NEKAJ OPOMB K VPISOM Julij Glov:n•ki, naravoslovec, ,·oj. 1846 v Idr iji, umrl l. 1915 v Gradcu. S l11J.h uval v Gorici, Gr adcu, P tuju, Leobnu, l. 1895 Je postal vodj:i oilmostojnlh slov. nem. oddelkov gi1111i,1zijc v Celju, od l. 1899 do l. rn11 ravnatelj gimnazije v MarilJUL'\I. 1311 je pred­ vsem ootanik In knt tak prepotova l v~e ~lovcnsko ozemlje, Dalmacijo, Bosno, ~ rnu noro. ugo tovil Je mnogo novih vrst i,:llv, lUaJev in mahov, ki so po nJe111 dobil i svoje ime. Rcnedlk t Poniž, šolnik, rnj. l. !BSl v Ajdovščini, umrl l. 1934 v Ljubljani, učil na učile)Jišču v Kopru, šolski nadZon,ik . Prepotoval je pd skoraj vso F.vrupo, bil v P alestiru in v Egiptu. Fr:111,· Prnprolnlk, šolnik i n ,:ndjur, roj. l. 1849 v št. Andražu po .u, v Celju Je žl vPI kot odvetniški kandidat In samostoje,1 odvetnik. z V. Spindlerjcm je bil oq;unizator narodne strnnkc za StaJerskn, sudclovnl pri ustanovitvi Nar. sveta v Ljubljani l. 1918, .l. 19?.0-21 minister za ~ol!ialno Politiko, o,.. trp,ovlno In indust r i. j o. Dr. t{adoslav (Jakobi K ušej, pravnik, roj. 187~ v L ibuSah pr i l'llln ·,rku, redni profesor ~>! ju rldlent Iak11ltcli v Ljllbljanl. L. l!IOA je bil v CelJU, na1o sodnik v Uraclcu, J. 1918 1n 1919 n a Jškcm. nato spel 11ckaj časa v <.:elJu . Anl P Reg, roj. l. 1870 v !;l. Flori.lanu pri Hogaškl Slatin!, učilt!lj, l-asnlkar in publ.ici6L, ,.n,m posebno po svoji poljudno znanslvcn! k njigi , Naše p,obec (19~3). Iva n l'rel. civeh ra:dogov. V njej je vpi­ sru1ih največ C'r0r o 1t1 ·ancev, Menina sama pa je uila in je še danes proovsem goro,:iranska ,:iora, ceprav Je p r av tako ali še la?.je dostopna s kranjske, to je s tuhinjsko-kamniške sll:ani. Saj drži d anes iz Tuhinjske doline na Bibo nvtomobilska go:>.dna cesta, od Dihe do osrednje Menine pa je slabo uro hoda. Pa tudi če c<.>ste ne bi bilo, j P iz Spitaliča a li i:>. 'l'uhinja čez Os1·cdek pohlevnejša pot kakor ona iz Gor­ n jega grada ali s Omelca Kdor je tod hodil, bo rad pritrdil, da je še nav:>.dol tc".tko, taka je slrrnL'la skozi globoke smrekove hoste, ki se črne rn1 .proslit'ajo po severni sti-ani Me­ nine vse od Nov e Stifte do Smertnega ob Dret-! in na obeh krajih fie čez. IGjub temu se je F ranc Kocbek, ustanovitelj savinjske podružnirP, od10<:il, da tu postavi eno od prvih slovenskih planinskih koč, skromno zavetišče, ki bi poslovalo brn osk1·b­ nika, rnčune pa bi obiskovalci Menine porav­ nav::ili na koči in ~icer v puščico na poštenje ali pa pri predsedniku in blagajniku podruž­ nice Kocbeka v (",ornjem gradu. L. 1898 je Gornjegrajska koča že obn1lovala. Do 20. ju­ nija samo tega leta je bil Kocbek iestkral 1111 Menini samo zaracli te postojanke. Gornjegrajska koča ni bila n ikoli popularn:i. Spominjam se, da smo meiskovalec v l. 1902 med 121! obisko­ valci. Nt1!0 !.lede dvojezične strani te lrnjige z 1 ·ubrikami, poh"ebnimi za tak tip koče, kot je • Fr . R o~, Med dvema dolinama, P V 1958, str. 224. 