št. 78/ 15. junij 2020 LAŠKO ŽE ČETRTIČ ZAPORED PROSTOVOLJSTVU PRIJAZNO MESTO … STR. 6 LAŠKI SEJEM PRAZNOVAL 10. OBLETNICO … STR. 6 V PIVOVARNI SE BOSTA CEDILA MED IN MEDENO PIVO … STR. 14 NOVA BROŠURA NAJBOLJŠE IZ LAŠKEGA … STR. 18 POLONA TANŠEK AŠKERC O IZKUŠNJAH IZ PRVE BOJNE VRSTE … STR. 31 ZOPET BOMO TEKLI ZA VESELE NOGICE … STR. 40 JURJEVANJE MALCE DRUGAČE … STR. 45 KULTURNO-UMETNIŠKO DELOVANJE V ČASU POUKA NA DALJAVO … STR. 47 PORTRET JURIJA ŠUHLA: FILMOFIL, KI OBOŽUJE SPEKTAKLE … STR. 49 POSKOČNI DEJAN RAZVESELIL NAJMLAJŠE IN NAJSTAREJŠE … STR. 53 KUHARSKA IZZIVA MIRANA OJSTERŠKA IN MARKA PAVČNIKA … STR. 54 ROK MARGUČ O NENAVADNEM ZAKLJUČKU SEZONE … STR. 55 Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprivc Uredniški odbor: Nina Pader Topole, Rok Deželak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten – Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Mojca Knez Jovan Grafična priprava in tisk: Present, d. o. o., Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.150 izvodov Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Primož Bregar: Čebelnjak na vrtu Pivovarne Laško Naslednja številka predvidoma izide 17 . avgusta 2020. Prispevke in oglase je treba oddati do 31. julija 2020 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.20. Naslednja oddaja 6. julija 2020. Na radiu Aktual Kum bo občinski utrip župan predstavil 24. junija 2020 (zadnja sreda v mesecu). 2 UVODNIK V času cvetočih lip, rdečih češenj, zadnje uradne vladne novinarske konference in pred napovedanim odpiranjem vseh notranjih meja Evropske unije so me kolegi iz uredniškega odbora izzvali: »Sedaj pa piši, kje se potepati doma, ti, ki to rada počneš v svojih uvod- nikih.« Priznam, da ključnik - #ostani doma - v zad- njih osemdesetih dneh znanstvenofantastičnega super virusa, ni postal ravno moj najljubši, mi pa zato slo- gan Slovenske turistične organizacije »Zdaj je čas. Da te spoznam do zadnjega kotička.« v potrtih prsih up budi. Vsi, ki me poznate veste, da sem oseba, ki si z raznimi »knjigami obrazov« in »pre- točnimi vsebinami« ter drugimi spletnimi »treningi« ni blizu. Zagovarjam stališče, da je splet super orodje, da lažje raziskuješ in se potepaš ter v norih časih vzpostaviš pre- hransko oskrbo z zdravo domačo hrano, kot je to pohvale vredno storila ena od naših občank, vse ostalo pa mora biti živa izkušnja. Kaj ti »nuca«, če te v času karantene ra- čunalniška okna sprašujejo ali ti je fotografija čajnih polj na ohranjevalniku zaslona všeč, ti pa razmišljaš ali bi šel na obisk k staršem v sosednjo vas? Noro ne. In ko sem 4. maja na občinskem dvorišču v družbi kolegice po sedmih tednih spila prvi espresso, je bilo to zame nekaj najlepšega. Znamenje, da se počasi vračamo k normalnemu. V času COVID mrka sem se po večkrat dnevno v mislih zahvaljevala materi naravi, viš- jim silam in modrosti občanov, da je naša občina z naravnimi lepotami in danostmi obdarjena, po površini velika in geografsko razgibana. Podeželje v neposredni bližini urbanih naselij se je pri preskrbi občanov z dobrinami in storitvami izkazalo za veli- ko prednost, zato ponovno vabljeni, da prehranske in rokodelske lokalne ponudnike, združene pod kolektivno blagovno znamko Okusiti Laško, s svojimi nakupi in obiski podpirate tudi v prihodnje. Da so tudi ljudje, ki tu živijo nekaj posebnega, pa si lahko ponovno preberete na straneh našega tokratnega biltena. Priznam, da gospe Polone Tanšek Aškerc, dipl. medicinske sestre, sindikalistke in simbolne osebnosti meseca maja po izboru ure- dništva II. programa Radia Slovenija – Vala 202 do njenega sobotnega intervjuja na radiu nisem poznala, sem pa od navdušenja nad njo skoraj pozabila, da sem v avtu in vozim. Gospa je bila izpostavljena kot »predstavnica vseh zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu in vseh ustanovah, ki so v času korone zagotavljali nemoteno oskr- bo«. In dokler imamo takšne srčne ljudi med nami, se nam ni treba ničesar bati. Vsi prostovoljci in prostovoljske organizacije v občini ste s svojim delom in nesebičnostjo pripomogli, da je Občina Laško že četrto leto zapored prejela naziv «Prostovoljstvu prijazno mesto.» Kako je biti prostovoljec, si lahko preberete v portretu in nenaza- dnje skoraj v vsaki rubriki našega časopisa, kjer nemalo rubrik ustvarite vi spoštovani prostovoljci. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu izmed vas. Iskrena zahvala tudi javnim servisom in gospodarskim subjektom v občini, ki ste v času COVIDA poskr- beli za nas. Pred nami je poletje. Trije meseci, ko se bodo v okoliščinam prilagojeni obliki od- vijali dogodki in športne prireditve po celotni občini. Odprle so se terase in lokali, pred nami je Teden restavracij, s previdnostjo se začenjajo športna tekmovanja in napoveduje odpiranje termalnih kopališč. Skrite kotičke svoje krajevne skupnosti ste zagotovo že dodobra spoznali in raziskali, zdaj pa je čas, da se podate skozi »Odprta vrata Laškega.« Kot nam zagotavljajo v STIK-u, je teden dni v Laškem in okolici ko- maj dovolj za najlepša doživetja zdraviliškega, čebelarskega in pivovarskega mesta. Povabite tudi, katerega od svojih prijateljev in znancev na poseben izziv, da v naši ob- čini zapravi svoj turistični vavčer za nastanitev in pri tem občuti gostoljubje, spozna posebnosti laških voda, odkriva čebelam prijazno mesto, doživi pivovarsko zgodbo po svoje, okusi Laško in poišče še neodkrite lepote narave. Da se ne bo izgubil v času in prostoru, pa si le naj naloži brezplačno Mobilno aplikacijo Laško. No, še en dokaz več, da sta splet in mobilna tehnologija super pripomočka za potepanje, je in pije se pa v živo. #myLaško Stanka Jošt, pomočnica odgovorne urednice 3 OBČINSKA UPRAVA OBČINA V ČASU EPIDEMIJE IN PO NJEJ Zahvala vsem za dobro sodelovanje S prvim junijskim dnem je bil po dob- rih dveh mesecih in pol razglašen konec epidemije novega koronavirusa v Slove- niji. Po 81 dnevih so se sprostili številni ukrepi, vendar to ne pomeni, da smo lah- ko sedaj povsem brezskrbni. Uradno je bilo v Sloveniji skupno oku- ženih 1.473 ljudi, od tega so bili 3 iz ob- čine Laško. Potem, ko se je življenje povsem usta- vilo, se je maja počasi začelo vračati na ulice. Na kratko povzamemo dogajanje v občini Laško od začetka epidemije pa vse do danes. 13. marca 2020 je bil opol- dne aktiviran štab Civilne zaščite Laško, ki se je najprej seznanil s stanjem v šolah, vrtcih, zdraviliščih, domovih za starejše. Navodila in ukrepi s strani države so se ves čas nenehno spreminjali, zato je bilo potrebno tudi nenehno prilagajanje in organiziranje glede na novosti. »Pri delo- vanju štaba v prvih dneh epidemije mo- ramo priznati, da nismo bili v zadostni meri pripravljeni, v smislu zagotavljanja ustrezne zaščitne opreme, saj le-te do se- daj nismo uporabljali. Predvsem mislim tu na osebno zaščitno premo in opremo za zdravstveno osebje in tiste, ki deluje- jo v posebnih pogojih (gasilci, pogrebna služba, zaposleni v službah, ki zagotavlja- jo pomoč ljudem ob neposrednem stiku – zagotavljanje osnovnih dobrin obča- nom, hrane, zdravil itd.)«, priznava po- veljnik CZ Laško Matjaž Pikl. Nato so si po vrsti začeli slediti sklepi, ukrepi, od- redbe o omejevanju druženja, zbiranja na javnih površinah, igranja na otroških igralih, obiskovanja šol in vrtcev, pose- danja na klopcah, obiskovanja trgovin, zaprtja neživilskih trgovin, domov za starejše, zdravstvenih domov, veterinar- skih postaj, bank, pošt, gostinskih loka- lov, frizerskih salonov … skratka vse, kar se nam je do takrat zdelo skorajda nemo- goče, se je zaprlo. Navaditi smo se mora- li na razkužila, uporabo zaščitnih obra- znih mask, se ne približevati drugim na manj kot 1,5 m razdalje. Javno življenje je zamrlo. Mnogi pa s(m)o se spraševali, kaj vse to sedaj pomeni in seveda, koliko časa bo vse trajalo. Občina Laško je skupaj s CZ Laško vsa gospodinjstva opremila s po dvema zaš- čitnima maskama in uspešno sodelovala s prostovoljci in prostovoljskimi organi- zacijami, tako pri pakiranju le-teh kot pri drugih dejavnostih. Po 15. aprilu pa se je tudi v naši ob- čini začelo postopno opuščanje ukrepov, ko smo najprej odprli občinsko blagaj- no. Sledili so si drugi ukrepi, ki smo jih upoštevali skladno z navodili državnih institucij, kot sta Ministrstvo za zdravje in NIJZ. Mnogi so se najbolj razveselili ponovnega prehajanja iz občine v obči- no, drugi, da so se lahko počasi vrnili v službe, nekateri rahljanja ukrepov v zvezi z odprtjem trgovin itd. Na Občini Laško smo se ves čas epi- demije trudili, da boste občani in ob- čanke obveščeni o vseh novostih, ki so prihajale, da ste bili seznanjeni z vsemi potrebnimi informacijami in priporoči- li. Obveščali smo vas preko naše spletne strani www.lasko.si in FB profila Občina Laško ter sodelovali z medijskimi hišami NT&RC, TvLaško, TV Krpan, VTV, TV Celje, Radio Aktual Kum, Štajerski val. Da s(m)o se Laščani v času epidemije obnašali odgovorno, je ponosen tudi žu- pan Občine Laško Franc Zdolšek: »V esel sem, da so naši občani sprejeli vse ukrepe in se v skladu z njimi tudi ravnali. Pono- sen sem na vse, ki so v teh posebnih dneh pomagali pomoči potrebnim, na vse pro- stovoljce in zaposlene, ki so bili »na boj- nih črtah«. Hvala vsem. V tem času pa smo ponovno dokazali, da zmoremo ve- liko več, če sodelujemo in stopimo sku- paj. Drage občanke in občani ostanite zdravi in pazite nase tudi v prihodnje.« Poveljnik CZ Pikl je ob koncu aktivaci- je štaba še povedal: »V okviru CZ Občine Laško smo med časom trajanja epidemi- je prišli do spoznanja, da lahko dobro in kvalitetno delujemo samo z dobrim so- delovanjem med vsemi deležniki, ki so izvajali določene naloge. V prihodnje se bomo morali za takšno izvajanje dodatno izobraževati in stalno skrbeti za osnov- no zaščitno opremo. Moj povzetek je, da smo ob tej epidemiji, ki smo jo prvič resno doživeli, delali dobro, priznam, da smo naredili kakšno napako, ki pa sigur- no ni imela za posledico kakšne resne ogroženosti. V tem času smo si pridobi- li določene izkušnje, ki jih bomo v pri- hodnosti nadgradili in se iz njih naučili novih dejstev, ki bodo Civilno zaščito na področju Občine Laško naredile kot za- nesljivega partnerja in kot organizacijo, ki je vredna zaupanja občanov. Vsem, ki ste nam pomagali in sodelovali, se iskre- no zahvaljujem.« Ker se je življenje ponovno vrnilo v stare tirnice, upamo in verjamemo, da smo se iz te situacije, ki se bo vsem vti- snila v spomin, kaj naučili. Pa ne samo razdalje in razkuževanja rok, temveč da se lahko tudi malce ustavimo, zadihamo sveži zrak, spoznamo, kaj nam pomenijo odnosi in se zavemo, da zdravje ni samo- umevna vrednota, ampak se je treba zanj boriti in tudi kaj narediti. MKJ BRALCI ZADOVOLJNI Z LAŠKIM BILTENOM V prejšnji številki Laškega biltena smo vas pozvali k izpol- nitvi ankete, s katero smo želeli preveriti, če ste zadovoljni z našim glasilom, zanimali pa so nas tudi vaši predlogi za iz- boljšanje vsebine. Večina tistih, ki so izpolnili anketo, Laški bilten redno prelista (85 %), 65 % anketirancev prebere vse članke, dobrih 15 % pa vsaj polovico člankov. 80 % anketi- rancev je zadovoljnih z vsebino, 20 % pa srednje zadovoljnih. Z obliko glasila je zadovoljnih 80 %. Najbolj brani so portreti občanov in intervjuji, prispevki krajevnih skupnosti ter rub- rika šport in rekreacija. Anketiranci si želijo še več življenj- skih zgodb (60 %), več resnih, strokovnih prispevkov (20 %) in tudi zabavnih, razvedrilnih prispevkov (20 %), nekateri pa bi v glasilu radi brali še kaj o kulinariki in običajih (10 %). Vsi anketiranci so zadovoljnih z dvomesečnim izhajanjem glasila. Vsem, ki so nam poslali izpolnjeno anketo, se najlepše zahvaljujemo. Izmed tistih, ki so pripisali svoje podatke, smo izžrebali tri nagrajence, ki prejmejo knjižne nagrade: 1. Jože Maček: Laško skozi stoletja: Danijela Antlej, 2. Jože Maček: Ripšlova kronika župnije sv. Miklavž nad Laš- kim: Franc Vrbovšek, 3. Jože Maček: Zgodovina župnije sv. Mavricija v Jurkloštru: Stanislav Krajnc. Uredništvo Laškega biltena 1. mesto v kategoriji najbolj urejena hiša v letu 2019 Helena in Peter Jurkošek, Padež 8 2. mesto v kategoriji najbolj urejena hiša v letu 2019 Marjeta Levičar, Cesta na Svetino 16 3. mesto v kategoriji najbolj urejena hiša v letu 2019 Ida in Marjan Zupan, Savinjsko nabrežje 12 v sodelovanju s Komunalo Laško in Centrom za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (STIK) objavlja TEKMOVANJE ZA NAJBOLJ UREJENE VASI IN OBJEKTE V OBČINI LAŠKO V LETU 2020 I. T ekmovanje je v sklopu vsakoletne akcije Turistične zveze Slovenije MOJA DEŽELA – LEP A IN GOSTOLJUBNA, s katero želimo naš bivalni prostor narediti prijetnejši za občane in obiskovalce. Projekt Moja dežela – lepa in gostoljubna spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s turizmom. II. Občina Laško v sodelovanju s Komunalo Laško in Centrom za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (STIK) organizira tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško. Namen tekmovanja je spodbujanje urejanja objektov in okolice, kar bo prispevalo k lepšemu in privlačnejšemu okolju. III. Udeleženci tekmovanja so vsi občani občine Laško, vse vasi, naselja, zaselki in ulice, javne institucije ter fi zične in pravne osebe s področja gospodarstva v občini. Na razpis se lahko prijavijo posamezne fi zične in pravne osebe, krajevne skupnosti in društva. Tisti, ki so v preteklem letu dosegli prvo mesto znotraj posamezne kategorije, se ne morejo prijaviti v tekočem letu. Prav tako na tekmovanju ne morejo sodelovati zaposleni v občinski upravi. I V. V letošnjem letu so objekti razvrščeni v naslednji dve kategoriji: 1. najlepša vas / zaselek / naselje / ulica, 2. najlepša hiša. Ocenjevanje zajema urejenost objektov (fasad, balkonov, oken), prometnih površin, zelenih površin, ocvetličenj in okolice. Ocenjuje se na podlagi ocenjevalnih pol, ki jih pripravi komisija. V. Župan imenuje komisijo za ocenjevanje urejenosti krajev. Komisijo sestavljajo trije člani, po eden iz Občinske uprave Laško, Komunale Laško in STIK-a. VI. Strokovna komisija bo ocenila vse prijavljene tekmovalce ter izbrala tri najboljše znotraj posamezne kategorije. Nato bodo občanke in občani imeli možnost spletnega glasovanja, tako da bodo oddali svoj glas za enega od treh najboljših tekmovalcev in prispevali 50% celotne ocene. V primeru utemeljenega suma, da je pri spletnem glasovanju prišlo do nepravilnosti, si organizator tekmovanja pridržuje pravico do ukrepanja v skladu z nastalo situacijo. VII. Priznanje in nagrade najboljšim znotraj kategorij bo podelil župan občine Laško na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku. Nagrade so sledeče: 1. mesto: darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 200 €, 2. mesto: darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 100 € in 3. mesto: darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 50 €. Prav tako bo najlepše urejena vas/zaselek/naselje/ulica za nagrado prejela tudi tablo, ki bo označevala ta dosežek v okolju. VIII. Dodatne informacije o tekmovanju bodo na voljo na naših spletnih straneh www.lasko.si. Prav tako bodo o rezultatih tekmovanja obveščeni mediji. VIIII. Prijava naj vsebuje ime in priimek prijavitelja, naslov ter pripis kategorije, v kateri »tekmujete«. Prijave pošljite najpozneje do 24. 7. 2020 na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško ali na elektronski naslov obcina@lasko.si. ŽUPAN OBČINE LAŠKO Franc Zdolšek 4 OBČINSKA UPRAVA 4 Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih Občine Laško (Uradni list RS, št. 13/09, 18/11) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Laško objavlja JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ OBČINE LAŠKO V LETU 2020 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Občina Laško podeljuje naslednja priznanja: a) NAZIV ČASTNI OBČAN: je najvišje priznanje, ki ga lahko prejme posameznik. Občinski svet Občine Laško podeli naziv posamezniku za izjemen prispevek na po- dročju znanosti, umetnosti, gospodarstva, športa, človekoljubnih in drugih dejavnosti, ki ima trajen pomen pri razvoju, ugledu in pre- poznavnosti občine v Republiki Sloveniji in tujini. b) GRB OBČINE LAŠKO: – zlati grb Občine Laško podeli Občinski svet Občine Laško posa- mezniku ali skupini ljudi za dolgoletne vrhunske dosežke ali uspehe ali za izjemno življenjsko delo na gospodarskem, kulturnem, znan- stvenem, športnem, razvojnem, humanitarnem, izobraževalnem ali drugem področju, hkrati pa so ti dosežki, uspehi ali življenjsko delo izjemnega pomena za razvoj, ugled in prepoznavnost Občine Laško na področju Republike Slovenije ali v tujini. Zlati grb Občine Laško se praviloma podeli posamezniku ob zaključku njegove kariere ozi- roma pomeni pri skupini ljudi doseganje celovite ter zaključene faze razvoja. – srebrni grb Občine Laško podeli Občinski svet Občine Laško posa- mezniku ali skupini ljudi za daljši niz vrhunskih dosežkov ali uspe- hov na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, športnem, razvoj- nem, humanitarnem, izobraževalnem ali drugem področju, hkrati pa imajo ti dosežki, uspehi v daljšem časovnem obdobju pomen za razvoj, ugled in prepoznavnost Občine Laško na področju Republi- ke Slovenije ali v tujini. Srebrni grb Občine Laško se podeli pravi- loma posamezniku po zaključku daljšega obdobja njegove kariere oziroma pomeni pri skupini ljudi doseganje potrjene faze razvoja. – bronasti grb Občine Laško podeli Občinski svet Občine Laško po- samezniku ali skupini ljudi za nadpovprečne dosežke ali za večkra- tne uspehe v krajšem časovnem obdobju na gospodarskem, kul- turnem, znanstvenem, športnem, razvojnem, humanitarnem, izobraževalnem ali drugem področju. Bronasti grb je praviloma na- menjen prejemnikom kot spodbuda za nadaljnje delo in dosežke. Praviloma se lahko podeli en (1) naziv častnega občana Občine Laško, en (1) zlati grb, dva (2) srebrna grba in tri (3) bronaste grbe Občine Laško. 2. PREDLAGATELJI Predloge za podelitve priznanj lahko podajo posamezniki, skupine ljudi, gospodarske družbe, zavodi, društva, organi lokalne skupnosti in druge organizacije. 3. PREDLOG ZA PODELITEV Predlogi za podelitev priznanj morajo biti vloženi v pisni obliki in morajo vsebovati naslednje podatke: – podatki o predlagatelju (ime in priimek/naziv družbe, naslov, kontakt- ni podatki), – vrsto priznanja, za katero se podaja predlog (naziv častni občan, zlati grb, srebrni grb ali bronasti grb), – podatke o predlaganem kandidatu za priznanje (ime in priimek, na- slov, kontaktni podatki), – utemeljitev oz. obrazložitev predloga, ki mora biti jasna in konkretna s poudarkom na podrobnejšem opisu rezultatov, dosežkov, uspehov ali delu kandidata, zaradi katerih se predlaga, – listine, ki potrjujejo navedeno iz prejšnje alineje, – datum predloga in podpis predlagatelja oz. žig in podpis zastopnika za pravne osebe. 4. ROK ZA PREDLOŽITEV PREDLOGOV IN NAČIN ODDAJE Predlogi morajo biti oddani na naslov: Občinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »za občinska priznanja«, osebno ali po pošti, prav tako se lahko oddajo po elektronski pošti na naslov: obcinski.svet@lasko.si. Predlogi se oddajo v kuverti z navedenim polnim imenom ali nazivom predlagatelja na zadnji strani kuverte. Rok za oddajo predlogov je do petka, 4. 9. 2020. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bo obravnavala le tiste predloge, ki bodo podani v skladu z določili tega razpisa. 5. INFORMACIJE O JAVNEM RAZPISU Javni razpis bo objavljen v junijski številki Laškega biltena, na spletni strani Občine Laško www.lasko.si, na oglasni deski v prostorih Občine Laško in na oglasnih deskah KS. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko zainteresirani prejmejo na Občini Laško, kontaktna ose- ba Tanja Grabrijan, tel. 03 733 87 11 ali na e-naslov: občina@lasko.si. Številka: 430-17/2020 Janko Cesar, Laško, 2. 6. 2020 predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občina Laško na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Laško (Uradni list RS, št. 13/2009, 18/2011) razpisuje JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJA ANTONA AŠKERCA V LETU 2021 1. Priznanje Antona Aškerca podeli Občinski svet Občine Laško posame- zniku ali skupini ljudi, ki v preteklem koledarskem letu doseže zaključeno dlje časa trajajočo celoto ustvarjanja, uspehov ali dosežkov na kulturnem področju ali višjo obletnico delovanja na področju kulture in ima to nji- hovo delo pomen ali za posledico dvigovanje ugleda in prepoznavnosti občine Laško na področju Republike Slovenije ali v tujini. Praviloma se podelijo tri priznanja Antona Aškerca na leto. 2. Predlogi za podelitev priznanja Antona Aškerca morajo biti predloženi v pisni obliki in morajo vsebovati: podatke o predlagatelju, – podatke in predstavitev kandidata, – utemeljitev predloga s podrobnejšim opisom rezultatov, dosežkov, uspehov ali dela kandidata, – listine, ki potrjujejo navedeno iz prejšnje alineje, – datum predloga in podpis predlagatelja; če gre za pravno osebo pa žig in podpis zastopnika. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja Antona Aškerca. 3. Predlagatelji naj pisne predloge pošljejo v zaprti kuverti na naslov OB- ČINSKI SVET LAŠKO, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »Predlog za pri- znanje Antona Aškerca v letu 2021« ali na elektronski naslov: obcinski. svet@lasko.si. Pisni predlogi se sprejemajo ves čas razpisa, vendar najkasneje do petka, 20. 11. 2020. Predlogi, ki bodo prispeli po poteku navedenega roka, ne bodo pravočas- ni in bodo neodprti vrnjeni pošiljatelju. O izbiri bodo prejemniki kot tudi vsi predlagatelji obveščeni o odločitvi Občinskega sveta Občine Laško. Za vse morebitne dodatne informacije lahko pokličete kontaktno osebo Jasno Kermelj na telefonsko številko: 03 733 87 20. Številka: 41010-226/2020 Janko Cesar Laško, 29. 5. 2020 predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 1. mesto v kategoriji najbolj urejena hiša v letu 2019 Helena in Peter Jurkošek, Padež 8 2. mesto v kategoriji najbolj urejena hiša v letu 2019 Marjeta Levičar, Cesta na Svetino 16 3. mesto v kategoriji najbolj urejena hiša v letu 2019 Ida in Marjan Zupan, Savinjsko nabrežje 12 v sodelovanju s Komunalo Laško in Centrom za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (STIK) objavlja TEKMOVANJE ZA NAJBOLJ UREJENE VASI IN OBJEKTE V OBČINI LAŠKO V LETU 2020 I. T ekmovanje je v sklopu vsakoletne akcije Turistične zveze Slovenije MOJA DEŽELA – LEP A IN GOSTOLJUBNA, s katero želimo naš bivalni prostor narediti prijetnejši za občane in obiskovalce. Projekt Moja dežela – lepa in gostoljubna spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s turizmom. II. Občina Laško v sodelovanju s Komunalo Laško in Centrom za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (STIK) organizira tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini Laško. Namen tekmovanja je spodbujanje urejanja objektov in okolice, kar bo prispevalo k lepšemu in privlačnejšemu okolju. III. Udeleženci tekmovanja so vsi občani občine Laško, vse vasi, naselja, zaselki in ulice, javne institucije ter fi zične in pravne osebe s področja gospodarstva v občini. Na razpis se lahko prijavijo posamezne fi zične in pravne osebe, krajevne skupnosti in društva. Tisti, ki so v preteklem letu dosegli prvo mesto znotraj posamezne kategorije, se ne morejo prijaviti v tekočem letu. Prav tako na tekmovanju ne morejo sodelovati zaposleni v občinski upravi. I V. V letošnjem letu so objekti razvrščeni v naslednji dve kategoriji: 1. najlepša vas / zaselek / naselje / ulica, 2. najlepša hiša. Ocenjevanje zajema urejenost objektov (fasad, balkonov, oken), prometnih površin, zelenih površin, ocvetličenj in okolice. Ocenjuje se na podlagi ocenjevalnih pol, ki jih pripravi komisija. V. Župan imenuje komisijo za ocenjevanje urejenosti krajev. Komisijo sestavljajo trije člani, po eden iz Občinske uprave Laško, Komunale Laško in STIK-a. VI. Strokovna komisija bo ocenila vse prijavljene tekmovalce ter izbrala tri najboljše znotraj posamezne kategorije. Nato bodo občanke in občani imeli možnost spletnega glasovanja, tako da bodo oddali svoj glas za enega od treh najboljših tekmovalcev in prispevali 50% celotne ocene. V primeru utemeljenega suma, da je pri spletnem glasovanju prišlo do nepravilnosti, si organizator tekmovanja pridržuje pravico do ukrepanja v skladu z nastalo situacijo. VII. Priznanje in nagrade najboljšim znotraj kategorij bo podelil župan občine Laško na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku. Nagrade so sledeče: 1. mesto: darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 200 €, 2. mesto: darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 100 € in 3. mesto: darilni bon za nakup cvetja v vrednosti 50 €. Prav tako bo najlepše urejena vas/zaselek/naselje/ulica za nagrado prejela tudi tablo, ki bo označevala ta dosežek v okolju. VIII. Dodatne informacije o tekmovanju bodo na voljo na naših spletnih straneh www.lasko.si. Prav tako bodo o rezultatih tekmovanja obveščeni mediji. VIIII. Prijava naj vsebuje ime in priimek prijavitelja, naslov ter pripis kategorije, v kateri »tekmujete«. Prijave pošljite najpozneje do 24. 7. 2020 na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško ali na elektronski naslov obcina@lasko.si. ŽUPAN OBČINE LAŠKO Franc Zdolšek 5 OBČINSKA UPRAVA 6 Občinska uprava LAŠKO ŽE ČETRTIČ ZAPORED PROSTOVOLJSTVU PRIJAZNO MESTO Slovenska filantropija vsako leto ob- javlja natečaj Prostovoljstvu prijazno mesto. S podelitvijo naziva izpostavlja občine, ki prepoznavajo pomen prosto- voljskega dela občanov za življenje v lo- kalni skupnosti, cenijo njihovo delo, podpirajo prostovoljske organizacije in namenijo del občinskih sredstev za ra- zvoj prostovoljstva v svoji občini. V zahvalo vsem prostovoljcem in pro- stovoljskim organizacijam se je Občina Laško v letošnjem letu ponovno prijavi- la na poziv Slovenske filantropije in že četrtič zapored pridobila naziv »Prosto- voljstvu prijazno mesto«. V letošnjem letu se zaradi znanih epi- demioloških razmer ni izvedel Javni na- tečaj »Naj prostovoljec/prostovoljka Ob- čine Laško«, prav tako zaradi prepovedi zbiranja ljudi na javnih mestih ne bo iz- veden Festival prostovoljstva. V teh izrednih razmerah, ki so nas do- letele, so imeli in še imajo pomembno vlogo za varnost in zdravje v naši občini vsi prostovoljci in druge organizacije, za kar se jim župan Franc Zdolšek iskreno zahvaljuje. Občina Laško ob tej priložnosti česti- ta in se obenem zahvaljuje vsem prosto- voljcem – posameznikom, društvom in drugim institucijam na vseh ravneh de- lovanja v občini Laško za nesebično pro- stovoljsko delo in požrtvovalnost, s kate- rim zagotavljajo boljšo kakovost življenja občanov. MKJ ZAKLJUČEK JAVNEGA RAZPISA ZA SOFINANCIRANJE UKREPOV OHRANJANJA IN SPODBUJANJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA Občina Laško je v skladu s Pravilni- kom o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Laško za programsko obdobje 2015-2020 izved- la Javni razpis za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja kmetijstva in podeželja v občini Laško za leto 2020. Razpis je bil objavljen na oglasni deski in spletni strani Občine Laško. Sredstva v višini 80.000,00 EUR so se na podlagi javnega razpisa dodelila 37 upravičencem, in sicer za naslednje uk- repe: • UKREP 1: Pomoč za naložbe v opred- metena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s pri- marno kmetijsko proizvodnjo – PODUKREP 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev – PODUKREP 1.2: Urejanje kmetij- skih zemljišč in pašnikov • UKREP 4: Pomoč za naložbe v prede- lavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji • UKREP 5: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetij- skih dejavnosti na kmetiji ter predela- ve in trženja. • UKREP 6: Podpora delovanju dru- štev s področja kmetijstva, čebelarstva, gozdarstva in razvoja podeželja. Edina Memić LAŠKI SEJEM JE PRAZNOVAL 10. OBLETNICO Tik pred razglasitvijo epidemije smo proslavili 10. obletnico Laškega sejma. Vsak prvi petek v mesecu se na Trubarjevem nabrežju že deset let zberejo ponudniki domačih pridelkov, iz- delkov ... Kmetijski pridelki in izdelki, različne dobrote s podeželja, kovaški in lončarski izdelki, suha roba in najrazličnejši drugi izdelki na sejem privabijo domačine in obiskovalce, ki tu ob- čutijo poseben utrip lokalnega trgovanja. 6. marca je bilo kljub kislemu vremenu slavnostno, saj smo skupaj z županom Občine Laško Francem Zdolškom nazdra- vili na prvo okroglo obletnico. Kar nekaj ponudnikov prihaja v Laško že od samega začet- ka, torej 10 let. Prodajalca suhe robe, g. Govže in g. Čompa pravita, da so Laščani kot kupci v zadnjem času precej zadr- žani: »Manj se proda kot nekoč, verjetno zato, ker je tudi več ponudbe na vseh ravneh. Povsod po Sloveniji je sicer slabše, a vseeno bi si želeli večje prodaje. Midva bova v Laško vsee- no še z veseljem prihajala.« Na prav vseh sejmih pa je bil Ivan Kamplet, ki so ga Laščani z njegovo raznovrstno ponudbo sprejeli za svojega. V času epidemije smo se naučili, da moramo spoštovati lo- kalno in domače, zato verjamemo, da bomo v prihodnje na La- škem sejmu imeli še več obiskovalcev, ki bodo še naprej podpi- rali manjše ponudnike. MKJ 7 OBČINSKA UPRAVA ZAKLJUČENA OBNOVA CESTE RIMSKE TOPLICE-SENOŽETE-ZIDANI MOST Končala se je obnova lokalne ceste LC200011 Rimske Toplice-Senožete-Zi- dani Most. Obnovljen je bil odsek v dol- žini 800 metrov. NOV PODHOD V DEBRU Direkcija RS za infrastrukturo je v sklopu modernizacije železniške proge Celje-Zidani Most zgradila nov podhod za pešce in kolesarje v Debru. MINISTER ZA INFRASTRUKTURO V LAŠKEM Sredi aprila se je na kratkem obisku v Laškem mudil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Ogledal si je potek grad- benih del nadgradnje železniške proge Zidani most-Celje. Ministru sta se na ogledu pridružila župan Občine Laško Franc Zdolšek in podžupan Jože Senica. MKJ NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE ZIDANI MOST-CELJE Nadgradnja proge se preveša v drugo polovico gradnje. Dela v Laškem in Marija Gradcu so pretežno izgotovljena, vrši se gradnja mostu preko reke Savinje na Območju Laško-jug. Glav- nina modernizacije se s polno intenziteto nadaljuje v Rimskih Toplicah z rekonstrukcijo peronov, tirov, novih dvigal, parkir- nih površin in postajnega poslopja. Istočasno se vrši, zaradi končnega zaprtja nivojskega križanja v območju postaje pod »ekonomijo«, gradnja lokalne ceste na Globokem v dolžini 420 m. Nadalje je v polni gradnji nov pod- voz pod železniško progo v smeri Jurkloštra z rekonstrukcijo regionalne ceste R3-680/1223 Rimske Toplice-Jurklošter v dol- žini 444 m. Modernizacija proge Zidani Most-Rimske Toplice z obnovo prehoda v Brišah je tudi v polnem teku. Vrednost del v Rimskih Toplicah znaša dobrih 22,8 mio EUR. Luka Picej 8 OBČINSKI SVET/ UPRAVNA ENOTA Na majski seji Občinskega sveta Laško je bilo predstavljeno tudi Zaključno poročilo za leto 2019 Zdravstvenega doma Laško. Direktorica Janja Knapič je odgovarjala na vprašanja občinskih svetnikov. Ravnateljica Jerica Laznik Mokotar je predstavila organizacijo vrtca po 18. maju. NEKAJ OPOZORIL IZ UPRAVNE ENOTE LAŠKO V poslovne prostore upravne enote še vedno vstopate posa- mezno in ob upoštevanju higienskih ukrepov Nacionalnega in- štituta za javno zdravje. PREVERITE VELJAVNOST DOKUMENTOV (osebne iz- kaznice, potnega lista), če boste potovali v tujino. Čas za izdela- vo se je podaljšal na sedem dni od oddaje vloge. Vlogo za izda- jo osebne izkaznice ali potne listine lahko vložite na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu v Republiki Sloveniji. Informacija: Vstop v Bosno in Hercegovino trenutno ni mo- žen z osebno izkaznico, ampak samo s potnim listom. Preverite tudi veljavnost vašega vozniškega dovoljenja, še posebej, če imate dovoljenje izdano v obliki kartice, saj ta ve- lja največ 10 let (manj, če gre za omejitve iz zdravstvenih razlo- gov). Mag. Andreja Stopar REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAŠKO OBČINSKI SVET LAŠKO 9. seja Občinskega sveta Laško, ki bi morala biti 25. marca, je bila prestavljena na 13. maj. Občinski svetniki so se seznanili z zaključnimi poročili za leto 2019, ki so jih pripravili Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Laško, Glasbena šola Laško-Radeče, Vrtec La- ško, OŠ Antona Aškerca Rimske Topli- ce, OŠ Primoža Trubarja Laško, STIK – Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, Zdravstveni dom La- ško, Center za socialno delo Celje, Eno- ta Laško, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Laško, Uredni- ški odbor Laškega biltena, LAS Raznoli- kost podeželja in Adriaplin, d. o. o. Sve- tniki so se seznanili tudi z aktivnostmi glede bivše poslovne stavbe CSD Laško, s Finančnim načrtom in programom dela Laškega biltena za leto 2020 ter z Gospo- darskim načrtom Javnega podjetja Ko- munala Laško, d. o. o. Sprejet je bil tudi Odlok o Zaključnem računu proračuna Občine Laško za leto 2019. V prvi obravnavi je bil sprejet Odlok o podlagah za odmero komunalnega pri- spevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Laško. Nov odlok je bilo potrebno pripraviti zaradi uskladitve z zakonodajo. Na dnevnem redu je bilo kar nekaj imenovanj v svete javnih zavodov. Kot predstavniki ustanovitelja so bili v Svet zavoda Vrtca Laško imenovani Urška Kozmus, Tjaša Kerin in Vesna Vodi- šek Razboršek, v Svet zavoda OŠ Anto- na Aškerca Rimske Toplice Janko Rode, Gregor Ivšek in Alenka Barlič, v Svet za- voda Knjižnice Laško pa Jerica Laznik Mokotar in Barbka Rode. Kot pred- stavnika zainteresirane javnosti sta bila v Svet zavoda Knjižnice Laško imeno- vana Nuša Konec Juričič in Roman Tu- šek. V Nadzorni svet Komunale Laško so bili imenovani Marjan Kozmus, Matjaž Centrih, Matjaž Štor in Danijela Bevk Knez. Potrjen je bil predlog, da se v Svet OI JSKD Laško imenujejo Ivan Medved, Vlado Marot in Avgust Aškerc, predlog pa mora potrditi še direktor Javnega skla- da RS za kulturne dejavnosti. 