189 Letnik 42 (2019), št. 1 Ključne besede: f ot ogr afija, s v etlopis, Janez Puhar , Kr anj, k onservir anje in r esta vrir anje, dager otipija, ambr otipija, mok er k olodijski neg ati v na st eklu, albumin neg ati v na st eklu Key-words: Phot ogr aph, h y alotype, Janez Puhar , Kr anj, conserv ation and r est or ation, daguerr eotype, ambr otype, w et collodion neg ati v e on g lass, albumen neg ati v e on g lass 1.04 Str ok o vni članek Pr ejet o: 10. 5. 2019 UDK 7.025:771.521(497.4Kr anj)«1860« Vizualna preiskava fotografije župnijske cerkve sv. Kancijana z delom glavnega trga v Kranju L UCIJ A PLANINC k onserv at orsk a-r esta vr at orsk a s v etnica Ar hi v R epublik e Slo v enije Z v ezdarsk a 1, SI-1102 Ljubljana e-pošta: lucija planinc@go v .si Izvleček Str ok o vnjaki C entr a za k onservir anje in r esta vrir anje Ar hi v a R epublik e Slo - v enije smo z vizualnim pr eg ledom ugota v ljali, k at er a vrsta f ot ogr afije je čr - no-bela f ot ogr afija na st eklu iz leta 1860 in ali jo je nar edil izumit elj Janez Puhar . V sta v ljena je v platn ico v oščilnice, naslo v ljena na knezošk of a Jerne - ja Vidmarja, v lasti Nadšk ofijsk eg a Ar hi v a v Ljubljani. R azisk ali smo, k at eri f ot ogr afi so v t em času izde lo v ali f ot ogr afije na Slo v ensk em, r azisk ali način izdela v e najsta r ejših f ot ogr afij, nat o smo f ot ogr afijo s pr ostim očesom in pod po v eča v o primerjali s podobnimi f ot ogr afijami tist eg a časa in analizir ali v se Puharje v e f ot ogr afije, ki jih hr ani Nar odni muzej Slo v enije. V oščilnico smo še k onservir ali in r esta vrir ali. Abstract VISU AL EXAMIN A TION OF PHO T OGRAPH OF P ARISH CHUR CH OF S T . CANTIANUS WITH P AR T OF THE MAIN SQU ARE OF KRANJ The e xperts fr om the Book and P aper Conserv ation Ce ntr e of the Ar - chi v es of the R epublic of Slo v enia used visual anal y sis t o identify the type of a black -and-w hit e phot ogr aph on g lass fr om 1860 and t o det ermine if it w as made b y in v ent or Janez Puhar ( Johann Pucher). The phot ogr aph w as embedded in the co v er of the car d, addr essed t o the Prince Bishop Jernej Vidmar , w hich is curr entl y o wned b y the Ar chdiocesan Ar chi v es in Ljublja - na. W e in v estig at ed the phot ogr aphers w ho at the time made phot ogr aphs in the Slo v enian t errit ory , r esear ched the methods used t o pr oduce the ol - dest phot ogr aphs; then w e e x amined the phot ogr aph with the nak ed e y e and compar ed it at magnification t o similar phot ogr aphs fr om that time, and w e e x amined all Puhar's phot ogr aphs k ept b y the National Museum of Slo v enia. The car d w as conserv ed and r est or ed. 190 Lucija Planinc: Vizualna pr eisk a v a f ot ogr afije župnijsk e cer kv e s v . Kancijana z delom g la vneg a tr g a v Kr anju, str . 189–206 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Uvod V C entru za k onservir anje in r esta vrir anje AR S (dalje: Cent er) skr bimo za ustr ezno mat erialno hr ambo r azno vrstneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, še posebej skr bno ar hi v sk o gr adi v o k onservir amo in r esta vrir amo. Za uspešno delo mo - r amo dobr o poznati sno vi, iz k at erih je nar ejeno r azno vrstno ar hi v sk o gr adi v o. Mednje sodi tudi f ot ogr afija na st eklu, ki nam pr edsta v lja poseben izzi v . Pr a v zat o je Nadšk ofijski ar hi v Ljubljana, ki hr ani posebno v oščilnico s f ot ogr afijo v obliki knjige iz leta 1860, naslo v ljeno na knezošk of a Jerneja Vidmarja, želel, da str ok o vnjaki Centr a na podlagi lastnih specifičnih str ok o vnih znanj in v eščin identificir amo, k at er a vrsta f ot ogr afije je, in potr dimo ali je f ot ogr afijo nar edil znameniti slo v enski izumit elj Janez Puhar . Z vizualno pr eisk a v o smo jo primer - jali s podobnimi f ot ogr afijami iz tist eg a časa. Janez Puhar (1 914−1964) je bil prvi slo v enski f ot ogr af, ki je 19. 