622 bila Gornje,::rajska. Tekoče številke ni. Prva rubrikH je datum, drug· a terja »ime « in „sta­ novišče« turistovo, v tretji je obiskovalec z::i.­ pisal, ali Je član kake planinske or~nnjzacljt>, četrta pa vsebuje, kaj je plačal in sicer: 1.a porabo fonnate,::a ležišča ponoči lc-r poraho k oce podnevi, 1 .a porabo prenočišča v pod­ strešju, za porabo koče podnevi brez preno­ čevanja, w. kurjavo , za poškodovane ali ubi1e predmete. Peta rubl'ika vsebuje potrdilo pr(' ­ jPmnikovo , sk.'Clc še ,,o-p:ir.ke« na robu. Prvi vpis je 20. G . 18 fl0, zadnji :.!O. 6. 1909. Knjiga je torej priča obiska Gor njegrajske koce skozi 12 let š tevilo obisko\·::tlcev v pu~nmcznih letih je bilo takole: T.. 1898 - :.!08, l. 1899 - 190, J. l!IJO - 190, l. 1901 - la8, l. 1902 - 126, l. 1903 - 152, 1. 1904 - 76, L l DO!i - 120, 1. 1906 - 1:33. l . 1907 - 186. l. 1908 - 170. L. 1909 so se začeli vpisovati s l. majem. :.W. junij.) Pl'I je vpis zaključen z 9 ohiskovalci. Ne gi·e zdaj, d a bi naštevc1ll vse Gorogrance, ki so b.li in niso bili v naštetih letih na svoji koči. Knji,::;i je v primeri 1. ono i1 Rerletove gostilne prnvo nasprotje. Velikanska večina vpisov je slovenskih in to večji del ml::tdih in si.arih ljudi iz Gornjegrada In iz Zadrečke do­ line. Vpisov domačih l j udi iz Sa"injskc doline. Molnika, Spitalič::t in Tuhinjske doline je v primeri z goroi::ranskiml komaj desetina. Največkrat je sevedt1 vpisi:m Kocbek sam, če­ stok-i·at s sv ojo dru~ino in prav tolikokrc1t s tajnikom Šijancem, ki ju je vezala ista skrb zn borno planinsko postojanko. Vsega skupaj se je v 12 letih vpisHl Kocbek 64-ki·at, seveda največkr;it med vsemi. Cc denemo k tem po­ hodom s;imo one, ki so v pis::ini v Herletovi lda zelo redki, obzirno pri vpisu zahvalili, večjo g~to pa so naredili Vranšani ir1 Polzclanl, 5. avg. 1 901:!, ki so čez vso i;tran napisali: •-7.ivel n,1š Kocbek!«, nalepili dve strani znamkic »N::n·od sebi«, ler poslali pod ­ ružnici 38 k 84 vinarjev po poštni nakaznici v Go1,1ji grad. Med op0mhami 1 ki se nanašajo na cospodar­ scvo koče, je omt?mhe vn. 'Clna opomba dr. Pavla l'ei;totnika 21. 7. 1907: »Tuhinjska rlružba prav .tadovoljna; koča, postelje itd. v prav dobrem redu. Iaekla se je splošna želja, da se ltidi­ rekrP n davek, h:tirjan n a planinskih tleh, upo­ rablja vedno za namene in dosego končnega cilja planinskega clrnšl va.« Kocbek je na to odgovoril ~ potl'dllom tega, kar je na koči prejel. Dr. Pnvcl PPstotnik se JI:! n a koči vpisal tudi že kot stu d. phit. l. 1904 ni kot abiturient l. 1800. Bil je član akad. planinskega clruštva v Pragi, na M duh bo čil In krepka dc~na Zatrli bomo tujca v prah . 