4. junija je bila zaključena 2. dopisna seja, na kateri je bil sprejet Sklep o loka- cijski preveritvi za individualno odstopa- nje na območju Ureditvenega načrta sta- rega mestnega jedra Laško. Z veljavnostjo tega sklepa se bo lahko pričel postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za pri- zidavo k OŠ Primoža Trubarja Laško, kar bo omogočilo preureditev šolske kuhinje in jedilnice. Naslednja redna seja občinskega sveta bo predvidoma 1. julija. Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski sple- tni strani www.lasko.si. Prav tako so na občinski spletni strani objavljeni vsi spre- jeti občinski predpisi (pod zavihkom »ZA OBČANE«). Tanja Grabrijan 9 SVETNIŠKE SKUPINE SOCIALNI DEMOKRATI Z DONACIJO RDEČEMU KRIŽU OLAJŠALI STISKE 30 DRUŽINAM V LAŠKEM Socialni demokrati Laško smo 6. maja 2020 Rdečemu križu Laško predali donacijo paketov prehrane in osnovnih higienskih potrebščin v vrednosti 624 eur, ki bo 30 družinam v občini Laško olajšalo najtežje socialne stiske, ki so posledica trenutne situacije epidemije. Socialni demokrati smo v času epidemije več tednov vodili projekt solidarne pomoči pri preskrbi z najnujnejšimi življenj- skimi potrebščinami starejšim in obolelim ter z organizirano mrežo članic in članov ponudili pomoč pri nakupu in dostavi živil, zdravil in drugih potrebščin. Že sedaj vemo, da bo ta primarno zdravstvena kriza imela ve- liko večje socialne in ekonomske posledice za posameznike in družine v naši občini in širše kot smo želeli upati. Nesorazmerni odzivi in nezadostni ukrepi žal ne bodo dosegli vseh, ki so se že in se bodo v naslednjih mesecih znašli v hudih osebnih stiskah. Zato smo članice in člani Socialnih demokratov Laško so- lidarno prispevali k temu, da skupaj premagamo izzive pred nami. Naj kriza iz nas potegne najboljše, kar lahko in ne najhuj- še, kar bi lahko bilo. Na tem mestu se prostovoljkam in prosto- voljcem Rdečega križa Laško zahvaljujemo za prijazno in zelo korektno sodelovanje. Vam pa še naprej želimo veliko zdravja! OBČINSKA ORGANIZACIJA LAŠKO Pretekli trije meseci so minili precej drugače kot običajna pomlad. Trenutni situaciji smo se člani Mlade moči prila- godili s pomočjo sodobne tehnologije in svoje sestankovanje pred občinsko sejo prenesli na splet. Na 9. seji Občinskega sveta smo bili člani MMOL zelo aktivni. Zastavili smo več vprašanj, ki se nanašajo na pereče teme bodisi v posameznih krajevnih sku- pnostih bodisi na celotno občino. Naša svetnica Barbara Jančič je ob- činski upravi podala pobudi za sanaci- jo poškodovanega cestišča v kraju Reka ter zamenjavo stare avtobusne postaje pri Bobek s stekleno, saj obstoječa močno zmanjšuje vidljivost in s tem predstavlja veliko nevarnost v prometu. Barbka Rode je zastavila dve vpraša- nji ter predstavila pobudo. Prvo vpraša- nje se je nanašalo na zagotovitev dostopa do tople vode za umivanje rok učencev OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, dru- go pa na neskladnosti pri izgradnji TIC- -a v Rimskih Toplicah. Pri slednjem gre predvsem za popolno odstopanje od pr- votnih načrtov, tako z vidika oblike stav- be kot njene umestitve, v predstavitvi na spletni strani občine je navedena napač- na parcelna številka lokacije poslopja, za sam projekt pa je bilo namesto prvo- tnih 95.000 € porabljenih preko 170.000 €. Krajani se sprašujejo, zakaj je prišlo v času gradnje do tako drastičnih spre- memb. Pojasnil na sami seji nismo pre- jeli, po besedah župana pa naj bi jih na naslednji seji. Barbka je podala še pobu- do, da se predstavnikom Civilne iniciati- ve Rimske T oplice omogoči prisotnost na naslednji občinski seji, fizično ali preko spletne aplikacije. Na občinsko upravo pa se je z več vprašanji obrnil tudi MMOL-ov svetnik Enej Kirn. Zanimalo ga je, ali obstoječa korona kriza vpliva na roke za prijavo na občinske razpise (za društva, malo pod- jetništvo) ter višino razpoložljivih. Zani- malo ga je tudi, kaj je novega na področju reševanja problematike Ceroza in kaj je občinska uprava naredila, da bi podjetje AGM Nemec svoj sedež obdržalo v naši občini – podjetje je namreč sedež s 1. 3. 2020 preselilo v občino Hrastnik. V luči zapletov pri investiciji v izgradnjo priz- idka k Zdravstvenemu domu Laško je Kirn občinskemu svetu predlagal spre- jem sklepa, da se občinski upravi naloži ugotovitev, kdo je odgovoren za napako, katere posledica je bila zavrnitev izda- je gradbenega dovoljenja za prizidek ter sklepa, da se natančno določi terminski plan in oseba v občinski upravi, ki bo od- govorna za vodenje te pomembne inve- sticije. O predlaganih sklepih občinski svet sicer ni glasoval, saj je župan zago- tovil, da bo občinska uprava do naslednje seje pripravila podrobno poročilo o pote- ku izvedbe te investicije. Barbka Rode, Mlada moč občine Laško SVETNIKI MMOL NASLOVILI VPRAŠANJE GLEDE GRADNJE TIC-A V RIMSKIH TOPLICAH IN POBUDO GLEDE PRIZIDKA K ZDRAVSTVENEMU DOMU LAŠKO 10 KRAJEVNE SKUPNOSTI KS LAŠKO V spomin trmi Pred časom smo lahko na spletni strani laške občine prebrali članek, ki je govoril o odprtju novega podhoda pod železniško progo v Debru (pri Glavnič). Omenjeni podhod je res odprt za uporabnike, torej za pešce in kolesarje, kljub temu da razsvet- ljava še ni dokončana oziroma urejena. Pa se vrnimo malo na- zaj v preteklost. Na tem mestu je bil včasih zavarovan nivojski prehod preko železnice in tu je potekal cestni promet z vsemi vozili. Ko je bil pred leti zgrajen nov podvoz pri debrski osnovni šoli, so le-tega po kratkem postopku na željo železnice iz varno- stnih razlogov zaprli. S tem se je strinjala celo laška občina, ki je takrat tudi marsikaj obljubila. V Krajevni skupnosti Laško pa smo ves čas zagovarjali idejo, da je treba na tem mestu zgraditi podvoz in ne le podhod, ki bo dovoljeval promet za pešce, ko- lesarje in osebna vozila, podoben kot je nasproti starega zdravi- lišča. Ko je pred časom prišla na vrsto modernizacija železniške proge Celje-Zidani Most smo pričakovali, da se bo naša ideja uresničila. Ni manjkalo dosti, da na tem mestu ne bilo ničesar, razen tirov seveda. Ko so delavci že pripravljali temelje za pro- tihrupno ograjo tudi na samem bivšem prehodu, sem lastno- ročno obvestil pristojne na laški občini, kaj se dogaja. Seveda so nekateri tam kar poskočili, češ kaj pa se dogaja. No, po hi- trem ogledu na terenu samem, so dela za pripravo temeljev za protihrupno ograjo na omenjenem nekdanjem prehodu usta- vili. Potekali so intenzivni telefonski pogovori in dopisovanje s pristojno direkcijo (DRI), katere nekdanji vodja je bil zelo aro- ganten in posledično si ni dovolil »soliti pameti«. Kasneje so ga sicer zaradi drugih razlogov odstavili, vendar za »naš podvoz« žal prepozno. Omenjeni gospod ni hotel slišati kaj drugega, ra- zen tistega, kar si je sam zamislil. Prepričali ga niso niti občinski veljaki, ki pa resda niso bili preveč zahtevni in vztrajni. Rezultat njegove trme je današnji podhod. Tako bo vas Debro še naprej ostala brez vaškega jedra, v katerem bi se lahko vaščani v miru sprehajali. Ves promet z Ladne ravni in proti njej bo še naprej potekal skozi vas, namesto da bi vsaj del tega, preusmerili na že- ljeni podvoz. Sedanja obnova železniške proge je prva resnejša obnova po zgraditvi »južne železnice«. To pomeni, da bo na- slednja šele po dobrih stotih letih in morda bodo takrat pristoj- ni ljudje bolj uspešni kot smo bili mi. Za rešitev prometa Deb- ru obstaja še ena možnost, ki sem jo sicer že opisal v eni izmed prejšnjih številk biltena, in sicer izgradnja nove ceste od nekda- njega prehoda pa ob železnici do novega podvoza pri debrski šoli. Tudi ta projekt bi bil lahko realiziran relativno hitro, hkrati s sanacijo železniške proge, vendar zanj ni bilo posluha na Ob- čini Laško, niti pri lastnikih zemljišč v sami vasi. Očitno bo tudi na tem področju moralo preteči veliko časa, da bodo zanamci morda znali na drugačen način poiskati in doseči skupne inte- rese. Žal je v tej družbi danes vse preveč nasprotovanja in naga- janja, da o kulturi dialoga niti ne govorim. Vsem skupaj želim več sreče prihodnjič. Martin Kokotec, predsednik Krajevne skupnosti Laško KS REČICA Čas epidemije je v Slo- veniji trajal dobra dva meseca in je pošteno za- majal skoraj vse vidike tako družbenega kot zasebnega. Prvih nekaj dni, mogoče tednov, je bilo čutiti kolek- tivni strah in negotovost. Soočali smo se z neznanko, na katero nismo bili priprav- ljeni. Praktično čez noč smo se morali naučiti novih pravil, se fizično oddaljiti od drugih. Spremenili so se način dela, pravila nakupovanja, zaprle so se šole, praktično vse, kar ni nujno - zaživeli smo v novem svetu z bolj praznimi cestami in čistejšim zrakom. Zdaj je epidemija prek- licana in življenje se vrača na stare tire. Vsaj približno. Krajani Rečice smo bili v tem času prikrajšani za kar nekaj tradicionalnih projektov, ki smo jih prejšnja leta radi obiskovali. Konec marca načrtovana čis- tilna akcija ni bila izvedena, so pa gasilci PGD Rečica vseeno očistili križišča. Pra- znika dela letos nismo praznovali mno- žično in prešerno na tradicionalnem dru- ženju pri Domu na Šmohorju, je pa mlaj KRAJEVNE SKUPNOSTI 11 KS RIMSKE TOPLICE Športno razpoložene Rimske Toplice Pohodi upokojenskega društva Društvo upokojencev Rimske Toplice je v četrtek, 4. junija, izvedlo pohod v nordijski hoji. Pot jih je vodila od Aqua Rome preko Borovega, po učni šol- ski poti mimo Aškerčeve domačije in mimo Rimskih Term. Sprehodili so se tudi po Ruski stezi, skupno druženje pa zaklju- čili na izhodiščni točki – pri Aqua Romi. Pohoda se je udeležilo 25 pohodnikov. Skupna želja udeležencev tega srečanja je bila, da se jim na naslednjem pohodu v nordijski hoji pridruži še več članov društva. Društvo upokojencev Rimske Toplice vabi v petek, 3. ju- lija 2020, ob 9. uri na tradicionalni pohod na Kopitnik. Valentina Pavlinc kljub temu ponosno stal. Tradicionalno praznovanje krajevnega praznika smo si- cer začeli pravočasno načrtovati, a so bili plani zaradi izredne situacije prekinjeni, dogodek pa (vsaj v poletnem času) ne bo izveden. Ne bo pa se potrebno odpove- dati tradicionalnemu pohodu po Rečiški krožni poti. Kot vsako leto se bo zgodil zadnjo soboto v juniju. Letos boste lah- ko občudovali obnovljeno pot na Govško Brdo, prihodnje leto pa bo sanirana tudi pot na Babo. Na območju naše skupnosti že redno poteka košnja, izvajalci obnavljajo ceste, izvajajo se tehnični pregledi traktorjev, v Sindikalni dom se vračajo upokojenci in ostali redni uporabniki. Opazujemo lah- ko prenovo nogometnega igrišča, kdaj pa bodo mladi nogometaši na umetni travi zaigrali prvo tekmo, še ni znano. Načr- tujemo obnovo Sindikalnega doma (zu- nanji del pri vhodu), obenem si želimo, da bo mogoče še letos izvesti kakšen pro- jekt, na katerega bomo lahko povabili ce- lotno skupnost. Epidemija je pretresla naš vsakdan. Nekaterim je omogočila, da so se umirili, si vzeli več časa zase in za družino, spet drugi so delali še več kot prej, igrali še več vlog kot prej. V vsakem primeru pa je ve- čina Rečičanov dneve preživljala v svojih hišah, z vsaj koščkom zemlje. Kljub ome- jitvam ste lahko posedeli na svoji zemlji, se nastavljali soncu, urejali vrt ali njivo, se odpravili v bližnji gozd. Verjetno ste začutili, da ste bogati v primerjavi s tis- timi, ki takšnega koščka nimajo, in imate prav.  Katja Goluh, KS Rečica RIMSKE TOPLICE VABIJO NA 2. VIKEND ŠPORTA Rimske Toplice bodo predzadnjo soboto in nedeljo v juniju gostile 2. vikend športa. V soboto se bo športni dogodek začel s tekmovanjem jadralnih padalcev v skoku na piko. Sledil bo začetek turnirja za posameznike in posameznice v tenisu, zatem še začetek turnirja v malem nogometu. V nedeljo bo na sporedu kolesarski krog po občini Laško, zatem še teniški turnir mešanih dvojic in turnir v košarki 3 na 3. Zanimanje za udeležbo na dogodku je veliko, zato pohitite s prijavami. Na igriščih OŠ Antona Aškerca se bodo odvijale tudi otroške igrarije. Poskrbljeno bo za hrano, pijačo in nenazadnje super zabavo. Prijava na turnir v malem nogometu (prijavnina 50 eur) in košarki (prijavnina 30 eur): 031 344 368. Pri- java na teniška turnirja in kolesarski krog bo na prizorišču dogodka. Razpored sobotnega in nedeljskega dogajanja: SOBOTA, 20. junij 2020 09.00: Odhod jadralnih padalcev proti Kopitniku in začetek tekme 10.00: Začetek turnirja v tenisu (za posameznike in posameznice) 11.00: Začetek turnirja v futsalu NEDELJA, 21. junij 2020 08.30: Začetek kolesarskega kroga 09.00: Začetek teniškega turnirja (mešane dvojice) 10.00: Začetek turnirja v košarki DTV Partizan 12 KOMUNALA Zahvala uporabnikom komunalnih storitev in sodelavcem Komunale Laško Javno podjetje Komunala Laško se ob zaključku epidemije s koronavirusom zahvaljuje vsem uporabnikom komu- nalnih storitev, ki so s svojim vestnim upoštevanjem vseh ukrepov in navodil pomagali, da smo zaposleni delavci Ko- munale Laško v času epidemije lahko ne- moteno in predvsem čim bolj varno iz- vajali praktično vse komunalne storitve in izvajali večino vzdrževalnih del na po- dročju kritične infrastrukture. Kot direktor podjetja pa se ob tem zah- valjujem tudi vsem zaposlenim, ki so ves čas trajanja ukrepov pokazali pokončno držo in s svojim delom dokazali, da se nanje lahko vsi skupaj v vsakem trenutku zanesemo. Tomaž Novak Javna zahvala zaposlenim v slovenskem komunalnem gospodarstvu Cenjeni sodelavci v slovenskem komunalnem gospodarstvu, v teh zahtevnih časih, ko nas je vse presenetila razsežnost epidemije novega koronavirusa COVID-19, imate vsi, ki tako ali drugače delate v komunalnem gospodarstvu, izjemno pomembno in zahtevno nalogo, namreč zagotavljati čim bolj neokrnjene pogoje za življenje in delo, pa tudi delovanje vseh drugih ključnih služb in dejavnosti v celotni Sloveniji. Izvajanje komunalnih storitev je pogosto skrito očem in je opaženo predvsem, ko gre kaj narobe. V teh kriznih razmerah se morebiti zavest o pomembnosti vašega dela izboljšuje, vendar si vsi želimo, da nikoli ne bi izvedeli, kaj dejan- sko pomeni, če komunalnih storitev iz takih ali drugačnih razlogov ne bi mogli izvajati. Zato se vam, zaposlenim v slovenskim komunalnih podjetjih, na tem mestu Zbornica komunalnega gospodarstva za vaše požrtvovalno delo iskreno za- hvaljuje in vam izreka globoko spoštovanje. HVALA VAM IN OSTANITE ZDRAVI! Zbornica komunalnega gospodarstva Komunala Laško izvaja dela na področju oskrbe s pitno vodo Komunala Laško poleg rednih vzdrže- valnih in upravljavskih del na področju oskrbe s pitno vodo izvaja tudi razna investicijska vzdrževalna dela in novo- gradnje na področju javnega vodovoda v Občini Laško. Omenjene naloge v največji meri izva- jamo na podlagi posebne pogodbe z Ob- čino Laško, nekatere pa na podlagi po- sebnih naročil. V letu 2020 te naloge obsegajo: – dokončanje vodovoda Velike Gorelce v smeri Tovornik – obnova tira v Rudniku Laško – obnova vodovoda v Spodnji Rečici – ureditev avtomatske dezinfekcije pi- tne vode na sistemu Rečica-Brezno in Šmohor – priprava novih projektov za izvedbo v naslednjih obdobjih Vodovod Velike Gorelce V naselju Velike Gorelce je zaselek Kr- nisce, ki je bil še vedno brez javne vodo- oskrbe, zato se je za potrebe navezave omenjenega zaselka na javni vodovod, obnovil in dogradil odsek vodovoda sko- zi vas Velike Gorelce, nad domačijo To- vornik v Krnisci pa se je vgradil vodoh- ran. Poleg vodohrana so dela obsegala še izgradnjo skoraj 1,5 km odseka cevovo- da, vgradnjo signalnega in električnega kabla in komunikacijske enote. Obnova tira v Rudniku Laško Izviri v Rudniku Laško so eni najizda- tnejših izvirov javnega vodovodnega sis- 13 KOMUNALA tema v Občini Laško. Do zajetij s strani Spodnje Rečice vodi rudniški rov, v ka- terega je vgrajena ozkotirna železnica, ki omogoča dostop do zajetij s strani Spo- dnje Rečice. Ker je železniška proga v do- ločenih odsekih v slabem stanju, smo se skupaj z Občino Laško dogovorili, da se obnovi najslabši odsek v skupni dolžini 550 m. Vodovod Spodnja Rečica Po dolini Spodnje Rečice potekata dva javna vodovoda in sicer transportni, po katerem se voda iz zajetij Kal pretaka do Laškega, drugi pa je za oskrbo prebival- cev s pitno vodo na območju Hude jame in Spodnje Rečice. Slednji je bil zgrajen leta 1958 in je obnovljen že v precejšni meri. Trenutno zaključujemo obnovo na odseku od Kurjega grabna do Fragmata, vključno z navezavo vseh vodovodnih priključkov na omenjenem odseku, ob- novo dela priključkov ter izgradnjo vo- dovoda še za objekte, ki niso bili priklju- čeni na javni vodovod na obravnavanem območju. Avtomatska dezinfekcija pitne vode na sistemu Rečica-Brezno in Šmohor Iz zajetja Kal v Zgornji Rečici odteka del vode tudi v vodovodni sitem Brezno, kateri z vodo oskrbuje Zgornjo Rečico ter naselja v smeri proti Breznemu in Trno- vem Hribu. Zaradi velike razvejanosti in dolžine vodovoda je bilo potrebno vgra- diti avtomatsko dezinfekcijo, s katero se bo zagotavljala zdravstvena ustreznost pitne vode tudi pri najoddaljenejših upo- rabnikih od zajetij. Naprava za dezinfek- cijo se oskrbuje z električno energijo iz sončnih celic. Za potrebe distribucije in zagotavlja- nje kvalitete pitne vode od izvira do mes- ta potrošnje je kar nekaj postopkov, ki so skriti očem porabnikov pitne vode. Ivan Verbovšek Naravno in inovativno zatiranje plevela brez kemikalij Komunala Laško kot vzdrževalec jav- nih površin občine Laško letos uvaja no- vost glede zatiranja plevela na javnih po- vršinah in pokopališčih. V preteklih letih smo za zatiranje ple- velov, ki največ rastejo ob cestnih robni- kih in razpokah ob cestiščih ter na peska- nih poteh po pokopališčih, uporabljali totalne herbicide, ki delujejo na osnovi glifosata. Glede na to, da je glifosat za- radi škodljivih vplivov na zdravje ljudi in živali, v nekaterih evropskih državah že prepovedan, in ker se prepoved obeta tudi v Sloveniji, smo poiskali nadomestni način za zatiranje plevelov. Odločili smo se za sistem termične- ga odstranjevanja plevela s hitrim preto- kom vročega zraka RIPAGREEN. Stroj za termično zatiranje plevela sestavljata termična enota in transportni voziček. Naprava deluje na principu toplotnega šoka za rastline, ki ga ustvarimo z dovaja- njem vročega zraka na rastlino. S poseb- nim plinskim gorilnikom ustvarimo vroč zrak, ki povzroči, da se rastlinske celice razpočijo in rastlina v nekaj dneh odmre. Za rastline z globljimi koreninami pa je potrebno postopek večkrat ponoviti. Postopek je ekološko veliko bolj spre- jemljiv kot uporaba herbicidov, zato je uporaben tudi v okolici otroških igrišč in prostorov z večjo frekvenco gibanja ljudi. Komunala Laško z uvedbo nove teh- nologije na področju vzdrževanja javnih površin in pokopališč znova potrjuje, da je okoljska ozaveščenost in ekološka na- ravnanost podjetja na visoki ravni in da je zdravo okolje vrednota najvišjega po- mena. Marko Klinar Stroj za termično zatiranje plevela RI- PAGREEN S tem projektom Pivo- varna Laško Union po- šilja jasno sporočilo, da misli resno: sodelova- nje z lokalno skupnostjo je ključni temelj v njeni strategiji trajnostnega razvoja. Aktivno spre- jema odgovornost, da skupaj sooblikujejo re- šitve, ki bodo zanam- cem omogočile dožive- ti bogastvo in barvitost našega planeta. V PIVOVARNI LAŠKO SE BOSTA CEDILA MED IN MEDENO PIVO Pivovarna Laško Union je v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in čebelarsko družino Šolar iz Laškega na vrtu Pivovarne Laško postavila čebelnjak s 350.000 če- belami. Želja je, da bi iz njihovega medu še letos proizvedli prvo medeno pivo. Nizu projektov, ki sodijo v trajnostno strategijo »V arimo boljši svet«, je tako dodala še ene- ga, ki utrjuje njeno povezanost z lokalno skupnostjo in trajnostno lokalno oskrbo. Tako panjske končnice kot blagovna znamka Laško so simbol slovenske tradicije. Ilustracije petih slo- venskih ilustratorjev na čebelnjaku v sliki in barvah predstavijo zgodbo Pivovarne Laško. Pivovarna Laško Union uvršča novo čebeljo pridobitev v vsebino strategije trajnostnega razvoja »Varimo boljši svet«. S tem krepi so- delovanje blagovne znamke Laško z lokalnim okoljem in spodbuja ohranjanje zelenega (hmelj) in rumenega (med) zlata. Maja Mežan, vodja blagovne znamke Laško, je izpostavila, kako pomembno je za pivovarno ohranjanje lokalnih tradicij in nji- hovo umeščanje v sodobni čas. Naznanila je, da se bosta v La- škem kmalu cedila med in … Laško medeno pivo. Otvoritveni trak sta prerezala Tanja Subotić Levanič, direktorica korporativ- nih odnosov v Pivovarni Laško Union (druga z desne) in Boštjan Noč, predse- dnik Čebelarske zveze Slovenije (drugi z leve). Ključe čebelnjaka je nato prev- zela izkušena čebelarska družina Šolar iz Laškega, ki bo skrbela za čebele, nastanjene na vrtu pivovarne. 14 PIVOVARNA 15 PODEŽELJE VZREJALIŠČE ČEBELJIH MATIC V LAŠKEM Zima je čas za kovanje novih načrtov in za pripravo na novo sezono z upanjem, da bo bolj medena od prejšnje. Tako smo si laški čebelarji krajšali zimske dni z idejo našega člana Slav- ka Leška po skupni vzpostavitvi novega vzrejališča matic - čiste kranjske sivke. Idejo po nadgradnji klasičnega vzrejališča matic podpirata Kmetijski inštitut Slovenije in Čebelarska zveza Slo- venije, veliko naklonjenost ideji pa smo izkazali tudi laški čebe- larji z izvedeno anketo. Da z idejo in pričakovanji seznanimo lokalno čebelarsko jav- nost, smo medse na pogovor, ki je bil v začetku marca v našem novem Čebelarskem centru, povabili dr. Petra Kozmusa, stro- kovnega vodjo priznane rejske organizacije pri ČZS. Našemu vabilu sta se odzvala tudi župan Franc Zdolšek in Edina Memič, višja svetovalka Oddelka za gospodarske dejavnosti na Občini Laško. Seveda je na nas, da o naših pomembnih korakih ob- veščamo tudi pristojne na občini, ki tudi sicer podpirajo naše aktivnosti. Matičniki v zaključni fazi razvoja matic. Dr. Kozmus nas je seznanil s problemom, s katerim se sreču- jemo v slovenskem čebelarstvu. To je pojav križancev čebeljih vrst med našo avtohtono kranjsko sivko in italijansko rumeno čebelo. Do tega prihaja predvsem zaradi trgovine čebel in matic z območij ob italijanski meji. Opozoriti je treba, da je naša čebe- la kranjska sivka (Apis mellifera carnika) zaščitena čebelja rasa v EU, da je Slovenija njena izvorna domovina, kar pomeni, da v Sloveniji ni dovoljeno čebelariti z nobeno drugo čebeljo raso. Je pa tudi najbolj prilagojena našemu okolju kar se kaže z nje- no mirnostjo, burnemu spomladanskemu razvoju, skromnostjo glede porabe zimske zaloge hrane, predvsem pa je dobra meda- rica. Zakaj tolikšna pozornost našemu lokalnemu vzrejališču ma- tic? Zato, ker smo laški čebelarji že z anketo izrekli vso podporo ohranjanju popolne čistosti kranjske sivke na našem območju, z dobro čebelarsko prakso pa bomo svojo pripadnost za čisto av- tohtono čebeljo vrsto vplivali tudi na širšo regijo. Naj opozorim, da se lokalna populacija matic najbolje izkažejo v svojem oko- lju, kar je še kako pomembno za lokalne čebelarje, saj se lahko oskrbimo z novimi maticami zajamčene kvalitete, kar na doma- čem terenu v Oleščah, pri našemu priznanem vzrejevalcu matic Slavku Lešku. Matice pripravljene za »transport«. Za uspešnost zamenjave kritičnih matic smo v ČD Laško pripravljeni nuditi strokovno pomoč. Iskali pa bomo tudi mož- nosti regresiranja kupljenih matic lokalnim čebelarjem članom ČD Laško. Franc Šolar, predsednik ČD Laško Foto: Slavko Lešek LAS Raznolikost podeželja, ki zajema območje občin Celje, Laško, Štore in Voj- nik, bo 15. 6. 2020 objavil dva javna po- ziva za dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje projektov na območju LAS. Namen javnih pozivov je izvajanje Stra- tegije lokalnega razvoja LAS Raznoli- kost podeželja po pristopu »od spodaj navzgor«, kar pomeni, da lahko zainte- resirani prebivalci in pravne osebe z ob- močja omenjenih občin podajo predloge projektov oziroma operacij, s katerimi bodo dosegli cilje Strategije. Razpisana bodo sredstva v višini 315.432,16 EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 316.478,99 EUR iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Na javne pozive bodo lah- ko vlagatelji prijavili predloge projektov s tematskih področij delovnih mest, ra- zvoja osnovnih storitev, varstva okolja in ohranjanja narave ter vključevanja ranlji- vih skupin. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) na javnem pozivu omogoča sofi- nanciranje aktivnosti s področij delovnih mest, varstva okolja in ohranjanja narave ter vključevanja ranljivih skupin. Stopnja sofinanciranja aktivnosti je 80 % upravi- čenih stroškov, višina sofinanciranja pa je odvisna od izbranih ukrepov in dosega- nja kazalnikov. Za vzpostavitev dveh no- vih delovnih mest je na voljo 98.452,04 EUR, za dve vzpostavljeni partnerstvi za skupne aktivnosti 79.485,27 EUR, za dva programa usposabljanja in izobraževanja 51.149,22 EUR, za ozaveščanje o pomenu naravnega okolja 19.546,30 EUR, za tri programe vključevanje ranljivih skupin v družbo 59.456,19 EUR in za izvedbo programa izobraževanja ranljivih skupin 10.444,98 EUR. Vlagatelji lahko v vlogo na javni poziv vključijo tudi kombinacijo OBJAVA JAVNIH POZIVOV LAS RAZNOLIKOST PODEŽELJA 16 PODEŽELJE dveh ali več ukrepov z namenom dose- ganja ciljev Strategije lokalnega razvoja. Evropski kmetijski sklad za razvoj po- deželja (EKSRP) na javnem pozivu omo- goča sofinanciranje področij razvoja osnovnih storitev, varstva okolja in ohra- njanja narave. Stopnja sofinanciranja ak- tivnosti je 85 % upravičenih stroškov, višina sofinanciranja pa je odvisna od iz- branih ukrepov in doseganja kazalnikov. Na tematskem področju razvoja osnov- nih storitev je za štiri operacije vlaganja v zagotovitev ustrezne infrastrukture na voljo 180.275,04 EUR oziroma največ 45.068,76 EUR na posamezno vlogo. Na tematskem področju varstva okolja in ohranjanja narave je za tri operacije spod- bujanja inovativnih pristopov in moder- nih praks izboljšanja in ohranjanja stanja narave in okolja na voljo 136.203,75 EUR oziroma največ 45.401,25 EUR na posa- mezno vlogo. Vlagatelji lahko v vlogi na javni poziv izberejo le en ukrep za dose- ganje ciljev Strategije lokalnega razvoja. Naloga vodilnega partnerja LAS Ra- znolikost podeželja, družbe Simbio, d. o. o., je brezplačno svetovanje in pomoč pri pripravi vlog na javna poziva vsem za- interesiranim z območja LAS. Zato bo po objavi organizirana javna predstavi- tev obeh javnih pozivov, na kateri bodo predstavljene ključne vsebine za pripra- vo vlog. Predstavitev bo v sredo, 17. 6. 2020, ob 17.00 uri v prostorih Kulturne- ga doma Vojnik, Celjska cesta 23a, 3212 Vojnik. Predstavitve se lahko udeležite vsi, ki vas zanima možnost sodelovanja. Javna poziva bosta odprta do 15. 9. 2020 (za sredstva sklada ESRR) oziroma do 13. 10. 2020 (EKSRP). V tem času bo možno pridobiti potrebno dokumenta- cijo, poiskati partnerje za sodelovanje v operacijah in pripraviti vloge. Po zapr- tju javnih pozivov bo vse prispele vloge pregledala in ocenila ocenjevalna komi- sija LAS. Izbrane in s strani LAS potr- jene vloge bodo oddane v odobritev na Ministrstvo za gospodarski razvoj in teh- nologijo oziroma Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Pričakujemo, da se bo izvajanje odobrenih operacij lah- ko pričelo v začetku leta 2021, rok za do- končanje vseh aktivnosti pa je do 31. 12. 2022. Delovanje lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki jih je v Sloveniji 37, temelji na načelih pristopa LEADER, to je pristopu »od spodaj navzgor«, inovativnosti, sode- lovanju in povezovanju podeželskih ob- močij s ciljem skupnega razvoja. Pripra- va vlog in sodelovanje na javnih pozivih omogoča zainteresiranim povezovanje pri reševanju problematike in spodbuja medsektorsko ter medobčinsko povezo- vanje. Tako nastala partnerstva se s pri- dobljenimi izkušnjami in znanjem lahko lotijo tudi vsebinsko in finančno zahtev- nejših izzivov in poiščejo še druge vire fi- nanciranja. Če vas navedene vsebine zanimajo, vas vabimo k sodelovanju na predstavi- tvi javnih pozivov, svetovanju pri razvo- ju projektnih idej in obisku delavnic za pripravo vlog, ki bodo predvidoma v av- gustu in septembru. LAS Raznolikost po- deželja vas vabi, da k pripravi projektov pristopite celostno ter da ne zamudite priložnosti, da dobro zastavite vaš pro- jekt in naredite korak naprej v smeri sku- pnih razvojnih ciljev! Informacije o že izvedenih projektih, možnostih sodelovanja na javnih pozi- vih, prijave na delavnice in predstavi- tve lahko najdete na spletni strani www. las-raznolikost-podezelja.si, po e-pošti info@raznolikost-podezelja.si ali telefo- nu 03 425 64 66. Vabimo vas, da se nam pri naših aktivnostih pridružite. Primož Kroflič, Simbio, d. o. o. Delavnica Razvoj projektnih idej je potekala januarja v Štorah. V lanskem letu je bila izvedena strokovna ekskurzija v Avstriji. 