Izhaja vazen nedelj in praznikov *= vsak dan opoldne. == Uredništvo in upravnistvo v; Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna. ~ Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. == Glasile Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po poiti 't dostavljanjem na dom za celo leto E 30**-, sa pol leta K 15*-, za četrt leta K 7-60, za mesec BRČ60. ZaHttriijft celo teto K 33-60, za ostak) tujino inAMerttoo K 42*—. Posamezno StevtlkepolO v. inseratl: EnoatopaapetitvTsttea80v; pogojem prostor 60 v; raarilaaiin poslano vrstica ipo 60 v; večkratni db-javi po dogovoru primeren popust Stev. 6 V Ljubljani, torek dne S. januarja 1918. Leto II. mmm Nekoliko pojasnila „S1qy. Narodu „ i dne 2» decembra 1917, št 297. Politična resolucija na strankinem zboru (socialne demokracije od 25. decembra 1917. je bila soglasno in brez ugovora sprejeta. Razpravljanje je bilo dokao obširno, udeležila se ga, 'je tudi opozicija mladinov ter je -koncem raz-pirave 'njih zastopnik dal izjavo, da pohvalno ‘priznava obe resoluciji tako politično kakor o taktiki Delavci stari in mladi so toraj resolucije povsem razumeli, po jasnem besedilu za oaiega. ki stremljenje in cilje socialne demokracije pozna in vsaj nekoliko vlada temeljna Ojena načela. Razumeli pa so .saj nekoliko tudi temeljne-ustave bodoče demokratične državne zveze. Kdor stremi po novi obliki države, mora poznati tudi novo tvorbo. Resolucija strankinega zbora ne izraža le stremljenje po moderni državi, ampak je zarisala nje obliko in tvorbo v značilnih potezah. Clamkar v »Slov. Na-.rodu« vise to prezira, ter se ogiblje po nacionalistični navadi, da bi dal svojim čitalcam nekoliko miselnega gradiva. Z navadno žurnali-• stično Jehkoto t podtika politični .nasprotni stranki tuje jej namene. »Slovenski Narod« govori rad o složnem nastopanju vseh strank v i skupnem narodnem boju, pozablja pa na glavni '.predpogoj temu: spoštovanje strank medseboj in ..lojalnost v političnem boju. Zakaj bi-bile 'resolucije nejasne? Na nem-'Ski prevedene je državni pravdmik dunajski resolucije prav dobro razumel! »Slovenski Narod« nam podtika Rennerjev personalni nacionalni princip, če tudi ve, da slovenski socialni demokrati to stališče odklanjajo, kar iz resolucije same. brezdvojno izhaja. Slovenska socialna demokracija skladoma združuje personalni in teritorijalni narodnostni princip, po katerem bi bilo mogoče priti do rešitve narodnostnega vprašanja. Resolucija zahteva združitev vseh enon a rodn ih občin in okrožij v eno nepretrgano gospodarsko celoto. Kaj je ,to? Pač načelo, kako se ima določiti po narodnosti in teritoriju obenem bodočo politično novo ■tvorbo. Temelj te državne tvorbe bo toraj oni teritorij, kajterega je stvoriti po gospodarskem, prometnem principu: teritorij mora biti nepre-,trgana gospodarska kompaktna celota. In »Slov. Narod« *ega ne bi mogeJ razumeti in ne ločiti tega teritorijalnega principa od Renner-jevega personalnega? — Neverjetno! Po teri-torijalnem narodnostnem principu jezikovni . otoki in mešani kraji padejo gotovo med korn-■paktno gospodarsko ozemlje, seveda enako načelo velja tudi za gospodarsko celoto Nemcev, Italijanov in Madjarov, ki stanujejo okolo nas in med nami. Personalni princip hoče rešiti le svobodo j>ojedincev v državi kjer si bodi ne glede na celoto posameznih narodov in na predpogoje njih daljšega razvoja, predpogoji, Ki so samouprava in samostojno gospodarstvo. Oboje zahteva določen teritorij. »Slovenski Narod« .se toraj hlini precej preprostega, ko neče prav razumeti resolucije. Cenzura pri tem ni imela nobene krivde. Črtala je le, kar se tiče vladnega sistema. Bistvo resolucije ostalo je. •tudi z belimi presledki docela jasno. Nova označba adrijansko-donavstoo-sudet-'sko-državne zveze nikakor ne izraža stari ob-■ sovraženi »okvir«, ampak etnografičtni, gospodarski in prometni princip. Socialni demokraciji veljata dva temelja za tvorbo modeme države: 1. prirodna tla in njeno bogastvo, 