4. 1842 v Ljubnem na Gor enjsk em izumil f ot ogr afijo na st eklu, ki jo je poimeno v al s v etlo - pis. Za njeno izdela v o je, v primerja vi z dager otipijo, k alotipijo, t er solno f ot o - gr afijo, ki so bile takr at že poznane, upor abil s v oje vrst en post opek, pri k at er em je upor abil žv eplo. Kljub s v oji ino v ati vnosti pa Janez Puhar še danes ni posta - v ljen ob bok naj v ečjim izumit eljem f ot ogr afij, k ot so J. N . Niépce, J. M. Daguerr e, F . Ar cher , J. Herschel, H. F . T albot idr . S poja v om prv e f ot ogr afije, 1 heliogr afije na k ositrni plošči, se je začela doba f ot ogr afije, ki tr aja še danes. Analogna f ot ogr afija je neg ati v ali poziti v , ki nastane tak o, da z vidno in ne vidno s v etlobo os v etl imo s v etlobno občutlji v mat erial, ki je na nek em nosilcu in r eagir a na s v etlobo . Od začetk a obdobja pa do približno leta 2000 je nastalo ok oli 150 r azličnih vrst analognih f ot ogr afij. V zadnjem de setletju 20. st oletja, k o se je poja vila digitalna f ot ogr afija, so se post opki izdela v e f ot ogr afij tudi mešali ali k ombinir ali (sk upaj analogna in digi - talna f ot ogr afija), od začetk a no v eg a tisočletja v se do zdaj pa domala pr e v laduje digitalna f ot ogr afija. 2 Danes z besedo f ot ogr afija r azumemo vidno, obst ojno sli - k o na nek em nosilcu, upor abljamo pa jo tudi za digitalno f ot ogr afijo, čepr a v ta ne nastane po enak em post opk u. Fotografi na Slovenskem v letih 1840–1860 V t em najzgodnejšem obdobju izdelo v anja f ot ogr afij je bilo f ot ogr af o v r azmer oma malo, pr a v tak o tudi f ot ogr afij, če primerjamo z današnjim časom, a v endar se je takr at poja vilo naj v eč no vih f ot ogr afij. Pri pr eisk a vi smo bili pozor - ni na f ot ogr af e, ki so med let oma 1839 in 1860 delo v ali na slo v enskih tleh zat o, k er bi lahk o obr a vna v ano f ot ogr afijo nar edil tudi k at eri od njih. Š vicarski dage - r otipist Johann I. Isenring je že leta 1840 v Ljubljani ponujal izdela v o f ot ogr afij dager otipij. P oleg njeg a pa so v Ljubljani delo v ali še štirje tuji popotni f ot ogr a - fi dager otipisti Johan Bosch, Lor enz Kr ach (1815−1869), F er dinand R amann, Emil Dz imsci (1824−1863), ki je leta 1853 obisk al tudi Kr anj, 3 in Slo v enec An - t on Loč nik ar , ki je že leta 1857 napo v edal zat on dager otipij in nak azal prihod in pr e vzem izdelo v anja dru gih vrst f ot ogr afij. V Kr anju je delo v al Kristjan P a - 1 I zumil jo je Jo seph Nicéphor e Niépce (1765–1833) leta 1826. Beseda »f ot ogr afija« je izpeljana iz star ogršk eg a jezik a. P omeni pisanje s s v etlobo (φωτος, phot os s v etloba in γ ραφις, gr aphein pisati oz. γ ρφη, gr aphê risanje s s v etlobo). Prim. Snoj: Slovenski etimološki slovar , str . 130. 2 Int ernetni vir : Planinc: Postopki izdelave in materialna sestava najstarejših pozitivov analognih fotografij in njihove osnovne značilnosti. URL: http://www .sms-muz eji.si/ . Pridobljeno 12. 3. 2019. 3 Kambič, K o vič, Kr ečič: 150 let fotografije na Slovenskem 1839−1919 , str . 12–22. 191 Letnik 42 (2019), št. 1 jer , v Celju Ant on Bur o vič in v Mariboru Primož Šk of. 4 Danes v slo v enskih institucijah hr animo petind v ajset dager otipij, ki prik azujejo portr et e r azličnih znanih in neznanih ljudi. Znana sta a v - t orja d v eh od t eh petind v ajsetih f ot ogr afij, in si - cer TMS hr ani dager otipijo F er dinanda R amanna in P okr ajinski muzej K oper hr ani dager otipijo F . R azimbauda. Vizualna preiskava voščilnice V oščilnica je bila namenjena knezošk ofu Jerneju Vidmarju (1802−1883), k o je v Ljubljani leta 18 60 nast opil mest o šk of a. P oklonili so mu jo župljani