17 STIK STIK LAŠKO V ČASU EPIDEMIJE IN SOOČANJE Z NOVO REALNOSTJO Čas epidemije Covida-19 nas je posta- vil pred nove izzive, v iskanje novih pris- topov, kreativnih rešitev in prilagajanju novi realnosti. Dejavnosti STIK-a segajo na zelo široke področje, izstopata pa prav gotovo turizem in prireditvena dejavnost na različnih področjih. Obe področji je epidemija močno prizadela. Soočanje z novimi razmerami in nov čas smo izkoristili za pripravo novih vse- bin in ponudbe za večjo prepoznavnost in promocijo naše destinacije. Prilagodili smo promocijo na vseh na- ših družabnih omrežjih in poskrbeli za dodatno informiranje, tako splošne kot profesionalne javnosti in turističnih de- ležnikov o dogajanju na področju turiz- ma, spletni ponudbi kulturnih vsebin ter muzejskih zanimivostih. Zaradi aktualnih razmer, povezanih s pandemijo, smo v aprilu organizirali vir- tualno srečanje ponudnikov Laškega in z različnih vidikov ocenili stanje in zasta- vili prihodnje usmeritve za našo skupno destinacijo Laško. Poleg predstavnikov Občine Laško so na srečanju sodelovali še predstavniki Thermane Laško, Rim- skih term, Restavracije Pavus, Hotela Špica in Aqua Rome. V pogovoru je so- delovala tudi Miša Novak, strokovnja- kinja, ki bo sodelovala pri pripravi nove strategije turizma. Slovenska turistična organizacija je v maju izvedla serijo petih spletnih sre- čanj »Slovenski turizem med in po CO- VID-19«. Namen srečanj je bil izpostaviti izzive, priložnosti in ukrepe, ki zahtevajo temeljite prilagoditve, t. i. »reset« v turiz- mu, ki nas vodi v novo realnost z obrav- navo raznolikih in aktualnih tem za ob- dobje okrevanja turizma. Celotno serijo spletnih srečanj je spremljalo številčno občinstvo, več kot 2.000 gledalcev. Stro- kovne prispevke, odgovore in dragocena mnenja je z občinstvom delilo kar 37 so- delujočih govorcev s področja turizma iz Slovenije in tujine. Na četrtem srečanju z naslovom Destinacije & doživetja priho- dnosti je na povabilo organizacije STO sodeloval tudi STIK Laško. Serija sple- tnih srečanj je pokazala, da je slovenski turizem pripravljen, da ponovno zaživi. Za čas ponovnega zagona turizma smo v STIK-u tako posodobili in nadgradili spletno stran www.lasko.info z novi vse- binami. Razširili in izpostavili smo vse- bino projekta Okusiti Laško ter predsta- vili vse vključene ponudnike, predstavili novo kulinarično turo za zahtevnejše gos- te Pivocvetni potep po Laškem, novo kampanjo za individualne goste Odprta vrata Laškega ter ponudbo destinacije Laško v okviru vseslovenske akcije Moja Slovenija. Za kampanjo Odprta vrata Laškega smo zbrano ponudbo predstavili ne samo na spletni strani, temveč tudi na tiskovi- nah in večjih plakatnih mestih in panojih v termah ter z vsemi vključenimi ponu- dniki posneli video portrete, ki bodo še dodatno prispevali k njihovi promociji in obisku njihove ponudbe. Z namenom večje promocije destina- cije smo pripravili nov predstavitveni ka- talog za turistično destinacijo Laško ter nov promocijski video, ki vabi v moje Laško in mojo Slovenijo. Pripravljeni sta dve različici, s slovenskim in angleškim pripovedovalcem, za domače in tuje gos- te. Z naštetim se pridružujemo vseslo- venski kampanji Moja Slovenija. Obe- nem pa smo oblikovali nove vizualne podobe za oglaševanje na digitalnih me- dijih in posneli video povabilo z Markom Pavčnikom, ambasadorjem naše destina- cije. Celotna promocijska video vsebina naše destinacije je dostopna na YouTube kanalu Laško, Slovenia. V maju sta začela obratovati TIC La- ško in Muzej Laško. Prav tako smo za obiskovalce odprli Escape Room in pus- tolovsko igro na prostem Unlock Laško. Pripravljamo pa tudi nova virtualna do- živetja na realnih lokacijah. Naše atrak- cije bodo lahko obiskovalci odkrivali in podrobneje spoznavali preko mobilne- ga telefona. Butična digitalna doživetja bodo oživljala skrivnosti trškega jedra Laškega in omogočala druženje s pesni- kom Antonom Aškercem na Aškerčevi domačiji. Virtualno doživetje bodo z ino- viranjem kulturne dediščine postale tudi oživljene skrivnosti starodavne kartuzi- je Jurklošter, ostaline in ruševine ter od- maknjeno življenje menihov, ki ga je za- znamovala ljubezenska zgodba Friderika in V eronike Deseniške. Za živo in pristno doživetje na teh posebnih prostorih naše destinacije bomo poskrbeli v sodelova- nju z ZRC SAZU. Prireditev in dogodkov v Treh lilijah in v Kulturnem centru do nadaljnjega še ne bo. V Kulturnem centru Laško smo v času epidemije pripravili akustična kon- certa, ki so ju gledalci lahko spremljali z domačega kavča. Ko je bil svet obrnjen na glavo, je bil oder poln in dvorana prazna. Koncerta smo predvajali preko spletne- ga omrežja Facebook na strani Kulturni center Laško. Nastopili so Saška Nemec, Sara Požin, Matjaž Piavec ter domača za- sedba Marvin. Čas med epidemijo smo izkoristili za vzdrževalna dela v Kulturnem centru, Savinji in dvorani Tri lilije. Izvajalo se je vzdrževanje pohodnih poti, ki so bile v tem času tudi dobro obiskane. Kljub temu, da smo bili primorani Fe- stival Pivo in cvetje odpovedati, se veseli- mo, da nam bodo poletni meseci prinesli možnosti za obuditev prireditev, čeprav v omejenem obsegu. Tina Belej Foto: STIK, Jaka Teršek 18 STIK Prof. dr. Janez Bogataj je v uvodnem nagovoru za brošuro z naslovom »Najboljše iz Laškega« Kolektivno blagovno znam- ko (KBZ) Okusiti Laško prepoznal kot pomembno soobliko- valko tistih prizadevanj v slovenskem turizmu in v siceršnjem načinu življenja, ki vnašajo bogata ter predvsem vrhunsko ka- kovostna znanja lokalnega prebivalstva na najrazličnejša pod- ročja vsakdanjikov in praznikov. Certificirani prehranski pri- delki in izdelki, jedi in pijače postrežene na gostinski način ter rokodelski izdelki namreč ne predstavljajo le odličnega nagovo- ra turistom pri njihovem načrtovanju destinacijskih doživetij, ampak omogočajo predvsem veliko priložnosti za domačine, da s svojimi znanji in ustvarjalnostmi oblikujejo možnosti za zapo- slitev in zaslužek. Brošuro, ki je izšla v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, sestavlja 42 promocijskih kartic, na ka- terih so s sliko in besedo predstavljene zgodbe ponudnikov ter bogata in raznovrstna ponudba pridelkov, izdelkov in sto- ritev s pridobljenimi certifikati kakovosti. Ob tej priložnosti vam želimo izvajalci projekta na kratko predstaviti vsebinske poudarke posameznih ponudnikov prehranskih pridelkov, iz- delkov in storitev (rokodelske izdelke bomo posebej predstavili v naslednji številki biltena), za širšo predstavitev pa vas vabimo k ogledu omenjene brošure ter branju spletne strani lasko.info/ okusiti-lasko/ in objav na FB Okusiti Laško. Restavracija Pavus je prva, ki je v okviru KBZ Okusiti Laško pridobila naziv Hiša gastronomi- je. Slastni grajski meniji vas čakajo tudi v tednu restavracij, ki bo letos po- tekal od 12. do 21. junija. Zdaj je čas, da si privošči- te najboljše! V Thermani Laško priporočajo meni Okusi Laško, ki zdru- žuje lokalno poreklo sestavin in njihovo vrhunsko kakovost. Ne spreglejte Laške medenke – Thermanine hišne specialitete in destinacijske slaščice ter različnih hišnih piškotov Okusi Laške- ga, hišnih marmelad … V Rimskih termah okusite Jabolka s pregreto smetano v kozarcu, s certifikatom kakovosti pa je nag- rajen tudi Miks piškotov: piškoti vital, čokoladni cekini, piškoti s termalno vodo. V Martinovi izbi (Ekotur) hišne jedi priprav- ljajo v krušni peči po babičinih receptih, vso zelenjavo in začim- be pa ekološko pridelajo na domačem vrtu. O nobenem živilu ni toliko pregovorov kot o kruhu. »Biti dober kot kruh« velikim ostaja temeljna vrednota. Za dobro- jedce izdelke krušne dediščine in njene sodobne pojavnosti v okviru KBZ Okusiti Laško pripravljajo naslednji ponudniki: Ekološka kmetija Primož (Pletenica srce in Ptički iz testa, Ko- ruzni kruh (Turšca), Pšenični kruh, Prsjača, Potica s pregreto smetano), Ekološka kmetija Zahrastnik (Eko ajdova moka, Eko pirina moka, Eko polnozrnat pirin kruh), Kmetija Knez (Pirini žepki s pregreto smetano, Pirini štruklji s pregreto sme- tano, Pirini skutni štruklji), Kmetija Korbar (Ajdov kruh z ore- hi), Kmetija Kozmus (Svatovska pogača, Meniški hlebček, Po- prtnik, Žemeljna potica s pregreto smetano), Kmetija Pertinač (Testenine - jušni rezanci, Široki rezanci, Testenine - svedri in polžki, T estenine - barvni svedri in široki rezanci, Pirine testeni- ne, Medenjaki - priložnostno praznično okrašeni, keksi Domači prijatelj), Kmetija Sinkovič (moka iz tatarske ajde, kavni nado- mestek iz praženih zrn tatarske ajde, otrobi tatarske ajde) in Tu- ristična kmetija Pirc (Pirčeva moka - pšenična/pirina, Pirčevi piškoti). NAJBOLJŠE IZ LAŠKEGA 19 STIK Kaj bi Slovenci brez krompirja? Krompir imamo tako zelo radi, da ga enačimo s srečo, saj pravi rek: »Imeti krompir«. Vsi, ki si želite dostopnost sveže in lokalno pridelane zelenjave in sadja, imate debelo srečo, saj vam jo v okviru KBZ Okusiti Laško zagotavljajo: Ekološka kmetija Kapl (divje korenje - divja hrana, česen - glavice), Ekološka kmetija Očko (sezonski zele- njavno-zeliščni zabojčki), Kmetija Belej (širok nabor integrira- no pridelane sveže zelenjave, jagode), Kmetija Pertinač (česen v kiti, česen - rdeča čebula - rumena čebula v kiti, sveža sezonska zelenjava), Kmetija Pri Klezin (česen - sorta Ptujski spomla- danski, rdeča pesa), Kmetija Sinkovič (solata, zgodnji krom- pir), Sadjarstvo Aškerc (jabolčni sok, jabolčni krhlji, jabolka) in Turistična kmetija Pirc (Pirčev jabolčni sok, Pirčev jabolčni kis, Pirčeve marmelade). »Za zeliščni čaj je vedno čas«, je zapisal Sebastian Kneipp. Blagodejnost zelišč za naše zdravje in dobro počutje predsta- vlja izhodišče zeliščnih pridelkov in izdelkov, prejemnikov cer- tifikatov kakovosti. Ekološka kmetija Kapl ponuja rman - sveži list, rman - suho cvetočo zel, ozkolistni trpotec - sveže liste, be- zeg - posušen cvet, pravi pelin - suho cvetočo zel, koprivo - suho zel, žajbelj - suho zel, navadno zlato rozgo -suho zel, šentjanževo olje, drobir koprivnih vršičkov, ognjič - posušene jezičaste cve- tove. Kmetija Kozmus pripravlja trojstvo zeliščnih čajnih me- šanic, navdahnjenih z jurkloštrskimi zgodbami: Čaj popotnega meniha, Zvezdni čaj za spokojni počitek, Zeliščni čaj Opoj lju- bezni Friderika in Veronike. Kmetija Pr Kofetl nudi Konopljin čaj, meliso, koprivo, bezeg, meto, pljučnik, Hišno čajno meša- nico Kofetlc - Pomirjen želodec, Hišno čajno mešanico Kofetlc - Vedno dobre misli, Hišno čajno mešanico Kofetlc - Naj bo da- nes tvoj dan, Hišno čajno mešanico Kofetlc - Zadihaj s polnimi pljuči. Krpanov grunt se ponaša s Kunigundinim čajem, Ča- jem Laščan - čajem za sladke sanje, Krpanovim čajem - za moč in lepe misli. Ekološka zeliščna kmetija Plahtica je razvila Eko zeliščni mistični čaj in Eko eliksir dolgega življenja. Turistična kmetija Pirc pripravlja Pirčev bezgov sirup in zeliščni čaj. Virin je raznolikost uporabe zelišč, skrbno nabranih v lokalnem pro- storu in ročno pripravljenih v majhnih serijah s prepoznavnimi zgodbami strnil v Zeliščnih soleh s kloštra, Pesnikovem čaju, Čaju dobre misli, Popoldanskem čaju in Rimkem čaju. Žlahtno tradicijo žganjarstva zastopata Žganjarstvo Zajec z Zeliščnim likerjem, Zeliščnim žganjem, Hruškovim žganjem, Nešpljevim žganjem ter Žganjem - Brinje na jabolčni osnovi in Žganjekuha Kneja s Hruškovim in Slivovim žganjem. Poseb- nost v ponudbi je žganje, ki nastane iz sadja in cvetja starodav- nih šmohorskih lip. Povabljeni tudi na vrt medovitih rastlin v zdraviliški park, kjer vas od letošnje pomladi čakajo čebelje uganke. Se spom- nite, kdo je spesnil naslednjo: »To so spretne kuharice: vse so lončke prevrnile, niti kapljice prelile«? Po bučelah se vižejo tudi v KBZ Okusiti Laško vključeni čebelarji. V Čebelarstvu, lectar- stvu in apiterapiji Šolar so certifikate kakovosti prejeli za me- denjake, cvetlični med iz sheme kakovosti SMGO in lectove srč- ke; v Medenem butiku in čokoladnici Škorja za kostanjev med in cvetni prah; Slavko Lešek za cvetlični med in Košarico zdrav- ja, Stanislav Pertinač pa za cvetlični med. Ker se na območju ne cedi le med, ampak tudi mleko, vam v nadaljevanju predstavljamo okusno in prepoznavno mlečno ponudbo. Na Ekološki kmetiji Kapl lahko kupite sveže eko koz- je mleko. Na Kmetiji Ključevšek pripravljajo Navadni čvrsti jo- gurt, Sadni jogurt z okusom višnje in Sadni jogurt z okusom gozdnih sadežev. Kmetija Reberšak je prva v Sloveniji prejela certifikat za prirejo senenega mleka, v njihovi ponudbi pa so Surovo kravje seneno mleko, Sladka skuta iz senenega mleka in Tekoči jogurt iz senenega mleka. Na Kmetiji Knez mleko na tradicionalen način predelujejo v sladko skuto in pregreto sme- tano, kulinarično posebnost in specialiteto območja. Slednjo pripravljajo tudi na Kmetiji Korbar, kjer vam nudijo tudi sku- to, kuhano maslo (Ghee maslo) in kislo smetano. Pivovarna Laško Union je certifikat kakovosti prejela za Pivo Zlatorog, in sicer za njegovo najbolj prvinsko različico: nefiltri- rano in nepasterizirano. Na zdravje! Ribogojnica Ferlič ima v svoji ponudbi Namaz iz postrvi z maskarpone sirom, Namaz iz dimljene postrvi, Dimljeno po- strv in dnevno sveže postrvi. Ribogojnica P . A. z 12-letno tradi- cijo zagotavlja dimljene postrvi. Kmetijska zadruga Laško je s certifikatom kakovosti okro- nala meso mlade govedi, ki je vzrejeno na lokalnih kmetijah z omejenimi naravnimi dejavniki kmetovanja in predelano v mesnine po shemi Izbrana kakovost - Slovenija. Naj ob zaključku predstavitev navedemo še eno misel iz uvodnega nagovora prof. dr. Janeza Bogataja: »S podporo in nadaljnjim razvojem KBZ Okusiti Laško lahko ustvarimo drugačen svet kot nam ga ponujajo globalizacija in druge, člo- veku, naravi in kulturi neprijazne vsebine. Modri gospodar- ji so sadili drevesa za vnuke in pravnuke!« Uživajmo lokalno hrano, kupujmo domače. Marina Bezgovšek 20 20 STIK KAMPANJA ZDAJ JE ČAS. MOJA SLOVENIJA V STIK-u Laško smo se v mesecu maju priključili vseslovenski kampanji Sloven- ske turistične organizacije Moja Sloveni- ja, ki spodbuja prebivalce Slovenije, da dopustujejo doma in raziskujejo Sloveni- jo ter delijo svoja doživetja na družabnih omrežjih. »Zdaj je čas. Da Laško res postane moje, tvoje, naše.« je krovno sporočilo, ki spodbuja k obisku in oddihu v naši de- stinaciji. Poleg številnih oglasnih kreativ na družabnih omrežjih Laško, Slovenia smo pripravili še posebno pristajalno stran na krovnem destinacijskem por- talu www.lasko.info, atraktivni promo- cijski video Moje Laško in kratke video posnetke z ambasadorjem Markom Pav- čnikom, priznanim chefom restavracije Pavus Grad Tabor Laško. Več informacij z možnostjo ogleda promocijskih mate- rialov je na voljo v medijskem središču spletne strani www.lasko.info. STIK Laško GREMO NAPREJ Prvi obiskovalci so se že ojunačili in v Muzeju Laško smo po dolgem času spet pričeli z dejavnostjo, ki je bila zaradi razglašene epidemije v zadnjih dveh mesecih postavljena na stranski tir. Čas čakanja na sprostitev vseh razumljivih in ne- razumljivih pravil obnašanja v kulturnih ustanovah, je bil za nas čas, ko v našem muzeju nismo stali križem rok. O teh dejavnostih je govoril prispevek v pretekli številki Laškega biltena. Med drugim je bila povečana intenziteta prisotnosti na spletu. Toda to po mojem mnenju vseeno ni tisti pravi in pristni način podajanja zgodovine in kulture, kar je ena od osnovnih muzejskih dejavnosti. Prav zato je bila ne glede na še vedno precej omejevalne ukrepe, ki nam jih dnevno spreminjajoče narekujejo različ- ne institucije, sprejeta odločitev za izvedbo načrtovanega le- tnega programa. Res v nekoliko okrnjeni obliki, vendar še vedno na zanimiv in vsem, tudi v teh histeričnih časih, do- stopen način. Tako smo na občinskem dvorišču na ogled že postavili razstavo starih razglednic Zdravilišča Rimske Toplice, ki smo jo pripravili skupaj s kolegi iz Muzeja novejše zgodovi- ne Celje. Sprehodite se kdaj med velikimi panoji in se podaj- te v zgodovino in obujanje spominov. Ko boste prebirali svežo številko Laškega biltena bo še rav- no pravi čas, da boste lahko med svojimi željami po kultur- nih dogodkih v svojem koledarju označili 20. junij. Tradici- onalna svetovna prireditev Poletna muzejska noč, bo tudi letos v Laškem ponudila kanček zabave in nostalgičnega pri- diha. Program Muzeja Laško bo ta dan tradicionalen in ver- jamem, da ste se nekateri na ta ritem že navadili. Ob 18. uri bo za vse obiskovalce organiziran voden ogled po muzejskih razstavah. V soju sveč bodo ponovno zaživele bolj ali manj pozabljene zgodbe iz preteklosti našega mesta. Ob 22. uri bo tradicionalni koncert pred vhodom v nekdanje zaklonišče, ki je tik ob muzejski zgradbi. Nastopajoči naj bodo zaenkrat presenečenje. Ob 23. uri pa si bomo po stari navadi pogledali še kratek film iz preteklosti Laškega. Kljub temu, da je Festival Pivo in cvetje odpovedan, bomo v Muzeju Laško v času, ko bi na sporedu morala biti ta naj- večja slovenska turistično-zabavno-kulturna prireditev, prip- ravili razstavo povezano z našim praznikom. Posvečena bo obletnici društva v katerem se združujejo mojstri varjenja žlahtnega hmeljnega napitka imenovanega pivo. Še vedno računamo na postavitev fotografske razstave kLAK 16 s pomenljivim naslovom Spremembe. Ja, v Muzeju Laško so se zaradi koronahisterije zgodile ne- katere spremembe. Morda bo tudi zaradi tega vaš korak kdaj zašel na razstave in druge dogodke, ki jih organiziramo za vas. Lepo vabljeni. Tomaž Majcen 21 STIK 21 LAŠKO in CVETJE 9. – 12. julij 2020 Zdaj je čas za druženje ob pivu, dobri hrani in cvetju. Ne spreglejte dogajanja! www.lasko.info/dogodki 22 Orionova pot je speljana po sledeh starodavnih kultur, skozi kraje in pre- dele, za katere pater dr. Karel Gržan v knjigi V znamenju Oriona sklepa, da je bilo tam megalitsko svetišče, »središče sveta« v trikotu med Savin- jo, Savo in Sotlo. Številna, doslej veči- noma neznana, gradišča (več sto met- rov dolgi zidovi, ruševine naselbin …), ki z izjemno natančnostjo sledijo zvezdni razporeditvi, to tezo razvidno potrjujejo. Ljudje smo se od nekdaj ozirali v nebo in v trajnosti zvezdnih sistemov razbi- rali zakonitosti za zemeljsko varnost in gotovost. Na svojih poteh so nam (bile) zvezde pomenljive sopotnice. Astro-arheologija odkriva zanimive povezave, ki so jih naši predniki pletli z zakonitostmi neba. Da gre za »sve- to« območje, lahko domnevamo tudi iz neobotavljajoče se naselitve kartu- zijanov v Jurkloštru. Pater dr. Karel Gržan je zastavil tezo, da so stara prazgodovinska gradišča v območju Oriona v dolini Gračnice s sozvezdji ostanki kulture neolitskih (ali bakrenodobnih) ljudstev – njiho- vo megalitsko svetišče, ki je v trikotu med Savinjo in Savo »središče sve- ta«, osrednji del kasneje poimeno- vanega pólis Norikóna. Na podlagi vzporednic uvršča nastanek in polni razcvet tega svetega območja v čas pred razpadom enotnega kulturnega prostora, ki se je zgodil v drugi polovi- ci 16. st. pr. Kr. ali v poznobronastem obdobju. Gre za sočasnost z vučedol- sko kulturo. Izhodišče poti: Jurklošter, obrambni stolp nekdanje kartuzije v Jurkloštru GPS: 46.094739, 15.345066 Potek poti: Jurklošter, Mrzlo Polje, Pojerje, Blatni vrh, Puršnica, Marof, Mrzlo Polje, Jurklošter Vrsta poti: naravoslovna pohodna pot Čas hoje: 3 – 4 ure Dolžina poti: 10,7 km Zahtevnost: srednje zahtevna Najnižja točka poti: 366 m Najvišja točka poti: 594 m Več o poti: FB PO LAŠKIH POTEH in www.lasko.info Območje Oriona v dolini Gračnice lah- ko prepoznamo kot posebno območ- je, kjer se stikata nebo in zemlja, v znamenjih, ki posvečujejo prostor in tiste, ki so v svojem času obiskali ta romarski kraj. Drzna misel, ki jo pater dr. Karel Držan potrjuje v svoji knjigi V znamenju Oriona. Kulture neolitika, bronaste dobe in v manjši meri tudi kasnejše, ki jih raz- biramo iz njihovih obrisov, so živele spoznanje, da je zemeljsko povezano z nebesnim – kozmičnim. Prav to je budilo zanimanje za nenehno opazo- vanje vesolja – zvezdnih zakonitosti. Najdbe arheo-astronomskih krajev pričajo o tesni povezanosti mikro- in makrokozmosa v človekovi zavesti. Z razliko od danes, pogled v vesolje ni bil suho znanstven, pač pa tudi intu- itivno celosten, predvsem pa je bil v odnosu do človeka in njegovega živ- ljenja. V neolitskem obdobju je »kraj« izrazi- to duhovno središče, kasneje pa ohra- nja to »sveto območje« svoj duhovni pomen v manjši, čeprav nezanemar- ljivi meri. Takrat pridobivajo pred- vsem na pomenu bivanjskih lokacij, ki so bila zaradi odmaknjenosti vedno znova aktualna za poselitev, sploh v času osvajalnih pohodov in preselje- vanja narodov. Prostor so še posebej desakralizirali Rimljani (domnevamo lahko, da celo namerno), ko so čezenj zgradili dve cestni povezavi. Ohranja pa se energija svetega pros- tora, s katero lahko lažje razumemo neobotavljajočo se naselitev kartuzi- janov na tej lokaciji. Po zapisu patra dr. Karla Gržana pripravil Dean Muhovec, STIK 22 STIK 23 KNJIŽNICA Knjižnica Laško v času epidemije Naše knjižnice z majem ponovno od- prte Čas epidemije se je z majem iztekel in življenje se počasi vrača v ustaljene tir- nice. V obdobju zadnjih dveh mesecev, od izida prejšnje številke biltena, smo se v Knjižnici Laško najbolj razveselili 4. maja, ko smo po 52 dneh za naše obisko- valce spet odprli enote v Laškem, Rim- skih Toplicah in Radečah. Čeprav so bile še ves april naše knji- žnice zaprte za uporabnike in so bile nav- zven mirne, kot še nikoli pred tem, se je tudi pri nas dogajalo marsikaj. Poleg in- ternih del ter urejanja knjižničnih zbirk in prostorov smo se trudili čim bolje odgovarjati tudi vašim željam in potre- bam po knjižničnih storitvah na daljavo. Omogočili smo brezplačni spletni vpis za uporabo e-storitev knjižnice, na kar ste se zadovoljivo odzvali. Promovirali smo e-knjižnico, pri čemer smo opazili velik porast teh storitev, predvsem izposoje e-knjig na portalu Biblos. Vseskozi smo vam bili na voljo preko telefona in e-po- šte, saj je bil to edini mogoč način komu- nikacije. Takoj ko je bilo to dovoljeno, in sicer od 15. aprila dalje, smo omogočili našim članom v omejenem obsegu storitev iz- redne izposoje knjižničnega gradiva, s predhodnim naročilom in prevzemom pred knjižnico ob dogovorjenem času. Čeprav »zamaskirani« in na precejšnji razdalji, smo bili prvih stikov z vami zelo veseli. Knjižnično dogajanje v maju pa je že bilo pestrejše. Osrednjo in krajevni knji- žnici smo odprli po prilagojenem odpi- ralnem času, izposojevališča pa so osta- la še zaprta. Skladno z vladnimi določili in navodili zdravstvene stroke smo vam omogočili izposojo naročenega knjižnič- nega gradiva in vračilo. Za potrebe le-tega ste lahko dostopali samo do izposojnega pulta, gibanje in zadrževanje v knjižnicah pa ni bilo dovoljeno. Upoštevati smo mo- rali številna navodila NIJZ: obvezno raz- kuževanje rok in uporabo obraznih mask, upoštevanje fizične razdalje in omejene- ga števila oseb v prostoru. Vzpostaviti smo morali ločeno pot za vrnjeno in iz- posojeno gradivo ter uvesti karanteno za vrnjene knjige. Naslednje sprostitve ste se razveselili v zadnjem majskem tednu, ko ste spet smeli iti med police in si sami izbrati knjižnično gradivo. Kaj nam je povedal čas epidemije? Prepričan sem, da smo v tem času raz- mišljali o marsičem. Najpomembnejši nauk, ki smo ga dobili knjižničarji, je sle- deč. Kljub številnim dejavnostim, ki jih dandanes opravljamo splošne knjižni- ce, je naše temeljno poslanstvo nudenje ustreznega knjižničnega gradiva uporab- nikom (kar vključuje tako nabavo, obli- kovanje knjižničnih zbirk ter različne načine informiranja o našem gradivu in navduševanja za uporabo le-tega) in fi- zični stik z njimi, pri čemer mislim pred- vsem na svetovanje ter skupno ugotav- ljanje in zadovoljevanje informacijskih, literarnih in kulturnih potreb. Poleg tega se je v teh težkih razmerah ob vsej teh- nologiji, e-vsebinah in dostopu na dalja- vo še enkrat več potrdil pomen klasične tiskane knjige in branja, ki nam je mar- sikomu še bolj izrazito kot sicer nudi- lo pomiritev, umsko aktivnost, osebno- stno rast, sprostitev, pridobivanje novih znanj in informacij ter še marsikaj. In ne nazadnje – kakor je v normalnih okoliš- činah storitev splošne knjižnice samou- mevna za občane in ste vi, naši obisko- valci, samoumevni nam – smo se oboji zavedeli pomena in vrednosti drug dru- gega šele, ko nam je bilo to onemogoče- no. Knjižnica brez obiskovalcev pač izgu- bi svoj smisel. Kako naprej? Z junijem smo vse naše knjižnice od- prli po poletnem odpiralnem času, ki bo veljal do 31. avgusta. V času nastaja- nja prispevka, v prvih dneh junija, kljub preklicu epidemije še vedno veljajo ome- jitve, ki jih bomo odpravljali skladno z navodili NIJZ ter vlade in Ministrstva za kulturo. Zato spremljajte obvestila na naši spletni strani in družbenih omrežjih. Čas po preklicu epidemije je za vse nas čas negotovosti, zato se bomo mora- li skupaj truditi, da si bomo ob občutku varnosti pridobili nazaj še občutek spro- ščenosti, tudi glede uporabe knjižnice ter knjižničnega gradiva in storitev. Mi si za to že prizadevamo s kar se da aktualno nabavo knjižnih novosti, ki so vam na voljo, ob tem pa še vedno pro- moviramo uporabo e-storitev naše knji- žnice. Poleg tega v juniju nadaljujemo naše tradicionalne aktivnosti. Zaključili bomo Predšolsko bralno značko. Za vse osnovnošolce bomo v času šolskih poči- tnic izpeljali že šesto akcijo Poletni bral- ci in upamo, da jo bomo v septembru lahko zaključili na takšen način, kot ste tega vajeni iz preteklih let. Konec mese- ca bomo s prireditvijo začeli 13. sezono Bralne značke za odrasle in hkrati zaklju- čili predhodno. Za poletje pripravljamo bralne vrečke za vse starostne kategorije in fotografsko razstavo, ki bo krasila našo knjižnico v Laškem. Potrudili se bomo v poletnem času čim bolje izkoristiti tudi naš knjižnični vrt – v dopoldanskem času bomo pripravili ustvarjalne delavnice, ki bodo potekale v Laškem in tudi v Rim- skih Toplicah. Ob tem pa si prizadeva- mo organizirati tudi nekaj prireditev za odrasle v juliju in avgustu ob večerih na knjižničnem vrtu. Spremljajte naše obja- ve na spletnih medijih in v knjižnici, saj vas bomo na poletne dogodke še posebej povabili. Ob koncu bi se vam, naši obiskovalci in uporabniki, zahvalili za razumevanje v teh časih in da ste s sproščanjem ukre- pov spet začeli uporabljati naše storitve. Da ste nas v času zaprtosti pogrešali, je za nas posebno priznanje, in veselje ob ponovnem srečevanju v knjižnicah je obojestransko. Hvaležni vam bomo, če boste tudi vnaprej spoštovali ukrepe in upoštevali naša navodila. Sicer pa – dobrodošli v naših knjižni- cah in lepo vabljeni na prijetna srečeva- nja z nami v poletnem času. Matej Jazbinšek Bralna značka za odrasle letos malo drugače Korona je letos spremenila marsikaj, tudi naše skupno knjižnično praznovanje slovenskih dnevov knjige, ki se je – v ko- likor nam veselja do branja ni vzel obču- tek okrnjene svobode v glavi – tako pre- selili iz javnega, knjižničnega prostora v naše domove, za štiri zidove. Dokler vam nismo spet smeli omogočiti (sprva) brez- stične izposoje, so oživele naše domače knjižnice in legitimno nelegalne izme- njave knjig med sosedi. Najbolj od vsega smo pogrešali skupni zaključek Bralne značke za odrasle in ob- žalovali odpoved za april napovedanega obiska Bronje Žakelj, avtorice v lanski se- zoni najbolj branega romana Belo se pere na devetdeset. Gospo Bronjo bomo tako v goste povabili zadnji teden v avgustu na knjižnični vrt. Zaključek 12. in zače- tek 13. bralne značke za odrasle pa bomo združili s prireditvijo, ki smo jo vsa leta 24 KNJIŽNICA doslej tradicionalno prirejali na laškem gradu, letos pa bomo zaradi okoliščin prireditev izvedli 23. junija ob 19. uri na knjižničnem vrtu. Najprej vam bomo knjižničarji predstavili knjige, ki smo jih uvrstili na nov priporočilni seznam, nato pa bo nastopil glasbenik in pesnik Ma- tjaž Pikalo. Po tem datumu vas prijazno vabimo, da v knjižnici vzamete svoj izvod brošure 13. bralne značke za odrasle in se nam pridružite pri dobrem branju! Barbara Rančigaj S poletnimi počitnicami začetek Poletnih bralcev Novice, da ste se v šole lahko (končno) vrnili vsi učenci, smo se zelo razveselili tudi mi. Prav nestrpno že namreč priča- kujemo čas, ko bodo na vrsti počitnice in z njimi naša tradicionalna poletna bralna akcija Poletni bralci. Prepričana sem, da Poletnih bralcev ni potrebno več podrobno predstavljati, saj jih bomo izvedli že 6. leto. Tudi letos začenjamo z branjem 26. junija, torej ta- koj, ko se počitnice čisto uradno začne- jo in beremo vse do 31. avgusta. Prepri- čana sem, da boste uspeli najti dovolj časa, da zapolnite vsaj 30 počitniških dni z branjem po vaši izbiri najmanj 30 mi- nut na dan. In verjemite, tudi za 5 obi- skov knjižnice se bo našel čas, kajne?  Ko boste obiskali knjižnico, boste dobili nalepko, ki jo boste nalepili na zgibanko. Ko bo zbirni kartonček z naslovi prebra- nih knjig (in podpisi staršev/odgovornih oseb) poln, ga prinesete v knjižnico in si zagotovite simpatične nagrade, »vstopni- co« na legendarni zaključek v septembru in sodelovanje v nagradnem žrebanju! Kdo bo naš letošnji gost in kakšne bodo nagrade, naj za zdaj ostane skrivnost. Vas pa prosim, da skupaj z nami držite pe- sti, da se poleti virus uspešno razgubi in bomo dobili priložnost, da Poletne bralce zaključimo na najboljši možen način – z zabavo, ki se vam bo vtisnila v spomin za zmeraj! Ne skrbite – opomnik, da so Poletni bralci že skoraj tu, boste dobili tudi v šoli, zbirne kartone in vse ostale podat- ke pa v knjižnici, seveda, ko bo čas za to. Se vidimo! J Jerica Horjak Utrinek z lanskoletne junijske prireditve na gradu. Utrinek z lanskoletnega zaključka Poletnih bralcev z Boštjanom Gorencem Pižamo. 25 KNJIŽNICA Novejši vodniki po Sloveniji «Hodil po zemlji sem naši in pil nje pre- lesti.” Tako je Oton Župančič l. 1908 v pesnitvi Duma zapel odo domovini. Kako pa je v naših srcih zapisana da- nes? Večkrat rečemo, da je Slovenija majhna, a vendar je velika, mogočna v svoji raznolikosti. Včasih potrebujemo le spodbudo, namig, priporočilo, da se odpravimo na potep. Pri tem so nam lah- ko v pomoč tudi nasveti, opisi in predsta- vitve, ki jih najdemo v priročnikih. Naj vam predstavimo nekaj novejših vodni- kov po Sloveniji, ki jih boste lahko pre- listali ob obisku v knjižnici ali si jih iz- posodili. Priznani fotograf Primož Hieng je v svojem dolgoletnem ustvarjanju prekri- žaril Slovenijo po dolgem in počez. Imel je tudi priložnosti, da je številne kraje opazoval s ptičje perspektive. Svojevrsten izziv pa mu je bila priprava turističnega vodnika Z vami bom na rajžo šel, v ka- terem je zbral 52 atraktivnih točk po vsej Sloveniji, ki jih lahko obiščejo tudi ljudje, ki so gibalno ovirani. Geograf in pevec Igor Drnovšek je v vodniku Najlepše stvari so zastonj predstavil doživetja različnih težavnosti, ki so bolj kot doseganju planinskih izzi- vov namenjena drobnim užitkom, ki jih na teh poteh doživimo. Avtor je pouda- ril, »da je pomembno, da včasih prisluh- nemo otrokom, ki hodijo ob nas, in tis- tim koščkom otroka, ki še vedno tli v nas, pa je morda malce zaspal in ga je treba le prebuditi.« Cicia, Iva, Tina in Urša so štiri mami- ce, ki nenehno odkrivajo nove kraje, pri- merne za obisk z otroki različnih starosti. Ideja za vodnik Kam z mulcem po Slove- niji je nastala na podlagi lepih odzivov bralcev njihovega popotniško-izletniške- ga portala www.kamzmulcem.si, na ka- terem zbirajo ideje popotovanja in izlete. »S to knjigo vas želimo spodbuditi, da bi se z otroki večkrat odpravili ven. Nič ne bo otroških glavic obogatilo bolj od sproščene- ga časa, ki ga bodo preživeli z vami. Nič ne bo zanje boljša popotnica za življenje od doživetij v naravi, spoznavanja novih kra- jev … Aktivno preživljanje časa z družino je po našem mnenju naložba za življenje.« (iz uvodnika) Vodnik Gorniška potepanja z otroki, priznanega avtorja gorniške literature, rojaka Gorazda Goriška, prinaša mnogo idej iz prve roke za izlete na priljubljene slovenske vrhove in praktične nasvete za družine z dojenčki in malčki. »Z ljubez- nijo do hribov in gora je pa tako: če sta starša – tako kot sva midva z ženo – zapri- sežena hribovca, otroci to dejavnost spoz- najo še preden se dobro zavedajo, kaj sploh počno. (smeh) Skratka, postane del njiho- vega življenja.