2. narodi, 'ki na njem prebivajo, nakazani drug na drugega vsled prirodnega bogastva in prometnih zvez. Po prvem je tvoriti skupni teritorij, po drugem urediti notranjo ustavo. Resolucija je na kratko začrtala to bodočo ustavo, ki je edino v polnem demokratizmu in enakopravnosti narodov, vezani po prirodi na eni in skupni državni teritorij. Bodoča ustava se bo pač glasila v prvi točki: »Temelj države je svobodna občina. Občine združene so v gospodarsko celotna okrožja. Občine se tvorijo po eni narodnosti, družijo pa po samoodloče vanju z ozirom na gospodarsko in prometno enoto«. Svoboda občin in okrožij ni mišljena kot avtonomija po navadnem avstrijskem kopitu, ampak je^ angleški selfgu vernem en t — samovlada. Ako bi »Slov. Narod« nekoliko po-znal angleško ustavo in samoupravo, potem bi brez težkioče razumel stremljenje socialne demokracije, kako urediti ustavo svobodne večnarodne gospodarsko-enot n e države. Resolucija vsebuje v glavnih potezah vse moderne principe bodoče državne tvorbe — kakor jugoslovanska deklaracija ničesar o tem ne govori. »Slovenski Narod« menda išče jasnost v negativni strani! Socialna demokracija pa je vajena misliti in sklepata realno, zato je »Slov. Narod« ne more umeti. Dr. H. Tuma. Deseti strankini zbor. (Dalje.) Bttako zamotan in enako naraven je niagarski problem. Tudi tukaj niso še dovolj jasni Zgodovinski, etnografični in gospodarski pojmi. M®dja-ri so v X. stoletju prišli čez Karpate v bojeviti četi okoli 40.000 jezdecev ter so zasoli soično pokrajino pod Karpati in o4coli Blatnega J08***- V svojih pohodih na zapad in jug so raz- trosiliplemensko moč tako, da • so skoraj po- mešali med starim- slovanskim nassljenjean in so na sklonu XI. stoletja že-biii ta&o maloštevilni, da so imeli le še plemstvo. Dobili so močan pritok lastne krvi po Numanih in Jasigih, ki so .se naselili na nekdaj močvirnatih, pustih krajih med Donavo in Tiso. Tod je tudi danes še prava krvna in jezikovna moč Madjarov. >Kot etnogra-iičen otok V2 milijona Ijudij bivajo Sekelci v vzhodni Sedmograški, gotovo ostanek starih Hunov ali Obrov ali Bolgarov istega uralo-altaj-skega pletmena in jezika. Kakor Češka in Poljska tako se je tudi Ogrska pod fevdalnim' sistemom naselila -z-nemškimi meščani -in kmeti, ostali so še slovanski otoki in po pregnanju Turkov so se priselili slovaški in srbski-tako, da.je Madjarska ob nastopu lastne države 1867 bila etnografično slikovito mešana. Ko so leta 1848 iVladjari stopili v boi za svojo svobodo, poveljevali so madjarski plemiči, jedro vojništva pa so tvorili največ slovaški polki. Ti so se borili za madjarsiko hegenomijo! Tudi leta 1867. Madjari niso priborili svoje svobode z lastno močjo, marveč je bila dar, kakor pravi zgodovinar Charmaitz, zveze cesarice Elizabete - in grofa Andrasija, ki sta naklonila voljo cesarja Franca Jožefa, da je ustvaril proti volji slovanskih ha-rodov in prvotno proti volji Nemcev dualizem. Nemci so ga sprejeli le z obečanjem In z upanjem, da potem dualizma Madjari ukrouS svojo večino slovanskega prebivalstva, Nemci pa takraj Litve svojo. Postanek dualizma In madjarske država Je toraj očitno nasilje nad slovanskimi narodi v Avstriji. Leta 1867. niso tvorili Madjari niti polovice, ako bi se odštelo tudi vse jezikovne otoke, niti 35 do 40% prebivalstva. Tudi na zgodovino se morejo opirati le toliko, kolikor jim je cesar Franc Jožef priznal kljub Vilago-ša, zgodovinsko kontinuiteto. Etnografično in gospodarsko Madjari takrat sploh niso bili vitalni. Ako so se 'toraj vrgli kljub narodnostnemu zakonu z vso silo na asimilacijo slovanskih, rumunskih in nemških elementov, je bil to boj za lastno življenje, boj sebeohrane. Obstanek madjarske države in madjarskega plemena je bil mogoč le z asimilacijo Zidov, Nemcev, Srbov in Slovakov, ki so prebivali med Madjari, 2. z ustanovitvijo velikega industrijal-nega in trgovskega centra v Budimpešti, 3. z osvojitvijo pristopa do morja in z odvzetjem hrvatske Reke. To so bili