župnije Kr anj, kjer se je r odil in ži v el. P osebnost t e knjige je v okno zgornjeg a dela pla - tnice v sta v ljena črno-bela f ot ogr afija na st eklu. Prik azuje župnijsk o cer k e v s v . Kancijana in t o v a - riše v z delom Gla vneg a tr g a v Kr anju, ki je biser gotsk e cer kv ene ar hit ektur e in sodi med najsta - r ejša cer kv ena sr edišča na slo v enskih tleh. F ot o - gr afija je bila posneta po gospodarsk em r azcv etu v tridesetih letih 19. st oletja, ki se je odr ažal tudi na cer kv eni sta v bi. 5 Izbr ani mat eriali, izjemna f ot ogr afija, r očno izdelani detajli jo pr edsta vijo k ot skr bno izdelano v oščilnico, namenjeno ug le - dnemu člo v ek u k ot lep spomin na domače mest o in ljudi, ki so mu jo poklonil i ob sla vnostnem do - godk u. V oščilnica ima tr do platnico s pr a v ok otnim r obom, njena opor a je iz lepenk e, ki je pr e v leče - na s ta nkim, r deče obarv anim k ozjim usnjem. 6 Zgornjo platnico kr asi r eliefno vtisnjeno pozla - čeno okr asje. Pr a v tak o je okr ašen tudi hr btni del. F ot ogr afijo na st eklu v sr edini platnice ob - daja dr oben okr asen pozlačen tr ak, ki je na le vi str ani odlepljen. Platnica meri 27,2 cm v višino, 41,7 cm v dolžino t er 2,2 cm v debelino. Na no - tr anji str ani sta nalepljena papirna spojna lista or anžne barv e. Spojni list na le vi str ani pr ekri v a f ot ogr afijo in jo tak o ščiti pr ed izpadom in me - hanskimi pošk odbami. P apirni knjižni blok, ki ni po v ezan s pla tnico, ima mehk o platnico, pr e v le - čeno s s vileno tk anino bledo si v o-zelene barv e (slik a 1). Sesta v ljen je iz sedmih list o v tak o, da sta d v a lista zlepljena v polo, sedmi list pa je nale - pljen na sr ednjo polo (skica 1) – v se tri pole so na petih v bodih še ši v ane. P osamezni list meri 26,5 4 Globočnik: Janez Puhar (1814−1864) , str . 21–23, 87–88. 5 P esk ar , Sag adin, Šebalj: Župnijska cerkev Sv. Kancijana v Kranju, str . 31 in 219. 6 Identificir ali smo g a s pomočjo st er eo mikr osk opa Mo - tic® pod 100× po v eča v o – dobr o vidni so bili f olikli, ti - pični za k ozje usnje. Slika 1: Knjižni blok je prevlečen s svileno tkanino. (Foto: Lucija Planinc) Skica 1 192 Lucija Planinc: Vizualna pr eisk a v a f ot ogr afije župnijsk e cer kv e s v . Kancijana z delom g la vneg a tr g a v Kr anju, str . 189–206 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections cm v višino in 41,1 cm v dolžino. Prvi list je bil deloma odlepljen. Med listi je v ložen s v etlo mo - der s vilen k azalni tr ak, ki pa ni pritrjen na knjigo. Pri pr eg ledo v anju v oščilnice smo se odločili, da odlepimo le vi spojni list , f ot ogr afije pa ne vzame - mo iz platnice. Najpr ej smo odlepili spojni list , zar adi če - sar smo lahk o pr eg ledali hr btno str an f ot ogr afije in ugot o vili, da je v sta v ljena v natančno izdelan okvir iz debelejšeg a si v eg a papirja. St eklo je ne - r a vno, r očno odr ezano, naj višje 10 cm, najširše 8,1 cm. Nanj je nalepljen še enak debelejši si vi papir , ki je enak e v elik osti in oblik e (slik a 2). Na spodnjem le v em v og alu je bil papir že odlepljen, zat o smo vide li, da je st eklo debelo in neenak o - merno pr ekrit o s črnim lak om (slik a 3). Si vi papir pa je na notr anji str ani, kjer se stik a s lak om, de - belo pr emazan s črno-modr o barv o. Ob pr ese vni s v etlobi je st eklo na mestih br ez lak a or anžno. Izdelava najstarejših fotografij Pr ed v sem od izuma dager otipije leta 1839 pa do leta 1860, k o je v erjetno nastala obr a vna - v ana f ot ogr afija, so bile poznane naslednje f ot o - gr afije: k alotipija, albuminski neg ati v , mok er k o - lodijski neg ati v , ambr otipija, f er otipija. T o je bil čas črno-bele ali monokr omatsk e f ot ogr afije, 7 k i jo je f ot ogr af izdelal r očno, za njeno izdela v