« (iz nagovora avtorja) To je le nekaj izpostavljenih novejših naslovov vodnikov po Sloveniji, ki so vam na voljo v naši knjižnici. Seveda jih imamo še veliko več. V pomoč pri orien- taciji so vam lahko tudi zemljevidi po- krajin, načrti mest in planinske karte. Tudi knjižničarji radi odkrivamo bise- re Slovenije, zato bomo z vami z veseljem izmenjali doživetja in vam svetovali pri izposoji izletniške literature. Lepo pova- bljeni, da nas obiščete. Gabrijela Pirš 26 KAMRA / ALBUM LAŠKEGA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Čitalnica v Laškem trgu 1869–1871 V letošnjem letu bomo v nadaljevanjih predstavili zgodbo iz Kamre o Čitalnici v Laškem trgu. Lani smo namreč v kraju in še posebej v knjižnici obeležili 150 let laške čitalnice. Ob tem je nastala razstava, zbrana je bila literatura o čitalnici in čitalniški dokumenti, napisanih je bilo več krajših prispevkov, objavlje- nih v Laškem biltenu, ter izvedenih nekaj prireditev, posveče- nih obletnici, vključno z odkritjem spominske plošče na hiši na naslovu Aškerčev trg 1, kjer je v takratni Slančevi hiši delovala prva laška čitalnica. Zbrano in urejeno gradivo je bilo vir za oblikovanje vsebin na portalu Kamra, ki kot takšne zaokrožujejo naše védenje o prvi predhodnici javnega knjižničarstva v našem kraju. V predsta- vljeni zgodbi na Kamri je laška čitalnica najprej postavljena v širši okvir čitalništva na Slovenskem, ki se je razmahnilo v 60. letih 19. st. V teh letih so v Laškem trgu že potekale posamične čitalniške prireditve in tudi sicer je bilo čitalniško-taborsko gi- banje do neke mere prisotno v našem kraju. Za našo zgodovino najpomembnejši datum pa je dan ustano- vitve laške čitalnice, 26. september 1869, ko je bil izvoljen prvi odbor čitalnice in s tem na laških trških tleh ustanovljeno prvo narodno društvo «Čitalnica”. Za predsednika so izvolili zdrav- nika Urbana Žnideršiča, za podpredsednika duhovnika Dra- gotina Ripšla, za tajnika in blagajnika trgovca Andreja Elsba- cherja ter za knjižničarja priznanega nadučitelja Antona Flisa. Nastanku laške čitalnice in njenemu začetnemu delovanju na- menjamo posebno pozornost. Ob tem predstavljamo tudi origi- nalne dokumente Čitalnice, ki jih hrani Muzej Laško. Sledi pog- lavje o delovanju čitalnice, ki se je žal prenehalo po dveh letih, v precejšnji meri tudi zaradi nemških pritiskov. V posebnem po- glavju se ukvarjamo z imenitnimi častnimi člani laške čitalnice, večinoma pomembnimi slovenskimi izobraženci tistega časa, zaslužnimi za narodni preporod. Seveda nekaj pozornosti na- menimo tudi dogodkom, ki so bili lani izvedeni ob 150-letnici čitalnice. V zadnjem poglavju na kratko povzamemo zgodovino naslednjih predhodnic današnjih knjižnic v Laškem do druge svetovne vojne, začenši z Bralnim društvom iz l. 1893. Prva laška čitalnica je s svojim delovanjem pomembna za našo lokalno zgodovino. Kot predhodnica tudi sedanje knji- žnične dejavnosti si je že takrat prizadevala, da bi se lokalna skupnost izobraževala, osveščala in kulturno udejstvovala. Njen osnovni namen pa je bil spodbujanje branja v slovenskem je- ziku, spodbujanje uporabe slovenščine na sploh in utrjevanje narodne zavesti. V določenem smislu so vse to temeljne naloge splošnega knjižničarstva še danes. Zato je prav, da se z zgodovi- no čitalnice seznanjamo in v različnih obdobjih oživljamo njen velik pomen. Lepo vabljeni k branju tudi v naslednjih številkah biltena in na portalu Kamra. Prispeval: Matej Jazbinšek Originalni dokument hrani Muzej Laško Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Vir: www.kamra.si ALBUM LAŠKEGA 200-letnica rojstva Dragotina Ripšla, duhovnika, narodnega prosvetitelja in kronista Dragotin Ferdinand Ripšl se je ro- dil 1. 9. 1820 pod Rifnikom v Šentjur- ju. Oče je bil učitelj. Gimnazijo je obi- skoval v Celju. Filozofijo je študiral v Gradcu, teologijo pa v Celovcu, kjer je bil posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval na Vranskem, v Slovenskih Konjicah, pri Sv. Križu v Rogaški Slati- ni, v Rojeh v Labotski dolini, v Št. An- dražu v Labotski dolini in v Brežicah, od koder je prišel v Sv. Miklavž nad La- škim. Tu je deloval v letih 1854–1859. Potem je bil vojaški duhovnik, župnik v Loki pri Zidanem Mostu in v Vidmu ob Savi. Že kot študent je aktivno deloval v narodno prebujevalnem smislu. L. 1850 zasledimo njegove prispevke v Drobtinicah, zborniku poljudnih član- kov za mladino in starejše bralce, ki ga je zasnoval Anton Martin Slomšek. L. 1859 je s pomočjo rojakov Gustava in Benjamina Ipavca na Dunaju izdal zbirko pesmi Pesmarica za kratek čas. Pesmi sta uglasbila brata Ipavec, ra- zen dveh, za katere je napev prispeval »Volitev pravega odbora narodne čitalnice laške, dan 26. september 1869« 27 ALBUM LAŠKEGA / IN MEMORIAM Ripšl. Nekatere med njimi so ponaro- dele, npr. Majolka, Ko b‘ sodov ne blo, Kdaj moramo piti. Ripšl je bil tudi med ustanovitelji slovenskega pisateljskega društva in Glasbene matice v Ljubljani. Sodelo- val je na taboru v Sevnici in bil v letih 1869–1870 podpredsednik čitalnice v Laškem. O njej je poročal v Jurčičevem Slovenskem narodu. Pomembna so tudi njegova prizade- vanja za gospodarski napredek kmeta. Veliko možnosti za to je videl v sadjar- stvu. Na tem področju je bil pravi stro- kovnjak in avtor knjižice Kratki nauki za sadjerejo. Tudi v naših krajih, v Šmiklavžu, Ripšl ni počival. Ustanovil je nedeljsko šolo, učil kmete sadjariti, predvsem pa je pomembno njegovo pisanje farne kronike. V tej kroniki je opisoval pomembne dogodke iz tistih časov, npr. gradnjo železniške proge v dolini, delovanje in propad rudnika svinca na Gračnici, udor velike skale nad Škofcami itd. Po- sebno skrbno je zapisoval šege in na- vade tukajšnjih ljudi. Z velikim obču- dovanjem in zavzetostjo je v kroniki opisal tudi vsak delček tega hribovske- ga sveta, ki mu je bil očitno zelo pri srcu. Kronika je napisana v gotici in nemščini ter v zelo bogatem jeziku. Prvi prevod, ki ga je opravil rojak Miha Jelenc, ni dostopen širšemu kro- gu ljudi. Leta 2015 pa je izšla kronika v prevodu in z dopolnili akademika dddr. Jožeta Mačka. Vir: Metka Kovačič: Znani Laščani Fotografija Dragotina Ferdinanda Ripšla je last Župnije Brežice. Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Vir: www.kamra.si, Album Slovenije IN MEMORIAM Jože Hrastnik (1922–2020) V 99. letu starosti se je sredi aprila tiho poslovil Jože Hra- stnik, po domače Kusov Pepi iz Strmce. Starejši Laščani se ga bodo vedno spominjali kot dobrosrčnega in veselega muzikan- ta, ki je rad raztegnil meh harmonike in preigral nešteto ohceti. Dve leti je vsako soboto igral tudi v salonu Zdravilišča Laško in tako skrbel za dobro počutje njihovih gostov. Sicer pa je bil Pepi Laščanom poznan kot mesar. V prostem času, zlasti pozimi, je bil nepogrešljiv na številnih kolinah. Ko so opravili vse potrebno, je v roke vzel harmoniko in za likof za- igral in zraven tudi zapel. Vse življenje ga je spremljala pesem zvonov. Tistih, ki še da- nes krasijo cerkvene zvonike, v katere se je nekoč vzpenjal tudi sam. Zato so mu tudi ob slovesu zapeli zvonovi iz Šmihelske in njemu ljube cerkvice sv. Krištofa. Ob pesmi zvonov je odraščal, saj je bil njegov oče dolga leta cerkveni ključar. Cerkev sv. Krištofa, v kateri so tudi najstarej- še orgle na Slovenskem, je leta 1936 dobila tri nove bronaste zvonove, na katerih so se učili pritrkavanja vsi trije Kusovi fan- tje. Pepi je takrat imel komaj štirinajst let. Vedno je pritrkaval sam na vse zvonove v zvoniku s pomočjo posebne naveze. Z enim zvonom si je dajal takt, z drugimi pa ustvarjal melodijo. V osemdesetih letih se je vključil v Pritrkovalski krožek sloven- skih bogoslovcev s sedežem v Ljubljani, v okviru katerega so organizirali številna srečanja pritrkovalcev po vsej Sloveniji. Iz- menjavali so izkušnje, pa tudi melodije in na tak način ohranjali dediščino pritrkovanja, ki počasi izginja, saj se v naših cerkvah vse bolj posodabljajo in zvonjenje elektrificirajo. Čeprav se je običajno pritrkovalo na zvonove le ob večjih cerkvenih prazni- kih, pa so se v Laškem zvonovi oglasili tudi ob vseh večjih pri- reditvah, kot sta Pivo in cvetje ter Martinovo. Kusov Pepi, ki je svoje znanje uspešno prenašal tudi na mlade, je bil na njih ne- pogrešljiv. Zato mu je Etno odbor Jureta Krašovca »Možnar« leta 2013 za njegovo dolgoletno sodelovanje na lokalnih prire- ditvah in uspešno predstavljanje kulturne dediščine laške obči- ne podelil priznanje Zlati možnar. Za 80. rojstni dan so mu sorodniki in prijatelji pripravili prav posebno presenečenje. Podarili so mu tri bronaste zvonove na lesenem stojalu. Ko se ni mogel več podati v cerkvene zvonike, je z njimi pritrkaval na raznih prireditvah. V visoki starosti pa je nanje trjančil kar doma in si z njimi lepšal dneve ter ohranjal spomine. Odlikovala pa ga je še ena ročna spretnost, ki se ji je posvečal predvsem v tretjem življenjskem obdobju. Iz lipovega lesa, ki je ravno prav mehak za oblikovanje, je rezljal in izdeloval golobe ter jih ponosno podarjal znancem in prijateljem. Ob tem je še vedno rad igral tudi na sintisajzer in z njim razveseljeval sopro- go Tiniko in svoje domače. Lansko slovo njegove zveste življenjske sopotnice, s katero sta preživela 66 skupnih let, je Pepija zelo prizadelo in njegovo zdravje je vse bolj pešalo. Bolečine ni zmogla ublažiti niti ljube- zen in skrb njegovih domačih. Od njega so se njegovi najbližji poslovili tako, kot bi si želel sam. S pesmijo zvonov. Mojca Marot Pritrkavanje na prireditvi Pivo in cvetje, 2007 Faksimile originala Spominske knjige kuracije Sv. Miklavž nad Laškim 28 ZGODOVINA LAŠKEGA OSVOBODITEV LAŠKEGA PRED 75 LETI V drugi polovici aprila 1945 je bilo opaziti na železnici in cestah prve znake neregularnega umikanja nemške vojske iz Balkana. Vlaki z begunci, okupatorsko vojsko in raznovrstno opremo so si vse pogosteje sledili proti severu. Laško je nudilo žalostno sliko zbombardiranega, izropanega in opustošenega mesta. Nemško vojaštvo nastanjeno po laških šolah se je umaknilo iz Laškega 7. maja. Z njim je odšlo nekaj nemških civilov in uradnikov. 8. maja je bila preko radia ob- javljena brezpogojna nemška kapitulaci- ja. Ta vest je presenetila preostale Nem- ce in njihove sodelavce. Z veliko naglico so začeli polniti kovčke in iskati vozila za čim hitrejši umik. Odhajali so z vlaki, ka- mioni, avtomobili in motornimi kolesi. Skupaj z njimi so odhajali žandarji, žele- zničarji in preostali vojaki. V mestu je zavladal splošni nered. Ljudje so po mili volji odnašali iz trgovin raznovrstno blago, ki so ga še našli. Bilo ni nobene oblasti. Vse ceste, ulice in steze v mestu in na obeh bregovih Savinje so bile prenatrpa- ne z vojaštvom in begunci. Ustaši in hr- vaški domobranci so vodili s sabo svoje družine, starčke, otroke peš, na vozovih, kamionih in kolesih. Pogled na to obu- pano množico je bil strašen. Mnoge žene so nosile otroke v naročjih. Ljudje so bili ranjeni, poškodovani in ožuljeni. Trpeli so lakoto in žejo, njihovi vojaški povelj- niki pa so jih grobo priganjali proti Ce- lju. Kdor izmed beguncev je na poti ope- šal ali se skušal vrniti, je bil ustreljen od lastne vojske. Ob cestah in na bregovih Savinje so se grmadili vprežni vozovi, razbita ali po- kvarjena motorna vozila, različno orož- je in strelivo. Povsod so ležali poginjeni konji in mrtvi begunci. V zraku se je ši- ril smrad. Ustaši so vdirali v stanovanja in odnašali mirnim, sicer redkim mešča- nom, kar jim je prišlo pod roke in grozili z orožjem. Po umiku nemške vojske in policije so prišli 8. maja v mesto pripadniki Okro- žnega načelstva narodne zaščite Jurkloš- ter-Laško in nekaj članov Okrožnega odbora OF za to območje. Načelnik na- rodne zaščite Branko Defar-Striček je postavil komando mesta Laško, kateri je poveljeval. V njej so bili pripadniki na- rodne zaščite, ki so, kolikor je bilo mož- no, zavarovali pomembne objekte: pošto, železniško postajo, trafo postajo in druge objekte. Seveda je bilo to ob nepregled- ni množici sovražnih vojsk, ki so se vali- le skozi Laško, bolj simbolično kot zares. Naslednji dan, 9. maja, je prišlo v mes- to nekaj borcev drugega bataljona Kam- niško- Zasavskega odreda, ki so tudi ne- uspešno poizkušali obvladati situacijo v mestu. Masa ljudstva in vojske, ki je hi- tela proti Celju, je bila tudi za to enoto prehuda naloga. Po prihodu partizanov Kamniško-Za- savskega odreda v mesto so nekateri me- ščani izobesili slovenske in jugoslovan- ske zastave, na katere pa so umikajoči se ustaši besno streljali. Železniška proga od Radobelj mimo Marija Gradca proti Debru je bila zatrpa- na s kompozicijami vlakov, polnih različ- nega blaga od orožja in streliva do živeža in blaga za vsakodnevno rabo. Po obeh straneh proge so po brežinah ležali razbi- ti vagoni in lokomotive iz prejšnjih letal- skih napadov. Domačini so kljub nevar- nosti iskali po vagonih uporabno blago. V takšnih razmerah se je 10. maja ob 17. uri v gostilni Perdih na ustanovni seji sestal Mestni odbor OF Laško. Na se- stanku, ki ga je vodil Maks Pinter-Marko, so konstituirali mestni odbor, v katerem so posamezne dolžnosti prevzeli: Albert Planer – sekretar odbora, Alojz Krajnc – vojni referent, Franc Klenovšek – propa- ganda in dopisništvo, Milko Jerše – šol- stvo in prosveta, Franc Jenko – socialno skrbstvo in stanovanja, Emil Pleskovič – finance, Stana Horjak – pošta, Anton Srebot in Jože Posinek – gradnja in obno- va, Miroslav Roš – ugotavljanje zločinov, Emil Perdih – prehrana, Drago Pečnik in Jože Viček – ceste in mostovi, Rafael Caj- hen, Valter Lavrenčič, Martin Volavšek in Alojz Peganc – industrija, trgovina in obrt, Martin Poteko – kmetijstvo, Miro- slav Klobučar – zdravstvo, Jernej Rataj – narodna imovina in Julka Šipek, Ersi Pe- ternel ter Anton Horjak kot zastopniki delavskih enot. Pripadniki hrvaške umikajoče vojske so 11. maja zažgali železniške vagone med Radobljami in Laškim. Na vagonih naloženo strelivo je povzročalo strahovi- te detonacije in eksplozije, ki so poško- dovale še marsikatero streho, ki je pres- tala letalske napade. Požar je zajel tudi nekaj bližnjih stanovanjskih hiš. Partizani pete črnogorske brigade so se približali po levem bregu Savinje 12. maja. Ta in naslednji dan so potekali ostri boji med črnogorskimi zasledovalci in umikajočim vojaštvom po hribovitem svetu med Gračnico in Savinjo. Sledi- li so spopadi po ulicah Laškega. Končno so 13. maja Črnogorci uspeli zlomiti od- por umikajočih se poražencev in prese- kati pot kolonam, ki so uspele zapustiti Zidani Most pred postavitvijo blokade na mostu čez Savinjo. Takrat so iz hrastni- ške strani prispeli deli devete črnogorske brigade in na desnem bregu Savinje us- tavili in razorožili kolono. Hrvaški bor- ci zajetja niso sprejeli, zato jih je pri tem dosti padlo in so jih pokopali ob cesti v Laškem. Peta brigada je v Laškem zajeto vojsko razorožila in jim zaplenila vozila in opre- mo, ki so jo vozili in vlačili s sabo. Zajeto maso ljudi so ločili v zbirna taborišča – nemške vojake v ujetniško taborišče pri Jagočah, del hrvaške vojske v prostore tekstilne tovarne, del ustašev pa so zaprli v zapore v laški graščini. Del četnikov in častnikov umikajočih kvizlinških vojsk, pa so postrelili za pokopališčem. 29 ZGODOVINA LAŠKEGA Ta dan, 13. maja, se je na slavnostni seji ob 10. uri v okrašeni lovski sobi go- stilne Henke, sestal Mestni odbor OF La- ško pod vodstvom Alberta Planerja. Na začetku so vsi prisotni zapeli slovensko nacionalno himno »Naprej zastava Sla- ve«. Sledil je pozdravni nagovor Planerja: »Dolžnost mi je, da se spominjam vseh onih, ki so žrtvovali ne le svoje sile naši novi domovini, temveč dali samega sebe, svojo kri in življenja, samo da doseže naš narod svobodo v lastni svobodni Sloveniji, vključeni v naši Jugoslaviji. Padli so v pest onim, ki so prišli k nam, da nam prinesejo »boljšo kulturo« s pre- tepanjem, ter postavijo mnoge pred puške in uničijo cvet našega naroda z ustrelitvi- jo, zastrupljanjem, obešanjem, preseljeva- njem in izseljevanjem. Ti grozni časi so za nami! Slava tem borcem, med katerimi je bilo tudi veliko število iz naše občine. Pro- sim vas, posvetimo tem junakom enomi- nutni molk. Slava tem herojem! Pozdravljam vas, ki ste preživljali gro- zote gozdnega življenja, se skrivali pred tujci – včasih celo pred domačini, ki vas niso, ali niso hoteli razumeti – kovali na- črte za boljšo bodočnost ter bili naša za- slomba in naš up, ki smo često trepetali za vas. Vedno simpatizirali z vami, prepriča- ni, da pride oni trenutek, ko boste zopet med nami, ko bomo zopet uživali svobo- do ter odstranjevali vse gorje, ki so ga nam naložili tujci. Partizani ! Če bi vas ne bilo, bi napočilo za nas isto in še hujše gorje, ki ga gledamo sedaj na naših cestah, le s to razliko, da gredo sedaj bežeči v miru, medtem ko bi gnali nas z bičem z naše zemlje v neznano smer, kjer bi končno poginili v delavskih edinicah, barakah ali zaporih. Hvala vam za vašo vztrajnost ! Vaš napor je dosegel zasluženo plačilo, vaše trpljenje je venča- no z najlepšo nagrado – svobodno Slove- nijo. Živeli naši partizani! Živela naša OF! Pripravljali ste pot onim, ki že prihajajo iz bratske Srbije in Črne gore preko bosan- skih planin ter hrvatskih pokrajin k nam, da nam pod vodstvom našega marša- la Tita utrdijo in učvrstijo to, kar smo po svojih skromnih močeh pripravljali, da se ustvari skupna, demokratska, federativna Jugoslavija. Živel naš Tito! Živela naša jugoslovan- ska vojska! Živela združena Slovenija v fe- derativni Jugoslaviji!« Sledil je eno in polurni osrednji referat sekretarja Okrožnega odbora OF, ob za- ključku slavnoste seje pa so prisotni za- peli še pesem »Hej Slovani«. Naslednji dan, 14. maja, je peta briga- da vojni plen in ujetnike predala delom sedme brigade, sama pa je po ukazu po- veljstva divizije nadaljevala boje z umika- jočimi vojskami. Tu zaplenjeno orožje, konje in vozila je sedma brigada v naslednjih dneh odpe- ljala proti Srbiji in Črni gori, del ujetni- kov je predala enotam KNOJ- a, preos- tali del pa 24. maja enotam 28. slavonske divizije, ki je za njimi prevzela kontrolo terena okrog Laškega in Zidanega Mosta. Ta divizija je del zajetega civilnega hrva- škega prebivalstva oziroma svojcev usta- šev in hrvaških domobrancev poslala do- mov na Hrvaško, kakor tudi del njihovih uniformiranih vojakov. Del pa so jih v sodelovanju s KNOJ-em in OZN-om od- vedli in usmrtili v rovih in jaških hrastni- škega rudnika, manjši del pa tudi v ru- dniku Huda jama. V sektorju delovanja 3. (črnogorske) divizije na smeri Radeče-Zidani Most- -Laško je bilo zajetih okrog 13.000 sov- ražnih vojakov in častnikov. Divizija je imela v teh bojih 81 padlih in 123 ranje- nih borcev. V mesto so začeli prihajati iz taborišč in izgnanstva izseljeni Laščani. Pojavil se je velik problem nastanitve teh ljudi, saj je bilo veliko stanovanjskih hiš ali poruše- nih, ali poškodovanih, vse pa so bile izro- pane. Za te ljudi je bilo treba zagotavljati hrano in prenočišča. Člani Mestnega od- bora OF Laško so imeli prve dni in me- sece največ dela na socialno-skrbniškem področju. Za obnovo streh in oken ni bilo ne opeke in ne stekla. Vse te resne težave pa niso preprečevale, da ljudje ne bi res doživeto slavili zmago nad naciz- mom in osvoboditev domovine. Slavili so umik rdečih zastav s kljukastimi križi, s katerimi je bilo mesto »okrašeno« cela štiri leta. Zaradi omejitev, ki jih je povzročila pandemija koronovirusa, nismo mogli počastiti s spominsko svečanostjo 75-le- tnico zmage nad fašizmom in nacizmom, konca druge svetovne vojne ter osvobo- ditve Laškega. To nadomešča ta zapis v Laškem biltenu. Andrej Mavri 30 ZDRAVSTVO ORGANIZACIJA DELA ZD LAŠKO Epidemija Covid-19 je nenadoma in ko- renito vstopila v naša življenja, spremenila naš vsakdanjik in predvsem ohromila nava- de ljudi. Obdobje, ki je za nami, je bilo za vse nas velika preizkušnja in pokazatelj, kako zelo pomembno je, da stopimo skupaj, poiščemo rešitve, ki so v danem trenutku možne in najboljše. Epidemiološka situacija glede novega koronavirusa se v Slo- veniji umirja, sproščanje ukrepov je pričakovano in seveda zelo pozitivno, pa vendarle prehod, ki je pred nami vseeno vzbuja določene dvome in strahove, kaj nas čaka v prihodnosti. Po- membno je, da se vsi skupaj zavedamo, da je preprečevanje okužb še vedno najbolj dragocen korak, ki pa ga lahko naredi vsak posameznik. Zato seveda organizacijo dela v ZD Laško prilagajamo da- nim razmeram in poskušamo zagotoviti najvišjo možno varnost vseh pacientov. Obveščamo, da je vstop v ZD Laško nadzorovan od 6. ure dalje vse do preklica, kjer vam bo na vhodu v ZD triažna medi- cinska sestra, ki bo preverila vaše zdravstveno stanje, izmerila telesno temperaturo in izpolnila obrazec z vprašanji glede zna- kov okužbe s COVID-19. Ob uri, ko boste naročeni, vas bomo napotili v čakalnico. Če boste imeli znake, ki bi lahko kazali na možnost okužbe z novim virusom COVID-19, se preko telefona posvetujte s svojim izbranim osebnim zdravnikom, ki bo preso- dil o odvzemu brisa. Sprejemamo samo naročene paciente, za nujna stanja delu- je ambulanta NMP! AMBULANTE DRUŽINSKE MEDICINE (DM) IN AMBULANTA DM V RIMSKIH TOPLICAH Ambulante delujejo po objavljenem razporedu dela. ( ZD La- ško) OTROŠKI IN ŠOLSKI DISPANZER Izvajajo se preventivni pregledi in obvezna cepljenja (posve- tovalnica, sistematika). Za vse ostale bo otroška ambulanta de- lovala zgolj za administrativne potrebe. V kolikor bo potreben pregled bolnih otrok do 18. leta z zna- ki okužbe zgornjih dihal, bodo le-ti preko pediatrinje ali dežu- rnega zdravnika napoteni v COVID pediatrično ambulanto ur- gentnega centra Celje. Vsi ostali otroci, brez znakov akutnega respiratornega infekta, ki bodo potrebovali pregled zdravnika, bodo usmerjeni v ambulanto nujne medicinske pomoči, po raz- poredu, ob predhodnem naročilu za termin pregleda. PATRONAŽNA SLUŽBA Patronažni obiski se izvajajo po ustaljenem urniku. FIZIOTERAPIJA Pacienti, ki ste že naročeni, boste o datumu in uri pregleda ob- veščeni telefonsko. Vsi novo naročeni pacienti pustite napotnico za FTH v nabiralniku za naročanje na lokaciji Fizioterapija. ANTIKOAGULANTNA AMBULANTA Delo v antikoagulantni ambulanti bo potekalo po sledečem urniku: odvzem krvi bo v kontejnerju pred ZD vsak TOREK in PETEK med 9. in 10. uro. Izvid lahko prevzamete pri triažni medicinski sestri na vhodu v zdravstveni dom. ZOBOZDRAVSTVO Zobozdravstvene ambulante delujejo po urniku. Prav tako boste dan pred predvidenim terminom preko telefona skupaj z medicinsko sestro izpolnili anketni vprašalnik o morebitnih znakih okužbe. LABORATORIJ S 1. 6. 2020 se začnejo laboratorijske storitve izvajati po usta- ljenem urniku, prav tako samoplačniške laboratorijske storitve. OSTALE PREVENTIVNE DEJAVNOSTI Referenčne ambulante, zdravstveno-vzgojni center z zdra- vstveno-vzgojnimi delavnicami, zdravstvena vzgoja v vrtcih in šolah, materinska šola in samoplačniško cepljenje se prav tako izvajajo postopoma – glede na usmeritve Ministrstva za zdravje. Kratka navodila: – V ZD Laško vstopate preko triaže na vhodu – medicinska se- stra preveri vaše zdravstveno stanje. – Ob vhodu in izhodu iz ZD obvezno razkuževanje rok. – V prostorih je obvezna uporaba zaščitne maske. – Upoštevanje medsebojne razdalje, ki mora biti najmanj 1,5 metra. LETNI DOPUSTI ZDRAVNIKOV Zaradi letnega dopusta bodo osebni zdravniki v Zdravstve- nem domu Laško med junijem in septembrom izmenično od- sotni, zato naprošamo vse paciente, da pravočasno poskrbite za pridobitev receptov za stalna zdravila in tehničnih pripomočk- ov ter za morebitne ostale zadeve. Prosimo upoštevajte, da bodo v času odsotnosti zdravnikov ambulante tudi zaprte. Hvala za razumevanje. Ajdič Klemen: 29. 6. - 10. 7. in 17. 8. - 21. 8. Hudomalj Virant Romana: 15. 6. - 3. 7. in 24. 8. - 31. 8. Ivačič Peter: 22. 6. - 26. 6. in 13. 7. - 31. 7. Knez Nataša: 13. 7. - 17. 7. in 3. 8. - 14. 8. Markovič Grahek Jelka: 15. 6. - 26. 6. in 27. 7. - 7. 8. Ratej Marko: 17. 6. - 10. 7. Stropnik Bilka: 3. 8. - 21. 8. Zlatečan Melita: 20. 7. - 31. 7. ZD Laško V maju je Nacionalni inštitut za javno zdravje pristopil k izvajanju šeste nacionalne raziskave o vedenjskem slogu. Predhodnih pet raziskav je bilo opravljenih v letih 2001, 2004, 2008, 2012 in 2016. V raziskavo Z zdravjem pove- zan vedenjski slog 2020 bo vključenih 17.500 naključno iz- branih prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 74 let. Kot so ŠESTA NACIONALNA RAZISKAVA O VEDENJSKEM SLOGU V Sloveniji je vprašalnike o zdravju prejelo 17 .500 odraslih 31 ZDRAVSTVO sporočili iz Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so v celjski regiji k sodelovanju v nacionalni raziskavi povabili 2.586 prebivalcev. V teh dneh bodo vpra- šalnik z opomnikom ponovno prejeli po pošti. Anketirance pozivajo naj odgovorijo na vprašanja o svojem zdravju in življenjskem slogu. Cilj raziskave je raziskati in ovrednotiti življenjske navade in vedenjske dejavnike tveganja, ki so povezani z zdravjem, zlasti s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, kronične bolezni dihal in prebavil ipd. Pridobljeni podatki v tokratni raziskavi bodo pokazali tudi to, kako je epidemija virusa SARS-CoV-2 vpli- vala na življenjski slog prebivalcev. »Raziskava bo sicer ponovno omogočila vpogled v razširje- nost, intenzivnost in medsebojno povezanost različnih dejav- nikov, ki lahko okrepijo ali ogrozijo naše zdravje. Anketiranci bodo odgovarjali na vprašanja o svojem zdravju in počutju, o svojih kadilskih, pivskih, prehranjevalnih in gibalnih nava- dah, o zagotavljanju varnosti v cestnem prometu in navadah glede koriščenja nekaterih zdravstvenih storitev. Uspeh raz- iskave in kakovost zbranih podatkov bosta odvisna od prip- ravljenosti za sodelovanje vseh, ki so prejeli vprašalnik. Vse prejemnike vprašalnika vabimo, da ga izpolnijo in vrnejo po pošti. Na vprašalnik lahko odgovorijo tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. S pomočjo raziskave bomo dobili vpogled v aktualno zdravstveno stanje in navade prebivalcev, povezane z zdravjem, ter primerjavo s podatki iz preteklih raziskav. Rezultati raziskave nam bodo v pomoč pri oceni potrebe po dopolnitvi ali spremembi obstoječih preven- tivni programov ali kreiranju novih programov tako na držav- ni kot regijskih ravneh. V Sloveniji je bilo v zadnjem desetletju razvitih veliko preventivnih programov, pri pripravi katerih smo se oprli na rezultate omenjenih raziskav. Novo obdobje, nove razmere, vključno z epidemijo Covid-19, bodo morda zahtevale dodatne spremembe in prilagoditve programov, ki bodo prebivalcem še bolj pisani na kožo. Sodelovanje naključ- no izbranih anketirancev v raziskavi je zato neprecenljivo. Do sedaj je izpolnjene vprašalnike po pošti ali preko spleta vrnilo že skoraj 24 odstotkov ali četrtina povabljenih v raziskavo, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Obenem pa vse, ki vprašal- nikov še niso izpolnili, vljudno prosimo, da to storijo in nam jih pošljejo. Rezultati raziskave so namreč toliko bolj vero- dostojni, kolikor več povabljenih se vključi vanjo. Za kakršna- koli vprašanja v zvezi z vprašalnikom je anketirancem na ob- močni enoti NIJZ v Celju na voljo kontaktna oseba, navedena v povabilu k raziskavi,« je povedala prim. Nuša Konec Juričič, vodja skupine za nenalezljive bolezni v Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V teh dneh bodo naključno izbrani prebivalci v raziska- vi ponovno prejeli vprašalnik (opomnik) po pošti na domač naslov. Prejemniki lahko na vprašalnik odgovorijo tudi prek spleta. Vprašalnik je dostopen na naslovu https://anketa.nijz. si/CINDI. Za dostop do ankete potrebujejo svoje osebno ge- slo, ki je navedeno na prvi strani pisma, ki so ga prejeli po pošti. Z raziskavo bomo na ravni države in posameznih regij pri- dobili nove podatke o tistih vedenjih in navadah, ki lahko naše zdravje varujejo ali ogrožajo. Dragocen bo tudi vpogled v nekatere navade ljudi v času epidemije Covid-19. Na osno- vi zbranih ugotovitev bodo zdravstveni strokovnjaki lažje na- črtovali bodoče programe za izboljšanje zdravja prebivalcev, ki morajo biti prilagojeni tudi značilnostim posameznih re- gij. Kot kažejo podatki iz prejšnjih raziskav, se slovenske regi- je razlikujejo v umrljivosti in zbolevanju za nekaterimi bolez- nimi ter v socialno-ekonomskih kazalnikih. »Po ugotovitvah raziskave iz leta 2016 so med anketiranci iz celjske regije ugo- tavljali povišano število bolezni srca in ožilja (kot so bolečine v prsih pri mirovanju ali med telesno dejavnostjo ali angino pektoris, srčno popuščanje in možganska kap), razjed (ulku- sa) na želodcu ali dvanajstniku in kronične ledvične odpovedi. Anketirancem so tudi največkrat v Sloveniji vsaj enkrat izme- rili zvišano koncentracijo krvnega sladkorja. Odstotek tistih, ki so kot med vzroki za stres in napetost izbrali tudi hrupno okolje, je bil med anketiranimi iz Savinjske regije višji kot v ostalih regijah. Kajenje je nameraval opustiti v naslednjih 30 dneh ali naslednjih 6 mesecih največji delež anketirancev v Sloveniji. V celjski regiji je v letu 2016 v primerjavi z drugimi regijami več moških in žensk poročalo o dnevnem ali skoraj vsakodnevnem opijanju z alkoholom, ko so ženske ob eni pri- ložnosti popile štiri ali več meric, moški pa šest ali več meric alkoholne pijače,« je povedala Lucija Beškovnik iz Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Nacionalni inštitut za javno zdravje »Človeški prvi korak mora biti ta, da se nauči, kako misliti na popolno zdravje; in njegov drugi korak, da se nauči jesti, piti, di- hati in spati na popolnoma zdrav način.« (Wallace Delois Wattles) Da je zdravje naša največja vrlina, se zavemo šele takrat, ko ga nimamo. Le to dejstvo nas je bolj kot kadarkoli »udarilo po glavi« ravno v preteklih mesecih, ko smo se spopadali s krizo imenovano »Covid-19«. A epidemija je, vsaj za zdaj, prekli- cana in lahko smo si oddahnili, vsaj za trenutek. Kako pa je s tistimi, ki so bili v prvih bojnih vrstah, ki so se tako rekoč »čez noč« srečali z reorganizacijo in morali svoje poslanstvo po- polnoma podrediti pomoči sočloveku. Govorimo o zdravstve- nih delavcih, tistih, ki so za nas bili bitko našega zdravja. Spregovorili smo s Polono Tanšek Aškerc, diplomirano me- dicinsko sestro, sicer pa sindikalno zaupnico, predsednico SZSVZ v Zdravstvenem domu Ljubljana. Njeno ime je kot ime meseca maja na Valu 202 predstavljalo imena vseh zdravstve- nih delavcev, borcev za naše zdravje, v Laškem pa jo prepo- Intervju s Polono Tanšek Aškerc V NEMOGOČIH RAZMERAH SO POD MASKAMI ŠE VEDNO SKRIVALE NASMEHE 32 ZDRAVSTVO znamo predvsem po kulturnem udejstvovanju, saj v Rimskih Toplicah vodi kar dva pevska zbora, hkrati pa njena druži- na ohranja spomin na našega največjega pisca balad Antona Aškerca, čigar daljna sorodnica je tudi Polona sama. Epidemija je končana, so razglasili 30. 5., in vsi smo si lah- ko malce oddahnili. Največ ste v tem času, seveda z vso odgo- vornostjo do javnega zdravstva, prispevali zdravstveni delavci. Vrniva se na začetek t. i. »korona krize«. Kako je potekala tista prva reorganizacija sistema, kaj vse je bilo potrebno postoriti? »Na izredno stanje se je večina zavodov začela pripravljati že pred začetkom razglasitve epidemije. Naredili so se načrti za reorganizacijo in kot cilj sta se postavili dve glavni prioriteti: skrb za varno obravnavo pacientov, oskrbovancev, varovancev in skrb za ohranitev zdravih delavcev. Potrebno je bilo zagoto- viti dovolj zaščitnih sredstev in razkužil, tako za roke kot tudi površine, kar je bilo, glede na situacijo v svetu, seveda zelo tež- ko. Že pred razglasitvijo epidemije so postavili v zdravstvene zavode triažne točke, vzpostavili Covid ambulante za tiste, ki so potrebovali zdravniško pomoč, hkrati pa so imeli potrjeno Covid okužbo ali sum nanjo. Vsa komunikacija z zdravstvenim osebjem je potekala po telefonu ali elektronski pošti.« Vi ste delali na vstopni točki v Zdravstvenem domu Ljublja- na v prvih bojnih linijah, kako je potekalo? Kako ste se počuti- li. Kaj pa pacienti? Je vladala panika, ali so bili umirjeni in so sledili pravilom? »Na situacijo smo se ljudje zelo različno odzivali. V začetku smo bili v večini zelo zaskrbljeni, nekateri celo panični. Poseb- no stisko je bilo čutiti pri tistih, pri katerih se je pojavil sum na Covid-19 in so bili napoteni na testiranje. Tudi tisti, ki so mo- rali k zdravniku v zdravstveni dom zaradi drugih zdravstvenih težav, so ob tem čutili nelagodje, saj so se bali, da se v prostorih zdravstvenih ustanov ne bi okužili. Pacienti so se pravil v večini držali, ker pa je bilo sprememb in navodil veliko, je bilo vsemu težko slediti, zato je včasih lahko prišlo do manjših nesoglasij.« Kaj pa tisto začetno pomanjkanje zaščitne opreme? Kako ste se soočali s tem? »V ZD Ljubljana so se vodilni na situacijo pripravljali že pred razglasitvijo epidemije. V najbolj kritičnem času je bilo zaščitnih sredstev na razpolago za en teden naprej. Smo pa v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije prejemali alarmantne klice iz vse Slovenije, da zaščitne opreme ni dovolj. Z donacijo zaščitnih sredstev, ki smo jih prejeli iz Kitajske, smo naše člane oskrbeli in vsaj malo omilili stisko, v kateri so se znašli. Delav- ci so opravljali svoje delo, četudi niso bili upoštevani standardi varnosti in zdravja pri delu. Delodajalce smo sicer seznanjali tudi s tem, da lahko delavci odklonijo delo, če jim zaščitna opre- ma ni na voljo. A roko na srce, kdo od zaposlenih v na primer domu starejših bi imel srce odkloniti delo, ko pa dobro ve, kaj bi to pomenilo za varovance.