'T'udi čelkcmu profesorju dt'. ,T. Kaspa.rj u se je zdelo potreb no, da vt>iše: Nazoar, Zivlli Slovinci! r„ 1904 je bila v koči vt>Čjt1 dnižba iz 7.a,::01·ja, vodil jo je Vojt<>h Jerin Mt!d njimi je bil tudi .Janko RadiU1-a. Vpisali so trumo verzov o lepota h plnnin In končali takole : Pridi roj sinov slovenskih RešL spon verig se ;(emskih Tukaj v raju se o.: bil prof. Ivan Macher. lz Kamnika je na otvoritev prispel abiturient Ratlivoj Petedin-P eti'uška. Dr. Ljudevit Brence se je l. l 8!J8 vpisal kot cand. iut·., dr. V. Korun jp z druži.no vpisan dvakrat, l. 18911 in l. 1904. 4. nov 1898 je obi~kal kočo i;tari pipar Josip Korenčan. Pr~Pl je pod večer v Gornji grarl, ponoci »šel na sprehod na Gornjegrajsko kočo, kjer se je jako dobro zabaval«. Julija 11199 sta sf' vpisala Boris Zarnik in Rudolf Badiura. S sošolcem Petrom Jankovi­ čem sta prišla čez Kamniško sedlo prek Pla­ njavf' in Škarij na Koroško. Kocbekova koča je hila zapi-ta in so jo morati s silo odpniti. ::; Korošice so sestopili v Luče, odtod pa peš v (",ornji grad in ponoči na Gornjegrajsko kočo. Tak obiskali trije pro­ fesorji iz Ljubljane Frančišek Levec, prof. Ivan Mache1· in prof. .Josip Verbič. K prof. Levcu spada še vpis Milana m Tea Pajka. P rišli so iz Gornj i>ga grada In so se tam ogla­ sili pri Kocbeku. Vsi so bili člani SPD. Celjski gledališčnik Rar.ko Salmič je obiskal ::Menino julija 1905 z Mirkom Megličf'm. Pri­ pisal je sentimentalno pesem in obračun za­ pitka. Salmič Je bil kaimejc aktiven odbornik savinjske podr užnice. L. 19-DO najdemo na od­ maknjeni Menini svetovnega popotnika male- Lh,t •• meninske lrn:)lyt> • l ~h ••' J...,..,n,.r. matika dr. Ivu.na Knifica, l. l!l07 pa prof. Ev­ gt-na Jar ca i:,; Kranja. Knjiga ima res slov1mski značaj. Od 175tl vpi­ sanih jih je komaj 80 talcih, k i so z vpisom v gotici hoteli pourlariti svoj nemF:kl i:cvor. Med temi je nekaj rlomačinov, uradnih nosi­ teljev germanizacije, J")l"ipaunikov iandarmc­ rijsltih postaj i.n gozdinske službe. Clanov D. O. A. V. je vpisanih komaj 10. Značilno je, d;i i,;e je v pisa lu precej otrok. Vzf)()n na Menino ni nevaren, z11to so :;lar1;i jemali otroke s seboj. Med otroki naj demo tudi danai':njcga predsednika PD Gornji grad Tratnika. Da pa je knjiga zares gorogranska, naj nave­ dem še število vpisanih Gorogr r1ncw. Med 1756 vpisi je kar 143!; planincev iz Gornjega grada, iz Zud.rečke in (',<>ruje Savinjske do-­ linP (Hadmirje, Ljubno. Luče, Mozit"jc) od tega 1279 samo iz Gom jega grada. Foto J. J:-'ell ku" Jo h, ~ 1~jn1,~r t... ft\'r ,11~ t'-"'"" •100,~ ~~..,, .... w,-. """""' p1utn..l• ....... ?'u-""~ 4lltd 'N ,d:-AIQl"t ~ Jl}tfiWtl,.t"' n.u.n(tn ....... , ....... -;?. -✓ " ,,,;~~'!!! yx.Af ....... 't ~ «•-P-""-'t- '-'l .... 1. - , .'F . .r ,rt:.",.