življenskJ predpogoji madjarske države in madjarskega naroda leta 1867. in so še danes. Temu se danes razsoden človek ne more upirati; Madjari imajo pravico do lastnega narodnega in gospodarskega življenja. Ustvarili so si milijonsko in-dustrijalno in trgovsko mesto v Budimpešti, Če tudi s pomočjo pomadjarenih Zidov, brez težave »o asimilirali slovanske in nemške raztresene otoke. Za Reko je uporabljati načelo veljavno za Trst, t. j. mora ostati svobodno pristanišče kot emporij celega hrvatsko-ogrskega ozemlja. A Madjari segajo preko tega, zahtevajo asimilacijo tudi kompaktnega ozemlja Slovakov, Malorusov, Rumunov in Srbov, silijo celo na samovladno Hrvatsko; sklicujoč se na pravice ogrske krone, zahtevajo zase Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Rumu-nijo, celo nadbalkansko Bolgarijo imajo v naslovu krone. Oprti na takšno zgodovinsko pravo merijo svoje imperiialistično stremljenje ne-le na samostojno državo, ampak na državo, ki bi dejanski vladala široko na vse strani preko prirodnih mej Rumunijo do Donave in Črnega morja in po pritokih Save in Donave severni Balkan tako, da bi bili gospodarji celega balkanskega polotoka in celega Podumavlja. S to iimperijalistično težnjo pa je obstoj adrijan-sko-sudetsko-karpatske skupine onemogočen. Del alpske in sudetske skupine' po odcepitvi Donavlja postane gospodarsko, etnografično’in politično nemogoč, vsled tega’ neopravičen in po prirodnam razvoju navezan na germansko centralno državo. Za Ogrsko proti cisla|tanski Avstriji velja r^k: Mors tua, vita mea! Zahtevani historični razvoj Ogrske pomeni za Avstrijo pričetek nje polne -odvisnosti od Nemčije. Cislajtainska Avstrija bi poleg velike madjarske države postala nepotrebna, nje združitev z Velenemčijo naravna posledica. Svetovna vojna nam kaže ves ta notranji, realni narodni gospodarski in politični konflikt tako, da stojimo pred dilemo, ali 1. enotna adrijansko - donavsko - sudetsko - karpatska državna celota enakovrstnih, enakojakih narodnih in saimoviadnih skupin, t. j. poljske-pfivi-sljanske ravnine, rumunske-sedimograške in dolenje donavske, češkoslovaške - sudetske, nemške-alpske, madjarske-osrednje donavske ravnuie ter jugoslovatiske-adrijanske-donav-ske, ali Pa 2. razpad na dve veliki iimperijali-stični skupini, donavsko-baLkansko pod hege-nomijo Madjarov in alpsko-prfv isljansko-su-detsko v območju Germanija. V tem primeru bi veljala gospodarska prometna zveza gorenje in srednje Donave in Labe — Hamburg nn Aflt-werpen, Trst in Adrije nad Dalmacijo iz kulturnih in etnografičnih .momentov b*ez dvoma pripade potom Italiji. Zato so intenzivno interesirani na zapadu Ctslajtanje Germani, Madjari in Italijani. Ti so zgodovinski narodni in gospodarski priradni in neodoljivi sovražniki samostojne sredah dr* žave, ici bi delila zapad in vzhod ter preprečila germanski, -madjarski m tfmski ‘isnperijaliiiem. Tako .ie. 'neraaiočno vezan probtem Veh&ger-manije, Avstrije, ‘Op^e, kftlije to Slovanov. Politični pregled. «= O našem strankinem zboru so prinesli doslej obširna poročila: češki separatistični dnevnik .Pravo Lidu* v Pragi, češki centralistični dnevnik »DdmclL»st»h* prekritiziral seve le z namenom da to potem še enkrat doma v „S ovenskem Narodu* ponovi,.. Kaj smo sklenili? Dejali smo: Strankin zbor »zanteva za Avstro-Ogrsko polno de. mokratizacijo vse javne uprave in vseh javnih skupščin. V to svrho je »snovati popolnoma svobodne samoupravne občine in okrožja z odstranitvijo vseh političnih finančnih in dragih lokalnih Okrajnih in dežetnili oblaste v in z odstranitvijo 'kronovin im dtt-žetnih zborov in enakih ustanov po-teta obč ne, enake in 4«jn* proporcionalne volilne pravice vsakega delavskega državijana ne glede na postat, stan in spol/— Datje smo sklenili; .Strankini zbor za»hteva zdruiitev vseh eno-narodnih občin in okrožij v enonaro-d n o poli t*^ no o kotuepret r g a n o goapodarako, prom«tno in pravno celoto s polno pravico sar|jood|dHnja v vseh kulturnih, gospodarskih, social* ni h in u p r a vnih zadevah; zahteva združbo teh samoupravnih narodno gospodarskih enot v federativao^a^i* ri ja us ko - donavsko- sudetsko dfiav* no zvezo kot pri rod n o promet no »go* spodarsko narodnostno in polfti^ho državno celoto, s polno pravico sa-moodločevanja na zunaj in na znotraj združenih narodnosti ter z odpravo tajne diplomacije.