« Najhuje je bilo v domovih za ostarele. Kako so se zdravstveni delavci spopadali s težavami? »Delali so na robu svojih zmogljivosti, v 12-urnih izmenah, kar je, če prištejemo še varovalno opremo, skoraj nepredsta- vljivo. Vsak dan znova so se borili s preobremenjenostjo in ut- rujenostjo, mnogi so tudi zboleli za Covid-19. Sčasoma so se vzpostavili mehanizmi, na osnovi katerih so zdravstveni delavci iz drugih zavodov prihajali na pomoč v domove starejših, kljub temu je bila situacija v domovih zelo težka.« Vemo, da je v Sloveniji zdravstveni kader zelo »podhranjen«, kar se je zagotovo močno poznalo tudi v času epidemije. Kako se je zdravstvo soočalo s tem v času epidemije? »Problem slovenskega zdravstvenega sistema je, da že dol- go časa temelji na kadrovski podhranjenosti. Zaposleni tako v zdravstvu in sociali delujejo na robu svojih zmogljivosti in so ves čas pod stresom zaradi preobremenjenosti. Pri zaposlenih v zdravstvu in sociali se vse prevečkrat srečujemo z izgorelo- stjo na delovnem mestu. Tudi v času epidemije smo se zanašali na to, da so zaposleni v obeh dejavnostih že navajeni, da delajo preko svojih zmogljivosti. Po mojem mnenju smo imeli srečo, da se je v Sloveniji epidemija hitro zajezila in da smo stanje ob- vladovali. Tam, kjer je kadrovska podhranjenost najbolj pereča, je bila situacija najtežje obvladljiva.« Kako bi po vašem mnenju lahko izboljšali težave s kadrom? »S sprejetjem kadrovskih standardov in normativov, kar je zaveza vlade iz stavkovnega sporazuma iz leta 2018.« Veliko se govori o osebnih stiskah, ki jih ljudje, predvsem pa pacienti doživljajo v času socialnih distanc. Kaj pa zdravstveni delavci, ki ste v tem času neumorno delali? »Za zdravstvene delavce je bilo po mojem mnenju najtežje v primeru, da so se, zato da so lahko opravljali svoje delo, ločili od svojcev za več tednov, da niso imeli zadostnih količin zaščitnih sredstev, da so bili preobremenjeni in preutrujeni. Težko je de- lati, če veš, da na svojem delovnem mestu izpostavljaš svoje zdravje in zdravje svojih najdražjih. Dodatno razočaranje je sle- dilo, ker zaposleni niso bili plačani v skladu s kolektivnimi po- godbami za dejavnost, predpisi in zakonom.« 33 ZDRAVSTVO Epidemija je preklicana. Kaj pa je tisto pozitivnega kar lah- ko poleg novih izkušenj v zdravstvu še »potegnemo« iz te krizne situacije? »Verjamem, da je ta čas, ko smo bili primorani živeti dru- gače, pustil za sabo tudi veliko novih spoznanj. Zame je to bilo obdobje, ko nisem imela toliko obveznosti kot sicer - eno lepših v življenju. Tudi izkušnja v službi, če izvzamem masko in vizir, na vsto- pni točki mi je bila pravzaprav zelo všeč. Zaradi obremenjenosti se zaposleni v običajnih razmerah med seboj v istem zavodu sploh ne poznamo. V času epidemije pa smo bili na vstopno točko razporejeni zdravstveni delavci iz različnih služb. Spozna- la sem veliko zanimivih, srčnih, zabavnih ljudi, stkale so se po- sebne vezi, drug od drugega smo se veliko naučili. Delo je zah- tevalo veliko mero iznajdljivosti, potrpežljivosti, odločnosti in dobre ideje so nam pomagale do dobrih rešitev. Vsaka situacija, ki sem jo uspela rešiti v prid pacienta, me je navdajala z zado- voljstvom.« Kaj pa enakovrednost zdravstvenih delavcev? Kot članica Republiškega odbora Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije verjetno poznate situacijo tudi širom Slovenije? »V obdobju epidemije se je neenakost med zdravstvenimi de- lavci kazala v različnih nivojih. Najbolj sta v oči bodli preskrblje- nost z zaščitnimi sredstvi in izplačevanje dodatkov. Prakse gle- de plačil in izplačil v Sloveniji so bile zelo različne. Marsikje dodatki za delo in nekatera nadomestila niso bila izplačana v skladu s predpisi.« Veliko se govori o drugem valu epidemije. Kaj o tem menite vi in kaj lahko storimo, da zakrpamo tiste šibke točke sistema, ki so se v času epidemije še posebej pokazale? »Vsekakor smo se v času epidemije veliko naučili. V našem zavodu smo vsakodnevno dajali predloge za izboljšave in jih ve- čina tudi realizirali. Ob koncu epidemije smo zagotovo bogatej- ši za marsikatero izkušnjo, ki jo bomo ob morebitnem nasled- njem valu znali uporabiti.« Postali ste tudi ime meseca na V AL-u 202. Kaj vam to pome- ni in zakaj so vas po vašem mnenju tudi izbrali? »Seveda me naziv navdaja s ponosom. Stroka, sindikalisti, za- posleni in uporabniki obeh dejavnosti so se na intervju odzvali zelo pozitivno, predvsem zaradi vsebin, ki sem jih predstavila in so zelo pomembne za slovensko družbo, za kakovost javne- ga zdravstvenega sistema in za zaposlene, ki delajo v dejavnosti zdravstva in sociale. Sindikat zdravstva in socialnega varstva in tudi ostali sindikati Konfederacije sindikatov javnega sektorja se zelo zavzemajo za ohranitev javnega zdravstvenega sistema, ki mora temeljiti na vrednotah in usmeritvah kot so solidarnost, kakovost in predvsem univerzalna dostopnost do zdravstvene- ga varstva za vse državljane. S takim zavzemanjem prestopamo meje sindikalnih gibanj, ki so usmerjene zgolj v delavske pravi- ce, saj smo osredotočeni na boljši jutri za vse državljane. Sicer pa je bilo ime meseca Polona Tanšek Aškerc simbolno ime za vse delavce zdravstva in sociale, ki so v času epidemije skrbeli za paciente, oskrbovance, varovance in ostale uporabnike nuj- nih storitev. Hvaležna sem V alu 202, da je opazil požrtvovalnost in naš doprinos.« Za konec sva s Polono Tanšek Aškerc spregovorili še o nje- nem kulturnem delovanju v Laškem. V Laškem vas poznamo kot zborovodkinjo dveh pevskih zborov v Rimskih Toplicah, hkrati pa tudi vašo kmetijo in do- mačijo našega največjega pisca balad Antona Aškerca. Kako usklajujete zahtevno poklicno pot z obstranskimi dejavnostmi in kako vam kulturno udejstvovanje pripomore v težkih časih? »V prvi vrsti se moram zahvaliti možu Primožu, staršema in bratu, ki mi stojijo ob strani in odnesejo levji delež zaslug za to, da se lahko angažiram na različnih področjih, ki me bogatijo in obenem dajejo občutek, da z malimi koraki spreminjam svet na bolje. Kulturno udejstvovanje pa je zame nekaj, kar doda vred- nost in kvaliteto mojemu življenju, nekaj, kar povezuje, nekaj, kar povzdiguje, osrečuje, dopolnjuje. In najsrečnejša sem, ko se gremo kulturo v družbi, ko s kulturo ne tekmujemo, ampak ču- timo, ko s kulturo ne podiramo, ampak gradimo, ko razumemo, da je pri kulturi pomembno predvsem to, kaj izraža in kaj ob tem kulturnik in poslušalec začuti.« Modra je čas, da se zavemo, da je pred nami neka »nova real- nost«, v kateri pa v ospredje prihajajo novi junaki, ki so vredni vseh časti. Ena izmed njih je tudi Polona Tanšek Aškerc, katere ime simbolično predstavlja vse, ki so se v času epidemije bo- rili za naše zdravje in ki se ji, za že tako težko »ukraden« čas iskreno zahvaljujemo. Včasih je največja zahvala namreč misel- nost, spremenjena drugačnost in predvsem odnos do tistih, ki so nam v teh časih nesebično priskočili na pomoč. Špela Juhart 34 SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST V času epidemije prizadevanja Rdečega križa niso ostala neopažena Ob razglasitvi epidemije smo se odločili, da bomo po naših najboljših močeh pomagali našim občanom, tako pri oskrbi, kakor pri vseh ostalih odprtih vprašanjih, s katerimi se bodo soočali in znašli v stiski zaradi različnih razlogov ter jim poskušali poma- gati, ne ozirajoč se na njihovo člansko pripadnost. Prevzeli smo hvalevredno, pomembno in odgovorno delo, za katerega tudi sami nismo vedeli, ali ga bomo zaradi morebitne razsežnosti zmogli in kako bomo ob tem tudi sami uspeli osta- ti v dobri kondiciji. Na srečo se je, razen nekaj stresnih situacij, vse skupaj lepo izšlo, brez stanja neobvladljivosti, nemoči. Ob tem je pomembno poudariti, da smo se odzvali na vsak klic, na sleherno potrebo, ki smo jo zaznali, in če je le bilo mo- goče, smo poskušali zadevo urediti najprej zaposleni na Rde- čem križu, kdaj tudi s pomočjo naših prostovoljcev Rdečega križa na terenu, ob zahtevnejših situacijah pa smo se za mnenje obrnili po pomoč na štab CZ Občine Laško in župana, kjer so imeli vedno posluh za nas. Sodelovali smo tudi z enoto Centra za socialno delo Celje v Laškem in drugimi službami, če je bilo potrebno. Pomembno delo oskrbe so v tem času opravile manjše trgovi- ne kot so Alteja v Laškem, Trgovina Dragice Hrastnik iz Tevč in t. i. »Potujoča trgovina« Martina Zupanca, katerim se v našem imenu iskreno zahvaljujemo za veliko delo, ki so ga opravili z dostavo različnih prehranskih artiklov in drugih pripomočkov na dom. Potujoča trgovina je bila v naših krajih v času epidemije še posebej hvalevredna. (fotografija je simbolna) O našem delu smo morali dnevno poročati preko regijske ko- ordinacije na RKS OZ Šentjur za štab za CZ Zahodno štajerske regije in preko spletne aplikacije še posebej vnašati podatke v bazo RK Slovenije. Verjemite, da je ob vsem delu, ki smo ga imeli bila to za nas ena najbolj nadležnih obveznosti. Dnevna poročila in shema zajemanja podatkov v njih se je od prvega poročanja naprej, nekajkrat spremenila, zato končni po- datki niso povsem relevantni. V začetni fazi nismo beležili vseh oseb, ki so prejele kakršnokoli obliko pomoči RK, ampak samo tiste, ki smo jim pomaga- li s hrano. Prav tako pri razdeljevanju hrane nis- mo šteli vseh članov go- spodinjstva, ki jim je bila dodeljena pomoč. Vse- skozi smo skrbeli za sti- ke s številnimi občani, prostovoljci, razdeljeva- li smo hrano na terenu, dostavljali zdravila, deli- li maske … Med vsem se nam je zgodil še velik po- žar na stanovanjski hiši v Vrhovem pri Radečah. Vseeno pa je že iz na- vedenih podatkov razvi- dno, da smo pri izvajanju aktivnosti v času epidemije aktivno sodelovali vsi trije zaposleni na RKS OZ Laško-Radeče, dva polni in eden polovični delovni čas in samo za epidemijo opravili najmanj 326 ur dela. Za nas se je spremenila le vsebina dela, medtem ko dela ni zmanjkalo. Pri delu je sodelovalo tudi 154 prostovoljcev RK, ki so opra- vili 242 ur dela. V pomoč je bilo zajetih 281 gospodinjstev, 658 oseb je bilo deležnih pomoči Rdečega križa v različnih oblikah (razgovori, hrana, obiski, zdravila, prevozi, maske …), od tega 153 moških med 28. in 65. letom starosti, 83 moških nad 65. le- tom starosti, 207 žensk od 18. do 65. leta starosti, 159 žensk nad 65. letom starosti in 56 otrok do 15 leta starosti. Iz dodatno prejetih podatkov na obrazcu, ki so nam jih do roka posredovali iz Krajevnih organizacij Rdečega križa Jagnje- nica, Rimske Toplice, Sedraž, Svibno in Vrh nad Laškim je bilo v času epidemije v aktivnosti RK vključenih še 20 njihovih pro- stovoljcev, ki so različne oblike pomoči dodatno nudili še vsaj 83 občanom, ki niso zajeti v prej omenjenih podatkih. Na vprašanje, s kakšnimi težavami so se prostovoljci soočali pri njihovem delu, so nam v obrazec v večini primerov zapisali: – da so pri ljudeh čutili velik strah in negotovost, ponekod tudi pri njih samih; – občutek osamljenosti je bil še bolj prisoten in izrazit; ljudje si preprosto niso upali nikamor; – pri neposrednih stikih, zlasti s starejšo populacijo so prosto- voljci v maskah in rokavicah pri ljudeh opazili nelagodje in težje razumevanje nujnih, preventivnih zaščitnih ukrepov; – še bolj, kakor običajno so vsi, ki so bili deležni stikov preko telefona, osebnih obiskov in pomoči, bili za izkazano pozor- nost izjemno hvaležni in jim je naša pozornost še toliko več pomenila. Donacije in pozornosti Naše delo pa ni ostalo neopaženo. Poleg donacij, ki sta jih za izvajanje našega dela v obliki zaščitnih sredstev namenila štab CZ Občine Laško in RK Slovenije, so nam pozornost namenili tudi v Mercatorju »Minute za junake«, ki je za 20 aktivnih pro- stovoljcev namenil malico, v okviru akcije „Chefs Care“ nam je kuharski mojster Miran Ojsteršek iz Gostilne Oštirka priskrbel tri tople obroke za zaposlene. V okviru iste akcije so nam skupaj s šefom Jožetom Sadarjem iz novega Hotela Špica Laško dosta- vili tri pice. Za naše občane v stiski smo iz skupne donacije prehranskih artiklov Mercatorja dobili nekaj živil, s katerimi smo še s po- močjo finančne donacije stranke SD – Socialni demokrati La- ško nabavili dodatna osnovna živila iz z njimi sestavili 30 izje- OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO Požar je 8 članski družini Bogner povzročil ve- liko škode. 35 SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST mno bogatih, t. i. »korona paketov« in jih razdelili med upravičence. Z našimi aktivnostmi smo bili v dnev- nem stiku s poveljnikom štaba CZ Obči- ne Laško Matjažem Piklom, pogosto tudi z županom Občine Laško Francem Zdol- škom, ki ga je zanimala naša obvladlji- vost stanja in siceršnje dogajanje. To nam je veliko pomenilo. Ob tem so nam nekaj pozornosti namenili tudi mediji. Vsem se za izkazane pozornosti in do- nacije iskreno zahvaljujemo tudi v imenu prejemnikov. Epidemija je (za enkrat) za nami Epidemija je preklicana in ohromljeno življenje se postopoma vrača v stare tir- nic, a vseeno ostaja vrsta kar precej stro- gih, zahtevnih, na trenutke neživljenjskih ukrepov, ki se jih moramo držati zlasti vsi izvajalci različnih dejavnosti. Mednje sodijo tudi naše, saj prihaja- mo v stik tako z materiali, ki nam jih pri- našate, izdajanjem le teh, prav tako pa s strankami, slušatelji, uporabniki različ- nih storitev ipd. Samo za delo v skladišču z oblačili so nam iz NIJZ in Koordinacij- ske skupine RK Slovenije pripravili dve strani navodil, priporočil, ki so hkrati naša obveza. Specifično področje je tudi izvajanje tečajev in usposabljanj prve po- moči, kjer nekaterih vsebin niti ne more- mo v celoti izvajati, npr. prikaz umetnega dihanja. Še vedno veljajo ukrepi razkuže- vanja, uporaba mask v zaprtih prostorih, upoštevanje razdalje v skupini, razkuže- vanje prostorov, pripomočkov …, anke- tiranje slušateljev o njihovem zdravstve- nem stanju ipd., zato ob vsem tem še zdaleč ne moremo dejati, da je kot je bilo. Od vsega, kar se nam je dogajalo, se nam zdi pomembno, da bomo odslej morda bolj pozorni na higieno rok in da ne bomo bolni hodili naokrog. Če bomo vsi skupaj delali na tem, bomo že veliko dobrega naredili zase in ostale. Postopna oživitev nekaterih rednih dejavnosti Rdečega križa Z rahljanjem preventivnih ukrepov se tudi KO Rdečega križa postopoma prip- ravljajo na izvajanje vseh ali večino tistih dejavnosti, ki so v njihovem programu dela zapisane. Veliko ljudi nas je že pok- licalo, če bomo pobirali članarino. V nas- lednjih dneh bomo KO RK posredovali še nekaj priporočil ob izvajanju njihovih aktivnosti, oni sami pa bodo znotraj Od- borov preučili, katerih dejavnosti se bodo lotili najprej. Ena od njih bo zagotovo le- tošnje že tretje razdeljevanje hrane, tok- rat iz Evropskega sklada za pomoč naj- bolj ranljivim. Želimo si, da bi kar največ naših aktivnosti poskušali nadoknaditi v naslednjih mesecih. Tekmovanje osnov- nošolskih ekip prve pomoči in delo krož- kov RK na OŠ pa je žal v okrnjeni podobi bolj ali manj za to šolsko leto zaključeno. Krvodajalska akcija v Šentrupertu Čez slab mesec bo že četrta krvoda- jalska akcija v letošnjem letu, in sicer v Šentrupertu. Prvi dve smo, pred epide- mijo, še uspešno izpeljali v Radečah in Rimskih Toplicah, tretja, ki bi morala biti konec marca v Pivovarni Laško pa se je bolj ali manj izjalovila. Krvodajalce smo po dogovoru z vodstvom Transfuzijskega centra Celje takrat povabili na darovanje krvi kar k njim, morali so se najaviti in dogovoriti za točno uro odvzema na dan akcije. Na povabilo pa se je odzvalo le de- vet vabljenih. Opažamo, da ste nekateri v tem času poskušali sami nadoknaditi iz- pad z obiskom na oddelku in darovanjem krvi, za kar se vam iskreno zahvaljujemo, ugotovili pa smo tudi, da ste bili nekateri vabljeni mimo naše vednosti z SMS va- bili, kar se nam od tistih, ki to počnejo ne zdi najbolj korektno. Vsaj seznanili ali vprašali bi nas lahko v zvezi s tem. Kakor že omenjeno, bo naslednja krvodajalska akcija v četrtek, 9. julija, na Osnovni šoli Šentrupert, od 7. do 10. ure. Trenutno je navodilo še takšno, da bodo morali zaradi preprečevanja mo- žnih prenosov bolezni prihod potrditi in se dogovoriti o uri prihoda s Centrom za transfuzijsko medicino Celje, od ko- der so nam tudi sporočili, da naj ljudje brez predhodnega dogovora ne hodijo na krvodajalsko akcijo in darovanje krvi. Vsi, ki vas bomo tudi pisno povabili na omenjeno akcijo v Šentrupert, boste o vsem tem, če bo še vedno aktualno, tudi obveščeni. Vsem krvodajalcem se za ra- zumevanje iskreno zahvaljujemo. Tečaji in izpiti iz prve pomoči za bodoče voznike V času epidemije je med drugim iz- padlo tudi izvajanje tečajev in izpitov iz Miran Ojsteršek iz Gostilne Oštirka Celje nas je prese- netil s toplo malico. Z donacijo stranke SD smo skupaj z donacijo Merca- torja sestavili 30 bogatih »korona paketov« za naše občane. Jože Sadar iz Hotela Špica je med zaposlene na RK razdelil tri pice. Z minutami za junake so iz Mercatorja z »malico pa- keti« polepšali delo najbolj marljivih prostovoljcev. 36 SOCIALA IN HUMANITARNA DEJAVNOST prve pomoči za bodoče voznike. S kon- cem epidemije, 1. junijem, smo ponovno začeli s tečaji in izpiti za bodoče voznike motornih vozil. Zato vse, ki imate namen opravljati vozniški izpit in zanj med dru- gim potrebujete prvo pomoč vabimo, da se prijavite na tečaj in izpit. Tečaj razpi- šemo vsakič, ko se prijavi minimalno 8 kandidatov. Prijavite se lahko osebno na našem sedežu v času uradnih ur, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure, po telefonu na številki: 734 34 60 ali 041 736 166, lahko pa tudi na e-naslov: rde- ci.kriz.lasko@siol.net. Vsem članicam in članom Rdečega križa ter vsem, ki ste so- delovali na tekmovanjih ekip prve pomo- či v osnovnih šolah laške občine prizna- mo dvajset odstotni popust. Po prijavi ste o datumu in uri izpita obveščeni pisno, za kvalitetno izvedbo tečajev in izpitov pa se bodo potrudili naši licencirani predava- telji prve pomoči. Vlado Marot STOPI KORAK NAPREJ IN SE VKLJUČI V PROGRAM SOCIALNE AKTIVACIJE Socialna aktivacija je pilotni projekt Ministrstva za delo, dru- žino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je v letu 2017 nastal kot odziv na posledice gospodarske krize, s katero se je dvigni- lo število dolgotrajno brezposelnih oseb. Kljub izboljšanju go- spodarske slike, se danes še vedno srečujemo z ranljivimi sku- pinami in posamezniki, ki so težje zaposljivi, izgubljajo svoja delovna znanja in kompetence ter imajo številne socialne in zdravstvene težave. Ti posamezniki pa se med drugim soočajo s socialno revščino in izključenostjo. Projekt Socialna aktivacija, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada, vzpostavlja model 16 regijskih mobilnih enot po celot- ni Sloveniji v okviru katerih deluje 48 koordinatorjev socialne aktivacije, ki zagotavljajo podporo pri obravnavi posameznika vključenega v sistem socialne aktivacije. Dodatno se na podlagi javnih razpisov financirajo tudi projekti socialne aktivacije, kjer izbrani izvajalci z vsebino nudijo podporo in opolnomočenje ciljne skupine za približevanju trgu dela. Ciljna skupina projekta socialne aktivacije so dolgotrajni pre- jemniki denarne socialne pomoči, ki so zaradi različnih razlo- gov začasno nezaposljive osebe, druge neaktivne osebe, ki ne prejemajo denarne socialne pomoči ter ženske iz drugih kultur- nih okolij in romske ženske. Projekt pomembno prispeva k izboljšanju socialne proble- matike v vaši regiji, saj se skozi njega aktivno rešuje socialne problematike posameznikov, veliko pozornosti pa se namenja tudi informiranju, motivaciji in podpori za opolnomočenje ter dvig različnih funkcionalnih in delovnih kompetenc, socialne mreže, stikov in pridobivanje novih spretnosti in znanj. Cilj je doseči reaktivacijo in integracijo posameznikov v družbene sis- teme ter jih ponovno vključiti na trg dela. Kot kažejo mnogi dosedanji primeri dobre prakse je to mogoče doseči s celovitim pristopom, ki ga je potrebno umestiti v kontekst delovanja že obstoječih socialnih služb. Osebe vključene v programe izvajal- cev pridobijo konkretne praktične izkušnje za trg dela, ki jih lahko osvojijo tekom usposabljanja pri delodajalcih v samem delovnem procesu pod vodstvom mentorja. Na ta način poten- cialni delodajalci spoznajo, da imajo brezposelne osebe na Za- vodu za zaposlovanje ogromno znanj, a morda le premalo iz- kušenj ali možnosti, da te pokažejo. Delodajalec z vključitvijo v projekt socialne aktivacije pridobi možnost, da svoj potencialni bodoči kader nauči potrebnih znanj in si s tem zagotovi delavca, ki ga potrebuje. Vključevanje v projekte Socialne aktivacije poteka preko eno- tne vstopne točke na Centru za socialno delo ter Urada za delo. Obe organizaciji sodelujeta s koordinatorji socialne aktivacije. Pilotni projekt Socialne aktivacije, ki traja do leta 2022, se bo po zaključku sofinanciranja umestil v sistem socialno varstve- nih storitev in programov v reorganizirano mrežo centrov za socialno delo. Koordinatorke socialne aktivacije, Regijska mobilna enota, Celje Vesna Padjan, 030 715 718, vesna.padjan@gov.si Breda Stegu, 030 715 717, breda.stegu@gov.si Maja Hotko, 030 715 716,maja.hotko@gov.si Poučevanje prve pomoči je vedno zanimivo in koristno za vse generacije. 37 HIŠA GENERACIJ DOBRA DELA NE POTREBUJEJO REKLAME Slovenska filantropija je med 25. in 31. majem 2020 tradicionalno organizirala že 21. Nacionalni teden prostovoljstva, katerega namen je prazno- vanje prostovoljstva ter prostovoljskih organizacij in zahvala prostovoljcem za njihovo udejstvovanje. Letos se je glas o dobrih delih prostovoljcev širil v obliki prostovoljskega časopisa, Hiša generacij Laško in Medgeneracijsko društvo za kakovostno sta- rost Laško, pa ga je širil preko socialnega omrežja Facebook. K besedi smo povabili nekaj naših prostovoljcev, ki so bili priprav- ljeni na kratko ubesediti njihovo prostovoljsko poslanstvo - ne- kateri čisto sveži, nekateri z dolgo dobo razdajanja samega sebe in prejemanje neobdavčenih sredstev na svoj duševni, social- no-emocionalni račun. HVALA VSEM IN VABILO TISTIM, KI ŠE NISTE PA BI ŽELELI POSTATI PROSTOVOLJCI, da se oglasite v Hišo generacij Laško, Savinjsko nabrežje 6. V em, da skupaj zmoremo več, kot vsak sam zase. V em, da čas, ki ga namenimo za dobro drugih, ni nikoli vstran vržen čas in vem, da smo srčni ljudje rojeni za srčna dejanja. Petra Kolšek, prostovoljka in koordinatorka aktivnosti v Hiši generacij Laško ter v Medgeneracijskem društvu za kakovostno starost Laško »Kljub bolečim življenjskim preizkuš- njam, je v meni ostala srčnost, nesebič- nost in nenehna skrb in pripravljenost po- magati drugim. V Hiši generacij Laško pa sem lahko tudi babica malčkom iz Vrtca Laško, ki z odprtimi rokami sprejemajo mojo ljubezen, jaz pa jo v izobilju preje- mam od njih, ko pojemo, plešemo, bere- mo pravljice, ustvarjamo in se družimo.« Marija Zemljič, družabništvo s sta- rejšo osebo v njenem domačem okolju, ki ga izvaja pod okriljem Medgeneracijske- ga društva za kakovostno starost Laško, mentorica ustvarjalnih delavnic in babi- ca v Hiši generacij Laško ter prostovoljka v Župnijski karitas Laško ter prejemnica priznanja Naj prostovoljec občine Laško v letu 2018, v starostni skupini nad 60 let. »Vsako delo je po svoje zanimivo, tako tudi prostovoljenje v Hiši generacij Laško; veliko novega se naučim, svoje znanje pa pokažem tudi naprej, da se drugi naučijo. Dajem veliko, a še več prejmem. Res rada obiskujem Hišo generacij Laško in veliko mi pomeni druženje, klepet ter petje.« Marija Kamenšek, mentorica ustvar- jalnih delavnic, klekljarske skupine Kitice in babica v Hiši generacij Laško. »V veselje mi je opravljati prosto- voljstvo pod okriljem Hiše generacij La- ško. Vsakokrat je nov korak iz cone udobja, pa se ga kljub temu veselim. Pro- stovoljstvo je dejavnost, ki daje tebi in drugim tisto nekaj več. Čas, nasmeh, po- moč, lepši dan. S prostovoljstvom tujci postanejo tvoji prijatelji.« Iva Tušek, prostovoljka Hiše genera- cij Laško; pomoč pri ustvarjalnih delav- nicah, druženju v času šolskih počitnic, pomoč v administraciji in pisanju časopi- snih člankov. »V spominu mi je ostalo družabništvo s takrat 87-letno sosedo, ki se je odselila iz naše soseske in sem zbirala pogum, da jo obiščem. Prvi stik je bil tako domač in pristen, kot da ne bi bilo ne razdalje ne pretečenega časa. Držali sva se za roke in ona je požirala moje izgovorjene besede. Ne bom pozabila njenih besed: »O, da bi še živela nekaj časa, da bi me ti obiskova- la. Toliko bi še rada doživela skozi tvoja pripovedovanja.« Helena Terzič, družabništvo s starej- šo osebo v njenem domačem okolju, ki ga izvaja pod okriljem Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Laško. »Sreča je, da smo kar smo, da imamo kar imamo. Sreča je, da imamo medgeneracijski center, kamor radi zahajamo, da se dru- žimo, ustvarjamo, pridobivamo nova znanja in ga tudi delimo naprej, da ne gre v pozabo, kar so nas naučile naše mame. Moja mama me je naučila veliko ži- vljenjskih resnic – še s tako majhno stvar- jo moraš biti zadovoljen in te male rados- ti sem našla tudi v svojem prostovoljskem delu – kajti mala sreča je največja sreča!« Anka Levičar, mentorica ustvarjalnih delavnic in babica v Hiši generacij Laško. »V Hišo generacij hodim za svojo dušo in da si zapolnim prosti čas, tako da spa- dam med tiste upokojence, ki imajo pre- malo časa oziroma je dan prekratek za vse, kar bi želela narediti. Tu sem se veliko stvari naučila, se še učim, ker se vedno najde nekaj novega, prav tako pa svoje znanje z veseljem pre- našam na druge. Vesela sem, da sem del Hiše generacij in ljudi v njej.« Ana Tošić, mentorica delavnic, babica v Hiši generacij Laško. 38 HIŠA GENERACIJ Hiša generacij Laško išče NOVE PROSTOVOLJKE IN PROSTOVOLJCE, ki so pripravljeni svoje znanje, spretnosti ter čas nesebično deliti v programu aktivnosti medgeneracijskega centra. Delo poteka individualno, v skupinah, v Hiši ali na terenu, v dopol- danskem ali popoldanskem času. Vse dodatne informacije dobite pri koordinatorki aktivnosti Petri Kolšek (Savinjsko nabrežje 6, Laško, center.starejsih@siol.net ali 03 734 18 80). POMOČ DRUŽINI NA DOMU SOCIALNA OSKRBA Če se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorete oskrbovati in negovati sami, želite pa živeti doma, lahko pokličete Center za socialno delo Laško (Hiša generacij Laško) na telefonsko številko 03/734 18 80 ali 041 415 021. Obiskali vas bomo na domu in se dogovorili za oblike pomoči pri negi in gospodinjskih opravilih. 39 DOM STAREJŠIH ŽIVLJENJE V DOMU STAREJŠIH LAŠKO Za nami je obdobje epidemije nalezlji- ve bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je bila razglašena 12. marca 2020. Ker so starostniki najbolj ranljiva skupina, kljub sproščanju preventivnih ukrepov, v okolju v domovih za starej- še ohranjamo večino preventivnih me- hanizmom za preprečitev vnosa okužbe med nas. Tako nadaljujemo z vsakodnevnim spremljanjem zdravstvenega stanja in te- lesne temperature pri zaposlenih, pri delu je še nadalje obvezna uporaba zaščitnih mask, posebno pozornost namenja- mo razkuževanju rok in površin. Hkrati spremljamo prisotnost morebitnih simp- tomov pri stanovalcih. Skladno z navo- dili pristojnih institucij imamo izdela- ne vse varnostne protokole za ravnanje v primeru suma oz. morebitne okužbe s Covid-19 pri stanovalcih ali zaposlenih. Obdobje epidemije je zaposlene Doma starejših Laško še bolj povezalo, saj smo se zavedali, da je prav od vseh nas od- visno, kako bomo prešli to preizkušnjo. Hkrati smo s skupnimi močmi skušali omiliti stisko stanovalcev, ki so bili več kot 2 meseca s svojci v stikih le preko te- lefonov ali video klicev. V tem obdobju se je ponovno potrdilo, da imamo izje- mne sodelavce, saj so pokazali popolno pripadnost in zavzetost. 7. maj je bil za nas poseben dan, skla- dno z navodilom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake mož- nosti smo stanovalcem po več kot dveh mesecih lahko omogočili ponovne obi- ske svojcev. Obiski skladno z navodili pristojnih institucij potekajo po poseb- nih protokolih in z upoštevanjem stro- gih higienskih ukrepov, katerih namen je preprečevanje vnosa okužbe v Dom sta- rejših. Termini obiskov so v naprej dogo- vorjeni in so časovno omejeni. Vemo, da lahko takšni obiski tako za stanovalce kot tudi svojce včasih predsta- vljajo precejšnjo čustveno v stisko. Ker menimo, da je pomembno najti ravnovesje med varovanjem življenja in zdravja stanovalcev ter pravico do social- nih stikov s svojci, smo z naklonjenostjo sprejeli novo priporočilo Ministrstva za zdravje, da je na obisku med stanovalcem in svojcem dovoljen dotik rok, s tem, da si pred in po dotiku oba temeljito razku- žita roke. Skladno s priporočilom nave- denega ministrstva je dovoljeno tudi dru- ženje izven prostorov doma, prav tako se stanovalcu lahko omogoči večdnevno bi- vanje izven doma, pri čemer je zelo po- membno upoštevanje preventivnih ukre- pov tudi v zunanjem okolju. Svojcem in ostalim obiskovalcem zau- pamo, da bodo ob druženju s stanovalci tudi naprej ravnali odgovorno, saj je naš skupni cilj, da stanovalcev ne izpostavlja- mo tveganju za okužbo. Hkrati se želimo svojcem zahvaliti za dosedanje razume- vanje in spoštovanje navodil. Stanovalci so bili izjemno veseli tudi možnosti, da se lahko ponovno pros- to gibljejo, pri čemer so bili poučeni o vseh pomembnih preventivnih ukrepih. Čeprav so jim v obdobju izolacije stvari iz trgovine prinašali naši receptorji, so z veseljem sami odšli v bližnjo trgovino in na sprehod izven atrija Doma. Še danes se radi pošalijo, da zapuščajo »našo ob- čino«, ko se odpravijo iz domskega parka proti glavni cesti. Verjamemo, da nam bo počasi in pos- topoma dovoljeno sprostiti še kakšen ukrep. Do takrat pa svojce prosimo za ra- zumevanje, saj se vsi ukrepi izvajajo skla- dno z navodili in priporočili pristojnih institucij in izključno z namenom varo- vanja zdravja stanovalcev. 