o pa je potr ebo v al t emnico in k amer o. F ot ogr afijo je nar edil tak o, da je v t emnici senzibilizir al nosilec (bak er , železo, papir , st eklo) s s v etlobno obču - tlji vimi mat eriali, nat o g a v k ameri os v etlil, na - stalo lat entno slik o je v r azvijalcu r azvil v vidno slik o, ki jo je nazadnje fik sir al, 8 nat o pa ploščo spr al in posušil, da je nastala neg ati v f ot ogr afi - ja. T ak a f ot ogr afija je unik at , če je f ot ogr af želel imeti v eč enakih, je mor al nar editi no v e. Leta 1841, k o je bil izumljen prvi neg ati v , imeno v an 7 Leta 1848 je Ale x sandr e E dmond Becquer el (1820−1891) izumil barvno f ot ogr afijo na bakr eni plošči (ang l. helio - chr ome), ki pa še ni bila popolnoma obst ojna f ot ogr afi- ja, saj je izposta v ljena dne vni s v etlobi hitr o zbledela. V ZD A pa je neod visen od drugih leta 1850 pr a v tak o iz - umil podobno barvno dager otipijo R e v er end Le vi L. Hill (1816−1865). V t em obdobju se barvna f ot ogr afija ni tak o r azvijala k ot črno-bela. Z izumom a vt okr omne plo - šče na st eklenem nosilcu br at o v Lumièr e v začetk u 20. st ol. pa se je začelo tudi obdobje izdelo v anja barvne f ot o - gr afije. Prim. P énich on: Twentieth-Century Color Photographs, Identification and Care , str . 5–9. 8 Natrije v tiosulf at (Na 2 S 2 O 3 ) je fik ser , ki se je upor abljal v eč k ot st o šest de set let , upor ablja se še danes. Izumil g a je Sir John William Herschel (1791–1871). Slika 2: Fotografija s hrbtne strani, ko smo odlepili spojni list. (Foto: Lucija Planinc) Slika 3: Na hrbtni strani je steklo premazano s črnim lakom. (Foto: Lucija Planinc) 193 Letnik 42 (2019), št. 1 k alotipija 9 na papirnem nosilcu, so začeli izdelo v ati v eč enakih poziti v f ot o - gr afij, s post opk om k ontaktneg a k opir anja. F ot ogr af je f ot ogr afijo nar edil tak o, da je za s v etlobo občutlji v mat erial r očno nanesel na nosilec, najpogost eje na papir , nanj je položili neg ati v in ju sk upaj v ložil v k opirni okvir; tak o pr ema - zan papir je sk ozi neg ati v za nek aj minut os v etlil na močni dne vni s v etlobi. F ot ogr afijo je nat o v t emnici spr al še v v odi, da so se odstr anili neos v etljeni deli in pok azala se je slik a – poziti v , ki je enak o v elik a k ot neg ati v . V ečina f o - 9 Prvi neg ati v , ki je bil na po v osk anem papirnem nosilcu, je leta 18 41 izumil Henry William F o x T albot (1800−1877). T abela 1: Seznam fotografij med letoma 1826 –1860 Fotografija Izumitelj Leto izuma Sestava fotografije Nosilec Vezivo/brez veziva Material, ki tvori sliko Zaščita slikovne plasti Pozitiv/ negativ 1 Heliogr afija je tudi prv a f ot ogr afija na s v etu Joseph Nicéphor e Niépce (1765–1833) 1826/27 K osit er , Asf alt (iz Judeje), olje si v k e P oziti v 2 Dager otipija Jacques Mandé Dagguer e (1787–1851) 19. 8. 1839 Bakr ena plošča Amalg ama sr ebr a in ži v eg a sr ebr a Zaščitno st eklo V šatulji ali usnjenem paspartuju P oziti v/ neg ati v 3 S v etlopis Janez Puhar (1814–1865) 19. 4. 1842 St eklo Ž i v o sr ebr o, mastik s, žv eplo zaščitno st eklo P oziti v/ neg ati v 4 Solna f ot ogr afija Henry William F o x T albot (1800–1877) 1840 P apir Sr ebr o vi delci P oziti v 5 Kalotipija Henry William F o x T albot (1800–1877) 1841 P apir Sr ebr o vi delci Neg ati v 6 Cianotipija John Herschel (1792–1871) 1842 P apir Železove soli ( amonije v železo v citr at in k alije v f ericianid) P oziti v 7 Albumin neg ati v Claude F élix A bel Niépcede Saint- Vict or (1805−1870) 1847 St eklo V ezi v o: albumin, sr ebr o vi delci Neg ati v 8 Mok er k olodijski neg ati v F r ederick William Scott Ar cher (1813−1857) 1851 St eklo v ezi v o: k olodij, sr ebr o vi delci zaščitni lak Neg ati v 9 Ambr otipija Louis Désir é Blanquart-E vr ar d (1802–1872) 1852 St eklo V ezi v o: k olodij, sr ebr o vi delci Zaščitni lak V šatulji P oziti v/ neg ati v 10 F er otipija A dolphe Ale x andr e Martin (1824–1896) 1853 Železna plošča V ezi v o: k olodij, sr ebr o vi delci Zaščitni lak V šatulji ali papirni paspartu, v nakitu P oziti v/ neg ati v 194 Lucija Planinc: Vizualna pr eisk a v a f ot ogr afije župnijsk e cer kv e s v . Kancijana z delom g la vneg a tr g a v Kr anju, str . 