~·-, • <::;. ~ f·-1 ~'\,- .,-;?)? j ,.t.&. ... '<• i ,yf }'/1 J. ,;_( ./i,._ ., ,. r,., !y - H- '!-f~f '© tl.... i~ i-t ..,.i ...... , ~· .,..~- f.t . . ., r· ,pi rt. , .. •u - 1 • 1 ~ '· «..., .. ~~ ......... ~- •u .. ,u,.'4ft 621 . ~, ...._.. ,.,;,, ~-·• ,. "' -· - .. i_., ~i .,,..,r '~t /f' ~i - ~ ii( 1 ! t t 1t ' ( J, t)( ll\ ("-1- ·-'- -") ...... , ... ,.., - ti.. ..... .,, ......... ,,.......,....., - . .. ,., ......... - . ........ .... - - Da l.>1 se komu prevri' ne slol.ilo Po dobrih stanh č<1sih, zapišimo iie Kocl>ckovo opombo 1. 1007 na str. 155: ,.o priliki p1 vcgc1 letošnjPg!l nadzornvanju našel ključavnico pokvarjeno in puščico ulmtdeno. V puščici je bilo Po knjigi 18.- K. Snunota, da ~e nit, planinske koče \' miru ne puste. Pn. obiskovaki koče so pro­ še111, naj Pošljejo p1·i~tojbino, dokler ni pu­ ščice v koci. naravnost Savinski podružnid SPU \' Gornji grad. 'I'a in drug<.• opombe kažejo, e­ lez.iu zaninuv dokument o :,;,il'Ptkih s loveu~ke planinske orgu11i:.:c1cije, posebej pa poučna :t:a sedan1e pla11111sko delo\·anjt> v tem delu Slo­ \"enijc. Cepra~ 11am po eni sh·;:mi kaže, tla je te',:ko s planu1stvom oživeti gm·o, ki stoji stran or l običajnih prometnih potov, nam po t.lrugi strani dopoveduje, da je planinska pos~ojMk.a v bhzini vcčjeg1t kraja, ki im;i pogoje za 1·a:t:­ Yoj turizma, vcntlade pomemhna zn krajevni rPkrcacijski piogram in seveilo, če bi pllminstvo na Menini za­ n 1 do. Zadnje čase k;:i::1"", da je planinski dom na Menin i zašel v vr>like težave. Gorogranski pla11111ci so že dvak1·;it predlagali, du se pri­ ključiJo PD Celje, r,e,, da sami ne zmorejn bremen, ki jim jih n:il:iga oskl'bov1m je doma. Ta pol seveda ni Mjboljša. Prej si je treba pri.i:adcvali, da Gornji grad turistično oživi, da i:t:rabi vse, kar mu narava v l1tko obilni meri nudi, s tem pa tudi oživi Menino. L. J ~!J2 l"t>m o gornjegrajskih pogojih 1a p.re bujo in r:izvoj planinstva in turizma pisal v lokalnem tedmku. Naj nekatere stvari tu po­ novim: ,, G-Ornjegrnjskc1 pokrajin;i ima neko posebno:,t. ki je do nedavna slonPla na mogočnih zgo­ dovinskih spomenikih, na veličastni sto lnki, ki jc največja cerkev nn ozemlj u lavantinske !ikoiije, s Schmiga vrha, Lcpenatke in Rogatca. v bogastvu, kakor E:a ,lepa ni v taki množini drugod. S;imo ljubljonski škofje so tod no ljudi;kp rt>volucije cksploalin11i gozdno po­ sestvo, ki je merilo 65H ha gozda. Pred vojno je bil C',ornj grad. k1 rnu je p:,membna zgo­ dovin,a 1, cerkvenimi Jcvtl.ilci nemškega in ilalijanskPga porekla dajal.i tudi v novejših časih precejšen pomen. ži\·ahno h1jskopromcl­ no ~redišče, sedež okrajneg;i glavarstva, so­ d iši'::i, dcknnijc in notariarn, Po vojni je na političnem in gospodarskem pomenu precej izgubil, pr i tem Pit se je odrO<'nost Zatlrečke doline