlk t Poniž, šolnik, rnj. l. !BSl v Ajdovščini, 
umrl l. 1934 v Ljubljani, učil na učile)Jišču v Kopru, 
šolski nadZon,ik . Prepotoval je pd skoraj vso 
F.vrupo, bil v P alestiru in v Egiptu. 
Fr:111,· Prnprolnlk, šolnik i n ,:ndjur, roj. l. 1849 v 
št. Andražu po <I r.oro Oljko. umrl l. 1933 v Mc.i'l,irju, 
od l. 1a~ <!o 1. J91~ nadučitelj v MozlrJu. Ima velllrn 
zasluge za 1<r1vinjsko sadjarstvo. 
o r. Rudolf An dreji<;,, pravnik in pisatelj, ruj. l. 
l8R0 v Ljubljani. Od l. 1903 JP deloval pri Sl:'lJ, bil 
tajnik selške podrutnlce In v0<1ja gradnje K rekove 
kol'c n a Ratitovcu. Opis;,I je .Tl·zersko, Kt·opo, 
Kamno gorlco, preu snoval Zvezo za tujs ki promet 
te•,· sodeloval pri gradnji pl11ninske.1:a zavetišča v 
Planici. 
rranjo Lipold, ruj. l. 1865 v Celju, pravnik In po­
htlk, l. 1911 mestni načelnik mariborski. 
l vun Lipold, roj . l . 1842 v Mozirju , p rof. na mari­
borskem boguslovJu. del!elnl poslanec. 
Janez Lipold, roj. l. 1011 v Mozirju, 20 let tupan 
v Mozirju, v vseJ Savmjski tlolinl znan in vpliven 
na 1·011 11J:ik, poslanec v drž. zboru . 
Joht Lipold, roj. J. 1786, ljudski pevec In pesnik, 
župnik na Rečici. Učil ga je Goličnik. k i 11111 je 
bil stric, župnik v Urlžah. 
Marko Vincenc Lipol d , rucl!11· gculop,, r oj. l. 181U 
v Mozirju Nin uglcdne~a kmeta In splavarja. Ob­ javil je 1~0 strokovnih del vel'ji del o geološkem 
r az1~kov:mj u tal. L. 1861 Je postal direktor idrij­
skega rudnika. 
Dr. Nikolaj Omerza, literrornt „gudovlnar. roj. leta 
1878 v Krunju, umrl l . 1932, služboval v Gorici, 
I d r iji, LjublJanJ, od 192'} 1028 v Celju, nato v Ljub­
ljani. T.. 1025 Je Izdal Stihoslovje. 
Fran ,Je rovšcl <, šolnik, roj. 1854 v Tepanjsl,cm vrhu 
pri Konjicah, matur ir ul v CclJu. prof. v Mariboru 
do l. 1918. pisal učne knjige, prevajal v sluvcn!člno 
fllozofa Lockeja. Mnogo j e potoval. Za l:'V je teta 
1913 opisal ! lvljenje Janeza Kopr ivnika. 
Dr. Leopold Poljanec, p rlrudupiscc In šolnik, roj. 
1872 v Drežicah, umrl t. 1941 v Muoiburu. p rofesor 
,. K~anJu In Mariboru. det. šol. n ad m rnik, pisec 
nl'nth knjig, honorar. v •·eduvatelJ na ljubljanski 
univerzi i l ol. 
Janko Lešničar, ~urnalist in zadrugar (1884 1931); 
u N,cl11ik celjske Domov:ne, !:t.~jerskl urednik Slo­
venskega naroda, r:1vnat e1J oblastne zanruiw v Cu­
pJ'iJI. Zelo se Je zanimal tudi ~ .. , planinstvo. 
D r. VOLlc.ntln l{orun, roj. t. 18RS v SJ!v!Jah pri Bra­
slovčah, slavlsl i n klasični filolog, p rofesor v Kra­
nju, nato ravnatelj JU. drt. gimnazije v Ljubljani. 
Publiciral JP pP.dc1P,o~ke članke pa l11cU leposlovje. 
Dr. Vekoslav Knlrnvcc, odvetnik in politik, roj. 
IR 7R v Kovačičih pri Ormo>.u, v Celju Je žl vPI kot 
odvetniški kandidat In samostoje,1 odvetnik. z 
V. Spindlerjcm je bil oq;unizator narodne strnnkc 
za StaJerskn, sudclovnl pri ustanovitvi Nar. sveta 
v Ljubljani l. 1918, .l. 19?.0-21 minister za ~ol!ialno 
Politiko, o,.. trp,ovlno In indust r i. j o. 
Dr. t{adoslav (Jakobi K ušej, pravnik, roj. 187~ v 
L ibuSah pr i l'llln ·,rku, redni profesor ~>! ju rldlent 
Iak11ltcli v Ljllbljanl. L. l!IOA je bil v CelJU, na1o 
sodnik v Uraclcu, J. 1918 1n 1919 n a J<m·r>škcm. nato 
spel 11ckaj časa v <.:elJu . 
Anl P Reg, roj. l. 1870 v !;l. Flori.lanu pri Hogaškl 
Slatin!, učilt!lj, l-asnlkar in publ.ici6L, ,.n,m posebno 
po svoji poljudno znanslvcn! k njigi , Naše p,obec 
(19~3). 
Iva n l'rel<orhPk, politik, roj. l. 188) v P rekorjah 
pri VojnJk~t. dolgoletni upravnik celJske juvnc bol­
nice, p r erls h1vnik narodno-rarlilrnlne generacije, 
lihi t,lavnl uredruk C:t•ljc »Na!<! dobe . 21 let p red­
sednik delavncp,a Dramatičnega dru~tva v CelJ11. 