189–206 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections t ogr afij je fik sir anih. P oleg pr ej omenjenih ne - g ati v o v pa so bile poznane še naslednje poziti v f ot ogr afije: solna, albumin, k olodijsk a in cia - notipija t er diapoziti v f ot ogr afija na st eklenem nosilcu 10 (tabela 1). V se t e f ot ogr afije so sesta - v ljene iz nosilca, na njej pa je plast v ezi v a, v k a - t er em so mat eriali, ki tv orijo slik o. Nek at er e so tudi br ez v ezi v a. V r hnja plast je zaščitni lak ali pa st eklo (skica 2). Vizualna preiskava obravnavane fotografije in njej podobnih fotografij tistega časa V Centru za k onservir anje in r esta vrir anje AR S imamo v ečletne izk ušnje z identifik acijo r a - zno vrstnih analognih, f ot omehaničnih f ot ogr afij in digitalnih tisk o v , ki smo jih pridobili s str ok o v - nimi iz obr aže v anji, 11 še najbolj pa s pr aktičnim delom. Pr eisk a v e obr a vna v ane f ot ogr afije smo se lotili ta k o, da smo jo primerjali z drugimi f ot ogr a - fijami iz tist eg a časa, da bi ugot o vili, k at er e vrst e je. Pr eisk ali smo jih vizualno s pr ostim očesom in optičnim st er eo mikr osk opom pod po v eča v o, 12 in sicer dager otipijo, s v etlopis, albumin neg ati v , mok er k olodijski neg ati v in ambr otipijo. Primer - jali smo jih po videzu, barvi, v elik osti, značilnih pošk odbah, značilnih vizualnih lastnosti pod po - ve č avo 13 in po post opk u izdela v e. Dagerotipija se imenuje po izumit elju Ja - cquesu Mandéju Dagguerr eu (1787–1851). Naj - bolj množično so jih izdelo v ali od leta 1839 do ok oli leta 1860, pr ed v sem za slik anje portr et o v (slik a 4). Nosilec je tank a bakr ena plošča, na njej pa belk asti s v etlobni difuzni mikr odelci amalg a - ma sr ebr a in ži v eg a sr ebr a, ki nar edijo njeno slik o belk ast o. Pr epoznamo jo po t em, da z obr ačanjem 10 Namenjena je bila za og led sk ozi pr ojekt or (lant erna ma - gik a), v ečjo so dizajnersk o montir ali v okno. Najbolj je bila priljubljena st er eo f ot ogr afija, ki je g ledalcu s pog le - dom sk ozi posebno napr a v o prik azala tridimenzionalno slik o. Izdelo v ali so jih od leta 1850 pa do leta 1950. V ezi - v o je bilo albumin, k olodij, k asneje pa želatina. V ang le - šk em jezik u jih poimenujejo Monochr ome tr anspar enci - es on g lass: lant ern slides, st er eogr aph slides. 11 Izobr aže v anj o identifik aciji f ot ogr afij in njiho v em k on - servir anju in r esta vrir anju v or g anizaciji Getty Conser - v ation Instutut e iz Los Angelesa se je v letih 2008–2015 udeležila Lucija Planinc, k onserv at orsk o-r esta vr at orsk a s v etnica Ar hi v a R epublik e Slo v enije. 12 Nar a v oslo vna nedestrukti vna pr eisk a v a po vršine f ot o - gr afije z met odo PIXE je pr edsta v ljena v prispe v k u dr . Jedert V odopi v ec T omažič in dr . Žige Šmita v pričujoči št e vilki Arhivov. 13 St er eo mikr osk op Motic® in Dino Lit e Pr o HR® AM7000/AD7000 series. Skica 2: Prerez analogne fotografije (pozitiv ali negativ). 