v prometnem utrip u Slovenije takoj pok::i,:ala. Do :t:adnjega časa s€' ni z delom uve­ lj;ivilo niti planinsko društvo, čeprav jc Gor­ nji grad dolgoletno delovno toi-išče marljivega prrosednika Suvinjske podrni\nice SPU Fr. Kocbeka. Priroclnih pogojev za lunzem Ima Gornji grad na pretek. Samo izleti v območje Menme, na kateri so š1>le l. 1052 :t:ačeli obnavljali nek­ danjo planinsko kočo, µredstavlj11jo za lclo­ viščarJa, turisf11 ;n pl1t.11inca mikavno rn obšimo področje s prelepimi razgledi na Sa­ vinjske Alpe, TI.:i Tl ihinjsko, Savinjsko in Zadrct:ko do lino l\forkir1t.11ih poti sict"r n1 \' 201.Jilju, vend111· držita samo i:,; Gornjega grada. dve, ena mimo Strmčnika, druga mimo Sv. l<'lorjam:1 prek Vet rnika na Vivodnik. Od tu drže lepa pota ua Ščavniro in .Javoršcek, sredogorsko hrbušče, ki je dolgo prek 20 km. pravi eldorado poleti in še posebej poiimi. Priznati je h·cba, tla nobeno od planinskih društev, ki delajo nc1 savlnjskf'm področju, ni storilo po vojni doslej ničesar odločilnega za planinsko obnovo Menine, čeprav predstavlja zajeten kos nase dc-lele, ne dosti nižji od Golt in Vel. planine, prip1·1tven z11 letno m zimsko sezono za Ljubljano, Domžale, Kmnnik in Sa­ vinjsko dolino s Celjem. NLli:omur se po vojni nl zdelo vredno, tla o Menini knj napiše. Pač pa je druga stran gornjeg1·ajskeg,1 kota od Crn1lca do Krnir.ke~a .n Arničeveg,1 vrha doži\·ela po vojni samoten obisk ljubitelja prirwe, komponista i11 klavirskega vi1'tuoza prof. Marjana Lipovška, Jci se je> čutil dolžan, da je na te •>odročne« vrhovP opomnil slo­ vc11skega planinca in smučarja, Markacije so tod večji del neobnovljcne, posebno transver ·­ zalne. :Markirana po! tll'Ži iz Gornjer,a grnda pt·ck Knebov~ka k Sv. Lenartu in obema Špe­ hon11t, nato pa se prek Rogatr;i spusti v do­ lino Lučnice. Markirana pot ddli iz Gornjega r:rada. prek Arničevega vrha v 1.11če, iz Črnilca mimo štajerskega Raka v svet Male 111 Ve­ like 1,1!1tnine. Pred vojno so v Gornjrm gradu za popotnike skrbele gostilne Stara pošta, Trnl>ej, Vf'ršnik in Mikuž, po vojni pa jp imel Gornji grad dve zakupni gostišči Trobej in Zmavc ter krajevno gostilno. Vsa tri gostišča razpolagajo s 24 po­ steljami, privatnih postelj je na ra7.polago približno prav toliko. To pomeni, da je zmog­ ljivost v primeri s predvojnim stanjem padlli na četrt.ino ali celo petino predvojne kopac.i­ tele. Gornji gr11d obenclll z večjimi kraji Novo ~Hille, Bočno, Sm:irtnim, pa tudi Kokrjem je praktično popolnomc1 opustil misel na turi­ ;:cm. Kadar koli me pot zan ese tod, se spom i­ njam tistih časov, ko sem kot peloiiolec prvič peš ~vrckora~ilc črnilec, prenočil v Gornjem gradu In se naslednji dan spustil p1·ek S lapi v T uhinjsko dolino. Ostnl mi je v spominu živahni utrip tujskoprnmetneg11 življenja v GornjPm gradu in vselej se vp1·ašam, zak11j ga da11es ni.