7. maj pa ni bil samo dan, ko so svoj- ci lahko ponovno obiskali stanovalce. Tega dne je stanovalce z obiskom pre- senetil tudi »Poskočni« Dejan Krajnc, ki je s svojo energijo in srčnostjo sta- novalcem polepšal dan. K obisku je povabil še priznana laška glasbenika Franja Mačka (Alpski kvintet) in Miho Salobirja (Eurokvintet), oba člana po- licijskega orkestra. Obisk je potekal na varni razdalji in skladno s protokoli. Ko so stanovalci zaslišali Avseniko- vega Pastirčka in Smolarjevo pesem Daleč je za naju pomlad, so jim spomi- ni na lica zvabili milino. Zaključili smo veselo in poskočno, kot se za Dejana spodobi. Fantje so obljubili, da nas še obiščejo. Mi pa jim izrekamo eno veli- ko srčno in iskreno zahvalo. Janja Podkoritnik Kamenšek, vodja programa oskrbe starejših 40 SOCIALA PRI VESELIH NOGICAH SE DOGAJA ... Še malo pa bomo zakorakali v drugo polovico leta. Kot vse, je tudi naše dru- štvo koronavirus malce »zabremzal«, nas morda nekoliko omejil, a kljub vsemu nismo dovolili, da bi nas ustavil. Zato pa sedaj s še bolj polnim zagonom in večjim entuziazmom izvajamo svoje programe. V letu 2020 smo si zadali cilj naredi- ti prvi korak v največji in celostno na- jobširnejši program »KORAK ZA PRI- HODNOST VESELIH NOGIC«, ki je istočasno tudi prvi tovrstni program v Sloveniji. Projekt s pomočjo katerega bomo lahko še naprej zagotavljali stro- kovne obravnave za osebe s posebnimi potrebami. Želimo si zagotoviti celostno, predvsem pa dostopno, obravnavo otrok in mladostnikov. Vse večkrat se sreču- jemo z družinami, ki nujno potrebujejo pomoč, vendar se zaradi sramu ali dru- gih razlogov ne želijo in ne morejo iz- postaviti v javnosti ter prositi za pomoč, zato se lažje obrnejo na nevladne orga- nizacije. Projekt je namenjen zbiranju finanč- nih sredstev za zagotavljanje zaposli- tve večjega števila strokovnih kadrov, s pomočjo katerih bodo otroci brez- plačno dobili priložnost za napredek in celostno obravnavo. To je velik, per- spektiven in družbeno koristen projekt – postavitev tako imenovanega terapev- tskega centra, v katerem bo vsakodnev- no na voljo skupina terapevtov (fizio- ni: http://drustvo-veselenogice.si/nare- dite-z-nami-korak-za-prihodnost-vese- lih-nogic/. Podprete pa nas lahko z donacijo pre- ko transakcijskega računa, z SMS dona- cijo na NOGICE ali NOGICE5 ali preko Paypala. In kaj vse se še dogaja pri nas? Lani smo poleg ustaljenih programov, kot so pridobivanje novih donatorjev in sponzorjev, utrjevanje sodelovanja z že obstoječimi, zbiranju odpadnega papirja, zamaškov in kartuš, organizaciji dobro- delnega teka, druženju, veliko časa ener- gije in znanja namenili aktivnostim na področju zagovorništva pravic oseb s posebnimi potrebami in njihovih dru- žin. Uspešno smo sodelovali pri spre- membah zakonodaje, saj smo z opozarja- njem na nepravilnosti pripravili pristojne službe, da so nekatere od naših predlogov tudi upoštevale. Prav tako smo uspešno nadaljevali z delom v BDA programu, v katerega smo vključili več novih družin. Program je iz- jemno uspešen, napredek otrok, ki so v program vključeni je viden, zato opaža- mo vedno večji interes in prejemamo ve- liko prošenj za vključitev. Naša knjižnica Vesele nogice živi in staršem otrok s po- sebnimi potrebami nudi izposojo pripo- močkov in materialov za nadomestno in dopolnilno komunikacijo, pripomočke za BDA rehabilitacijo, strokovno literatu- terapevti, delovni terapevti, logopedi, maserji, specialni pedagogi ...), ki bodo otroku nudili celostno obravnavo, star- šem pa bodo olajšali vsakdan. Vabljeni, da naš projekt podprete in nam tako pomagate uresničiti zastavljeni cilj. S skupnimi močmi spremenimo živ- ljenje otrok s posebnimi potrebami! Več informacij najdete na spletni stra- 41 SOCIALA ro ter razno opremo in pripomočke za otroke s posebnimi potrebami. Svoje delo smo nadaljevali tudi v okviru programa Skupina za samopomoč, kjer nudimo staršem in- formacije in psihološko oporo, jih spodbujamo k aktivnostim, rekreaciji in druženju, organiziramo strokovna predavanja. Na voljo smo jim osebno in/ali po telefonu 24 ur na dan, vse dni v letu. Udeležencem skupine je na voljo tudi sodelovanje v zaprti FB skupini, kjer si lahko brez zadržkov izmenjajo nasvete, izkušnje in mnenja. Uspešno smo nadaljevali tudi z izvajanjem projekta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport »Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje«, kjer sodelujemo s štirimi konzorcijskimi partnerji. V juniju 2019 smo že šestič zapored organizirali dobrodelni tek Vesele nogice teče- jo, ki se ga vsako leto udeleži veliko družin z otroki s posebnimi potrebami, njihovih podpornikov in drugih ljubiteljev športa in rekreacije. Skupina staršev in otrok pod imenom »Vesele nogice tečejo« je bila aktivna tudi na drugih prireditvah po Sloveniji, tako tekih kot tudi drugih športnih in dobrodelnih dogodkih (Dobrodelni Ankaran, Dobrodelni Bled, 24 ur hoje okoli Gradiškega jezera …). V mesecu decembru 2019 pa smo, tako kot vsako leto, s pomočjo članov in pro- stovoljcev za naše najmlajše korenjake - otroke s posebnimi potrebami in njihove so- rojence, pripravili prireditev z obiskom Božička in obdarovanjem. Prireditev nam je, kot vsako leto, pomagal sooblikovati tudi Vrtec Laško z lutkovno predstavo njihovih vzgojiteljic, potekala pa je v prostorih Podružnične šole Debro, ki nas vedno ter zelo prijazno sprejme in gosti. Priložnost za vodenje prireditve in nastop pa dobijo soro- jenci oseb s posebnimi potrebami in tudi otroci s posebnimi potrebami, kar daje naši prireditvi še poseben značaj in pomen. Naše poslanstvo tudi v letu 2020 temelji na dolgoročni pomoči in ne na premostit- venih, začasnih rešitvah. Skozi zgodovino je osebe s posebnimi potrebami in njihove družine spremljala stigma, ki jo z našimi aktivnostmi zmanjšujemo, pomagamo pri reševanju njihovih finančnih težav, skrbimo za njihovo vključevanje v družbo, spodbujamo na- predek oseb s posebnimi potrebami in skrbimo za boljšo kakovost življenja tako oseb s posebni- mi potrebami kot tudi njihovih svojcev. Razumljivo je, da sistem zaradi kadrovskih in finančnih omejitev ne more reševati problema- tike teh oseb posamično kot bi si morda želeli, zato je delo nevladnih organizacij na tem podro- čju izjemnega pomena, saj smo zaradi individu- alnega pristopa lahko povezovalni most med ranljivimi skupinami ter posameznimi instituci- jami in ministrstvi. Nadaljevali bomo z vsemi že aktivnimi pro- grami, jih še dodatno razvijali in bogatili. Edina stalnica v življenju so spremembe, zato se trudi- mo biti fleksibilni in naše programe sproti pri- lagajamo uporabnikom. Naš letošnji dobrodel- ni tek Vesele nogice tečejo pa načrtujemo že zelo kmalu, tekli bomo v nedeljo, 21. junija, ob 16.00. Že zdaj vabljeni, da se nam pridružite in tecite z nami za naše otroke! Dobimo se na par- kirišču pred Kulturnim centrom Laško. V prostorih društva redno izvajamo obravna- ve (fizioterapije in masaže), organiziramo sku- pinske in individualne vadbe, tako da pri nas ni nikoli dolgčas. Eden izmed naših najnovejših programov pa je TobAlkoStop - program za zmanjševanje rabe tobačnih izdelkov in alkohola v družinah z ose- bami s posebnimi potrebami kot tudi med os- talimi. TobAlkoStop temelji na aktivnem pris- topu reševanja te problematike. To pomeni, da bo naš koncept soustvarjalen. S sodelovanjem v tem procesu se bo posameznikov fokus usmeril v lastne vire moči in kompetence za skupno delo v sedanjosti za prihodnost, ki pelje k izboljšanju situacije. Vključevali se bomo v različ- ne delavnice joge, meditacije, masaže in pristope z različnimi izrazno ustvarjalni- mi tehnikami, kot pomoč pri osveščanju, prepoznavanju svojih čustev in občutij. V pripravi je tudi spletna stran TobAl- koStop, kjer bo objavljen terminski ko- ledar srečanj skupin, individualnih po- govorov, koledar delavnic in predavanj, prav tako bomo objavljali zanimive član- ke na to temo. Zavedamo se, da vsega tega, kar smo dosegli brez podpore in pomoči vseh vas ne bi zmogli. Hvaležni in ponosni smo, da nam pri organizaciji in na priredi- tvah ter pri različnih akcijah pomaga- jo prostovoljke in prostovoljci društva, ki so v letu 2019 opravili kar 9.126 pro- stovoljnih ur. Lokalna skupnost, ki nam je pripravljena vedno prisluhniti in vsa podjetja in posamezniki, ste tudi del na- šega uspeha. Skupaj smo uspešni in dose- žemo več, zato iskrena hvala vsem in vsa- kemu posebej. N. S. N. & I. P . 42 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Sproščanje ob zvokih tibetanskih posod V marcu nas je obiskal Ma- tic Štorman. S seboj je prine- sel posebne posode, ki priha- jajo iz daljnih krajev. Povedal je, da je kar tri tedne z avtom potoval preko Indije, Tibeta in Kitajske. Te posode imajo prav poseben zvok in moč. Moč in sposobnost umirjanja. Najprej nam je Matic dovolil, da smo si posode od bliže pogledali, jih potipali. Potem pa smo vzeli vsak svojo odejo, jo pogrnili na tla igralnice, nanjo legli in Matic je na te posode »zaigral«. Vsi smo prisluhnili in se never- jetno sprostili. Matic nam je povedal, da so skovane iz kovin, vsaj sedmih če ne devetih. Od kovin in od velikosti posode je odvisen tudi zvok. Zvonko in Svetlano je naučil nanje igrati, da nam bosta lahko na njih igrali vsak dan. Da, tudi mi jih imamo v vrtcu in verjetno prihajajo iz daljnih krajev. Hvala Maticu! Majhni in veliki iz vrtca Rečica … Čirule-čarule, hokus-pokus in mali raziskovalci V vrtcu zelo radi sodelujemo. Zelo radi se družimo s prijatelji v svoji sku- pini in tudi s prijatelji iz sosednjih sku- pin. Večkrat skupaj kakšno ušpičimo, se igramo ali pa delimo nova znanja. Vzgo- jiteljice v oddelkih Zajci in Veverice rade posežemo po novih dejavnostih in ena od takih se je odvijala v času pusta. Uvod v Čirule-čarule, hokus-pokus je bila pravljica J. Donaldsona, Bi se gnetli na tej metli? Nerodna čarovnica, sebičen maček in grozen zmaj vsako leto otroke navdušita. In njeno čaranje je … Morali smo poskusiti tudi sami. Ča- rati seveda. Tako smo se lotili skrivnosti gejzirja, vulkana, leta rakete, opazovanja zvoka, ustvarjanja statične elektrike, raz- iskovanja plovnosti predmetov, delanja mavrice in še in še. Pri vsaki izvedbi poskusa smo najprej poskrbeli za varnost otrok. In za njihovo aktivno sodelovanje. Seveda smo posku- se izvajali več dni. Vsak dan dva ali tri. In bili smo zelo radovedni. Zelo ustvarjalni. Zelo vztrajni. In zelo uspešni. Gejzir Sicer naš gejzir ni bruhal v zrak paro in vrelo vodo, nam je pa omogočil opazova- ti mešanje vode v akvariju. Steklenice z vročo vodo pomešano z jedilno barvo smo pripravile vzgojitelji- ce, akvarij so z mrzlo vodo napolnili ot- roci. Najprej smo napolnjene steklenice za- tesnili z lepilnim trakom, tako da se voda z barvo ni takoj pomešala. Seveda je ob opazovanju potekala razprava in napo- vedi, kaj se bo zgodilo, ko bomo v mrzlo vodo postavili steklenice. Najbolj zani- miv komentar je bil, da bodo steklenice iz akvarija poskakale ven, kar se na srečo ni zgodilo. Prav očarani smo opazovali mešanje obarvane vroče vode z mrzlo vodo. Raketa Vrvica, slamica, samolepilni trak, ba- lon in … raketa poleti v nebo. Vrvico smo pripeli pod strop in jo napeljali skozi slamico. Otrok je svoj balon napihnil, ob pomoči drugega otroka je balon prilepil z lepilnim trakom na slamico, napel vrvi- co in spustil balon, da je ob vzgonu zraka poletel pod strop. Vztrajnost je obrodila sadove takoj, ko so ugotovili, kako morajo držati nezave- zan balon, da ne »pobegne« in da potre- bujejo pomoč prijatelja. Otroci so poskus izvajali sami in bili zelo vztrajni. Plovnost predmetov Preverjanje plovnosti predmetov so otroci v parih opravili sami. Prejeli so vedro, ki so ga napolnili z vodo, škatlo z različnimi predmeti ter kos papirna- te brisače, na katero so polagali mokre predmete. Vsak je imel pred sabo tabelo, v kateri je označeval plovnost predmeta (plava, ne plava). Nekaterim smo priskočile na pomoč pri vpisovanju, večina otrok pa je delo opravila odlično. V obeh oddelkih so otroci izvedli po- skuse in bili nad njimi navdušeni. Kako vemo? Iz pogovorov v garderobi, na igri- šču, v umivalnici. Saj veste, ko pristopiš h gruči otrok in pričakuješ, da so kaj »ušpi- čili«, a so le sredi debate, kako je letel ba- lon, kako so lovili železne ribe, komu so lasje najvišje »štrleli« in kaj se je zgodilo z vulkanom. Bili so uspešni, zadovoljni in kar je najbolj pomembno, samostojni in sodelovalni. Lep čarovniški pozdrav! Otroci skupin Zajci in Veverice z Andrejo, Tanjo, Katjo in Natalijo. 43 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Vrnili smo se v vrtec Začel se je mesec marec. Tako kot vsa leta doslej, smo se v vrtcu pripravljali na nastop, ki naj bi ga izvedli za starše. Ve- selo smo prepevali, plesali in ustvarjali. Kmalu smo dobili priporočilo ravnatelji- ce, da naj si res skrbno umivamo roke in skrbimo za higieno, ker se je virus, o ka- terem se je že veliko govorilo, ampak je bil tam nekje … daleč … na Kitajskem, pojavil tudi pri nas. Navodil smo se drža- li, a to ni bilo dovolj. Dvanajstega marca smo dobili obvestilo, da se s ponedeljkom vrtec začasno zapira. Mislili smo si, no ja, kakšna dva tedna, potem bomo pa znova skupaj. A ni bilo tako. Vrtec je bil zaprt devet tednov. Ta čas smo preživeli doma, v krogu svojih družin. Dočakali pa smo tudi 18. maj, ko so se vrata našega vrtca znova odprla. A vsi otroci se niso mog- li vrniti nazaj, ker je število otrok omeje- no. Prišli so le tisti, za katere starši niso imeli varstva, saj so se tudi oni morali vrniti nazaj na delo. Tako je v ponede- ljek zjutraj, ko so starši pripeljali otroke, pritekla tudi kakšna solzica, me smo jih pričakale z objemi, nasmehe pa so tokrat prekrivale zaščitne maske. Z otroki smo se veliko pogovarjale in ugotovile, da ot- roci o korona virusu vedo že kar veliko, nošenje mask jim tudi ni tuje. Seznani- le smo jih z novimi pravili, ki sedaj ve- ljajo v vrtcu. Sedeti moramo na primerni razdalji, otroci v vrtec ne smejo prinaša- ti svojih igrač, vsa sredstva, s katerimi se otroci igrajo, je potrebno vsak dan oprati. Vsak otrok ima svoj lonček z barvicami in škarjami, ki si jih ne smejo med seboj menjavati. Naše delo tako poteka v manj- ših ustvarjalnih kotičkih. Otroci so z veli- kim razumevanjem sprejeli nova pravila in jih tudi upoštevajo. Strokovne delavke pa upamo in si želimo, da bi se življenje v vrtec vrnilo, da bi se v skupine lahko vključili vsi otroci in da bi zopet skupaj peli, plesali, ustvarjali in v vrtec povabili starše, da bi jim lahko pokazali, kaj vse že znamo in zmoremo. Lidija Škrobar, dipl. vzg., Vrtec Laško, enota Debro Vrtec Rimske Toplice v času posebnih razmer V vrtcu Rimske Toplice smo se stro- kovne delavke potrudile, da je bilo to obdobje za otroke čim manj stresno. Iz- vajanje kurikuluma za vrtce je potekalo fleksibilno in v skladu s potrebami otrok ter trenutnim stanjem v oddelkih. Kuri- kulum se je načrtoval in izvajal tako, da je v največji meri pripomogel k ohranjanju varnega in zdravega okolja ter da je omo- gočal otrokom dobro počutje, saj otroci potrebujejo varno in stabilno okolje. Kolikor se je dalo, smo dejavnosti iz- vajali na prostem. Hodili smo na pohode proti Kopitniku, Lurdu, na Rusko stezo, kjer smo z elementi gozdne pedagogi- ke spoznavali naravo, se v njej sprošča- li z jogo za otroke, se igrali v potočku z mlinčki. Stik z naravo ima za razvoj predšol- skega otroka velik pomen. Pozitivne iz- kušnje z naravo v zgodnjem otroštvu so pogoj, da otrok lahko razvije odgovoren odnos do okolja. Vrt je lahko prostor, ki otrokom omogoča doživljanje narave v njeni raznovrstnosti in spremenljivosti. Uredili smo visoko gredo na igrišču vrt- ca. Vanjo smo posadili in posejali različ- no zelenjavo in začimbe. Velika površina dvorišča pred vrtcem je odlična za urjenje spretnosti v vožnji z različnimi vozili. Namen aktivnosti je bil spodbuditi otroke h gibanju v naravi, zdravemu načinu življenja, krepiti nji- hovo ravnotežje, koordinacijo. Otroci so imeli na voljo skiroje, poganjalce, trici- kle. Najbolj zanimive pa so bile stare ko- talke, ki štejejo toliko let kot naš vrtec. Nanje smo že malo pozabili, a še vedno delujejo kot takrat, ko so se z njimi vozili še naši starši. Narava nas je spodbudila tudi s cveto- čim in dišečim bezgom, da smo nabrali cvetove in pripravili bezgov sirup. Otroci so spoznavali proces dela, postopek izde- lave sirupa po receptu, se srečali z mer- jenjem količin, spoznavali kaj nastaja z mešanjem snovi. Po dveh mesecih popolnega zaprtja vrtca je lepo spet slišati otroke, njihove korake, smeh, neskončna vprašanja … pa čeprav z maskami, razkužili in razdaljo. Vrtec je spet odprl svoja vrata in vanj se je vrnilo življenje. Želimo pa si, da bi bilo pred nami mirnejše obdobje in da leto skupaj zaključimo v pozitivnem vzdušju. Stanka Gaši 44 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Hvala vsem Za razliko od gospodarstva, kjer se ob- računi delajo vsako koledarsko leto, ima- mo v šoli obračunsko obdobje, ki mu rečemo šolsko leto. Zato tudi svoje delo načrtujemo za obdobje šolskega leta. V dokumentu z delovno kratico LDN (le- tni delovni načrt) načrtujemo svoje delo znotraj posameznega šolskega leta. Tako LDN 2019/20 predvideva 189 šolskih dni v obdobju med 2. septembrom 2019 in 24. junijem 2020. LDN niti na eni strani ne omenja izo- braževanja na daljavo, ki se je nenadoma začelo 16. marca. Tega izraza do marca ni poznala niti osnovnošolska zakonodaja. Poznamo nekoliko podoben izraz šola- nja na domu, o katerem je bilo že veliko govora, toda izobraževanje na domu se je pojavilo 16. marca 2020, ko je država, z Odlokom o prepovedi zbiranja ljudi, šole zaprla. Prepričani, da je za učence najbolje, če se delovni proces ne prekine, smo kljub mnogim pomislekom začeli delati na da- ljavo. Popolnoma iz nič. Lahko rečem, da preudarno in umirjeno. Sproti smo reševali težave s komunika- cijo, najprej z učitelji in nato s starši ter z učenci. Z medsebojno pomočjo smo zaznavali in reševali težave. V začetnem obdobju smo se predvsem trudili nave- zati stike z vsemi in pri učenju pomagati predvsem tistim, ki imajo težave. Moram priznati, da je bilo težko poi- skati ustrezno ravnotežje pri gradivu, ki so ga učencem pošiljali učitelji na dom. Tudi komunikacija v kriznih časih ni enostavna. A vendar si upam trditi, da smo obdobje korone izkoristili v okviru možnega, celo nad mojimi pričakovanji. Preden smo se 3. junija 2020 vsi vrnili v šolo, smo z delom na daljavo opravili 51 šolskih dni, kar predstavlja več kot četrti- no šolskega leta. Zahvala za to, da smo izobraževanje na daljavo uspešno izvedli, gre vsem, ki ste pri tem sodelovali. Na četrti strani LDN boste našli zapisano tudi vizijo šole: »Znanje, strpnost, kakovost, sodelova- nje.« Štiri besede, ki v veliki meri simbo- lizirajo naše delo v obdobju izobraževa- nja na domu. Dejal bi, da smo s pomočjo tehnologije in predvsem s sodelovanjem in strpnostjo dosegli dovolj kakovostno izobraževanje na daljavo, ki pomeni tudi ustrezno znanje pri učencih. Zato se res od srca zahvaljujem vsem, ki predstavljate pedagoški trikotnik. Stranice so tako enako pomembne, da se bom zahvalil kar po abecednem vrstnem redu. Hvala staršem! V svojem in v imenu ostalih strokovnih delavcev šole se vam najlepše zahvaljujem za opravljeno delo na domu. Hvala učencem! Verjamem v vas in vem, da ste se tudi v tem času potrudili v skladu s svojimi zmožnostmi. Upam, da je bil ta čas tudi čas za učenje česa dru- gačnega, kar vam bo koristilo na življenj- ski poti. Hvala učiteljem! Brez vaše srčnosti in zavzetosti za učence nam ne bi uspelo. Zato sem ponosen na kolektiv, ki ga vo- dim. Naj proti koncu še zapišem, da izo- braževanje na daljavo ni ustrezen nado- mestek za delo v šoli. Zato si želim, da se izobraževanje na domu ne bi več ponovi- lo. Zato ob tej priložnosti naprošam vse, da upoštevate omejitve, ki jih predpisuje zdravstvena stroka. Vsem v šoli želim ob koncu predvsem prijeten zaključek tega nenavadnega šol- skega leta. In predvsem – ostanite zdravi. Marko Sajko, ravnatelj OŠ Primoža Trubarja Laško Po epidemiji ponovno v šoli 16. marca 2020 smo bili postavlje- ni v novo resničnost, ki jo je narekoval in obvladoval novi koronavirus. Skoraj dnevno smo se soočali z vedno več ukre- pi, omejitvami in prilagoditvami zaradi razglašene epidemije. Med ukrepi je bilo tudi zaprtje šol in skoraj čez noč smo bili učenci, starši in učitelji postavljeni pred dejstvo, da bo pouk potekal na daljavo. Spomnim se, da sta bila prvi in drugi teden t. i. karantene in pouka na daljavo zame najtežja, saj sem se ukvarjala z vpra- šanji, ki jim ni bilo konca: kako učencem čim bolj olajšati učenje na daljavo, kako jim posredovati natančna navodila, ali od učencev zahtevam preveč glede na trenu- tne razmere, koliko so učenci računalni- ško pismeni, koliko jim je dostopna teh- nologija, ali in koliko zmorejo narediti … Na marsikatero vprašanje nisem pozna- la odgovora. Po priporočilu vodstva šole sem pošiljala vsa navodila za pouk raz- redničarkam mojih učnih skupin, ki so posredovale gradivo in informacije učen- cem. Vsak dan so bili mediji polni, včasih nasprotujočih si, informacij o možno- stih širjenja okužb z virusom, o žariščih okužb, o obolelih in umrlih zaradi Covi- da-19 ipd. Upanje, da bomo po dveh te- dnih zopet v šoli, je bilo manjše iz dne- va v dan. Začela sem dobivati sporočila učencev po elektronski pošti, v katerih so mi pošiljali fotografije zapisov v zvezkih in rešenih straneh v delovnih zvezkih, besedila, ki so jih napisali po branju knji- ževnih besedil v berilu. Vsakega sporoči- la posebej sem bila vesela in trudila sem se, da sem učencem odgovarjala spod- budno, jih pohvalila za trud, dobro opra- vljene naloge, jim zaželela vse dobro. Pouk na daljavo se je zaradi epidemio- loškega stanja v državi podaljšal še za ne- kaj tednov. Zdi se mi, da sem se po dveh tednih malo umirila. Skušala sem še bolj premišljeno izbirati teme oziroma učno snov, naloge in količino nalog, ki sem jih pošiljala učencem. Ti so bili večino- ma odzivni in so delali sproti. Spodbujala sem jih, naj pošljejo kakšna vprašanja o učni snovi, svoja mnenja, predloge. Ob- časno me je presenetilo in ganilo kakšno sporočilo, npr. »Učiteljica, pogrešam vas. Komaj čakam, da se vidimo v šoli.« (Ana) ali »Čisto sem pozabila na vas. Vse to mi je nekako novo kot tudi drugim sošolcem in moram priznati, da si že res želim nazaj v šolo. Res, ne morem verjeti, da sem šele zdaj spoznala, da v šoli niti ni tako hudo.« (Julija) Ob takšnih sporoči- lih sem si še posebej zaželela, da bi se epi- demija hitro končala in bi se vrnili v živ- ljenje, ki bo vsaj podobno tistemu pred 16. marcem. Posebna učna ura je bila za učence 6. in 7. razreda 15. maja, ki smo jo organizirali v sodelovanju z Gledališčem Koper in gledališkim igralcem Rokom Matkom preko video aplikacije Zoom. V tej učni uri so spoznali gledališke pokli- ce. To je bila za učence in učiteljici zelo prijetna izkušnja, kar so dokazali tudi ko- mentarji učencev. V začetku maja se je v javnosti vedno več govorilo o postopnem odpiranju šol, najprej za učence 1. triletja in nato še za devetošolce. Zdelo se mi je, da se infor- macije zelo hitro spreminjajo in prav tako mnenja ljudi o napovedanem odpiranju šol in postopnem vračanju učencev. 18. maja 2020 so se tako v šolo pod poseb- nimi pogoji vrnili učenci 1., 2. in 3. ra- zreda. Ker je bilo zaradi delitve oddelkov v skupine potrebnih več učiteljev, sem za en teden postala učiteljica v podaljšanem bivanju za 2. razred in hkrati učiteljica na daljavo za učence 7., 8. in 9. razreda. T o je 45 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE bila zelo zanimiva izkušnja. V dopoldan- skem času sem vsak dan opravila pouk na daljavo: pripravljala učno gradivo in rešitve, pregledovala poslane naloge in si dopisovala z učenci. Ob 11.45 sem mora- la biti v šoli, kjer sem učence svoje sku- pine počakala, da so pojedli kosilo. Nato smo odšli za eno uro v učilnico, kjer so gledali risanke, se igrali pantomimo, igri- co »dan – noč« ali »leti, leti …«, si pri- povedovali zgodbice. Ker je bilo cel teden lepo vreme, smo ga izkoristili in smo od 13. do 15. ure, ko je odšla domov zadnja učenka, uživali na dvorišču pred šolo; učenci so se igrali skrivalnice, ristanc, se lovili … Pri vseh dejavnostih je bilo pot- rebno upoštevati priporočila NIJZ oz. vodstva šole o higieni in ravnanju v šol- skem prostoru. T o je bila zame neprijetna senca ob vrnitvi v službo. Ko se je teden iztekal, smo učitelji dobili korona urnike in navodila za pouk v 9. razredu. Deve- tošolci so se v šolo vrnili 25. 5. 2020, se- veda ob upoštevanju priporočil o higieni, varnostni razdalji, zadrževanju skupin v učilnicah … Nov teden, nova izkušnja in malo drugačen način dela. Ob poučeva- nju učne skupine 9. razreda v šoli, ko sem učencem podajala učno snov z masko na obrazu, sem bila še vedno učiteljica na daljavo za učence 7. in 8. razreda. Vsak dan sem po opravljeni uri z devetošolci pripravljala učno gradivo, pregledovala poslane naloge in si dopisovala z učenci … Po enajstih tednih pouka na daljavo so se v šolo vrnili tudi učenci ostalih razre- dov. Urniki morajo biti prilagojeni zahte- vam, priporočilom, še vedno je potrebno upoštevati priporočila o higieni, varno- stni razdalji … Skoraj tri mesece po zaprtju šol je po- novno omogočeno obiskovanje pouka učencem vseh razredov. Za nami je čas izrednih okoliščin, spopadanja s takšni- mi in drugačnimi problemi in izzivi. Do konca res posebnega šolskega leta ostaja- jo še trije tedni in nato sledijo zaslužene počitnice. Upam in želim, da smo prido- bili izkušnje in spoznanja, ki so nas na nek način obogatili in opogumili za pot naprej. Lidija Toplišek Zeleni Jurij premagal koronavirus Zeleni Jurij je glasnik pomladi, zelenja in nove rasti. Vsako leto smo v Jurija oblekli fanta višje postave, ki je bil dovolj mo- čan, da je lahko nosil koš, odet v bršljan in bukovino. Nato se je v spremstvu pastiric in pastirjev ter ob glasnem spremstvu rogov in piščali odpravil po laških ulicah. Med potjo smo se večkrat ustavili in s pesmijo »Zelenga Jur- ja vodimo« prosili za jajca in »špeh«. Večje kot je bilo darilo, večkrat je Jurij v zahvalo poskočil. Zaključek je bil na občin- skem dvorišču, kjer smo izbirali najdaljši in najglasnejši rog ter zaplesali pastirske igre. Jurjevanje smo organizirali ob pomoči Etno odbora pri Zvezi Možnar. Letos nas je presenetila karantena. Pouk je tudi 24. aprila po- tekal na daljavo in šola je bila prazna. Prepričani smo bili, da le- tos ne bomo jurjevali. Nato se je pojavila ideja, ki se je razvijala in 31. Jurjevanje je za nami. S pomočjo staršev, starih staršev, tet, stricev, bratov in sester nam je uspelo izpeljati jurjevanje na daljavo. Jurjevali so vsi učenci matične šole in vseh podružnic od 1. do 5. razreda. Učenci so dobili navodila in se doma učili pastirskih pesmi in plesov, nekaj smo se jih učili tudi že v šoli. Izdelovali so rogo- ve, piščali, »prdce« in venčke. Učiteljice so jim poslale navodi- la, kako izvesti jurjevanje. Oblekli so pastirske obleke, plesali in peli. Dan se je začel s tradicionalno pastirsko jedjo cvrtnjakom (pečena umešana jajca), ob 11. uri smo na balkonih, terasah za- peli Jurijevo pesem in pastirji so zatrobili. Nekateri so jurjevali prvič. Da bi se tudi ostali spomnili, kako poteka in kakšen običaj je to, smo v sodelovanju z ekipo Šmocla pripravili filmčke. Učenci so si lahko ogledali predstavitev izde- lave rogov, piščali in »prdcev«, venčkov ter Jurijeve obleke. Odziv je bil odličen. Učiteljice so prejele ogromno slikovne- ga, glasbenega in pisnega materiala, ki smo ga pridno objavljali na spletni stani šole in Facebooku. Hvala vsem za pomoč pri izvedbi tega dogodka, ki je del naše zgodovine in prikaz življenja nekoč. Dokazali smo, da zmoremo veliko in še več. Petra Velikonja Nekaj misli otrok … Neli Ela, 5.a razred MŠ: Danes je Jurjevo – praznik pomladi. Zjutraj, ko sem vstala, sem si za zajtrk naredila cvrtnjak. Na bližnjem travniku sem nabrala rože in si spletla venček. Oblekla sem se v narodno nošo, si nadela venček in na balkonu zapela Jurjevo pesem. S sosednjega balkona sem zaslišala piskanje in trobljenje rogov ter piščali. Če je na Jurjevo sončno, toplo – trta bogato rodila bo. Upam, da bo tudi letos tako. Lina, 5.a razred MŠ: Jurjevanje je stara, izvirna in narodopisna posebnost mojega kraja. Pri pripravi in izvedbi te šege sodelujemo že vrsto let tudi učenci OŠ Primoža Trubarja Laško. Vsako leto smo z veseljem Zelenega Jurija pospremili po uli- cah našega mesta. Fantje s klobuki na glavah in deklice z venčki ter s polnimi košarami šopkov smo polepšali dan vsem udeležen- cem prireditve. Žal letos ni bilo tako. Zaradi razmer, razglašenih v državi, ki jih je povzročila epidemija Covida-19, so ulice naše- Benjamin Lončar 46 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ga mesta samevale v tišini brez otroškega veselja. Vsak zase, v svojih domovih, smo se po najboljših močeh potrudili s svojimi prispevki v obliki fotografij in posnetkov pesmi ta dan narediti vseeno poseben. In takšen je zame tudi bil. Za zajtrk sem si privoščila cvrtnjak, ki je značilna jed za jurjevo. Z zanimanjem sem si ogledala film o izdelavi Zelenega Jurija. Naredila sem lep venček, pela pe- smi in plesala. Ob 11. uri sem v upanju, da se bomo s sošolci in prijatelji kmalu spet objeli, na našem balkonu zapela Jurjevo pesem. Jakob, 5.a razred MŠ: Ko sem se zjutraj zbudil, sem pojedel slasten zajtrk. Nato sem šel ven in začel Ela Maček Matic Degen prepevati ter plesati. Ob 11. uri sem šel na teraso in začel trobiti. Ta dan mi ni bil pre- več všeč, ker sem zelo pogrešal prijatelje. Neža, 5.a razred MŠ La- ško: Letos je zame prav tež- ko leto, saj smo jurjevali kar doma. A to še ne pomeni, da je konec sveta, saj se da jurje- vanje prav tako izvesti. Vese- la sem bila, ko sem izvedela, da bomo jurjevali, kljub temu da smo doma. Bilo mi je zelo všeč. Klara, 5.a razred PŠ Deb- ro: Letos smo jurjevali kar doma. Pela sem pesmi, plesala, nabirala rože, izdelovala šopke in piskala. Čeprav je bilo zabavno, je lepše, ko gremo skupaj po laških ulicah v spremstvu Zelenega Jurija. Matic, 5.a razred PŠ Debro: Zjutraj sem naredil cvrtnjak. Najprej sem si pripravil vse sestavine in pripomočke. Po- nev sem dal na štedilnik in vanjo maslo. V kozarcu sem zmešal jajca in jih dal v ponev. Ko so se spekla na eni strani, sem jih obrnil. Nato sem jih s kuhalnico zdrobil. Malo sem jih posolil ter dal na krožnik. Zraven sem postregel kruh. Moj bratec Matija me je zelo pohvalil. Cvrtnjak je bil res odličen. Ela, 5.a razred PŠ Debro: V petek, 24. aprila 2020, smo imeli jurjevanje doma. Za zajtrk sem imela cvrtnjak z ocvirki. Bil je zelo dober. Mamica je meni in moji sestri naredila kitke. Na travniku smo nabrale ivanjščice, spominčice, dežen, travniško kaduljo in druge rože za šopke in venč- ka. Venček mi je pomagala narediti mamica. Preoblekli sva se v pastirici. Ob 10.30 smo imeli srečanje z razredničarko. Ob 11.00 sva šli s sestrico ven, kjer sva zapeli in zaplesali. Tudi jurjevanje doma je bilo zabavno. Sara, 5.a razred PŠ Debro: V gozdu smo nabrali les za izdelavo ro- gov in piščalke. Ati mi je naredil prvi rog, drugega sem naredila sama. Pri izdelavi piščalke mi je pomagala mami. Šla sem po travniku in pela pesmi, ki smo se jih učili. Zaplesala sem ples Ob bistrem potoku je mlin. Tereza, 5.a razred PŠ Debro: Letos smo jurjevali s pomočjo računal- nika in aplikacije Zoom. Za zajtrk sem si spekla slasten cvrtnjak. Preoblekla sem se v obleko in odšla ven ter trobila na rog. Zapela sem tudi nekaj pesmi. Letošnje jur- jevanje si bomo verjetno vsi zapomnili. Hanna-Mia, PŠ Šentrupert: Pripravila sem se tako, da sem naredi- la venček, rog, pela sem pesmice in plesala rašplo. Naredila sem še obleko iz bršljano- vih vej, kot jo ima Zeleni Jurij, in venček iz bršljana. Zjutraj sem pripravila zajtrk iz jajčk – cvrtnjak s prilogo iz zelenjave. Nika Knez ČRKE Črke so v abecedi. Kakšno srečo smo imeli, da jih lahko povezujemo v povedi! Dolge, kratke in z obliko, vse imajo razliko. Skupaj tvorijo lepe besede, odlična besedila. Pisanje, branje, črkovanje, so šolska vsakdanja opravila. Črke so vedno urejene, v abecedi nikoli podvojene. Brina Frangež, 11 let 47 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Kulturno-umetniško delovanje šole v času pouka na daljavo Čas pandemije je letos povsem spre- menil naš način življenja. Prav tako tudi delovanje šole OŠ Antona Aškerca Rim- ske Toplice. Vseeno pa smo učitelji in učenci poskrbeli, da se je v tem času rea- liziralo veliko vsebin, ki so na prvi pogled izgledale neizvedljive. Najodmevnejše je bilo zagotovo delovanje šolskega banda AART pod vodstvom mentorice in zborovodkinje šole gospe Alenke Štigl. V začetku marca se je šolski band intenzivno začel pripravljati na Vseslovensko srečanje šolskih glasbenih skupin, toda zaradi nastale situacije se je ta projekt nekako končal. Os- tali smo vsak na svojem domu. V aprilu pa se je porodila ideja, da projekt vseeno izpeljemo do konca, in sicer na daljavo. Vsak član banda je z mobilnim telefonom posnel svoj inštru- mentalni del, k sodelovanju pa so bili povabljeni še člani MPZ Žarek. Skupaj so posneli pesem Tam, kjer sem doma, s katero so se prijavili in sodelovali tudi na 14. mednarodnem festivalu »Igraj se z mano«. Še en posnetek, Milion reasons, pa je izvedel samo band AART. Za montažo in video produkcijo obeh pesmi je poskrbela učiteljica Jasmina Oblak. Ob zaključku korona šole pa je nastal še en video posnetek. Tudi tokrat so pevci doma po- sneli svoj glas, posamezne po- snetke pa je v celoto zmontiral učitelj Blaž Guzej. S pesmijo Ne čakaj na maj so zaključili čas korona šole in se z velikim ve- seljem in pričakovanjem znova vrnili v šolske klopi med sošol- ce, prijatelje in učitelje. Ponovno so dokazali, da je glasba brezmejna. Z njo so se, kljub pandemiji, povezali na daljavo in naredili skupni pro- jekt. Če se ne bi znašli v takšni situaciji, verjetno ta projekt še nekaj časa ne bi zaživel v takšni obliki. Učenci so navduševali tudi z likovnimi izdelki. Pod vodstvom učiteljice Nine Tuš so se morali hitro prilagoditi na nov način dela v času epidemije. To je bil poseben izziv, saj je večina likov- nih materialov in pripomočkov ostala v šoli. Likovne naloge so bile zastavljene tako, da so lahko učenci uporabili materiale, ki so jih našli doma. Nastali so zelo zanimivi in domiselni izdelki. Prednost tega časa je bila, da so imeli učenci na voljo več časa za ustvarjanje. Likovna razstava, ki je tokrat ni bilo mogoče postaviti na šoli, je objavljena v spletni galeriji naše šole. Nenazadnje pa so učenci v tem času tudi veliko brali. Da so knji- ge eno naših naj- večjih bogastev in da nam branje od- kriva nove svetove, učence učimo vsak dan in jih spodbu- jamo k branju. Vsa- ko leto se učenci naše šole zelo ve- selijo noči branja, ki jo organiziramo ob svetovnem dne- vu knjige ob koncu aprila. 