195 Letnik 42 (2019), št. 1 plošče slik o pod enim k ot om vidimo k ot neg ati v , pod drugim pa k ot poziti v . Od drugih podobnih f ot ogr afij jo ločimo po t em, da se v njej vidimo k ot v zr calu. Njena slik a je ostr a, dobr o vidimo detajle in g lobino, a nik oli ni tak o t emna, k ot je ambr oti - pija. Zar adi izr edne občutlji v osti na dotik je v edno zaščit ena s st eklom in v sta v ljena v leseno šatuljo ali usnjen paspartu. Pr epoznamo jo tudi po stan - dar dnih v elik ostih (v cm): cela plošča 16,2 × 21,6, polo vična plošča 16,2 × 10,8, tr etjina plošče 7,2 × 16,2, četrtina plošče 8,1 × 10,8, šestina plošče 7,2 × 8,1, osmina plošče 5,4 × 8,1, de v etina plo - šče 5,4 × 7,2, šestnajstina plošče 4 × 5,4 in st er eo f ot ogr afija 8,5 × 17. Dv e pr epozna vni pošk odbi na dager otipiji sta meg lica, ki jo vidimo k ot k on - centrične kr oge rumene, škr latne in modr e barv e okr og r obo v , in k or ozija bakr ene plošče. Najpogo - st ejše mehansk e pošk odbe so pr ask e na f ot ogr afi - ji in počeno st eklo. Slik otv orna plast nima v ezi v a, njena po vršina pa je zelo tank a. P od po v eča v o na s v etlih delih slik e vidimo neenak omerno r azpršene delce amalg ama, ki tv orijo slik o, k ot manjše zgoščene pik e. Zbr ane so na s v etlih delih slik e, manj jih je na t emnih ali pa jih sploh ni. Pr a v tak o so pik e neenak omerno in r edk eje zbr ane na pr eho dih od s v etlih delo v slik e k t emnim (slik a 5). V elik osti in oblik e pik so si podo bne, v endar so pik e pri ambr otipiji in mo - kr em k olodijsk em neg ati vu manjše. Nar ejena je tak o, da se na posr ebr eno ba - kr eno ploščo nanese plast joda (I). Senzibilizir a - no ploščo se v k ameri os v etli r azlično dolgo, od nek aj sek und do v eč minut , od visno od moči s v e - 14 Slik a se nahaja v zasebni zbir ki in je v prispe v k u upo - r abljena v študijsk e namene. Slika 4: Dagerotipija v šatulji. Portret moškega. (Foto: Lucija Planinc) 14 Slika 5: Pod 60x povečavo. (Foto: Lucija Planinc) 196 Lucija Planinc: Vizualna pr eisk a v a f ot ogr afije župnijsk e cer kv e s v . Kancijana z delom g la vneg a tr g a v Kr anju, str . 189–206 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections tlobe in pripr a v e plošče. Nastalo lat entno slik o se v parni k opeli ži v eg a sr ebr a (Hg) r azvije v vidno slik o, nazadnje se ploščo fik sir a in sper e. 15 Svetlopis je f ot ogr afija na st eklenem nosil - cu, ki jo je leta 1842 izumil Janez Puhar in jo sam tak o tudi poimeno v al (slik a 6). 16 Iz ohr anjenih tr eh s v etlopiso v v Nar odnem muzeju Slo v enije v Ljubljani (Moški portr et , Ženski portr et in A vt o - portr et) po vzamemo naslednje značilnosti: Sli - k a ima v se lastnosti poziti v a, saj je portr et videti tak o, k ot jo zar es vidimo, je ostr a – vidimo detajle in g lobino, na t emnih delih je zelo t emna, t emnej - ša pa je tudi na s v etlih delih, če jo primerjamo z ambr otipijo, v elik ost ni standar dna, k ot je na pri - mer pri dager otipiji (d v e sta visoki 12 cm in šir o - ki 10 cm, ena pa je visok a 11,5 cm in šir ok a 9,2 cm), na odpadlih delih slik e vidimo črno ozadje, ponek od je st eklo zlomljeno in ponek od zlomljeni deli st ekla manjk ajo. Slik otv orna plast je tank a in nima v ezi v a, pri Žensk em portr etu se mor da k aže že degr adacija slik e (lahk o tudi st ekla), saj ni vi - deti tak e g lobine slik e k ot pri drugih d v eh. S v etlopis je Puhar opr emil z zaščitnim st e - klom, ki g a je položil na lice, slik otv orno plast pa je podložil s t emno podlago, črnim lak om, zat o f ot ogr afijo vidimo k ot poziti vno slik o. Oba k osa st ekla sta polepljena s papirnim tr ak om, na str a - ni s črnim ozadjem pa je nalepljen še debelejši si vi pap ir v isti v elik osti, k ot je st eklo. T ehnično je f ot ogr afija neg ati v , a g a Puhar nik oli ni upor abil k ot neg ati v za izdelo v anje v eč enakih poziti v o v . P od po v eča v o vidimo na s v etlih delih f ot o - gr afije neenak omerno r azpršene delce, ki tv orijo slik o, k ot manjše zgoščene pik e. Na s v etlih delih so gost o zbr ani, na t emnih delih jih je manj ali pa jih sploh ni. Pr a v tak o so pik e neenak