« Danes pa je že pr ecej clrugače. Cesta čn T.ipo žal 111 slekla, pač pa stoji ob­ novlJena mnogo večja C-..orn jegrajska koca na Menini, pa tudi turizem je v Gornjem gradu p1-«rj narasel, spremenile so se n.:i I.Joljše nastamlvcne in gostinske razmere. Upajmo, tl1t to že nekaj pomeni ludi za planinstvo in rlfl ho še več pome nilo. In SC'veda obl"ltlno. 625 NEKAJ Ol'O:MR K VPISOM Dr. !lfallJa l\Itrrko, ;;lavist, primerjalni slovstveni zi:odovinar in etnograf . D r. P avel Pestotnik, organizator sokulslvn 1n po­ ll Lik, roj. 11119 v Kost.anju pri ~martnem v Tuhinj­ ski dolini. Srečko ::'tlagolU!, r oj, l. 18BO v Ljubljan.l, tclrnh'nl vodja v Namdnl tiskarni v Ljubljani, l. 1890 upra­ vitelj tiskarne D . H riharja v l!elju. Urejeval je. hu.morističnP. liste škrata, nogal'n in Ježa. Njegovi psevdon.lmi: Zane z Iblt1ne, Boltatu Pepe. Frtaueku Gustl, Ku1·P.nl'kova Neška. Je najplo rlovitejši slo­ vcn,k i slika r samouk starcj~c dobe. Radlvoj Pet-erliu-l'ettuška (Franc), pesnik i n poto­ pisec, roj. l. 1879, člnn Ke t tejeve •:ladl·uge• v No­ vem mestu. 7.bežal je l. 1902 Iz avstrijske vojske v Rusijo in tam osta l 14 let kot domafa učitelj, l. 1919 pa je bil knjigovodja v Narodni ban.ki v Carlcinu (kasneje Stalingnid, danes Volgograd). v PV je objavil več svojih potopisov, mer! drugim: ,v gorah .Kavkaza« (l. 1905). Dr. F ,·an E ller, pravnik, roj. l. J8?3 v Dev. Mariji n a .:ili, rednt profc,;or na ljubljanski unlvcr,d. Kol študent "" Dunaju se je u dcle;.cval prizadevanja slovenske moderne kot pesnik in prozaist. rvan Macber, p" rlrodopiscc, roj . l. 1815 v $kolji LO!ci. umrl l. J9Jfl v Ljubljani, pisatel j učnih lmjig, navdušen planinec, od l. 1M6 nekaj let blagajnik SPD, nato ves čas njegov podpredsednik. Hugo Roblek, roj. 18'71, Jeknrnar, narodni borcu in planince, l. tA19 je s slovenskimi borci branil l'Od• rožco. Umrl Je l. 1920 v Trstu, ko je s.kočU Iz go­ rečega po taši:;tih zažganega Narodnega rloma. Z Alj,ižem je polagal temelje slovenskemu planin­ stvu na Gorcnjski,,n, Wltanovitelj i n predsednik rnd uv ljiške podružnice, markin1l je ves Hohinjskl kot, njegove zvc,e ~ Tolminom, okolico Bleda in Radovljice. Po njem se Imenuje Rnl>lekov dom na Begunjščici, zgrajen l. 1932 s sredstvi Iz njc~ove zapuščine, ki Jo je volil radovljiški podružnici S PD. A N T ON M L A C N ! K • Pogled z Raduhe Tam, kjer Rad-u.lia prekrasna, vsa ponosna veličasl?ui. pod oblake mi kipi, kjer SP. v soncu s11eg blišči, Tam, kfer teče mi Savi1ija. in me na mlade dni spominj a, tam leži mi roj~tna vas, · mojih dni mladostnih kr as. Raduha. mi veliča.stna kalco si ti pl.anina krasna! Saj i z t·vojih se pečin odpre pogled na sto planin. Sirom te slo-venske zemtje in še da!P.