* O tej resoluciji "pravijo .Narodni Listy* ter z njimi seve — .SlbViriski Narod*, da je »naravnost tipična ibbOsvoji umnosti, nemožatosti in nejasnosti.* Apelira'ino na slovensko javnost, da razhodi kako 'h&ralfttb .Slovenski Narod* informira slovensko in bb .Narodnih Listih* celo č^ško publiko. "Naj nam pove kaj je v teh odstavkih naše resolucije doumnega nemožatega ln nejasnega ? ! «=» .Centralistični socialisti*. Naravnost Značilno za malenkostne naše razmere je. da hoC^Jo slovenski napredni časnikarji ustvariti v slovenski socialni demokraciji -— dve struji. Cela — In s prav posebnim veseljem — zanašajo v druge — slovenske liste te neresnice. Tako ^rfhila ,H vatska riječ* ddpis o ^Narodnem SVetu* ^ v njem čitamo raztndtrivanje; kdo bo pristdpH V ta .svet*. Člinkar pravi AWed tirughh: .Bigtfftn tudi ni pristop -Starih centralistov, ki jih veWi*dr. Tuma1* — ceSki BNr. H Tuma )e čian širšega odbora za Goriško^ker je tsm njegov delokr ig. ■= „Konsolidacija mtd Sibvenci*. .Glas Slovenata, Hrvata i Srba* fpi§e v 2. 6tev. 0 Kita tole: Sticiialistična “Stranka med Slovenci ob po-manjkanju industtije ni številna, a ima došti inteligence. Vsakdo polaga veirko važnost, da v velikem boju sodelujejo tudi socijalisti. Po fhta-hftem nacjonalnem pokretu rje videti vadn^ ^AM nekvj reakcije, mlajši so se odcepili od .starejših*, ki pa istotako le od nefcBaj stoje na ataH-š«u narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov -io Srbov, a -pričakujejo spas v .proletarcem demokratizmu*, k< da nam edini more prit»sti «MM-odločbo manjših narodnosti. Če drugega ni prinesla vojna, to smo pridobili vsi, da a svobodi in samodoločbi. Pač se trefca narodom -še učiti, 'da Njihova pravica določbe mora irfteftl sv«>e mejo... moramo varovati pred dementamo da bi v teh gibanjih videli te zarote vredne intrige. Veliki svetovni naUbdi o posebnih prilikali v zgrešeno še manjši mrodi, omamibena t>o steaju<>e in oisemdesehn-ilijonske kulture, morail vad kakor da Zivc v h!«&h v nična prevara na# «weiina kuitura ^ ........ došča saima sebi popolnoma. Države se bi Stran 2. NAPREJ. Stev. 6 stajajo iz povsem različnih narodov, morejo uspevati le tedaj, če se duševni vzduh medsebojnega nespoštovanja in hujskanja umakne čistejši atmosferi. Z drugo besedo: brez izpre-mernbe v duhovih ni možna izprememba ustav in samo zdravljenje s paragrafi je prazno. = tlrvatsko-srbska koalicija v škripcih. Pretekli teden se je vršila v Varaždinu volitev saborskega poslanca namesto dosedanjega poslanca Ljube Babiča-Gjalskega, ki je imenovan za velikega župana. Izvoljen je bil kot edini kandidat odvetnik dr. Zivan Bertič, pristaš hrvatsko-srbske koalicije. Dr. Bertič je bil po-četkom vojne interniran ter izpostavljen vsled političnega osumljenja hudemu preganjanju, dokler ga niso pred nekaj meseci vpoklicali k vojakom.' Na italijanski fronti je bil dvakrat ranjen -ter se nahaja sedaj v neki bolnišnici na Moravskem. Povodom njegove izvolitve je 182 volilcev mesta Varaždina objavilo izjavo, da ne morejo glasovati za kandidata hrvatsko-srbske koalicije, ki se je izneverila svojim političnim načelom in ki v sedanji historični dobi ovira, da ne pride do veljave ljudska volja po ujedinjenju Hrvatov, Srbov in Slovencev v samostojni svobodni državi. Volilci pa da kljub temu niso postavili protikandidata edino z ozirom na to, da je dr. Bertič žrtev onega sistema, katerega koalicija trpi in podpira. Ta izjava dosedanjih pristašev koalicije je značilen pojav za nevoljo, ki vlada v ljudstvu proti oportunistični politiki hrvatsko-srbske koalicije. Splošno znano je