Zap is ek 
o Gor o gra ns ke m 
Namen obeh .uiplskov o vpisn ih knJIAah je pred­
vsc,m ta, da opozorimo na razmeroma lepo tradi­
cijo, ki jo ima planinstvo obP11cm s turizmom v 
cso In na Gorogra11~kcm, Poleg tega pn se v obeh 
knjigah najde marsikaka zrwčllna duhovna sesta­ vina našega p lanlnNtva In nJeaova vloi,:n pri delu 
za na p1·edek te naše kraj lne. 
Ti ne Orel 
Goro,:iranskemu se v knjigah pravi Gornje­
grajsko. Knjiga, o lmlcri mislim govorit i, je 
gorognmska i:>. civeh ra:dogov. V njej je vpi­ sru1ih največ C'r0r o 1t1 ·ancev, Menina sama pa 
je uila in je še danes proovsem goro,:iranska 
,:iora, ceprav Je p r av tako ali še la?.je dostopna 
s kranjske, to je s tuhinjsko-kamniške sll:ani. 
Saj drži d anes iz Tuhinjske doline na Bibo 
nvtomobilska go:>.dna cesta, od Dihe do osrednje 
Menine pa je slabo uro hoda. Pa tudi če c<.>ste 
ne bi bilo, j P iz Spitaliča a li i:>. 'l'uhinja čez 
Os1·cdek pohlevnejša pot kakor ona iz Gor­ n jega grada ali s Omelca Kdor je tod hodil, 
bo rad pritrdil, da je še nav:>.dol tc".tko, taka 
je slrrnL'la skozi globoke smrekove hoste, 
ki se črne rn1 .proslit'ajo po severni sti-ani Me­
nine vse od Nov e Stifte do Smertnega ob 
Dret-! in na obeh krajih fie čez. 
IGjub temu se je F ranc Kocbek, ustanovitelj 
savinjske podružnirP, od10<:il, da tu postavi 
eno od prvih slovenskih planinskih koč, 
skromno zavetišče, ki bi poslovalo brn osk1·b­
nika, rnčune pa bi obiskovalci Menine porav­
nav::ili na koči in ~icer v puščico na poštenje 
ali pa pri predsedniku in blagajniku podruž­
nice Kocbeka v (",ornjem gradu. L. 1898 je 
Gornjegrajska koča že obn1lovala. Do 20. ju­
nija samo tega leta je bil Kocbek iestkral 1111 
Menini samo zaracli te postojanke. 
Gornjegrajska koča ni bila n ikoli popularn:i. 
Spominjam se, da smo me<! obema vojnama 
le redko zasli v p rostrani meninski svet. Ne­
dvomno je bil glavni vzrok v slabih prometnih 
zvezah. Bistriški kon~. Krvavec ali Velika 
planina so bile sleherniku bolJ pri roki. Ko so 
se po clrugi svetovni vojni Gorngrancl s pred­ sednikom Tratnikom na čelu spet odlol'ili, da 
postavijo svojo postojanko na Menini, se ji j e 
godilo enako ka kor Kocbekovi Gornjeg1·ajski 
koči. Kljub Izredno mikavnl legi, kljub raz­ gledom in širnemu men.insk.cmu svetu, kljub 
širnim smuškim terenom je La veliki planinski 
ciom v kratkem zašel v st.sko in zašel v dn1žbo 
62/ 

.. 
Tratnikova skica knjigi Foto J. Pelikan 
l(f' nekaterih drugih naših nerentabilnih koc. 
Ze res, oskrbniški problem! Ampak tudi vµra­
šanje obiska. Cc ni obiska, tudi najbo ljši 
oi:krbn!k lahko umaga. 
T n prometne ra:Lmere v tem prelepem dclu 
slovenske zemlje so bile s1"P.<li petdesetih let 
lega stoletja en1:1ke onim izza fin de s1ecla in 
sledečim. 
Toda naj govot·i knjiga sama. 
Vcznna je v polp latno, ne ravno s posebnim 
okusom. Na zarlnjl p latnici ima nalepko z ve­ likim dia,::on ::iln im napisom: ~slovensko pla-
11insko društvo v Ljubljani 1893~. Na nalepki 
Je žig Cornjegrnjsk e koče. Sledijo trije prami 
listi, na to pa skico dveh vJharnikov s silhu eto 
boste v O :Lodju. Pod skico se j e podpisal akad. 
slikar .lo'nm Tratnik z datumom 5. 9. 1902. Te,::a 
dne se je domačin iz P otoka pri Kokrju• 
slikar Tratnik, na Menini vpisal na 93. strani 
kot 97. ol>iskovalec v l. 1902 med 121! obisko­
valci. Nt1!0 !.lede dvojezične strani te lrnjige z 
1 ·ubrikami, poh"ebnimi za tak tip koče, kot je 
• Fr . R o~, Med dvema dolinama, P V 1958, str. 224. 
622 
bila Gornje,::rajska. Tekoče številke ni. Prva 
rubrikH je datum, drug· a terja »ime « in „sta­ novišče« turistovo, v tretji je obiskovalec z::i.­
pisal, ali Je član kake planinske or~nnjzacljt>, 
četrta pa vsebuje, kaj je plačal in sicer: 1.a 
porabo fonnate,::a ležišča ponoči lc-r poraho 
k oce podnevi, 1 .a porabo prenočišča v pod­
strešju, za porabo koče podnevi brez preno­
čevanja, w. kurjavo , za poškodovane ali ubi1e 
predmete. Peta rubl'ika vsebuje potrdilo pr(' ­ jPmnikovo , sk.'Clc še ,,o-p:ir.ke« na robu. 