č preko meje, kjer prehiva naša kri, kjer rod s!o11enski še živi. VP.sel oziram se v planjave, k i kipe mi gor v vi fove, kjP.r priča mi očak Triglav, da naš rod je čvrst in zdrav. Vuzk se tega naj za11eda in uedro naj v bodočnost gleda. Ponosno kul Triglau st oji, slovenski nnrod ?laj živi. - - - • Gl. belezbo PV str. 651. 626 Ob a rh ivu sav inj s ke plan inske podružnice Zapiske ob ostankih arhiva savinjske podružnice sem zbral yalo, da bi ob izročll.lh prejšnjih let pregledal delo PD Celje v povojnih 18 letih. Stva,·i nisem moi,:cl izl'lr patl, kakor sem si yaunifilil, vsaJ "" doslej, P1·i te.m naj pl'ipomnim. da je pro!. Janko orožen že p1·ed vojno napisal zgodovino savinjske podruž­ nice SPD - ob 40-letnici. Rokopis Je hranil d r. Milko J:trašovec, pred desetimi leti pa ga j e tzročll meni. Za GO-letnic<> je p r of. on ,iten obdelal obdvhje U33-1953, letos pa n:Hlaijeval še delo za obdobje 1953 - ~~63. Ker je zelo obširno, 'PV spisa ne mn,·e priobčiti. Tine Orel Prav je, da nekaj zapišemo ob razmer oma visokem jubileju savinjskega planinslva. Ne zaradi nečimrnosti ali zato, da bi se tajali od sruno7..adovo1jstva ali se grenili ob neuspe­ hih, niti ne v skromno opombo tistih, ki so našo planinsko organizacijo spravili na 11ogc. Predvsem zaradi živih, njim v izpodbudo, saj naloge , ki jih je planinska organizacija na tem predelu slovenskega Mrodnega ozemlja pwvzela 07.iroma mo1·ala prev7.eti, še niso iz­ polnjene in nič ne kai.:-e, da bodo v krntkcm. P, 1·av zato jP- treba pogledati nazaj: kljub vsem Lcžuvam se je vendru::lc nekaj storilo tudi za napredek celotne savinjske pokrajine. Ce bi ne bilo zavednih, trmasto prepričanih ljudi, da pokirnjina to zasluži, ui b ila 7.amuda pri napredku še večja, še bolj občutna. Le nekaj mesecev po ustanovitvi osrednjega SPD v LjubljliDi, ki danes nosi ponosni na­ slov PD L jublja na-matica, je bila ustanov­ ljena »Savinjska podru? .nica SPD s sedežem v Mo:>.irju«. 20. avgusta 18!l:l je bilo •>-Osnovno zborovanje«, zapisnik o njem nam je še ohra­ njen. Ustanovitelj je bil Franc Kocbek, gm·­ njeg„ajski učildj. Delo se je pravzaprav 1110- ralo p1ičeti nekako istočasno kot v Ljubljani, saj je Kocbek nu osnovnem zborovanju že lahko porocal o novi poti na Ok r ešelj, o spo­ minskih knjigHh in o novih pot ih, Iti jih je zaznamoval. K'..omaj 40 udov je štela podn1ž­ nica ob ustano vitvi, ined njimi je bil t.udi pesnik Anton Aškerc, ki se je zavzemal ob ustanovitvi zlasti za slovensko smer no,ve podružnice. Kocbeku je z nasveti pomagal tudi dr. .Tohannes Frischauf, sicer Nemec, a po svojih nazorih odkrito in pošteno n aklo­ n jen Slov1mcem. Podčsdajmo zlasti to, da je bil sedež podružnice v Mozirju, ne v Celju, ki je imelo tedaj mocno nemški in nemčurski značaj in ga je utrjev-alo med drugim s eclj-