dejstvo, da je celo v vrstah saborskega 'kluba hrvatsko-srbske koalicije znatna skupina proti sedanji politiki koalicije in da išče nove orientacije v zmislu jugoslovanske deklaracije. Ta kriza se pojavi najbrže že v bližnji bodočnosti, zlasti z ozirom na to, ker dr. Wekerle od hrvatskih članov ogrske delegacije zahteva, naj se izjavijo proti državnopravni deklaraciji Cehov in Jugoslovanov v avstrijski delegaciji. Izvršilni odbor hrvatsko-srbske koalicije se je zadnje dni o tern vprašanju posvetoval, vendar do sedaj ni prišlo do definitivnega sklepa. V zvezi s to zadevo se poroča, da je predsednik izvršilnega odbora dr. Vladimir baron Nikolič odložil svoje mesto. = Poljaki in mirovna pogajanja. Berlinski listi poročajo soglasno, da se bodo želje Poljakov glede udeležbe na mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem na merodajnih mestih blagohotno upoštevale. Poljaki naj imajo priliko, da kot izvedenci v posameznih vprašanjih iz-raanjo svoje mnenje. = Finska republika. Finska vlada je ustanovila v Stockholmu službeno mesto za izdajo potnih listov, s čemer je izvršen prvi akt državne samostojnosti Finske republike. = Nemčija priznava republiko Finsko. Wolffov urad poroča: Ker je izjavila ruska vlada, da prizna takoj Finsko, čim predlože Finci tozadevni predlog in ker so Finci že storili primerne korake v Petrogradu, ki ga je sprejela vlada dobrohotno, je pooblastil cesar državnega kanclerja, da izreče v Berlinu se nahajajočim pooblaščencem finske vlade državnemu svetniku Hjoldu, profesorju Erichu in ravnatelju Sarioju v imenu nemške države priznavanje Finske republike. Grof Hertling je sprejel ob 'navzočnosti državnega podtajnika barona voh dem Bussche vse tri pooblaščence in jim izjavil priznavanje od strani Nemčije. = Ukrajinski zbor v Lvovu. V gališkem glavnem mestu se je vršil zadnje dni ukrajinski zbor, katerega se je udeležilo poleg 150 zastopnikov okrajnih organizacij 13 ukrajinskih državnih in 7 deželnih poslancev. Zbor je sprejel resolucijo, ki zahteva izvršitev agrarnih reform v zmislu razlastitve večji del v poljskih rokah se nahajajočih veleposestev v vzhodni Galiciji v prilog malim posestnikom. = Internacije v Italiji. Italijanski listi poročajo! da je iznova interniranih okolo 1800 pripadnikov tujih držav. 500 tujih državljanov so deloma prisilno, deloma po lastni želji poslali izven dežele. Med novimi interniranci so menihi, nune, otroci in profesor za arhelogijo Be-loch. Od interniranja so izločeni razen Avstrijcev in Ogrov italijanspe narodnosti tudi vsi Čehi in Slovaki, za katere je prevzel jamstvo rimski urad za organizacijo Čehov. = Lioyd George o vojnih ciljih. Reuterjev urad poroča: Ministrski predsednik Lloyd George je podal Izjavo o vojnih ciljih. Dejal je, da je dospela sedaj Anglija do najbolj kritičnega trenotka vojne. Preden se pa odloči katerikoli vlada o pogojili, pod katerimi naj se nadaljuje ali pa konča vojna, mora biti prepričana, da soglaša vest njenega naroda s temi pogoji. Posvetoval se je z delavsko stranko, z Asquithom in Greyjem o vojnih ciljih. Njegova izjava ne podaja le nazorov vlade, temveč tudi nazore vsega prebivalstva. Preden moremo misliti na pogajanja, bi morale razumeti centralne države bivstvena dejstva položaja. Bodočnost evropske civilizacije ne sme biti več odvisna od samovoljnih sklepov nekaterih mešetarjev. Vsi teritorialni dogovori se morajo izvršiti s sogla-šanjem vlad. Prva zahteva britske vlade in njenih aliirancev je, da se popolnoma obnovi Belgija, da se jej povrne škoda in se prizna mednarodno pravo. Potem pride obnovitev Srbije, črne gore, osvojenega ozemlja na Francoskem, v Italiji in Rumuniji in popolnoma odstranitev tujih armad. Poravnava vitalnih krivic je temeljni pogoj za trajen nar. Anglija namerava poupirati irancusko demokracijo v njem zante-vi, ua se izravna krivica iz ifc/l. leta, uo s«raj-nostu Anglija je ponosna na to, ua poupira skupno z Ameriko, rrancuo m Italijo novo rusko demokracijo