Prvi vpis je 20. G . 18 fl0, zadnji :.!O. 6. 1909. 
Knjiga je torej priča obiska Gor njegrajske 
koce skozi 12 let 
š tevilo obisko\·::tlcev v pu~nmcznih letih je 
bilo takole: 
T.. 1898 - :.!08, l. 1899 - 190, J. l!IJO - 190, 
l. 1901 - la8, l. 1902 - 126, l. 1903 - 152, 
1. 1904 - 76, L l DO!i - 120, 1. 1906 - 1:33. l . 1907 
- 186. l. 1908 - 170. 
L. 1909 so se začeli vpisovati s l. majem. 
:.W. junij.) Pl'I je vpis zaključen z 9 ohiskovalci. 
Ne gi·e zdaj, d a bi naštevc1ll vse Gorogrance, 
ki so b.li in niso bili v naštetih letih na svoji 
koči. Knji,::;i je v primeri 1. ono i1 Rerletove 
gostilne prnvo nasprotje. Velikanska večina 
vpisov je slovenskih in to večji del ml::tdih in 
si.arih ljudi iz Gornjegrada In iz Zadrečke do­
line. Vpisov domačih l j udi iz Sa"injskc doline. 
Molnika, Spitalič::t in Tuhinjske doline je v 
primeri z goroi::ranskiml komaj desetina. 
Največkrat je sevedt1 vpisi:m Kocbek sam, če­
stok-i·at s sv ojo dru~ino in prav tolikokrc1t s 
tajnikom Šijancem, ki ju je vezala ista skrb 
zn borno planinsko postojanko. Vsega skupaj 
se je v 12 letih vpisHl Kocbek 64-ki·at, seveda 
največkr;it med vsemi. Cc denemo k tem po­
hodom s;imo one, ki so v pis::ini v Herletovi 
l<nji~i v Solčavi, vidimo, koliko je moral bili 
la mož na nogah. Pri prvem vpisu 20. 6. 111011 
je pripisol : Ob priliki ustanovitve markac1J­
skegt1 odseka Savinjske podružnice SPD. Za­
znt1moval se je pot: Gornji grud, Sv. Florjan 
- Prag - Grajščinsk:i stan - GoTnjegrajska 
koč11-ščavnica. Kocbek je seveda sam mark i­
ra l, delo pa je zaradi skromnosti izr::izil mc­
di11lno. V začetku sezone je bil prvi na koči. 
JO pregledal in pregled vpisal, na zaključku 
spel ugotovil stanje na koči, kasir al, kar Je 
bilo v puščici in zabeležil prejem. G . jul. 1099 
ga je obiskal Roblek iz Radovljice in mu v 
knjig o zapisal: Na mnoga leta! Iz obilice kre­
sov je Roblek sklepal, da Je go 1·o~r.'.lnska oko­
licc1 zavedna, sa.vinjsko podružnico pa imenuje 
vzorno. 5. jul. 190:l se je Kvcbeku zdelo po­
lrc l.mo, da vpiše naslednjo opazko: Vsak, kdor 
v kočo vstopi, ima plačati 20 v vstopnine, vse 
dt·ugo pa. Po pristojbinskem tarifo, izjemoma 
u1·adniki grnjščine (tj. gozdnega g-osPodarstva 
lju bljansk~ škofije, o p. pls.). Otroci smejo v 
koči biv11li samo v spremstvu odraslih. Proti 
onim, ki s~ n e bodo ravnali po domačem redu, 
se bode sudnijskim potem post opalo . . . Pod 
»načelstvo savinjske podružnice SPD« se je 
poleg Kocbeka podpis.al tudl Šija nec. Podobno 
sta pre<ls<..-dnik in tajnik vpisala na str. 11 :l 
in posebej opozorila, naj turisti pomijejo in 

obrišejo pasodo ter skrbe 1.a red in snago. 
Jeseni 1. 1903 je vpisal KocbPk, da je markirnl 
pot iz »Gg da« na Borovnico rlo l'raga - preko 
koče -- Ščavnice v Ročno. Nekaj tednov 1.a 
Lem je ponovno vpisal marklnmJe poti v Tu­
hinj. Sicer pa je bil Kocbek pri v pii;ih redkih 
beserli. Vend::n- se iz nekaterih vpisov vidi, da 
je bil na svoja pag<l~ta pota na Menino po-­
nosen. Za njegovo pofrlvovalnost so se mu 
neka'eri, sevt>da zelo redki, obzirno pri vpisu 
zahvalili, večjo g~to pa so naredili Vranšani 
ir1 Polzclanl, 5. avg. 1 901:!, ki so čez vso i;tran 
napisali: •-7.ivel n,1š Kocbek!«, nalepili dve 
strani znamkic »N::n·od sebi«, ler poslali pod ­ ružnici 38 k 84 vinarjev po poštni nakaznici 
v Go1,1ji grad. 