48 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / GLASBENA ŠOLA Knjižničarke Špela Mišmaš, Janja Holcer in Karmen Keše smo se odloči- le, da jo izvedemo tudi letos, pa čeprav na daljavo. In prvi počitniški vikend ni bil namenjen le temu, da učenci niso počeli nič, pač pa navdušeni bralci Z glasbo in plesom proti virusu V šolski kroniki bo za šolsko leto 2019/20 pisalo med drugim tudi: tako kot v vseh šolah po Sloveniji se je tudi v glasbeni šoli 13. marca 2020 us- tavil glasbeno-plesni vrvež naših učen- cev, utihnili so inštrumenti, zaprla so se vrata šole. Odpovedali smo vse nastope in koncerte ter dogodke ob praznovanju obeh enot, tako v Laškem kot v Rade- čah. Iz začetne negotovosti, kako naprej, pa smo se učinkovito organizirali in že v drugem tednu po razglasitvi epidemije začeli poučevati na daljavo. Poučevanja na daljavo si nismo nikoli predstavljali, še posebej, ker naše delo zahteva tudi fi- zično bližino in kontakt. Sedaj pa ugota- vljamo, da je bila za vse nas to velika pre- izkušnja in da bomo pozitivne izkušnje lahko koristno uporabljali in nadgrajeva- li pri pedagoškem delu v prihodnje. 18. maja 2020 smo se začeli vračati v šolske klopi, najprej je bilo to 316 učencev in- štrumentov v obeh enotah, nato pa so se sprostili ukrepi tudi za skupinski pouk, še posebej za programa plesna pripravni- ca in sodobni ples ter predmeta nauk o glasbi in solfeggio. Vsi naši učenci so imeli doma potreb- no računalniško opremo ter tako preko različnih komunikacijskih aplikacij us- pešno muzicirali, peli in plesali. Učitelji so tedensko poročali, da učenci napre- dujejo, vsak po svojih najboljših močeh in po svojih zmogljivostih. Poleg pouče- vanja so učitelji spodbudili učence, da so pripravili „on line“ nastope, tako da so se med seboj tudi videli in poslušali. Učenci in učitelji so ustvarili tudi različne videe, ki bodo ostali v spomin na delo na da- ljavo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi staršem, ki so nam pomagali, da je delo potekalo nemoteno in tako posta- li nepogrešljivi pedagogi na drugi strani komunikacijske linije. Virus je spremenil naš pogled na svet in njegovo dojemanje, zato je po- membno, da v prihodnje vsak zase raz- misli, kako bo vstopal v šolski prostor in ob tem poskrbel za svojo varnost in var- nost drugih, ker bomo le tako premagali virus in se vrnili v ustaljene tirnice naše- ga življenja. Želimo vam prijetne in zdra- ve počitniške dni. Rosana Jakšič, ravnateljica in kolektiv GŠ Laško-Radeče niso pozabili na knjige. Nekateri so se odločili, da z njimi (s knjigami) in nami (prek spleta ali v mislih) preživijo (in prebedijo) noč branja na da- ljavo. Nekateri so svoje bralne dogodivščine de- lili s knjižničarkami. Drugi so se med seboj po- vezali na daljavo in si ustvarili tako vzdušje kot v šoli. Z velikim veseljem smo nato knjižničarke pre- birale vtise in priporočila za branje. Navdušene smo klikale na povezave o knjigah, ki so jih učen- ci pripeli. Zbrale smo vtise in s pomočjo nočnih bralcev pripravile virtualno razstavo prebranih knjig, ki jo najdete na naši spletni strani. Vse mentorice lahko s ponosom rečemo, da so učenci v tem času izkazali ustvarjalnost, veliko svojih talentov, sposobnosti ter vrednot. Tudi čas pouka na daljavo nas je obogatil z izkušnjami in dogodki, ki jih sicer ne bi doživeli! Mentorice 49 PORTRET Portret – Jurij Šuhel FILMOFIL, KI OBOŽUJE SPEKTAKLE Ko smo Jurija Šuhla vprašali, kaj poč- ne v prostem času, je bil njegov odgovor skorajda pričakovan: »Delam. Le da na eni strani delam stvari, ki so nervozne, težavne in je treba malo stisniti zobe, na drugi strani pa je delo s Strojmachine, ki je kreativno in me sprošča.« Kdor Jurija pozna, ve, da je vedno v pogonu in ved- no pripravljen pomagati. Tudi njegov telefon je precej obremenjen. »Ne vem, če se mi je v zadnjih štirih letih zgodilo, razen zdaj v času koronavirusa, da mi telefon ni cel dan zvonil.« Jurij Šuhel je glasbenik, umetnik, izde- lovalec instrumentov, snemalec, monta- žer, organizator dogodkov, mentor pro- stovoljcem programa Erasmus plus … Skoraj zagotovo smo kakšno dejavnost pozabili omeniti. »Recimo, da sem neke vrste multipraktik,« se opisuje. A v prvi vrsti je Laščan z velikim L-jem. »S srcem in dušo sem pravi Laščan in za lokalno skupnost mi ni vseeno. Dokler bom imel možnost in priložnost, bom za Laško sku- šal delati vse, kar le lahko na področju kulture, umetnosti in prostoročnih dejav- nosti.« Samostojen je postal že v zgodnji mla- dosti. »Od 15. leta dalje praktično živim svoje življenje.« Že s 13. leti je dobil svo- je prve natakarske izkušnje v Gostilni Šu- hel, v srednješolskih letih je v popoldan- skih urah v Celju prodajal Salomonov oglasnik – spominja se, da jih je na dan prodal 24 –, podobno je v Ljubljani pro- dajal jutrišnje Delo. »Za tiste čase je bil to fenomen, ko smo se individualno dogo- vorili s tiskarji, da so nam dali nekaj teh časnikov, ki naj bi izšli naslednji dan ob 8. uri. Na lokaciji od Bavarskega dvora do hotela Slon sem prodajal kot norec do 22.30, potem pa so se gostilne že zapirale. Ena izmed mojih rednih strank je bil Ciril Zlobec. Vedno sem ga počakal na križišču pred Figovcem. Točno ob 22. uri se je pri- peljal, čez okno predaja Dela in strogo tudi tringelt.« Z 18 leti je odprl obrt, kjer se je ukvar- jal z izdelovanjem plastičnih izdelkov, vendar jo je tri leta kasneje zaprl, delal je v nepremičninski agenciji, prodajal stanovanja in avtomobile, tudi cigare- te, opravljal razna fizična dela, delal kot natakar (tudi v gostilnah v Laškem), or- ganiziral kresovanja na laškem gradu … Nekoč je prevzel tudi scenografijo za Miss Universe v Narodnem domu v Ma- riboru, kar opisuje kot odlično izkušnjo. »To je bila takrat zame dobra šola, ker na podlagi tega dogodka sem si upal delati tudi malo večje spektakle.« Spektakel In verjetno danes ni Laščana, ki se ne bi spominjal dveh spektaklov, ali o njiju vsaj slišal, ki jih je Jurij s takratno zased- bo The Stroj postavil v Laškem. »Imam eno bolezen – reče se ji megalomanija.« Razlaga, da je nor na spektakle, na »ne- videne dogodke«. Spektakla, kot sta bila koncert v laškem kamnolomu in na stre- hi sladarne Pivovarne Laško, sta danes verjetno neponovljiva – varnostni ukre- pi in mehanizmi v Sloveniji so se namreč močno zaostrili. »Mislim, da nikoli več ne bo možno zliti 500 litrov bencina v ka- mnolomu v bližino publike in da je nemo- goče, da bi mi kdo še kdaj dovolil, da bi par ton železja in naše tolkaliste postavil na 42 visoko streho sladarne,« pojasnjuje Jurij. Koncert na strehi sladarne, ki se je zgodil v sklopu prireditve Pivo in cvetje, si je ogledalo 60.000 ljudi in še danes ve- lja za enega najbolj obiskanih dogodkov omenjene prireditve. Zvok in ritem tol- kal je takrat napolnil vse kotičke mesta, k čemur je pripomoglo tudi 80 kW ozvoče- nje. Bilo je tako glasno, da sta počili dve okni. »Želel sem uporabiti tako močno ozvočenje, kot ga je imela zasedba Pink Floyd v Benetkah, kjer so takrat pokala okna in to sem hotel doseči tudi v Laškem. Ko so me iz STIK-a o tem obvestili, sem z navdušenjem povedal, da ta strošek z vese- ljem plačam sam.« ŠMOCL Pred približno 12 leti je postal gonil- na sila društva ŠMOCL, ki je bilo takrat v precej slabi finančni kondiciji. »Mislim, da tudi ni imelo neke moralne podpore s strani lokalne skupnosti, stvari so bile pre- cej nejasne, sploh kar se tiče dejavnosti. Poudariti moram, da smo takrat s posa- mezniki iz društva, med njimi so bili Rok Remic, Jonas Lesjak, Domen Trkulja, To- maž Gorišek, Jana Kumberger, Anja Kli- nar in drugi, ki so tri do štiri leta verjeli v društvo, odplačevali kredite in nastavili program dejavnosti,« pojasnjuje Jurij. Pri tem so razmišljali, kaj v Laškem pogreša- jo in česa ne prakticirajo druga društva. Društvo že od nekdaj slovi po alter- nativni sceni in to zastavo nosijo še da- nes, saj so v Sloveniji znani po dobrih in kvalitetnih hard core, punk in metal kon- certih. Sploh Metaljot Raspaljot, ki se v zadnjih letih odvija na prostem v centru Laškega, je po svoje fenomen. Tovrstni koncerti se v tujini in Sloveniji izvajajo na prostem v naravi, daleč od mest, kaj šele v središču mesta, razlaga Jurij. »Tudi 50 PORTRET obiskovalci, ki so prišli iz tujine, so prese- nečeni.« Hkrati so člani društva v svoje razmi- šljanje vključili tudi najmlajše občane. Obudili so pozabljeni otroški festival Pi- sani balon, ki bi ravno letos obeležil svoj prvi okrogli jubilej – mogoče se pa kak- šen ukrep ravno toliko sprosti, da bodo po Laškem tudi to poletje ponovno leb- deli pisani baloni … Vsekakor boste pra- vočasno obveščeni, ali bo festival izveden in v kakšni obliki. Pozabili niso niti na mladino in navse- zadnje na vse generacije občanov. Tako je nastal Otročji center Kino Laško. Jurij po- jasnjuje, da je bila več kot 20 let njegova velika želja obnovitev prostorov bivšega kina v mestu. »Vedel sem, da ti prostori samevajo in da so v privatni lasti in še da- nes sem hvaležen Bošku Šrotu, da je bil takrat na pobudo občine pripravljen ta objekt prodati nazaj lokalni skupnosti.« V obnovo so mnogo prostovoljnih ur in truda vložili sami člani društva, zaključna dela so nato prepustili izvajalcem in po- dizvajalcem. »Mislim, da je bila to velika pridobitev tako za Laško kot za društvo, namreč prostori pod občino preprosto niso nikoli bili primerni za otroke in otroške de- javnosti.« Danes je Kino, kot ga mnogi še vedno imenujemo, večnamenski pros- tor – je dnevni center za drugo in tretjo triado osnovnošolcev, v njem se v popol- danskem (in večernem) času odvijajo pre- davanja, manjši koncerti, video projekci- je, konference, joga, pilates, vaje pevskih zborov, prostor je odličen za izvajanje otroških rojstnodnevnih praznovanj … Na stari kino Jurija vežejo spomini še iz zgodnje mladosti, ko je začel spozna- vati filmsko industrijo in se navdušil nad filmi. »Ko sem bil star 14 let, sem v bivšem kinu vrtel filme – treba je bilo vrteti zabav- ne filme in filme za odrasle. In že takrat sem se zaljubil v film – očitno je bil to prvi kontakt in ljubezenska naveza s filmom in še danes sem filmofil.« Najraje poseže po umetniških in avantgardnih filmih. Eden njegovih najljubših filmov je Fitzcarraldo režiserja Wernerja Herzoga, blizu so mu tudi filmi Andreja Tarkovskega in Akire Kurosawa. »Ko se je kino zaprl, smo na malem šolskem igrišču organizirali de- monstracije z naslov »Kam naj se dam«, kjer so dogodek glasbeno podprli It‘s not for Sale in Daddy‘s Pudding, ampak tak- rat smo bili presmrkavi in očitno še ne do- volj odrasli, da bi razumeli ostale težnje določenih posameznikov, ki so takrat imeli apetite po kinu. Filmi in multimedija pa so Jurija pri- peljali do novega projekta, multimedij- skega centra TV Laško, ki deluje v sklopu društva ŠMOCL in katerega namen ni le aktualno poročanje o dogajanju v občini, ampak mladim nudi tudi možnost prido- bivanja potrebnih izkušenj na področju avdio in video produkcije. »Danes živimo v svetu, kjer je šola izjemno pomembna, še bolj pa izkušnje. Mislim, da so največje kvalitete, ki jih danes išče vsako podjetje, odgovornost, izkušnje in želja,« razmišlja Jurij. V društvu imajo posluh za mlade, ki potrebujejo pomoč na raznih področ- jih, naj bo to prostor za vaje, investicija za nabavo instrumenta ali le želja po dru- ženju in nabiranju izkušenj. Hkrati sode- lujejo in se povezujejo z drugimi društvi, podobnimi kulturnimi organizacijami in lokalno skupnostjo. Desetletje trdega dela in dokazovanja društva ni ostalo ne- opaženo – navsezadnje člani društva za- gotavljajo tehnično pomoč na marsika- teri prireditvi, ne samo v mestu, ampak tudi v drugih krajevnih skupnostih. Neopaženo ni ostalo Jurijevo delo in njegovo dolgoletno delovanje na druž- benem in družabnem področju v kraju. Leta 2016 je namreč prejel bronasti grb Občine Laško. »Moram priznati, da sem bil počaščen. Vedno pridejo časi, ko po ne- kem dolgem obdobju dela nastanejo tiste črne misli, ko se pri vseh teh tegobah in te- žavah, s katerimi se spopadaš, sprašuješ, zakaj to jaz sploh delam. V takih trenut- kih takšna nagrada to odtehta in vidiš, da te lokalna ali širša skupnost priznava in spoštuje. Meni je spoštovanje pomembno.« Med intervjujem je k mizi prisedlo več članov društva in čeprav je med njimi sta- rostna razlika tudi 10 ali celo 20 let, med pogovorom tega ni čutiti. Enega izmed njih je Jurij sploh prvič povprašal o nje- 51 PORTRET govi starosti. »Tu dobim kurjo kožo, da se lahko kljub starostni razliki normalno po- govarjava. Nikoli nisem od nobenega čla- na zahteval, da se z mano pogovarja kot s starejšim. Bistvo je, da pride za mizo in se lahko pogovarjava. Mene zanima samo, kaj si želiš, kaj te zanima, kako ti lahko pomagamo in kako boš ti pomagal nam.« Idej in kreativnosti Juriju ne zmanjka in verjamemo, da jih bo v prihodnosti še kar nekaj potegnil iz rokava, a ene želje ne skriva – hostel. Že več let skuša opo- zoriti, da hostel v Laškem ni le želja, tem- več nuja, saj smo ena redkih (turističnih) občin, ki tovrstne nastanitve še nimamo. Strojmachine »Strojmachine je v mojem življenju ven- til, kjer se lahko sprostim kreativno, glasbe- no in izvedbeno na način, kot si ga želim. Bend je ventil, preko katerega lahko sproš- čam stres in težave. Je kot peskovnik, kjer se lahko igram in kjer so možnosti neomeje- ne.« Trudi se, da še vedno premika meje, kjer jih lahko. Že več kot 10 let zapored so nepogrešljivi del Ljubljanskega maratona, kjer s ptičje perspektive, na hidravlični strehi par metrov nad progo, spodbujajo in dajejo tempo tekačem, ki na startu ste- čejo skozi zvočni zid hrupa in ritma. Kot pri ostalih kulturnikih je tudi pri Strojmachine prihodnost negotova, saj so bili zaradi koronavirusa primorani odpo- vedati več koncertov. Trenutno je njihova gonilna sila izdaja plošče, ki jo želijo iz- dati v prihodnjem mesecu in ki bo, gle- de na pretekla dela, po Jurijevih besedah čisti presežek. V tolkalni zasedbi, ki šteje 10 in več članov, mora vladati hierarhija, pravi Jurij in dodaja, da si naloge porazdelijo in se tega tudi držijo. Njegova naloga je tako že od nekdaj organizacija koncer- tov in izdelava instrumentov. Pohvali se z izdelavo orgel, ki se napajajo z zrakom pod tlakom in ki so jih izdelovali kar leto in pol, preden so oddale svoj prvi zvok, in pozavne, ki je sestavljena iz bakrenih cevi, namenjenih za centralno ogrevanje. Že od nekdaj mu je namreč blizu filozofi- ja »naredi sam« (DIY – »Do it yourself«), torej da iz že uporabljenih materialov na- rediš nekaj novega in jim vdahneš novo zgodbo. Svoboda Pomemben del Jurijeve zgodbe je Ur- ška, s katero sta skupaj že 24 let. Priznava, da bi brez nje in njene brezpogojne pod- pore težko izvajal vse dejavnosti, ki za- polnjujejo njegov vsakdanjik. Njegov de- lovnik ni od 8. do 16. ure, večkrat pride domov pozno ponoči, dela čez vikende … »Ne vem, če bi lahko bil tako svoboden in fokusiran na stvari, ki jih želim delati. Odkar sva skupaj, se ne spomnim, da bi enkrat rekla, tako se tega ne gre več, da je vsega preveč, da me sploh ni doma. Že ko sva začela najino skupno pot, je vedela, da nisem čisto »gladek« in da stvari ne bodo takšne, kot si je zamislila. Moram prizna- ti, da se je neverjetno prilagodila in tudi jaz njej. So seveda kompromisi.« Če je koronavirus za nekaj časa usta- vil svet, ni ustavil Jurija. Nekoliko mu je celo ustrezal, pravi, saj se je lahko lotil in dokončal projekte, s katerimi je bil v zao- stanku. Bil je v polnem pogonu in ne zna si predstavljati, da bi bilo kako drugače. Sicer je dan ali dva po začetku karantene ostal doma, a z Urško sta hitro ugotovila, da tako ne bo šlo naprej. »Bil sem tečen in Urška me je lepo prosila, naj grem ven. Vedno moram biti v akciji, v gibanju.« Vseeno virus predstavlja šok za društvo, pravi. »Vsi čakamo, kdaj bo vlada dovoli- la, da bomo lahko nadaljevali z našimi de- javnosti,« razlaga in nadaljuje, da če kot narod v Sloveniji ne bomo mogli izvaja- ti kulturnih dejavnosti, »se bomo posušili. Brez socialnega druženja in kulturnih do- godkov se človek duševno posuši in otopi in posledično postane ovca. In ne govorim tu samo o kulturi, tudi o športu in drugih dejavnostih.« Nika Teraž Foto: Rok Deželak, Matej Vozel, Osebni arhiv Jurija Šuhla 52 MMC TV LAŠKO TV LAŠKO ŠMOCL V ČASU EPIDEMIJE USPEŠNO OZAVEŠČAL Z RAZNOLIKOSTJO VSEBIN Če se je svet v času epidemije s Covid-19 ustavil in se praktič- no »prenehal vrteti«, smo bili v Društvu Šmocl v času korone še posebej aktivni. Naš paradni konj, TV Laško, je namreč v času epidemije deloval kot najbolj ažuren medij in je za vas vsak dan objavljal novice s terena, saj se je ekipa trudila, da je uspešno krmarila med koristnimi novicami, ki so bile za krajanke in kra- jane občine Laško še kako potrebne. Naš cilj je bil vzpostavitev komunikacije, saj smo na dnevni bazi spremljali dogajanje v ob- čini ter predajali informacije štaba Civilne zaščite Občine La- ško, ki se je več kot uspešno spopadal s težavami pri vzpostavitvi sistema ob epidemiji koronavirusa. Kaj vse smo počeli? Vzpostavili seznam lokalnih ponudnikov prehrane S pomočjo STIK-a Laško smo prvi vzpostavili seznam po- nudnikov za lokalno samooskrbo v občini Laško, kjer smo lo- kalnim proizvajalcem prehrane dali možnost, da preko nas vzpostavijo mrežo prodaje domačih izdelkov ter brezstičnega prevzema. Na MMC TV Laško smo tako k sodelovanju pozva- li vse lokalne pridelovalce prehrane, da nam na naš mail, ure- dnistvotvlasko@gmail.com sporočijo svojo ponudbo, v namen vzpostavitve lokalne samooskrbe v občini Laško. Pomembno je, da v težkih kriznih časih stopimo skupaj, hkrati pa pomagamo tudi lokalnim pridelovalcem prehrane in ostalih izdelkov, saj smo ljudje vse preveč odvisni od trgovinske ponudbe, ki pa lo- kalnim kmetom ter pridelovalcem ni preveč naklonjena. S tem namreč pomagamo sovaščanu, sokrajanu in tudi kraju. Za kulinarično pomoč tistim, ki so se v času epidemije spo- padali s pomanjkanjem idej za pripravo hrane, pa smo vzposta- vili tudi dnevne objave raznovrstnih receptov, kjer smo preko zapiskov na naši Facebook strani pomagali pri planiranju obro- kov, kar so naši bralci in gledalci pozitivno pozdravili. Koncerti s kavča Kultura je tista, ki je v teh časih za seboj pustila prazno sled na seznamu dogodkov, ki se zaradi preprečenja širitve okužbe niso mogli odviti. Ekipa Šmocla in TV Laškega je priskočila na pomoč Kulturnemu centru Laško ter skupaj z lokalnimi ustvar- jalci organizirala serijo t. i. koncertov s kavča, kjer smo na »vir- tualni oder« preselili skupino Marvin ter Saško Nemec, Saro Požin in Matjaža Pijavca. V času epidemije pa smo aktivno podpirali tudi mlade umetnike. Na Facebook strani Društva Šmocl smo predstavili izdelek lokalnega ustvarjalca elektronske glasbe, Timija Pirša, ki sliši na umetniško ime TIMEO, predstavil pa nam je single z naslovom Love spirit. Novice s terena Aktivna pa je bila tudi naša novinarska in snemalna ekipa, ki je bila ažurna ves čas krize. Na terenu smo za, kljub težavam za- radi varnostnih ukrepov, prikazali kako se z ukrepi zaradi epi- demije spopadajo v naši občini. Obiskali smo župana Franca Zdolška, pa tudi poveljnika Civilne zaščite Laško Matjaža Pi- kla. Oglasili smo se tudi na izpostavi Rdečega križa Laško ter v Zdravstvenem domu Laško, kjer smo za vas predstavili pri- spevek o izzivu kuharskih mojstrov Mirana Ojstrška ter Marka Pavčnika. Ob poplavi medijskih poročil smo se trudili za vas priprav- ljati prijetne novice. Tako smo v spletnih člankih spregovorili z Laščani, ki delujejo v vzgojno izobraževalnih zavodih ter deli- li kar nekaj nasvetov pri korigiranju dela od doma s šolanjem otrok, spregovorili s profesorico športa o koristnih vajah za malčke in mladostnike, pa tudi s profesorico klarineta in vzgo- jiteljico iz vrtca, ko smo z vami delili koristne nasvete, kako v tem času poskrbeti za malčke. S profesorico defektologije smo spregovorili o stresu v času socialnih distanc ter tako poskrbeli za vaše dobro počutje. Jurjevanje na TV Laško Plodovito pa je bilo tudi naše sodelovanje z OŠ Primoža Tru- barja Laško, saj smo preko filmov o jurjevanju za učence razre- dne stopnje ustvarili kar tri različne filmčke, s katerimi smo ot- rokom ustvarili »spletno jurjevanje«, ki bi zaradi koronavirusa letos odpadlo. Šmocl z vsebinami za otroke V Šmoclu nismo skrbeli zgolj za mlade. Posebno pozornost smo v času krize namenili vsebinam za otroke. Otročji center Kino je deloval s polno paro, saj smo naše ustvarjalne vsebine prenesli na splet. Preko didaktičnih člankov, s katerimi smo pri- skočili na pomoč staršem, smo vzpostavili tudi Instagram profil Otročjega centra, kjer smo preko montessori delovnih listov pa tudi različnih književnih predlogov ostali s starši v stiku skozi celoten čas karantene, kjer smo na t. i. »storyjih« svetovali o raz- ličnih dogodivščinah, ki jih lahko počnete z otroci. Avdio in video snemanja v Šmoclu Pridni pa smo bili tudi na avdio področju. V času karante- ne smo, na primerni razdalji za zaščitnim steklom, posneli tudi avdio z Laško pihalno godbo, ki se je v maju predvajal na pro- gramu VAL-a 202. Hkrati smo snemanje avdia omogočili tudi klarinetistu Poskočnih muzikantov Dejanu Krajncu, ki je svoje izdelke delil na svojih socialnih omrežjih. Ekipa TV Laškega je po epidemiji že v polnem zagonu, saj skupaj snujemo najrazličnejše vsebine. Z mladimi prostovoljci iz društva Šmocl pripravljamo zabaven poletni program, v kate- rem ne bo manjkalo razstav z mladimi fotografi pa tudi vsebin za najmlajše. Prav tako se je ekipa TV Laškega povečala za dva nova člana, ki smo ju uspeli pridobiti preko programa javnih del, kar v naše okolje prinaša nov elan in svežo energijo. Ne pozabite nas spremljati še naprej, obiskati naše spletne strani, se naročiti na naš Y ouTube kanal, hkrati pa nam za za- nimive vsebine, za katere menite da bi bile odlične tudi v pri- spevkih na našem spletnem mediju, pišite na urednistvotvla- sko@gmail.com. Špela Juhart, MMC TV Laško 53 MMC TV LAŠKO POSKOČNI DEJAN S PRIJATELJI PRESENETIL NAJSTAREJŠE IN NAJMLAJŠE OBČANE Rosseau je dejal, da je mladost čas učenja modrosti; starost pa je čas njenega uresničevanja. Čas krize, v kateri smo se znašli, so še posebej občutili tisti iz najranljivejših skupin. Tisti s kroničnimi boleznimi, predvsem pa starostniki, ki so se morali zaradi zaščite in varnosti odpo- vedati stikom z zunanjim svetom, so bili vse od marca na težki preizkušnji. Takšno problematiko so občutili tudi v Domu starejših La- ško, kjer so se tako kot v drugih domovih po Sloveniji morali odpovedati obiskom in stikom z zunanjim svetom. Tako je bilo vse do 7. maja, ko je bil za oskrbovance posebej čustven dan. Kaj se je pravzaprav dogajalo, smo poizvedeli pri vodji Doma starejših Laško. Janja Podkoritnik Kamenšek nam je zaupala, da so po 6. marcu vrata prvič odprli za obiskovalce: »Prve obiske smo že imeli. Obiski so potekali po posebnih pro- tokolih, vsi pa so jih morali najaviti vnaprej. Srečanja morajo potekati zunaj. Kakšno srečanje lahko ob slabem vremenu za- gotovimo tudi v notranjih prostorih, a težimo k temu, da bi se sestajali na svežem zraku.« Obiskovalci morajo imeti maske in morajo biti na varni raz- dalji od stanovalca: »Vemo, da so to za naše stanovalce nena- vadne okoliščine, saj svojcev na takšen način niso vajeni videva- ti,« in dodala, da so veseli tudi zaposleni, saj so jim na tovrsten način odprli nove povezave, hkrati pa jim omogočili osebni stik, ki ga je doslej nadomeščal kontakt preko video klica in telefona. Čustveno pa ni bilo zgolj dopoldne. V popoldanskem času je stanovalcem dan popestril Dejan Krajnc, član zasedbe Poskoč- nih muzikantov, ki je s svojima glasbenima kolegoma iz Policij- skega orkestra Miho Salobirjem, članom zasedbe Eurokvintet ter Franjem Mačkom, klarinetistom Alpskega kvinteta, pričaral glasbeni koncert. »Dejan je ponudil roko, da je pripravljen popestriti dan na- šim stanovalcem, kar smo mi tudi z veseljem sprejeli in z vsemi varnostnimi ukrepi, na zadostni varnostni razdalji tudi izved- li. Bilo je čustveno, saj so stanovalci navajeni dogodkov na te- denski bazi, kar pa vse od 6. marca žal ni bilo izvedljivo, tako da je bilo danes še toliko bolj veselo,« je še dodala Podkoritnik Ka- menškova ter se zahvalila Dejanu in ekipi iz Laškega, ki je sam dogodek spretno organizirala. Ravno tako, kakor starejši, pa v teh dneh samevajo tudi kul- turniki, saj so odrske deske do nadaljnjega zanje nadomestile površine domačega okolja. Spregovorili smo tudi z Dejanom Krajncem, članom zasedbe Poskočnih muzikantov, ki nam je za- upal, da se je pozitivne geste lotil predvsem zaradi težnje po na- stopanju: »V tem času smo glasbeniki potegnili najkrajšo. Prvi smo morali z odra in kot kaže bomo zadnji šli nazaj. Po zadnjih informacijah bodo večji dogodki sproščeni šele januarja 2021, tako da imamo veliko časa,« je pojasnil Krajnc, ki je dodal, da ga izkorišča tako ali drugače in da je bil po prvih 14 dneh odločen, da bo potrebno tudi glasbeno »migati«, kar je storil z objavami avdio in video posnetkov na svojih socialnih kanalih, pri čemer mu preko avdio posnetkov pomaga tudi Društvo Šmocl. »Vse to ni bilo dovolj, glasbeniki potrebujemo oder!« Po- jasnjuje najbolj poskočni Dejan: »Nekaj je bilo treba narediti. Poklical sem svoje prijatelje iz Laškega, Franja Mačka in Miho Salobirja in tako smo s skupnimi močmi starostnikom pričarali en čudovit popoldan.« Starostniki so bili nad »koncertom« nav- dušeni, saj so skupaj z Dejanom tudi zapeli, konec vsake skladbe pa so pospremili z bučnim aplavzom. Glasbeniki, ki so med stanovalci poleg čustvenega odziva poskrbeli tudi za rojstnodnevno presenečenje ter poželi zahva- le in aplavz obljubljajo, da bodo za starostnike še nastopili. Po- membno je, da našim predhodnikom zagotovimo dostojanstve- no in pestro preživljanje jeseni svojega življenja. V Domu starejših Laško se za to še posebej trudijo, saj se stanovalci tam počutijo dobro. Starost je namreč namenjena vsem nam, prav je, da svoje misli mladosti izlijemo v reko življenja in z njo za- pustimo sled zanamcem, ki bodo v njej iskali modrost za svoje struge. In če je starost čas uresničevanja učenja iz mladosti, je De- jan poskrbel za presenečenje tudi najmlajših prebivalcev našega malega zelenega mesteca. Poleg starostnikov so bili na udaru tudi naši najmlajši, ki so- cialne distance še niso zmožni razumeti. Na lepem je odpad- lo druženje s prijatelji, starimi starši, vrstniki. Za marsikaterega predšolskega otroka je bil vrtec edini kraj, kjer je zanj potekala medvrstniška interakcija. V ponedeljek, 18. maja, pa so se malčki, pod sicer strogimi ukrepi lahko vrnili v objem vrtčevskih igralnic. Da je prehod iz domačega okolja nazaj k vzgojiteljicam potekal bolj zanimivo, je s svojim naborom skladbic poskrbel Dejan, ki je malčke obiskal kar na parkirišču njihovega vrtca. »Če smo poskrbeli za starostnike, ne smemo pozabiti na naše najmlajše. Le-ti so s prepovedjo stikov veliko izgubili in vsi vemo, da glasba in zabava na otroke delujeta terapevtsko. Po- hvaliti moram vzgojiteljice, ki so se še posebej potrudile s pri- pravo otrok, da so lahko uživali na primerni razdalji. Nič ni le- pšega, kot da v teh časih vidiš iskreno veselje otrok, ki so naši največji kritiki,« še dodaja Krajnc, ki ima med malčki veliko oboževalcev. Pomembno je, da se v teh časih, ko se počasi prebujamo iz osame, zavemo predvsem človečnosti, ki je ne smemo pozabiti deliti drug z drugim, kar je uspešno storil Dejan Krajnc s svoji- mi glasbenimi prijatelji, ki so z glasbo risali nasmehe na obraze tistih, ki so praznino v teh časih najbolj občutili. Špela Juhart, MMC TV LAŠKO Foto: osebni arhiv Dejana Krajnca 54 MMC TV LAŠKO OŠTIRKA V AKCIJI ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE, POLICISTE IN RDEČI KRIŽ LAŠKO Kuharski umetniki so v teh časih, ko se svet sooča s pandemijo, morali odložiti svoje kuhalnice in posode. Mnogi iz- med njih le nemočno čakajo na to, da bodo svoj posel lahko ponovno zagna- li. Eden takih je gostinec in Laščan Mi- ran Ojsteršek, lastnik gostilne Oštirka, ki s svojo kvalitetno ponudbo skozi leto razvaja naše brbončice v gostišču ob celjski tržnici. A pri Ojsterškovih v prvih tednih korone niso počivali. Na družabnih omrežjih je namreč začel krožiti izziv kuharskih kolegov, ki so se odločili, da čas, ki ga drugače opravljajo v kuhinji, porabijo za dobrodelne geste. Za to dobro delo smo izvedeli tudi mi in z Miranom Ojsterškom spregovorili o tem, kdo je idejni vodja izziva in kako je sploh prišlo do akcije. »Ideja se je porodila pri mojemu ku- harskemu prijatelju Iztoku Gumzeju, ki je ob vseh naših Facebook objavah, kjer smo objavljali, kako kuhamo doma rekel, da bi vse to prenesel v živo do ljudi, ki so v tem trenutku dejans- ko najbolj ogroženi. To so zagotovo zdravstveni delavci, policisti, prosto- voljci rdečega križa, ko- munalni delavci, civilna zaščita, itd. Zaželel si je, da bi tem ljudem naredi- li nekaj dobrega, jim dos- tavili malice na različne konce po Sloveniji.« Ojsterškovi so hra- no pripravili za Zdravstveni dom Laško, Policijsko postajo Laško in Rdeči križ Laško. Vsega skupaj so pripravili kar 48 obrokov, moto njihovega jedilnika pa je priprava zdravega obroka, vezanega na sezono, za katerega sestavine so vzete iz narave ter domačega hladilnika. »To so ljudje, ki so trenutno v prvih bo- jnih vrstah in ki se izpostavljajo za nas. Zelo pomembno je, da jim izkažemo spoštovanje in jim poklonimo vsaj delček tistega, kar v tem trenutku ne moremo us- tvarjati v gostilnah. Smo profesionalni ku- harji, znamo delati, imamo voljo in ener- gijo in prav je, da jo posvetimo tistim, ki so najbolj ogroženi,« še dodaja Ojsteršek. Mi pa smo pokukali tudi pod pokro- vke in preverili, kaj je tisto, kar so pri- pravili in ugotovili, da je meni zajemal marinirano svinjsko ribico, pečeno in to- plotno obdelano v sous-vidu. Zraven so pripravili najstarejše italijanske testenine fregolo ter ajdovo kašo z divjimi zelišči kot so divji šparglji, čemaž, divji hme- lj. Za konec so postregli tudi solato iz domačega radiča, regrata in motovilca z njihovo domačo slanino. Navadno za takimi projekti stoji celot- na kuharska ekipa, tokrat je za kuhalnico poprijel Miran sam. Za konec smo se pri Miranu Ojsteršku, ki ga neizmerno ceni- mo in se v imenu vseh zahvaljujemo za dobrodelno gesto, pozanimali, kakšen je njegov nasvet za vse nas, ki se v teh dneh spopadamo s kuhanjem doma. »Vsi domači ustvarjalci, ki kuhate doma boste sedaj, ko se za štedilnikom veliko več ustvarja spoznali, da je kuhin- ja lahko ena čudovita in krasna stvar. Za- pomnite pa si le eno: uporabljajte naravo, naravna živila. Poglejte kaj prideluje vaš sosednji kmet in kupujte lokalno,« je sve- toval Ojsteršek. Izziv pa z Oštirko nikakor ni bil zaključen. Miran je namreč nominiral še enega kuharskega kolega, Laščana, Marka Pavčnika, lastnika Pavusa. Pogum in dobrodelnost lahko sejete kjerkoli in našim zdravnikom, policistom in pros- tovoljcem pomagate tudi s kuhalnico v roki! Špela Juhart, MMC TV Laško Foto: Jurij Šuhel DELAVCE ZD LAŠKO RAZVESELIL TUDI MARKO PAVČNIK »Užitek je srečati pogled tistega, kateremu si pred kratkim storil kaj dobrega.