do konca Ce pa nastopajo sedanji oDviauovateiji Rusue brez ozira na ainrance, nimajo ti nohenega sredstva, ua preprečijo katastrofo, ki gotovo lauene Rusijo. .Aiuranci menijo, da je Poljska, v kateri, so zaruzena resmcno vsa poljska ozemlja, nujno potreona za ravnovesje zapaune kvrope. Razkosanje Avstro-Ugrske ne spada k angleškim vojnam cnjem, toua avstro-ugrske narodnosti morajo domu resmcno avtonomijo. Tudi logične zanteve ltaujanov, ua se zuružijo s svojimi rojaki, je treoa izpolniti. Lnaso velja za Rumu-mjo. Racaj Oouo te zahteve izpolnjene, bo Av-stro-Ugrska sna, pospešujoča mar in svobodo Evrope, med tem ko je seuaj le orodje zaničevanja vredne pruske vojaške avtokracije. Anglija ujma moesar proti temu, da se onrani turška država s Carigradom kot z glavnini mestom hkratu z nevtraliziranim prehodom skozi Urno morje, toda Arahija, Armenija, Mezopotamija, Sirija in Palestina imajo pravico, ua se priznajo njihove posehne narodne razmere. O nemških kolonijah bi morala odločiti konferenca, upoštevajoča želje in interese domačinov. Končno je treba še poravnati krivico, nastalo vsled kršitve mednarodnega prava in mirovna konferenca ne sme pozabiti na angleške mornarje. Jasno je, da se bodo ozirale dežele, ki razpolagajo s sirovinami, v prvi vrsti na svoje prijatelje. Treba je napraviti energičen poizkus, da se najdejo sredstva za končanje vojne. Anglija se bori za trajen mir in za to je treba izpolniti tri pogoje: 1. Uvesti je treba nekršitev pogodb. 2. Teritorialni dogovori morajo temeljiti na načelu samioodl očevanja narodov ali pa morajo biti utemeljeni v soglašanju vlad. 3. Stremeti je po tem, da se ustvari internacionalna organizacija za omejitev oboroževanja in za preprečitev vojne. = Kongres angleške »Labour party«. Kakor poroča »Socialdemokraten«, je prejel tajnik holandsko-skandinavskega odbora Huysmans od angleške »Labour party« (delavske stranke) povabilo, naj se udeleži njenega kongresa v Nottinghamu. Rusko-holandsko-skandinavski •odbor je sklenil, naj se H.uysmans odzove povabilu. Kongres v Nottinghamu, ki se vrši 23. januarja, se bo bavil zlasti z vnanjepolitičnim položajem in s stališčem angleške delavske stranke. Najbrže se sklene akcija za pripravo splošnega miru. — »Aftonbladet« smatra povabilo, naj se Huysmans udeleži kongresa v Nottinghamu, za diplomatičen korak Angleške v mirovnem zmislu. = Francoska misija v Petrogradu. Iz Pa-, riza poročajo, da je Francoska želji francoskih socialistov ustregla v toliko, da je Albert Thomas dobil dovoljenje, naj v francoski misiji odpotuje v Petrograd. = Zborovanje kadetov v Petrogradu. Kakor poroča »Naš V jek«, so imeli kadeti pretekli petek v Petrogradu številno obiskano zborovanje. Neki govornik je zatrjeval, da so dogodki preteklega tedna le v interesu Nemčije. = švedski socialisti za splošen mir. Izvršilni odbor švedskih socialistov je izdal, kakor poročajo »Miinchener Neueste Nachrichten«, nov poziv socialistom v Angliji, Franciji, Italiji in Združenih državah za sestanek in ter nacionalne mirovne konference. Pozi v. vabi sodruge v omenjenih državah, naj z vsemi sredstvi skušajo doseči, da se prepoved glede izdaje potnih listov čim prej razveljavi. — Solunska armada se premesti. Londonska »Morning Post« poroča, da se bo na zborovanju vojnih svetov entente, ki se v kratkem snidejo, sklepalo o važnih ukrepih glede porabe solunske armade im grških vojnih čet. Grška armada se baje v kratkem mobilizira. Dnevne beležke. — Shod ljubljanskih zaupnikov. V nedeljo dopoldne se je vršil naznanjeni zaupni shod, na katerem se je konstituirala krajna politična organizacija za Ljubljano in okolico. V odbor krajevne organizacije so bili izvoljeni ss. ? Brozovič Jurij, predsednik; Zupan Jožef, tajnik; Hlebš Ivan, blagajnik; Petejan Jožef in Cvelbar Fr., odbornikom; HeJeš Franc in Bizjak Jernej v kontrolo. — Strankine prispevke še plačuje vsako nedeljo od 10. do 11. dopoldne, Šelenbur-gova ulica 6, I. nadstr., kjer se tudi