Med op0mhami
1 
ki se nanašajo na cospodar­ scvo koče, je omt?mhe vn. 'Clna opomba dr. Pavla 
l'ei;totnika 21. 7. 1907: »Tuhinjska rlružba prav 
.tadovoljna; koča, postelje itd. v prav dobrem 
redu. Iaekla se je splošna želja, da se ltidi­
rekrP n davek, h:tirjan n a planinskih tleh, upo­
rablja vedno za namene in dosego končnega 
cilja planinskega clrnšl va.« Kocbek je na to 
odgovoril ~ potl'dllom tega, kar je na koči 
prejel. Dr. Pnvcl PPstotnik se JI:! n a koči vpisal 
tudi že kot stu d. phit. l. 1904 ni kot abiturient 
l. 1800. Bil je član akad. planinskega clruštva 
v Pragi, na M<mino je hoclil seveda s tuhinjske 
strani, iz Kostanja pr i Sp. Tuhinju. 
Knjigit nima značilnih kult ur no političnih 
opazk, kakor jih ima Hel'letova k:njigit v 
Snlčavi. Na Mt!nini je vladalo v tem pogledu 
zatišje. Nemških obiskov je bilo malo, nem­
ški lj udje , ki so se vpisali, so bili poble",1ejši 
ali pa se niso počutili tu kot planinski go­
spodarji. Kckuj značilnih odsevov časa p1:1 jf' 
vendarle tucli na teh straneh. Srečko Mago!lč 
je bil n ekajkrat gost Gornjegrnjske koče, pri 
njeni otvoritvi pa je zapisal na str. 8 naslednji 
štirivrstUni duet: 
In 7.0pet tukaj vrh planin 
narave divim se krasoti. 
O srečen si planinski srn, 
ki vedno bivaš v tej samoti. 
Nezn1U1 ti ves je hn 1 p sveta, 
še Wolf ti je deveta 1.,riga, 
ne veš kaj Schonerer čveka, 
kaj ~oeutschc Wacht« tam v Celji riga.• 
Cestokrnt je vpisan Joha.n Krisc.he 1:,: Gornjc­
g1:1 grada. Na lO. strani l(a je nekdo popravil 
v Janez Kl"iže. Anton Vid ic iz Kamnika, ki je 
sicer napisal, rla je šel na Menino k(.)t k. u . k. 
lnf. C"~'\dctteni;chuler, je v opombi apostroiinll 
slova nski svet: Zdravi;tvuj slova nski svet! 
Abiturient Pavel Pestotnik je l. 1900 zapisal: 
D1:1nes prvič tukaj. živijo planinska ideja, 
nazdar krasoti na~e slovenske domovin e in 
prebujenega slovenskega planinstva. 
Vekosl1:1v Gabrnvšek, ki sl je pripisal »J)OE'tn 
natus"', je Isto leto pripomnil: 
• •Deut.~che Wacltl• je v članku •Or. ~·rlschaut. 
der Fordcrer dcr slove11, Tourislik• nap:tdla Sl. pl. 
dnt~tvo ir1 cikata na savinjsko podružnico. Kocbek 
j e poslal urf'dnlštvu popravek, v Su<ld. Post pa 
11oslanico, v ka teri je n:ipade n:i dr. t"rl,chauta 
:z.avrričal. 
Čf> duh bo čil In krepka dc~na 
Zatrli bomo tujca v prah . 
'T'udi čelkcmu profesorju dt'. ,T. Kaspa.rj u se 
je zdelo potreb no, da vt>iše: Nazoar, Zivlli 
Slovinci! 
r„ 1904 je bila v koči vt>Čjt1 dnižba iz 7.a,::01·ja, 
vodil jo je Vojt<>h Jerin Mt!d njimi je bil tudi 
.Janko RadiU1-a. Vpisali so trumo verzov o 
lepota h plnnin In končali takole : 
Pridi roj sinov slovenskih 
RešL spon verig se ;(emskih 
Tukaj v raju se o.:<lravi 
v šk .itlo vse naciloge spt·nvi, 
Nemcem „pcr e,rpt • css-< in Lahom 
Z gromkim pošlji Jih Ifahahom! 
Naj :.:verlo, da kranjski falot 
ne boji se nem~kih krot. 
Naj m1vedem neka L ere viduejše Slovence, ki 
so se v to knjigo vpisali. Pri otvoritvi je bil 
navzoč prof. l<'r an Šuklje, c. kr . dvorni svet­ nik v dru:ibi s prof. Laharnarjem u Ljublja­
ne. S Šukljetom sta bila sinova Fran in Vla ­ dimu-. Zara d i otvorilve je p rišel na Menino 
tudi prof. F'ran Orožen, načelnik SPD, in 
Emil Orožen, notar iz T1·ebnjega. V isti 
drulibi ji> bil prof. Ivan Macher. lz Kamnika 
je na otvoritev prispel abiturient Ratlivoj 
Petedin-P eti'uška. Dr. Ljudevit Brence se je 
l. l 8!J8 vpisal kot cand. iut·., dr. V. Korun jp 
z druži.no vpisan dvakrat, l. 18911 in l. 1904. 
4. nov 1898 je obi~kal kočo i;tari pipar Josip 
Korenčan. Pr~Pl je pod večer v Gornji grarl, 
ponoci »šel na sprehod na Gornjegrajsko kočo, 
kjer se je jako dobro zabaval«. 
Julija 11199 sta sf' vpisala Boris Zarnik in 
Rudolf Badiura. S sošolcem Petrom Jankovi­ čem sta prišla čez Kamniško sedlo prek Pla­ njavf' in Škarij na Koroško. Kocbekova koča 
je hila zapi-ta in so jo morati s silo odpniti. 