« je zapisal Jean de La Bruyère. Le-to je lahko doživel nominiranec kuharskega izziva Marko Pavčnik, ki je nadaljeval pozitivno gesto Mirana Ojsterška, ki je s pripravo malice razveselil zaposlene v Zdravstvenem domu Laško, RK Laško in na Policijski postaji Laško. Marko Pavčnik, lastnik restavracije Pavus na gradu Tabor, je 10. aprila dopoldan polepšal že tako preobremenjenim de- lavcem Zdravstvenega doma Laško, ki s svojim trdim delom in požrtvovalnostjo bijejo boj z epidemijo. Naši »zdravstveniki« so namreč pomagali tudi v žarišču okužb, v Šmarju pri Jelšah, kar priča o njihovem požrtvovalnem odnosu, ki si zasluži veliko več kot samo spoštovanje. Drobne pozornosti so se zasluženo razveselili tudi na Veliki petek, kjer je Marko Pavčnik zanje pripravil prav poseben brez- mesni meni. Spomladansko svežino je pričaral preko francoske zelenjavne pite »Quiche« z omako iz divjih zelišč, medtem ko je zdravstve- nemu osebju sladke nasmehe na obraz prinesla sladica Creme caramel z jagodami. Utrinke prekrasnega dne, ki ga je obarvala dobra gesta na- šega kuharja ter nasmehi na zgaranih obrazih naših »angelov v belem« si lahko ogledate na fotografijah, ki jih je na terenu ove- kovečil Jurij Šuhel. Špela Juhart, MMC TV Laško Foto: Jurij Šuhel 55 ŠPORT IN REKREACIJA Rok Marguč, slovenski deskar na sne- gu, nekdanji svetovni prvak in večkratni dobitnik medalj tako na svetovnih pr- venstvih kot svetovnih in evropskih po- kalih, je letošnji konec sezone preživel malce drugače. Bil je eden prvih, ki je s svojo samoizolacijo po prihodu iz Juž- ne Koreje opozoril na nevarnost novega koronavirusa. Z njim smo se pogovarja- li po koncu epidemije, preden je odpo- toval na prve »po koronske« treninge v tujino. Rok, za tabo je še ena deskarska sezo- na, ki si jo zaključil, tako kot večina osta- lih zimskih športnikov, na precej nenava- den način. Ja, ni bila ravno najboljša sezona, bolj tista za v pozabo. Tretjino tekem je od- padlo zaradi virusa. Imeli smo tudi smo- lo, da so se tekme na koncu odvijale v žariščih virusa. Potem so organizatorji pričeli s pogojevanjem, da lahko prideš na tekmo, če nisi bil v Italiji in tako se je sezona končala. Ker v primeru, ko ni do- voljen nastop na tekmi vsem, tekme ne more biti. Za nami sta 2 meseca karantene, kako si jo ti preživljal? Mi smo se z družino odmaknil na vi- kend v Paneče, kjer smo se na začetku ka- rantene še lahko sankali. Potem pa imeli veliko prostora okoli hiše, da ni bil nihče omejen z gibanjem in brez strahu, da bi koga srečal. Ti si sam sebe izoliral že zelo hitro, še preden je bila v Sloveniji razglašena epi- demija zaradi Covid-19, zakaj? V sredini februarja smo imeli tekmo v Južni Koreji. V dneh ko smo bili tam, se je situacija zelo poslabšala. To je drug svet, sam pa sem tudi mnenja, da so le- tališča in letala lahek vir okužbe. Zato se mi je v dani situaciji zdelo pametno, da se izoliram. Je pa res, da sem mnenja, da smo v prvi fazi v Sloveniji imeli srečo. K temu pa je sigurno pripomogla tudi raz- seljenost prebivalstva. Kako in kje si preživljal samoizolacijo? V hiši v Laškem. Ta samoizolacija ni bila dolga, le 4 dni, ker sem potem odpo- toval naprej v Kanado. Med epidemijo smo te preko družbe- nih omrežij in medijev lahko videli tudi pri obiranju hmelja. Je bila to bolj spon- zorska zahteva ali družbeno koristna, ali oboje? Oboje. Še preden so v pivovarni akcijo poslali v medije, sem sam napisal na so- cialna omrežja bolj v šali kot zares, da bi lahko vsi ljubitelji Laškega piva pomaga- li v hmeljiščih. Nikoli nisem pomagal pri delu v hmeljišču, in me je tudi malo zani- malo kako je. Si v tem posebnem času spoznal kaj novega o sebi, družini? Niti ne, mi smo navajeni, da smo v do- ločeni fazi leta več skupaj, na primer spo- mladi in poleti ter manj jeseni in pozimi. Kako si se oz. se pripravljaš na novo sezono? Najprej sem se dobro spočil. Potem pa sem začel teči in raziskovati poti po laških gozdovih. Vsak dan druga pot ... Trojica, Lovrenc, Lisca, Ješivec, Boršt, Sv. Kolman ... Že pogrešaš sneg? Seveda. Ne vem, kdaj bomo lahko spet odšli na sneg. Meja z Avstrijo je še ved- no zaprta. Pri nas sicer Kanin obratuje, ampak vsega tega mi enostavno nimamo, kar si lahko privošči Ilka (motorne sani, spanje na vrhu). Tako, da smo odvisni od veliko dejavnikov. Kakšni pa so cilji za prihodnjo sezono? Upanje, da sezona bo. Že kaj veš, kako bo kaj potekalo v nas- lednji sezoni? Ničesar še ne vemo. Še vedno je veli- ko neznank, tudi to, da imamo svetovno prvenstvo na Kitajskem. Ne vemo, kako bomo lahko potovali, če sploh bomo. Mislim, da jo bo šport na koncu odnesel najslabše. MKJ Foto: Pivovarna Laško Union ROK MARGUČ O NENAVADNEM ZAKLJUČKU SEZONE 56 ŠPORT IN REKREACIJA DOM NA ŠMOHORJU ODPIRA VRATA Vabimo vas na uradno odprtje Planinskega doma na Šmohorju z novo oskrbnico, ki bo v soboto, 20. junija 2020, ob 10. uri. Dogodek bomo popestrili z živo glasbo. Planinsko društvo Laško in oskrbnica Breda TUDI V OBČINI LAŠKO SE PIŠE ZGODOVINA O ZAČETKIH ŠPORTNEGA PLEZANJA V letu 2000 je bila or- ganizirano 1. državno prvenstvo v športnem plezanju v disciplini bal- vansko plezanje za vse kategorije. Prireditelj je bil Plezalni klub Laško, ki ga je vodil Albin Si- monič. Organizator tekme je bila Komisija za športno plezanje PZS, pokrovi- telj je bila Pivovarna La- ško v sodelovanju z Ob- čino Laško. V naslednjih mesecih se pripravlja dogodek na spomin or- ganiziranja omenjene tekme. Marjan Kozmus, tajnik UO PK Laško 2000 57 DRUŠTVA SPOMIN NA RUDARJA ALOJZA KOTARJA Soustanovitelj Rudarskega društva sv. Barbara Sedraž Alojz Kotar se je rodil 5. septembra 1952. Otroška leta je preživljal na domačiji v Trnovem Hribu nad Laškim. Po končani osnov- ni šoli se je zaposlil v kamnolomu v Rečici. Z osemnajstimi leti pa se je zaposlil v Rudniku Laško in se priučil rudarskega dela. Delo je opravljal na raz- ličnih deloviščih rudni- ka. Ponosno nam je raz- lagal, kako je nekaj časa delal na deponiji strojni- ca Liša jašek v Govcah, ki smo ga rudarji Rudarskega društva sv. Barbara Sedraž preuredili v rudarski mu- DNEVU DRŽAVNOSTI OB ROB V juniju naša država praznuje. Ob dnevu državnosti vam v imenu Občinskega odbora VSO Laško iskreno čestitam in se vam zahvaljujem za vse, kar dobrega naredite za našo državo! Vabim Vas, da ob državnem prazniku izobesite slovensko zasta- vo. Slovenke in Slovenci smo premalo ponosni na našo domovi- no. Šele ko gremo v tujino, spoznamo, kako Slovenci, ki so pri- morani živeti v tuji državi, spoštujejo in cenijo svojo domovino. Zlasti močna je veja Slovencev iz Južne in Severne Amerike, ki imajo doma na svojem vrtu tudi vsi izobešene slovenske zastave vse leto, ne samo za državne praznike. Kot v družinah ni vedno vse lepo, tudi v državi kakšna stvar ni urejena, kot bi morala biti, a naj nas to ne odvrne od tega, da ne bi imeli radi svoje Slovenije. Pred 29 leti so veterani osamosvojitvene vojne ubranili samos- tojno državo, za samostojnost je bila prelita kri in zato naj spo- min na pogum Slovenk in Slovencev 1991. leta naj ne bo nikoli pozabljen! Vabimo V as, da obiščete Muzej slovenske osamosvojitve, ki je v središču Ljubljane, na Cankarjevi cesti 11. Uradne ure muzej- ske zbirke, ki zajema čas demokratizacije in osamosvojitve RS, so v torek in sredo od 11.00 – 17.00. Vstop je prost, ob obisku pa je potrebno upoštevati določila Vlade RS in NIJZ za prepre- čevanje širjenja okužbe s COVID-19. Če kdo doma hrani kakšno fotografijo, dokument ali časopi- sni članek, povezan z obdobjem od 1987 do 1992, vabljeni, da ga posodite Muzeju VSO, da ga ustrezno arhivirajo. Original vam bodo vrnili. Tako bo spomin na zlato dobo slovenstva traj- no shranjen v prvem muzeju, ki je posvečen izključno obdobju, ko smo Slovenci dobili svojo državo. Vabimo vas tudi, da si ogledate interaktivno spletno stran www.domoljubje.si, ki jo je pripravila Šolska sekcija VSO. Stran je namenjena vsem pedagoškim delavcem, staršem in učencem, Članice, člane, občanke in občane ter vse slovenske domoljube vabimo v torek, 23. junija 2020, ob 17.00 NA SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE. Slavnostni govornik bo predsednik Zveze slovenskih častnikov generalmajor dr. Alojz Šteiner. Prireditev s kulturnim programom bo na vrtu Savinje. V spremljajočem programu se bodo predstavili domači kulturni ustvarjalci. V težkih časih znamo stopiti skupaj – storimo to tudi v torek, 23. junija 2020! Vabljeni v čim večjem številu, dobrodošli tudi mlajši družinski člani. Veselimo se snidenja! V imenu Območnega združenja slovenskih častnikov Laško, Območnega združenja veteranov vojne za Slo- venijo Laško, PVD Sever za Celjsko območje – odbor Laško vam iskreno čestitamo ob državnem prazniku 25. juniju - dnevu državnosti Republike Slovenije! Naj vam praznični dan mine v mirnem, prijateljskem in sproščenem vzdušju! Prijetno praznovanje! zajema pa domoljubne vsebine iz slovenske zgodovine. Vabljeni k ogledu! Srečko Javornik, Občinski odbor VSO Laško 58 DRUŠTVA / ŽIVALI NEKAJ ENOSTAVNIH NASVETOV ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE VAŠIH LJUBLJENČKOV VSAKODNEVNA NEGA Redno negovanje vašega ljubljenčka vključuje česanje dlake, čiščenje uhljev, urejanje krempljev in tudi skrb za oralno higie- no, na katero večkrat pozabimo. Vse to pripomore k vzdrževa- nju dobrega zdravstvenega stanja, saj včasih vaš ljubljenček pri tem potrebuje pomoč. Bolezni zobovja so pogoste težave ljub- ljenčkov in lahko privedejo do ostalih zdravstvenih težav, kot sta najpogosteje vnetja dlesni in slab zadah, ki se mu lahko izog- nete, če poskrbite za redno ščetkanje in ustno higieno. REDNA TELESNA AKTIVNOST, VADBA IN IGRA Ne glede na starost in velikost ljubljenčka, vsi ljubljenčki pot- rebujejo dnevno fizično ali psihično zaposlitev. Brez zaposlitve bo vašemu ljubljenčku dolgčas, doživljal bo frustracije in lahko tudi zboli za boleznimi, kot so diabetes, bolezni srca in debelost. Zelo priporočljivi so sprehodi z ljubljenčki v živahnem tempu, dodatne oblike aktivnosti pa so lahko tudi plavanje, metanje in prinašanje igrač pa tudi miselne igre, kot so puzzle s hrano, da se tem nevšečnostim izognemo. KVALITETNA HRANA Izbira primerne hrane za vašega ljubljenčka pomembno vpli- va na njegovo zdravje, zato izbirajte kvalitetno hrano, ki je pri- merna zanj glede na njegovo starost in zdravstveno stanje. Naj- boljše merilo ustreznosti hrane je primeren izoblikovan in čvrst kakec, sijoča in mehka dlaka ter primerna kondicija, v kateri nam bodo še mnoga leta lepšali dni. Debelost in težave s kožo sta žal pogosto srečani bolezenski stanji, ki hkrati vplivata tako na kvaliteto kot dolžino življenja vašega ljubljenčka. Psiček srednje rasti je zelo prijazen in igriv ter se že veseli novega lastnika. ZBORNIK OB JUBILEJU V preteklih letih smo v junijskem La- škem biltenu vabili ali pa že poročali o Hubertovi maši na Sv. Trojici. Letos nam je korona preprečila izvedbo tradicional- ne prireditve. Tudi pristrel oziroma pre- izkus pušk, letos ni bil izveden v aprilu, v skladu z navodili LZS, smo ga izvedli 17. in 24. maja 2020. V letu 2019 je Lovska družina Jurkloš- ter praznovala 70 let. Ob tej priložnosti je družina izdala tudi zbornik »Lovska dru- žina Jurklošter – 70 let«. Upravni odbor je določil uredniški odbor v sestavi: Amir Borovac, Stane Ivanšek, Miroslav Lavrič in Urška Knez. Cilj uredniškega odbora je bilo oblikovanje sodobnega zborni- ka, ki ne bo le arhivsko gradivo, ampak tudi zanimiv učni pripomoček. Zbornik obsega opis in popis lovskih dejavnosti v Jurkloštru: Opis lovišča in upravljanje z divjadjo, biotehnična in biomeliorativ- na dela v lovišču, škode od divjadi, delo na lovski koči in lovski turizem, lovsko strelstvo ter lovska kinologija. Opisano je članstvo v LD Jurklošter in statusi vseh lovskih tovarišic in tovarišev, vsa izobra- ževanja, ki jih organizira LD Jurklošter in tista, na katera pošlje svoje člane. Pred- stavljeni so tudi vsi funkcionarji druži- ne ter lovska odlikovanja in priznanja. V Zborniku boste našli tudi zapise o ohra- njanju lovskih šeg, kot sta Lovski krst in Hubertova maša ter čakanje divjega pete- lina in zapise o sodobnem povezovanju z lokalno skupnostjo in sosednjimi lovski- mi družinami. Zbornik krasijo čudovite fotografije naših članov, ki kar vabijo v gozd! Zbornik je izšel avgusta 2019 v na- kladi 80 izvodov. Naša želja je, da si pri- služi mesto v lovski knjižnici. Urška Knez, LD Jurklošter Naslovnica Zborni- ka ob 70-letnici LD Jurklošter zej. Zadnja leta pred upokojitvijo je delal v lamparni obrata Brezno. Vključil se je tudi med uniformirane rudarje Sedraža. Pridobil je svečano rudarsko uniformo in jo s ponosom nosil na rudarskih priredi- tvah in pogrebih stanovskih kolegov. Ob ustanovitvi Rudarskega društva sv. Bar- bara Sedraž je bil član upravnega odbora in vzorno deloval v društvu. Alojz Kotar je bil človek, ki ni poznal besede »NE«. Vedno je bil pripravljen priskočiti na pomoč pri vseh dogodkih za društvo. V okviru društva je sodeloval na različnih prireditvah. Letos pa nas je 10. aprila pretresla ža- lostna vest, da nas je v 68. letu za ved- no zapustil. Kot zaslužen član našega društva, nam bo za vedno ostal v lepem spominu. Drago Podreberšek, predsednik RD sv. Barbara Sedraž 59 POLICIJA KRIMINALITETA S preventivnim ravnanjem in zava- rovanjem svoje lastnine lahko že sami precej zmanjšate priložnosti za izvršitev kaznivih dejanj in se izognete neljubim dogodkom, kot so vlomi v stanovanja, stanovanjske hiše in druge objekte. Število vlomov v stanovanja in sta- novanjske hiše, pa tudi vikende, iz leta v leto narašča, storilci pa so čedalje bolj predrzni in nasilni. »Prilika dela tatu« in vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za izvršitev kaznivega deja- nja moral premagati čim manj ovir. Stav- ba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu ali ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma kot obratno. Posebno »vabljiva« za vlo- milce so odprta vrata ali okna, razpolo- žljivo orodje za dostop (na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do sicer ne- dosegljivih oken ipd.), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje ... Zato pred daljšo, pa tudi krajšo od- sotnostjo od doma (dopusti) storite nas- lednje: • zaklenite vrata in zaprite okna, • ne pozabite zapreti plina in vode ter izklopiti elektrike, predvsem na apa- ratih (da vam zaradi puščanja vode ali požara ne bo treba predčasno prekiniti dopusta), • vklopite alarmno napravo, če jo imate, • ključev ne puščajte na »skritih mestih« kot so nabiralniki, predpražniki, lonč- ki za rože ipd., • doma ne puščajte dragocenosti in de- narja (med dopustom raje najemite sef), • o svoji odsotnosti ne puščajte sporočil (na telefonskem odzivniku, na listkih, na socialnih omrežjih), • poskrbite, da bo videti, kot da je nek- do vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete; vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči), • doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite dokumente in ključe, tudi rezervne, • ne puščajte orodja ali drugih priročnih sredstev v okolici hiše, • z vidnih mest umaknite vrednejše predmete, • povejte sosedom, kako ste dosegljivi, • zapišite si serijske številke vrednejših predmetov ali jih celo fotografirajte, po možnosti pa tudi označite (ume- tniške slike, nakit, tehnične predmete idr.), • v okolici stanovanjskih hiš ne puščajte nezavarovanega orodja niti koles, ko- les z motorjem ali odprtih osebnih vo- zil, • na dvorišča stanovanjskih hiš namesti- te senzorske luči, • morebitne akviziterje in druge nepoz- nane osebe, ki vas sprašujejo za infor- macije, s pogledom spremljajte vse do odhoda z vašega dvorišča. Če pa ostanete doma (zlasti to velja za starejše osebe in otroke), pa: • zaklepajte vrata, • ne odpirajte vrat neznancem, • varnostno verižico imejte vedno zata- knjeno, še zlasti, če ste sami. Uporabljajte domofone in videodomo- fone ter kukala na vhodih. Prav tako pa policisti Policijske posta- je Laško v zadnjem času beležimo pove- čano število kaznivih dejanj, ko oškodo- vanec na bankomatu opravi transakcijo za dvig denarja ter nato bankovcev ne vzame in jih pusti v odprtini bankomata ter s kraja odide, ne da bi vzel denar, vza- me le bančno kartico. To početje izkoristi storilec in pride do bankomata ter denar iz odprtine vzame in z njim kraj zapusti. V ta namen, nekaj nasvetov za izogib tatvin denarja pri dvigovanju na banko- matu: • če je le mogoče, ne uporabljajte ban- komatov v zaprtih prostorih ali banko- matov na samotnih krajih, • če opazite v bližini osebo, ki vas opazu- je ali vam sledi, DENARJA NE DVIG- NITE • bodite pozorni in zelo previdni, če vas po dvigu denarja nekdo začne prositi npr. „Imate mogoče kaj drobiža?“ ali vas celo ogovarja, • denar po dvigu iz bankomata pospra- vite v notranji žep in ga NE PREŠTE- V AJTE PRED BANKOMATOM, • če denar po dvigu iz bankomata shra- nite v denarnico in vse skupaj v torbi- co, le-to zaprite z zadrgo in jo nosite na prednji strani, da jo vseskozi vidite, • med samim postopkom dvigovanja denarja na bankomatu pa se osredo- točite na svoje početje in se ne pogo- varjajte po telefonu, morebiti s katero drugo osebo … ter opravite postopek v celoti skoncentrirani na sam dvig in pri tem upoštevajte vse prej navedene samozaščitne ukrepe, • ker lahko že s preventivnim ravna- njem in zavarovanjem svoje lastnine, sami precej zmanjšate priložnosti za izvršitev kaznivih dejanj in se izognete neljubim dogodkom. V primeru zapažanja takšnih ali dru- gačnih nenavadnih (»sumljivih«) okoli- ščin pa najprej poskrbite za lastno var- nost, pri tem pa si poskušajte zapomniti čim več, kar se tiče neznancev, vozil idr. (opis osebe, morebitna znamenja kot so brki, brada, tetovaže …, oblačila, bar- va vozila, registrska tablica, število oseb …) in čim prej obvestite Policijsko po- stajo Laško na telefonsko številko 03 734 48 30 ali 113. PROMET Policisti PP Laško pa prav tako ugota- vljamo, da veliko voznikov, udeležencev v cestnem prometu, še vedno ne pozna predpisov, kako naj ravna voznik, ko sre- ča ali ga dohiti vozilo s prednostjo (po- licija, gasilci, reševalci …) ali vozilo s spremstvom (kolona več vozil različnih delegacij …). Voznike opozarjamo, da morajo upo- števati navodila policistov ter svetlobne in zvočne opozorilne znake vozil s pred- nostjo/spremstvom. Vozilu z modrimi utripajočimi lučmi se moramo umakniti tako, da lahko nemoteno pripelje naspro- ti oziroma, da nas lahko nemoteno pre- hiti. Če tega ne dosežemo z umikanjem, mu moramo z ustavitvijo omogočiti neo- virano vožnjo. Samo umikanje pa ni dovolj, kadar gre za vozila za spremstvo. Vozilu z rdečo in modro utripajočo lučjo omogočimo prosto pot sama na en način – tako, da se ustavimo, vožnjo pa nadaljujemo šele, ko je zadnje vozilo v koloni mimo. Zgornje dolžnosti veljajo za vozni- ke vozil, vsi drugi udeleženci v prometu pa se morajo umakniti z vozišča. Prepo- vedano se je priključiti vozilu s predno- stjo, vozilu za spremstvo ali vozilu v spremstvu ali jih prehitevati. Vozniki naj ne ustavljajo na nepre- glednih delih cest (čim prej naj zapeljejo do mesta, kjer je zadostna preglednost), v ovinkih, neposredno pred ovinki (naj pe- ljejo skozi ovinek in nato omogočijo neo- virano vožnjo), pred vrhom in na samem vrhu klanca. Policisti namreč ugotavlja- mo, da veliko voznikov enostavno vozilo zaustavi, kjerkoli že to pač je, ko zasliši sireno in vidi modre luči, pa čeprav je to na mestih, kot so navedena. Policisti lahko vozniku, ki ne upo- števa vozil s prednostjo oziroma vozil s spremstvom, skladno z določili Zakona o varnosti cestnega prometa (ZPrCP), čl. 101, odstavek 9, izrečemo globo v znesku 160 eurov. Robert Bezamovski, vodja policijskega okoliša 60 ZANIMIVO Na binkoštno soboto, 27. maja, pred sedemdesetimi leti, sta se poročila Ma- rija in Miha Romih iz Trobnega Dola pri Šentrupertu. Le redkim se zgodi, da oba zakonca dočakata tako lepa leta in obhajata tako visoko obletnico skupnega življenja. Marija bo v kratkem štela že 91 let živ- ljenja, Miha pa bo decembra dopolnil 97 let. In prav njima je to bilo dano kot neka milost od nekje. »V Šentrupertski fari sva gotovo edina«, meni Marija. Očitno ni natančno, uradno znano poimenovanje 70-letnice poroke. Od let nazaj je zabeleženo, da naj bi se imeno- vala diamantna poroka, po spletu pa se najpogosteje omenja platinasta poro- ka, poleg nje pa tudi kronska, celo mi- lostna, kar bi tudi pristajalo tolikim le- tom skupnega življenja. Pravzaprav ne zanju in tudi sicer ni pomembno, kako se imenuje tako visoka obletnica, saj je od vsega bolj pomembno dejstvo, da sta jih preživela in da jima je ob tem, kakor sama povesta, na poti sku- pnega življenja zdravje prizanašalo in da kljub vsem žalostnim in težkim trenut- kom še vedno z optimizmom gledata naprej. Seveda pa se ob mislih na preho- jeno pot marsikdaj obema utrne kakšna solza spomina, še zlasti sedaj, ko jima je za obletnico Marijina, šestnajst let mlajša sestra Gelika sestavila voščilo v verzih in skozi njega opisala njuno življenjsko pot. »Vsak dan jo znova preberem in vsa- kič znova se jočem,« nam s hvaležnostjo in solzami v očeh pove Marija Miha je odraščal na manjši Gmajnar- ski domačiji, po domače se je reklo pri Romihovih, ob cesti na koncu Trobnega Dola v smeri proti Blatnemu Vrhu, Mari- ja pa nedaleč stran v sosednjem zaselku Curnovec pri Tuhtarjevih. »Ko je on zaključeval osnovno šolo v Šentrupertu, sem jaz vanjo dodobra pri- čela bosa hoditi,« pripoveduje Marija in nadaljuje, da sta se potem tri leta bolj od daleč gledala, potem pa se končno od- ločila, da se vzameta. Oba sta izhajala iz številčne družine, saj sta imela vsak še svojih devet bratov in sester, Miha je bil osmi po vrsti, a žal nobeden od ostalih ne živi več, Marija, ki je bila druga pa ima še dve sestri, Geliko in Faniko ter brata Iva- na, ki je ostal na domačiji. K civilnemu in cerkvenemu obredu sta šla peš v Laško, slabe tri ure hoda v eno smer. Po opravljenih formalnostih so se za kratek čas ustavili pri Perdih, se malce okrepčali, potem pa dobre tri ure peš na- zaj domov, kjer ju je na začetku vasi pri- čakal muzikant in ju pospremil do Mari- jinega doma, kjer je bila potem »ohcet«. Po njej pa se je začelo novo življenje in delo na Mihovi domačiji. Pri njih ni bilo toliko travnikov. Da bi preživela dve kravi, ki sta ju rabila za delo, mleko in za teleta, sta jemala v najem travnik in še kakšno njivo, da so vsi imeli za preživet- je. Za vse pa je bilo potrebno odslužiti s t. i. »tavarhom«. Delo jima ni bilo tuje, le dohodki so bili vseskozi skromni, zato sta lahko shajala le z odrekanjem in skro- mnostjo. Miha je za nekaj dinarjev pozi- mi naredil še kakšen koš in cajno, Mari- ja pa je spletla kakšne nogavice, rokavice, kapo, šal ipd., da se je kaj prihranilo. Ma- rija še sedaj obdeluje njivo, da lažje shaja- ta s kmečko pokojnino. Ob vsem je potrebno še omeniti, da je Miha prešel hudo preizkušnjo druge svetovne vojne, saj je bil še kot mlad fant mobiliziran v nemško vojsko, od tam pa je bil poslan na rusko fronto, od koder se je vrnil šele marca 1946 leta. Sicer pa sta vesele in družabne narave, zato sta bila rada v dobri družbi. Vrsto let sta sodelo- vala pri predstavljanju ljudskega izročila, tako s prikazi dela nekoč, kakor Miha s posebnim, starim načinom petja, ki ga je znal zaokrožiti s t. i. »cvikom« v pevski skupini Curnovčani. Kot je bilo ob rojstvu dveh sinov in hčerke veselje pri hiši, ju je potem preve- vala nepopisna žalost, ko so najprej pred nekaj leti Miha, potem pa lani še Ivan in letos Hermina za vedno odšli. Kaj je lah- ko hujšega za starša kot to, da se morajo za vedno posloviti od svojih otrok. Neka- ko se poskušata sprijazniti s to kruto uso- do, zato pa poskušata ohraniti dobre sti- ke s snaho Faniko in tudi s šestimi vnuki ter devetimi pravnuki. To je bil tudi razlog, da nista imela na- mena praznovati svoje obletnice, a Mari- jini sestri in brat so jima najprej na nju- no obletnico, na binkoštno nedeljo, pa še bližnji sosedje pripravili res pravo, veliko presenečenje, saj nista niti slutila, da kaj pripravljajo. Hvaležna sta vsem, ki se ju spomnijo in jima polepšajo žalostne tre- nutke ter jima tudi sicer pomagajo. Med drugim sta se poleg lepe torte razveselila tudi grelne pipe, da jima ne bo potrebno za vsak lonček tople vode posebej kuriti v štedilnik na drva. Marija nam je ob obisku še zaupala re- cept za dolgo zakonsko življenje, in sicer: »Treba se je pogovarjati, reševati težave, ki so sestavni del življenja. Tisti, ki pra- vijo, da se nikoli ne skregajo, ne govorijo resnice, za oba pa so pomembne tri bese- de: potrpeti, potrpeti, potrpeti.« Ker sta še oba zdravih misli, jima že- limo, da bi bilo še naprej tako in jima ob obletnici iskreno čestitamo tudi v imenu uredništva. Vlado Marot 70 let poroke - platinasta, diamantna, kronska ali milostna POČASTILA STA JO MARIJA IN MIHA ROMIH IZ TROBNEGA DOLA 61 ZANIMIVO / OGLASI POGOVORIMO SE O PREHRANI Sem Tanja Črešnovar, Rečičanka, ki me je pot zaradi študija in službe v Zdravstvenem domu Izola, odpeljala na Primorsko, vendar se, skoraj tedensko, rada vračam domov. Študij sem dokon- čala na Fakulteti za vede o zdravju Izo- la z diplomsko nalogo »Vpliv prehrane na neplodnost« in z magistrsko nalo- go »Povezava prehrane, ki vsebuje fi- toestrogene s simptomi menopavze«. S svojim znanjem osveščam otroke, mla- dostnike, odrasle in starejše o pomenu prehrane na naše zdravje, jim poma- gam izboljšati njihove prehranjevalne navade ter jim s pravilno dietoterapijo pomagam pri izboljšanju posameznih bolezenskih stanj. Ljudje prehrano dojemamo kot nekaj samoumevnega. Jemo to, kar nam po okusu ustreza in niti ne pomislimo, da lahko s svojimi prehranjevalnimi nava- dami telesu škodimo ali pa ravno obra- tno, s pravilno prehrano krepimo imun- ski sistem in ohranjamo svoje zdravje. Prehrano lahko primerjamo z oljem, ki ga za delovanje potrebuje avto. Avto se bo s kakovostnim oljem manj kvaril in nam dlje časa služil. Pri človeku pa je prehrana naš osnovni vir preživetja. Če telo dolgoročno hranimo z nepravilno prehrano, vodi to do motenj presnove t. j. metabolnega sindroma, ki pomeni več- je tveganje za nastanek srčno-žilnih obo- lenj, sladkorne bolezni tipa 2, možganske kapi, raka in drugih zdravstvenih težav. Telo potrebuje za delovanje optimalen energijski vnos, pravilno razmerje oglji- kovih hidratov, beljakovin in maščob ter zadosten vnos vitaminov in mineralov. Kaj to pomeni? Optimalnega energijskega in hranil- nega vnosa ne bomo dosegli z moderni- mi dietami ali z uživanjem raznoraznih tako imenovanih superživil in niti s ška- tlico vsakodnevno zaužitih prehranskih dopolnil. V sodobnem načinu življenja prevečkrat posegamo po predelani hra- ni, predpripravljenih jedeh, ki vsebujejo prevelike količine soli in slabih nasičenih maščob. Pogosto pijemo sladke pijače in uživamo razne slaščice, s katerimi zauži- jemo prekomerne količine sladkorja, ne zaužijemo pa pomembnih hranil. Potre- be po energiji in vseh hranilih bomo do- segli z uravnoteženo, pestro in raznoliko prehrano. Naše »superživilo« je domača, sezonska in nepredelana hrana, ki vsebu- je vsa makro in mikrohranila. Nikar se ne izogibajte uživanju kom- pleksnih ogljikovih hidratov, saj so glav- ni vir energije za naše telo, poleg tega pa vsebujejo za telo izredno pomembne prehranske vlaknine, ki se nahajajo v se- zonski zelenjavi in sadju ter škrobnih ži- vilih, kamor prištevamo kaše, žitarice in polnozrnate žitne izdelke, riž, krompir, žgance … Z uživanjem pustih vrst mesa, rib, stročnic, jajc, mleka in mlečnih izdel- kov telesu zagotovimo beljakovine z vi- soko biološko vrednostjo, ki so potrebne za rast, regeneracijo, ohranjanju mišič- ne mase oz. so prisotne pri vseh proce- sih v telesu. Dober vir beljakovin so tudi rastlinska živila, kot so stročnice, vendar jih je zaradi višje izkoristljivosti beljako- vin priporočljivo uživati z žiti. Pri vnosu maščob je potrebno biti pozoren na vrsto in količino, ki jo zaužijemo. Prekomer- ne zaužite količine nasičenih maščob, ki se nahajajo npr. v salamah, hrenovkah, paštetah in drugih mesnih izdelkih, ma- jonezah, ocvrtih jedeh, priljubljenem ko- kosovem olju, povzročajo večje tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj. Zdra- ve nenasičene maščobe, ki se nahajajo v ribah, oreščkih, semenih, hladno sti- snjenih rastlinskih oljih pa v primernih količinah uravnavajo holesterol v krvi, omogočajo absorbcijo vitaminov topnih v maščobi, nenazadnje pa izboljšajo kon- centracijo in ohranjajo spomin. S pestrim uživanjem zgoraj naštetih živil bomo na- šemu telesu zagotovili vse potrebne vita- mine, minerale in druge zaščitne snovi. Prehranske potrebe pa niso za vsake- ga posameznika enake in se razlikujejo glede na fizično aktivnost posamezni- ka, pridružene bolezni in glede na po- samezna življenjska obdobja. Če imate kakšno vprašanje o prehrani, mi lahko pišete na tanja.cresnovar@gmail.com drugače pa se beremo, nekje v nasled- njih številkah biltena. Tanja Črešnovar Učinkovite rešitve za: - težko dostopne terene, - za drevesa ob zgradbah in cestah, - nagnjena drevesa - delo na brežinah. tel.: 041 - 645 - 346 Dragi Laščani, Ob naši 35 letnici delovanja, se vam želimo zahvaliti za vaše zaupanje! Vse dobro vam želi kolektiv EEA MEDVED d.o.o. TUKAJ JE LAHKO VAŠ OGLAS 03 733 87 12 bilten@lasko.si 62 OGLASI Escape Room Enigmarium Laško in Unlock Laško PONOVNO ODPRTA! Zberi prijatelje in se podajte na zabavno dogodivščino v prvi in edini escape room na temo pivovarstva na svetu ali se odpravite na pustolovsko raziskovanje starega mestnega jedra. S kodo »Moje Laško« vsak član ekipe prejme darilce. *Promocijska koda velja do 31. 7. 2020. Ob rezervaciji termina je obvezna navedba kode. Informacije in rezervacije: TIC Laško, Valvasorjev trg 1, Laško T: 051 355 417 | E: enigmarium.lasko@escape-room.si | I: www.lasko.escape-room.si Odprta vrata Laškega Laško Open Points Laško, Slovenia lasko_slovenia Laško, Slovenia www.lasko.info #myLasko #LaskoOpenPoints 63 OGLASI IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO Pokličite nas in skupaj bomo izbrali pravo izobraževanje za vašo uspešno poklicno pot. Ostanite zdravi in pozitivni. Vabimo k vpisu v naslednje srednješolske programe za odrasle:  3-letni programi (SPI): gastronom hotelir, bolničar-negova- lec, oblikovalec kovin-orodjar, inštalater strojnih instalacij, trgovec  4-letni programi (SSI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija  Poklicno-tehniško izobraževanje (3+2 oz. PTI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, tehnik varovanja in gastronomski teh- nik  Poklicni tečaji (PT): ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče Izobraževanje odraslih Laško Trg svobode 6, LAŠKO Telefon: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172 E-pošta: sic.lasko@siol.net Internet: www.sc-konjice-zrece.si 60 let TEHNIČNI PREGLEDI d.o.o. NAŠE STORITVE – tehnični pregledi osebnih in tovornih vozil, motornih koles, koles z motorjem, traktorjev in priklopnih vozil – registracija novih in rabljenih vozil – podaljšanje registracije vozil – urejanje spremembe lastništva – izdaja in zamenjava registrskih tablic – izdaja prometnih dovoljenj – odjava vozil iz prometa in v razgradnjo – izdaja preizkusnih tablic – homologacija uvoženih in predelanih vozil – sklepanje zavarovanj (Triglav, Sava, Adriatic Slovenica, Generali) bar MIKLAVC info.lasko@am-miklavc.com 059 95 22 21 SPLET E-POŠTA TELEFON www.am-miklavc.com Bar od pon. do petka . . . . . 5 30 – 20 30 sobota . . . . . . . . . . . . . . 7 00 – 13 00 Nedelje in prazniki . . . zaprto Tehnični pregledi od pon. do petka . . . . . 8 00 – 18 00 sobota . . . . . . . . . . . . . . 8 00 – 12 00 Nedelje in prazniki . . . zaprto KMALU AVTOPRALNICA MIKLAVC V LAŠKEM! Kjer so doma vedno nova doživetja in lepi spomini. Kdor nas je že obiskal, ve, da so pri nas doma odlični wellness rituali, ki odplaknejo skrbi, pri nas domujejo tudi slastni okusi Laškega. Dobrodošli ... Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško Slovenija-EU 080 81 19 info@thermana.si www.thermana.si Thermana Laško thermana_lasko