sprejemajo priglasi članov. — Sodruge vabimo, da se pri-glase politični organizaciji. Za strankine pripadnike se bo smatralo samo tiste ki bodo politično organizirani. Za okolico kakor Vič, Glin-ce, Šiško, Vodmat, Moste itd., se osnujejo lokalne vplačevalnice. — Sprejemni dnevi županovi Radi vedne-ga naraščanje uradnih poslov sprejema gosp. župan odslej stranke v svoji pisarni mestnega magistrata le ob torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 12. dopoldne. — Konstitulrna seja Zveze delavskih društev za Kranjsko, Primorsko, Štajersko in Ko- I roško se bo vršila v sredo, dne 9. t. m. ob 6. zvečer v upravi »Napreja«, Frančiškanska ul. 6, na dvorišču I. nadstr. Odborniki se vabijo, da se seje zanesljivo udeleže! — Promet poštnih nakaznic za vojne ujetnike v Rusijo in iz Rusije je začasno ustavljen. — Sedmo voino posojilo. Poštna hranilnica poroča, da je bilo podpisano 6.044,182.800 kron sedmega vojnega posojila. Podpisovanje na bojišču pa ni še končano in je všteto le deloma. — Hrastnik. V nedeljo, dne 6. L m. se je vršil pri nas vrlo dobro obiskan shod, ki mu je predsedoval sodr. Malovrh. Poročal je sodr. Petejan iz Ljubljane, ki je obširno poročal o sklepih našega strankinega zbora. Povdarjal je zlasti, da, če hočemo te sklepe uresničiti, moramo izvesti politične organizacije in razširiti delavski tisk. Brez politične organizacije in tiska je uspeh nemogoč. Poslušalci so izvajanjem govornika pazno sledili, In so ko je govoril še sodr. Malovrh enoglasno sklenili, da pristopijo vsi strokovno organizirani rudarji in kemični delavci v politično organizacijo. Ravno tako so 9e tudi izjavili, da bodo za naš dnevnik neumorno agitirali in skušali pridobiti novih naročnikov. V politični odbor so bili enoglasno izvoljeni sodrugi: Karl Malovrh, predsednik; Urlep Ivan, podpredsednik; Jazbic Ivan, I. blagajnik; Jazbic Henrik, II. blagajnik; Ladiha Fran, Gretnek Martin, odbornika; Cestnik Fran in Bartol Alojz v kontrolo. Ker se ni nihče več oglasil k besedi je predsednik zaključil zanimivi shod. — Sodrugi v posameznih krajih, kjer še niso ustanovili krajevnih organizaciji v zmislu novega opravilnika, naj to čimprej izvršijo in imena izvoljenih odbornikov naznanijo strankinemu tajništvu v Ljubljani, Frančiškanska ul. št. 6, I. nadstr. Strankine izkaznice in znamke se v najkrajšem času razpošiljajo. — Volkovi so se pojavili v Liki. V bližini Otočaca nastopajo kar v čredah in napravljajo velikansko škodo. Prihajajo celo v kraj sam, a prebivalstvo se ne more braniti ker je brez orožja in brez municije. — Silne cene za perutnina Hrvaški listi poročajo, da so zahtevali v soboto na zagrebškem trgu za kokoš 40 kron, za raco 70 kron in za puro 60 kron. Kupcev je hilo mnogo. — Prvi hrvatski narodni film »Kmečki kralj »Matija Gubec« je pridobljen tudi za Ljubljano in se bo predstavljal v deželnem gledališču v četrtek, 10., v petek 11., v soboto 12. januarja. V Zagrebu je »Matija Gubec« deset dni vsako predstavo do zadnjega kotička napolnil. Kmečki kralj »Matija Gubec« je velika zgodovinska žaloigra iz življenja hrvaškega in slovenskega naroda za časa kmečkih uporov v XVI. stoletju. Film je posnet po romanu Avgusta Senoa. Vse vloge igrajo člani in članice kraljevskega hr-vatskega gledališča v Zagrebu. Izredno dra-unatsko dejanje se vrši v starem Zagrebu, v njegovi romantični okolici ter v kneževskem dvoru Mokrice. Vlogo barona Ferdo Tahija igra g. Ignacij Borštnik, vlogo kmeta Matija Gubca, g. B. Raškovič. Predprodaja vstopnic v četrtek dopoldne od 10. do 12. in od 2. pop. dalje. — Kaho Je v Goric*. G .rica se oživlja. Nad 1500 oseb je sedaj že v mestu. In to brez tujih ljudi in onih iz okolice, ki prihajajo oge-dovat si to nesrečo deželo. Gostilen je v mestu že 14, pa dve mesnici. Vino točijo po K 4 in 4-80 liter. Meso je po K 4’60 in 6. Za vodo je sedaj slabo, ker vodovod ne deluje že nekaj dni. Pekarna je ena sama. Kruh deli na listke mestna aprovizacija. Železnica vodi že do