::; Korošice so sestopili v Luče, odtod pa peš 
v (",ornji grad in ponoči na Gornjegrajsko 
kočo. Tak <lj .:it Zarnikom in Dadiuro so isti 
tlan vpisani Cehi, med njimi dr. Stan. Pra­
chensky. Kot maturnnt se je Rudolf Radiura 
vpisal še avg. Hl03 z naslednjo turo: Od 2. do 
8. avg.: 7.agorje -- Ljubljana - Blt!d - Bo­
hinj - Savica - Triglav. Vrata - Luknja -
Rovcc - Pt·edil - Rabeljsko jezero - Tr·blž 
- Mangrtsk a jezera - Kranjska gor1:1 -
Vršič - Ljubljana (L 4, Vlil.) ·- Kamnik -
Okrešelj. Lo~arjeva dolina - Gornji i:trad -
Menina. Tu se po 15-dnevru turi poslavljam 
od naAih planin, Bog ne daj za v~dnol Z Ba­ diuro j P isto turo oprnvil France Novak Iz 
~turije na Vipavskem. 
Kakor v Herlelovi knjigi sta ludi tu vpi sana 
podobar iz Mozirja Matija Ccsitr in organist 
pevovodja »Lire« France Stele, odbornik pln­
ninsk~ podružnice l. 1900 in 1901. V istem 
času se je tu prvič vpisa.! Miha Verov:;ek, od ­ bomil c SPD iz Ljubljane. 
Avgusta 1. 1901 st~ se vpisala d va slovenska 
planinska pionirja učitelj Miško Kos iz Homca 
in nadpipar Hauptman, tajnik SPD, leto nato 
623 

pa takratni odbornik SPD dr. Fran Tominšek, 
orlvelnik iz Ljubljane, z otrokoma. Julija 190l 
jp bil tu pravnik Rasto Pustoslemšek. Ta je 
kasneje ~e trikrat vpisan. A vgusta 1901 r.e je 
vpisctla druŽina dr. Jura Hrašovca. Pri/Hi so 
iz Bočne, malo zgrešili, končno pa le našh 
kočo. ::-Sekaj cJni nato najdemo vpis d 1·. Frana 
Elle1·ja in ponovno nadpiparja Hauptmana. 
20. 11vgur.ta 1903 so koč<> obiskali trije pro­
fesorji iz Ljubljane Frančišek Levec, prof. 
Ivan Mache1· in prof. .Josip Verbič. K prof. 
Levcu spada še vpis Milana m Tea Pajka. 
P rišli so iz Gornj i>ga grada In so se tam ogla­
sili pri Kocbeku. Vsi so bili člani SPD. 
Celjski gledališčnik Rar.ko Salmič je obiskal 
::Menino julija 1905 z Mirkom Megličf'm. Pri­
pisal je sentimentalno pesem in obračun za­ pitka. Salmič Je bil kaimejc aktiven odbornik 
savinjske podr užnice. L. 19-DO najdemo na od­
maknjeni Menini svetovnega popotnika male-
Lh,t •• meninske lrn:)lyt> 
• l ~h 
••' J...,..,n,.r. 
matika dr. Ivu.na Knifica, l. l!l07 pa prof. Ev­
gt-na Jar ca i:,; Kranja. 
Knjiga ima res slov1mski značaj. Od 175tl vpi­
sanih jih je komaj 80 talcih, k i so z vpisom 
v gotici hoteli pourlariti svoj nemF:kl i:cvor. 
Med temi je nekaj rlomačinov, uradnih nosi­
teljev germanizacije, J")l"ipaunikov iandarmc­ rijsltih postaj i.n gozdinske službe. Clanov D. 
O. A. V. je vpisanih komaj 10. Značilno je, d;i 
i,;e je v pisa lu precej otrok. Vzf)()n na Menino 
ni nevaren, z11to so :;lar1;i jemali otroke s 
seboj. Med otroki naj demo tudi danai':njcga 
predsednika PD Gornji grad Tratnika. 
Da pa je knjiga zares gorogranska, naj nave­ dem še število vpisanih Gorogr r1ncw. Med 
1756 vpisi je kar 143!; planincev iz Gornjega 
grada, iz Zud.rečke in (',<>ruje Savinjske do-­
linP (Hadmirje, Ljubno. Luče, Mozit"jc) od 
tega 1279 samo iz Gom jega grada. 
Foto J. J:-'ell ku" 
Jo 
h, ~ 
1~jn1,~r 
t... ft\'r ,11~ t'-"'"" •100,~ 
~~..,, 
.... 
w,-. 
"""""' 
p1utn..l• 
....... 
?'u-""~ 4lltd 'N ,d:-AIQl"t ~ 
Jl}tfiWtl,.t"' 
n.u.n(tn 
....... 
, ....... 
-;?. 
-✓ 
" ,,,;~~'!!! 
yx.Af ....... 't 
~
«•-P-""-'t-
'-'l .... 1. 
- , 
.'F . .r 
,rt:.",.~·-, 
• 
<::;. ~ 
f·-1 ~'\,-
.,-;?)? j 
,.t.&. 
... '<• 
i 
,yf 
}'/1 J. 
,;_( ./i,._ 
., 
,. 
r,., !y -
H-
'!-f~f 
'© 
tl.... 
i~ i-t 
..,.i ...... , 
~· .,..~-
f.t . . 
., 
r· ,pi 
rt. 
, .. 
•u -
1 • 
1 
~ '· 
«..., .. ~~ ......... 
~- •u .. ,u,.'4ft 
621 
. ~, 
...._.. 
,.,;,, 
~-·• 
,. 
"' 
-· 
-
.. i_., 
~i 
.,,..,r 
'~t 
/f' 
~i 
- ~ ii( 
1 ! t 
t 
1t 
' 
( 
J, 
t)( 
ll\ 
("-1-
·-'-
-") 
...... 