omerno in r edk eje r azpršene na pr ehodih od s v etlih de - lo v slik e k t emnim. V elik os ti in oblik e pik so si podobne, so pa v ečje k ot pri drugih f ot ogr afijah, k ot na primer pri mokr em k olodijsk em neg ati vu. Slik otv orna plast je videti tank a, g ladk a in nima v ezi v a (slik a 7). Nar edi se tak o, da se na na v adno čist o ogr e - t o st ekleno ploščo nanese plast žv eplo vih (S) par pomešanih z mastik som, nanjo se nanese še plast jodo vih (I) par in nazadnje plast ži v eg a sr ebr a (Hg); tak o senzibilizir ano ploščo se os v etli v k a - 15 Int ernetni vir : Planinc: Postopki izdelave in materialna sestava najstarejših pozitivov analognih fotografij in nji- hove osnovne značilnosti. URL: http://www .sms-muzeji. si/ . Pridobljeno 12. 3. 2019. 16 S v oj izum je obja vil v publik aciji Carniolia (1843), št . 104, str . 416. 17 Slik a se nahaja v zbir ki Nar odneg a muzeja Slo v enije in je v prispe v k u upor abljena v študijsk e namene. Slika 6: Svetlopis: Portret moškega. (Vir: Narodni muzej Slovenije, foto: Lucija Planinc) 17 Slika 7: Pod 60× povečavo. (Foto: Lucija Planinc) 197 Letnik 42 (2019), št. 1 meri, a najpr ej nastane lat entna slik a, ki se nat o z br omo vimi (Br) par ami r azvije v vidno slik o, ta se fik sir a z alk oholom in utr di s firnežem. Ob pr e - se vni s v etlobi vidimo st eklo obarv ano or anžno. 18 Obravnavana fotografija župnijsk e cer - kv e s v . Kancijana in t o v ariše v z delom Gla vneg a tr g a v Kr anju je f ot ogr afija na st eklenem nosil - cu. Ima v se la stnosti poziti v a, saj je slik a f asade hiš in cer kv e z zv onik om s v etla, kr emast o belih barvnih t ono v , okna pa so zelo t emna, tak o k ot vidimo slik o v nar a vi (slik a 8). Slik a je ostr a – vi - dimo detajle in g lobino. T emni deli slik e spodaj so zelo t emni, da je ponek od ne vidimo dobr o. Je v elik osti četrtine plošče 8,1 cm × 10,8 cm in je ner a vno, r očno odr ezana. F ot ogr afija na vr hu nima zaščitneg a st ekla, čepr a v je Puhar s v oje s v etlopise tak o zaščitil. P od po v eča v o na s v etlih delih slik e vidimo neenak omerno r azpršene delce, ki tv orijo podo - be, k ot manjše zgoščene pik e. Na gost o so zbr ane na s v etlih delih slik e, manj jih je na t emnih ali pa jih sploh ni. Pr a v tak o so pik e neenak omerno in r edk eje r azpršene na pr ehodih od s v etlih delo v slik e k t emnim (slik a 9). Na opr ask anih delih, kjer ni slik e, vidimo črno ozadje ali pa že st eklo. Slik o - tv orna plast je videti tank a, g ladk a in utrjena. Albumin 19 negativ je f ot ogr afija na st ekle - nem nosilcu, ki jo je leta 184 7 izumil Claude F élix A bel Niépce de Saint- Vict or (1805−1870), izde - lo v ali so g a od leta 1847 do leta 1860, a v endar je zelo r ed ek. F ot ogr afija ima r azpon barv od ok er , oli vno zelenk ast e do or anžno r deče (sliki 10 in 11). Slik a ima izjemno ostr ino, zat o so iz njeg a izdelo v ali odlične solne in albumen poziti v f ot o - gr afije, nar ejene s k ontaktnim k opir anjem, zat o je poziti v slik a v edno enak e v elik osti k ot neg ati v . Slik otv orna plast ima v ezi v o albumen, zat o se s v eti in je zelo tr den, pr a v zat o neg ati v ni zašči - t en z lak om. Nar ejen je tak o, da se na očiščeno st ekle - no ploščo nanese albumen , k at er emu se doda k alije v br omid (KBr) in k al ije v jodid (KI), k o se plast posuši, pa se pomoči v k opel sr ebr o v eg a nitr ata (AgNO 3 ) in ocetne kisline (CH 3 C OOH) ter sper e. P o os v etlitvi v k ameri se lat entna slik a r az - vije tak o, da se izmenično sper e z g alno kislino (C 7 H 6 O 5 ) in r azt opino sr ebr o v eg a nitr ata, dokler se ne pok aže dobr a neg ati v slik a. Na k oncu se fi - k sir a in sper e. 20 18 First: Puharjeva šifra , str . 32. 