Gorice, a poštni promet z zavitki do 5 kg začne delovati s 15. t. m. Pismonoši sta v mestu 2. Ekspresna pisma se dostavljajo kot navadna. Dan na dan se dogaja kaka nesreča z granatami in šrapneli ker je še vedno veliko municije po cestah in v jarkih. Solkanski most bo popravljen v kratkem. V Brdih so ljudje rajši dajali r<2 — živalim, ali sedaj je že konec te obilice Še za denar dobivajo ljudje težko živeža V Gorci ni še nobenega fotografa. Prvi ki pride, bo imel veliko dela. Istotako naj se pripravijo zidarji, mizarji in drugi rokodelci za spomlad, ker bo gotovo veliko d la. Vojna. Dunaj, 7. januarja. (Kor. ur.) Uradno 9e razglaša: Na ruski fronti premirje. — Italijansko bojišče: Nobenih posebnih dogodkov. — Sef generalnega štaba. Berlin, 7. januarja. Wolffov urad poroča ix glavnega stana: V loku pri Ypemu in v posameznih odsekih med cestami v Arras in Pe-ranne so se razvili popoldne živahni artiljerijskl boji. Tudi med Mietto in Aisno, na obeh straneh Omes in ob Mozi je topovski ogenj naraščal. Bojno delovanje infanterije je bilo omejeno na spopade Lzvidnih oddelkov. Na macedonski in na ruski fronti nič novega. — Ludendorff. Berlin, 7. januarja. Wolffov urad poroča: Dne 29. decembra je eden naših podmorskih čolnov v Sredozemskem morju obstreljeval plavže v Piombino (nasproti otoku Elba) — V drznem napadu so naši podmorski čolni potopili v zapadnem delu Sredozemskega morja 8 parnikov in 3 jadrnice s 36.000 tonami- Parniki so bili naloženi ter spremljani od oboroženih ladij. Eden teh parnikov je vozil municijo za Italijo; potopil se je koj, ko ga je zadel torpedo. Tudi ostali parniki so bili namenjeni za Italijo. Potopitev teh ladij pomeni za Italijo občutno izgubo na vojnem materijalu. — Sef generalnega štaba marine. Zadnje vesti. Mirovna pogajanja. Dunaj, 7. januarja Korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega: Razgovori z ukrajinskim odposlanstvom so se včeraj nadaljevali v plenarna seji, katere so se udeležili vsi pooblaščenci četverozveze. — Danes dopoldne je dospela v Brest-Litovsk ruska delegacija ter ljudski komisar za vnanje zadeve, Trockjj. Angleški vojni cilji. Berlin, 7. januarja. V političnih krogih smatrajo govor Lloyda Georgeja za mirovno ponudbo, o kateri se sploh ne more razpravljati Govor razkriva le brutalne imperialistične cilje in dokazuje, da preobrat za sporazumen mir ne pride ne od Lloyda Georgeja, ne od Clemenceana. Aprovizacija. Prodajalci sladkorja v L IL, III., IV. In V. okraju se vabijo, da se zglase zanesljivo v sredo, 9. t. m, v sladkorni centrali pri gosp. ravnatelju Lillegu, kjer dobe nakazila za sladkor. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan. Tisk .Učiteljske tiskarne- v Ljubljani, Roman RIM ali MATI ifEf dobi v dar *ai vsak zaupnik, ki pridobi „Napreju‘‘ deset novih naročnikov. — d OT V Isce se uradnico. sposobno knjigovodstva in slovensko-nemške korespondence. Prednost imajo tiste, ki so že bile uslužbene pri upravi kakega lista. Plača po dogovoru. Zglasiti se je pri upravi »NAFREJAft Sprejme se takcf irtovsko izobražen skladiščnik za prekajevalnico na »Zelenem hribu* v Ljub'janj. Reflektanti naj se oglase pri »Kranjskem deželnem mestu za vnovče-vanje živine* ^jubljani, turjaški trg 1. IlISB^illlSIIBlIll F. BATJEL Prej V GoriCl. mmmmmmmam Ljubljana, Stari trg 28 Moška in ionska dvokolesa ie s staro pnevmatiko Šivalni in pisainl stroji, gramofoni, električne šepne svetilke. Najboljše baterije. Posobno nizka cena za preprodajalce. Mehanična delavnica na Starem trgu št. 11. — Dolnllka glavnica — K 10,000.000. Sprejema vloge na knji- LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Rezervni fondi okroglo K 1,500.000. Kupuje in prodaja vse vrste žice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Podri Foslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije. s=s n ž n i c e v Splita, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju. erarične dobave in dovoljuje 1 >— aprovlzacitake kredite —