, ... 
,.., -
ti.. ..... .,, 
......... 
,,.......,....., 
- . .. 
,., 
......... -
. ........ 
.... 
-
-

Da l.>1 se komu prevri' ne slol.ilo Po dobrih 
stanh č<1sih, zapišimo iie Kocl>ckovo opombo 
1. 1007 na str. 155: ,.o priliki p1 vcgc1 letošnjPg!l 
nadzornvanju našel ključavnico pokvarjeno in 
puščico ulmtdeno. V puščici je bilo Po knjigi 
18.- K. Snunota, da ~e nit, planinske koče 
\' miru ne puste. Pn. obiskovaki koče so pro­
še111, naj Pošljejo p1·i~tojbino, dokler ni pu­
ščice v koci. naravnost Savinski podružnid 
SPU \' Gornji grad. 
'I'a in drug<.• opombe kažejo, <la je imclu po­
družnico s takim načinom oskrbovanja tc:fave 
tudi zaradi m.pošlenih posamP:mikov. 
Knji~a pa je kljub izredno lokalnemu ol>e­
lez.iu zaninuv dokument o :,;,il'Ptkih s loveu~ke 
planinske orgu11i:.:c1cije, posebej pa poučna :t:a 
sedan1e pla11111sko delo\·anjt> v tem delu Slo­
\"enijc. Cepra~ 11am po eni sh·;:mi kaže, tla je 
te',:ko s planu1stvom oživeti gm·o, ki stoji stran 
or l običajnih prometnih potov, nam po t.lrugi 
strani dopoveduje, da je planinska pos~ojMk.a 
v bhzini vcčjeg1t kraja, ki im;i pogoje za 1·a:t:­
Yoj turizma, vcntlade pomemhna zn krajevni 
rPkrcacijski piogram in seve<l;i 1a razvoj pla­
ninstva lil luri.i:ma. 
Skoda b1 l>ilo, če bi pllminstvo na Menini za­
n 1 do. Zadnje čase k;:i::1"", da je planinski dom 
na Menin i zašel v vr>like težave. Gorogranski 
pla11111ci so že dvak1·;it predlagali, du se pri­
ključiJo PD Celje, r,e,, da sami ne zmorejn 
bremen, ki jim jih n:il:iga oskl'bov1m je doma. 
Ta pol seveda ni Mjboljša. Prej si je treba 
pri.i:adcvali, da Gornji grad turistično oživi, 
da i:t:rabi vse, kar mu narava v l1tko obilni 
meri nudi, s tem pa tudi oživi Menino. 
L. J ~!J2 l"t>m o gornjegrajskih pogojih 1a p.re 
bujo in r:izvoj planinstva in turizma pisal v 
lokalnem tedmku. Naj nekatere stvari tu po­ novim: 
,, G-Ornjegrnjskc1 pokrajin;i ima neko posebno:,t. 
ki je do nedavna slonPla na mogočnih zgo­
dovinskih spomenikih, na veličastni sto lnki, 
ki jc največja cerkev nn ozemlj u lavantinske 
!ikoiije, s Schmi<ltovimi fre:.kc1mi, s starimi 
,rngrobniki, z graščino, in s slarcdavnimi cer­
kv<1mi pri Sv. Lenartu in Sv. F lorjanu. T11 
✓.:godovinski nadih se vtaplja v zelenem gozd­
natem Yalovju Menin e, Krnnjske rebri, C:rnil­
ca. J<;išnt>ga vrha, Lcpenatke in Rogatca. 
v bogastvu, kakor E:a ,lepa ni v taki množini 
drugod. S;imo ljubljonski škofje so tod no 
ljudi;kp rt>volucije cksploalin11i gozdno po­
sestvo, ki je merilo 65H ha gozda. Pred vojno 
je bil C',ornj grad. k1 rnu je p:,membna zgo­
dovin,a 1, cerkvenimi Jcvtl.ilci nemškega in 
ilalijanskPga porekla dajal.i tudi v novejših 
časih precejšen pomen. ži\·ahno h1jskopromcl­
no ~redišče, sedež okrajneg;i glavarstva, so­
d iši'::i, dcknnijc in notariarn, Po vojni je na 
političnem in gospodarskem pomenu precej 
izgubil, pr i tem Pit se je odrO<'nost Zatlrečke 
doline v prometnem utrip u Slovenije takoj 
pok::i,:ala. Do :t:adnjega časa s€' ni z delom uve­
lj;ivilo niti planinsko društvo, čeprav jc Gor­
nji grad dolgoletno delovno toi-išče marljivega 
prrosednika Suvinjske podrni\nice SPU Fr. 
Kocbeka. 
Priroclnih pogojev za lunzem Ima Gornji grad 
na pretek. Samo izleti v območje Menme, 
na kateri so š1>le l. 1052 :t:ačeli obnavljali nek­
danjo planinsko kočo, µredstavlj11jo za lclo­
viščarJa, turisf11 ;n pl1t.11inca mikavno rn 
obšimo področje s prelepimi razgledi na Sa­
vinjske Alpe, TI.:i Tl ihinjsko, Savinjsko in 
Zadrct:ko do lino l\forkir1t.11ih poti sict"r n1 \' 
201.Jilju, vend111· držita samo i:,; Gornjega 
grada. dve, ena mimo Strmčnika, druga mimo 
Sv. l<'lorjam:1 prek Vet rnika na Vivodnik. Od 
tu drže lepa pota ua Ščavniro in .Javoršcek, 
sredogorsko hrbušče, ki je dolgo prek 20 km. 
pravi eldorado poleti in še posebej poiimi. 
Priznati je h·cba, tla nobeno od planinskih 
društev, ki delajo nc1 savlnjskf'm področju, ni 
storilo po vojni doslej ničesar odločilnega za 
planinsko obnovo Menine, čeprav predstavlja 
zajeten kos nase dc-lele, ne dosti nižji od Golt 
in Vel. planine, prip1·1tven z11 letno m zimsko 
sezono za Ljubljano, Domžale, Kmnnik in Sa­
vinjsko dolino s Celjem. NLli:omur se po vojni 
nl zdelo vredno, tla o Menini knj napiše. 
Pač pa je druga stran gornjeg1·ajskeg,1 kota 
od Crn1lca do Krnir.ke~a .n Arničeveg,1 vrha 
doži\·ela po vojni samoten obisk ljubitelja 
prirwe, komponista i11 klavirskega vi1'tuoza 
prof. Marjana Lipovška, Jci se je> čutil dolžan, 
da je na te •>odročne« vrhovP opomnil slo­
vc11skega planinca in smučarja, Markacije so 
tod večji del neobnovljcne, posebno transver ·­ zalne. :Markirana po! tll'Ži iz Gornjer,a grnda 
pt·ck Knebov~ka k Sv. Lenartu in obema Špe­ hon11t, nato pa se prek Rogatr;i spusti v do­
lino Lučnice. Markirana pot ddli iz Gornjega 
r:rada. prek Arničevega vrha v 1.11če, iz Črnilca 
mimo štajerskega Raka v svet Male 111 Ve­
like 1,1!1tnine. 
Pred vojno so v Gornjrm gradu za popotnike 
skrbele gostilne Stara pošta, Trnl>ej, Vf'ršnik 
in Mikuž, po vojni pa jp imel Gornji grad dve 
zakupni gostišči Trobej in Zmavc ter krajevno 
gostilno. Vsa tri gostišča razpolagajo s 24 po­ steljami, privatnih postelj je na ra7.polago 
približno prav toliko. To pomeni, da je zmog­ ljivost v primeri s predvojnim stanjem padlli 
na četrt.ino ali celo petino predvojne kopac.i­
tele. Gornji gr11d obenclll z večjimi kraji Novo 
~Hille, Bočno, Sm:irtnim, pa tudi Kokrjem je 
praktično popolnomc1 opustil misel na turi­ ;:cm. Kadar koli me pot zan ese tod, se spom i­
njam tistih časov, ko sem kot peloiiolec prvič 
peš ~vrckora~ilc črnilec, prenočil v Gornjem 
gradu In se naslednji dan spustil p1·ek S lapi 
v T uhinjsko dolino. Ostnl mi je v spominu 
živahni utrip tujskoprnmetneg11 življenja v 
GornjPm gradu in vselej se vp1·ašam, zak11j ga 
da11es ni.« 
Danes pa je že pr ecej clrugače. 
Cesta čn T.ipo žal 111 slekla, pač pa stoji ob­
novlJena mnogo večja C-..orn jegrajska koca na 
Menini, pa tudi turizem je v Gornjem gradu 
p1-«rj narasel, spremenile so se n.:i I.Joljše 
nastamlvcne in gostinske razmere. Upajmo, 
tl1t to že nekaj pomeni ludi za planinstvo in 
rlfl ho še več pome nilo. In SC'veda obl"ltlno. 
625 

NEKAJ Ol'O:MR K VPISOM 
Dr. !lfallJa l\Itrrko, ;;lavist, primerjalni slovstveni 
zi:odovinar in etnograf . 
D r. P avel Pestotnik, organizator sokulslvn 1n po­
ll Lik, roj. 11119 v Kost.anju pri ~martnem v Tuhinj­ ski dolini. 
Srečko ::'tlagolU!, r oj, l. 18BO v Ljubljan.l, tclrnh'nl 
vodja v Namdnl tiskarni v Ljubljani, l. 1890 upra­
vitelj tiskarne D . H riharja v l!elju. Urejeval je. 
hu.morističnP. liste škrata, nogal'n in Ježa. Njegovi 
psevdon.lmi: Zane z Iblt1ne, Boltatu Pepe. Frtaueku 
Gustl, Ku1·P.nl'kova Neška. Je najplo rlovitejši slo­
vcn,k i slika r samouk starcj~c dobe. 
Radlvoj Pet-erliu-l'ettuška (Franc), pesnik i n poto­
pisec, roj. l. 1879, člnn Ke t tejeve •:ladl·uge• v No­
vem mestu. 7.bežal je l. 1902 Iz avstrijske vojske 
v Rusijo in tam osta l 14 let kot domafa učitelj, 
l. 1919 pa je bil knjigovodja v Narodni ban.ki v 
Carlcinu (kasneje Stalingnid, danes Volgograd). v 
PV je objavil več svojih potopisov, mer! drugim: 
,v gorah .Kavkaza« (l. 1905). 
Dr. F ,·an E ller, pravnik, roj. l. J8?3 v Dev. Mariji 
n a .:ili, rednt profc,;or na ljubljanski unlvcr,d. Kol 
študent "" Dunaju se je u dcle;.cval prizadevanja 
slovenske moderne kot pesnik in prozaist. 
rvan Macber, p" rlrodopiscc, roj . l. 1815 v $kolji 
LO!ci. umrl l. J9Jfl v Ljubljani, pisatel j učnih lmjig, 
navdušen planinec, od l. 1M6 nekaj let blagajnik 
SPD, nato ves čas njegov podpredsednik. 
Hugo Roblek, roj. 18'71, Jeknrnar, narodni borcu in 
planince, l. tA19 je s slovenskimi borci branil l'Od• 
rožco. Umrl Je l. 1920 v Trstu, ko je s.kočU Iz go­ rečega po taši:;tih zažganega Narodnega rloma. 
Z Alj,ižem je polagal temelje slovenskemu planin­
stvu na Gorcnjski,,n, Wltanovitelj i n predsednik 
rnd uv ljiške podružnice, markin1l je ves Hohinjskl 
kot, njegove zvc,e ~ Tolminom, okolico Bleda in 
Radovljice. Po njem se Imenuje Rnl>lekov dom na 
Begunjščici, zgrajen l. 1932 s sredstvi Iz njc~ove 
zapuščine, ki Jo je volil radovljiški podružnici 
S PD. 
A N T ON M L A C N ! K • 
Pogled z Raduhe 
Tam, kjer Rad-u.lia prekrasna, 
vsa ponosna veličasl?ui. 
pod oblake mi kipi, 
kjer SP. v soncu s11eg blišči, 
Tam, kfer teče mi Savi1ija. 
in me na mlade dni spominj a, 
tam leži mi roj~tna vas, 
· mojih dni mladostnih kr as. 
Raduha. mi veliča.stna 
kalco si ti pl.anina krasna! 
Saj i z t·vojih se pečin 
odpre pogled na sto planin. 
Sirom te slo-venske zemtje 
in še da!P.č preko meje, 
kjer prehiva naša kri, 
kjer rod s!o11enski še živi. 
VP.sel oziram se v planjave, 
k i kipe mi gor v vi fove, 
kjP.r priča mi očak Triglav, 
da naš rod je čvrst in zdrav. 
Vuzk se tega naj za11eda 
in uedro naj v bodočnost gleda. 
Ponosno kul Triglau st oji, 
slovenski nnrod ?laj živi. 
- - -
• Gl. belezbo PV str. 651. 
626 
Ob a rh ivu sav inj s ke 
plan inske podružnice 
Zapiske ob ostankih arhiva savinjske podružnice 
sem zbral yalo, da bi ob izročll.lh prejšnjih let 
pregledal delo PD Celje v povojnih 18 letih. Stva,·i 
nisem moi,:cl izl'lr patl, kakor sem si yaunifilil, vsaJ 
"" doslej, 
P1·i te.m naj pl'ipomnim. da je pro!. Janko orožen 
že p1·ed vojno napisal zgodovino savinjske podruž­ nice SPD - ob 40-letnici. Rokopis Je hranil 
d r. Milko J:trašovec, pred desetimi leti pa ga j e 
tzročll meni. Za GO-letnic<> je p r of. on ,iten obdelal 
obdvhje U33-1953, letos pa n:Hlaijeval še delo za 
obdobje 1953 - ~~63. Ker je zelo obširno, 'PV spisa 
ne mn,·e priobčiti. 
Tine Orel 
Prav je, da nekaj zapišemo ob razmer oma 
visokem jubileju savinjskega planinslva. Ne 
zaradi nečimrnosti ali zato, da bi se tajali 
od sruno7..adovo1jstva ali se grenili ob neuspe­
hih, niti ne v skromno opombo tistih, ki so 
našo planinsko organizacijo spravili na 11ogc. 
Predvsem zaradi živih, njim v izpodbudo, saj 
naloge , ki jih je planinska organizacija na 
tem predelu slovenskega Mrodnega ozemlja 
pwvzela 07.iroma mo1·ala prev7.eti, še niso iz­ polnjene in nič ne kai.:-e, da bodo v krntkcm. 
P, 1·av zato jP- treba pogledati nazaj: kljub vsem 
Lcžuvam se je vendru::lc nekaj storilo tudi za 
napredek celotne savinjske pokrajine. Ce bi 
ne bilo zavednih, trmasto prepričanih ljudi, 
da pokirnjina to zasluži, ui b ila 7.amuda pri 
napredku še večja, še bolj občutna. 
Le nekaj mesecev po ustanovitvi osrednjega 
SPD v LjubljliDi, ki danes nosi ponosni na­
slov PD L jublja na-matica, je bila ustanov­
ljena »Savinjska podru? .nica SPD s sedežem v 
Mo:>.irju«. 20. avgusta 18!l:l je bilo •>-Osnovno 
zborovanje«, zapisnik o njem nam je še ohra­
njen. Ustanovitelj je bil Franc Kocbek, gm·­
njeg„ajski učildj. Delo se je pravzaprav 1110-
ralo p1ičeti nekako istočasno kot v Ljubljani, 
saj je Kocbek nu osnovnem zborovanju že 
lahko porocal o novi poti na Ok r ešelj, o spo­
minskih knjigHh in o novih pot ih, Iti jih je 
zaznamoval. K'..omaj 40 udov je štela podn1ž­
nica ob ustano vitvi, ined njimi je bil t.udi 
pesnik Anton Aškerc, ki se je zavzemal ob 
ustanovitvi zlasti za slovensko smer no,ve 
podružnice. Kocbeku je z nasveti pomagal 
tudi dr. .Tohannes Frischauf, sicer Nemec, a 
po svojih nazorih odkrito in pošteno n aklo­
n jen Slov1mcem. Podčsdajmo zlasti to, da je 
bil sedež podružnice v Mozirju, ne v Celju, 
ki je imelo tedaj mocno nemški in nemčurski 
značaj in ga je utrjev-alo med drugim s eclj-