19 Albumin je nar ejen iz beljak a k ok ošjeg a jajca in je bleš - čeča pr ozorna sno v . Je flek sibilen in dok aj odpor en pr oti v odi. 20 La v édrin: Photograph of the Past , str . 234–237. Slika 8: Obravnavana fotografija: Cerkev sv. Kancijana in tovarišev z delom Glavnega trga v Kranju. (Vir: NŠAL, foto: Lucija Planinc) Slika 9: Pod 60 × povečavo. (Foto: Lucija Planinc) 198 Lucija Planinc: Vizualna pr eisk a v a f ot ogr afije župnijsk e cer kv e s v . Kancijana z delom g la vneg a tr g a v Kr anju, str . 189–206 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Moker kolodijski 21 negativ na steklu je leta 18 51 izumil F r ederick William Scott Ar cher (1813−1857). Najbolj množično so jih izdelo v ali med let oma 18 51 in 1885. Ime je dobil pr a v zar a - di post opk a njego v e izdela v e. Senzibilizacija plo - šče, os v etlje v anje in r azvijanje lat entne slik e je mor alo biti nar ejeno, pr ede n se je k olodij posu - šil. F ot ogr afija je na st eklenem nosilcu, debelem ok oli 2,5 cm, ki je r očno in ner a vno odr ezan (slik a 12) na v og alih pa običajno ni nanosa k olodija. F o - t ogr afija ima r azpon od t emno rja v e barv e, si v - k ast o-rja v e do mlečneg a t ona barv e. Njena slik a ima izje mno ostrino, dobr o so vidni detajli in g lo - bina, zat o so iz njeg a izdelo v ali odlične albumen poziti v f ot ogr afije, nar ejene s k ontaktnim k opir a - njem, poziti v f ot ogr afija je v edno enak e v elik osti k ot neg ati v . K er ima slik o vna plast v ezi v o k olodij in je pr emazan z lak om, se s v eti. 24 P od po v eča v o na s v etlih delih slik e vidi - mo neenak omerno r azpršene sr ebr o v e delce k ot najdr obnejše zgoščene pikice. Gost o so zbr ane na s v etlih delih slik e, na t emnih jih je manj ali pa jih sploh ni. Pr a v tak o so pik e neenak omerno in r edk eje r azpršene na pr eho dih od s v etlih delo v slik e k t emnim (slik a 13). Slik otv orna plast je vi - deti tank a, g ladk a in utrjena. Nar ejen je tak o, da se na čist o st eklo r oč - no nanese k olodij, ki sta mu dodana k admije v ali k alije v jodid (KI) in k alije v br omid (KBr), tak oj nat o pa se namoči v k opel sr ebr o v eg a nitr ata (AgNO 3 ). Še mokr o ploščo se os v etli v k ameri, nastala lat entna slik a se r azvije ali v pir og alni ki - slini (C 6 H 6 O 3 ) ali železo v em cianidu. Sledi fik sir a - nje, nat o se sper e v v odi in suha v edno pr emaže z zaščitnim lak om iz sandar ak a ali šelak om. Ambrotipijo je leta 1852 izumil Louis Désir é Blanquart-E vr ar d (1802–1872). Najbolj množično so jo izdelo v ali v letih od 1854 do 1865 (slik a 14). Izumil je vizualni učinek, k o se mokr o k olodijsk o neg ati v slik o na st eklenem nosilcu podloži s črnim ozadjem (lak, papir , filc), takr at 21 K olodij je nar ejen iz modificir ane celuloze, ki se pridobi - v a s post opk om nitr acije bombažnih v lak en z dušik o v o kislino. Pridoblje no nitr ocelulozo se r azt opi še v alk oho - lu in etru in tak o dobi k olodij. Je pr ozor en, flek sibilen in odpor en pr oti v odi. Imeno v ali so g a tudi str elni bombaž. 22 Slik a se nahaja v zasebni zbir ki in je v prispe v k u upo - r abljena v študijsk e namene. K ot študijsk o gr adi v o je bila upor abljena na dela vnici o k onservir anju in r esta - vrir anju f ot ogr afij leta 2009 v slo v aški Nar odni knjižnici v Martinu. 23 Neg ati v je bil r azsta v ljen na r azsta vi v Kristalni palači leta 1851. 24 Int ernetni vir : F ernanda V al v er de. URL: www .Imageper- manenceinstitut e.or g./w ebfm_send/302. Pridobljeno 11 . 3. 2019. Slika 10: Albumin negativ: Brez naslova. (Foto: Lucija Planinc) 22 Slika 11: Albumin negativ: Negretti & Zambra. (Vir: Lavédrine Bertrand: Photographs of the Past, Process and Preservation, The Getty Conservation Institute, Los Angeles 2009, str. 23. Foto: Lucija Planinc) 23 199 Letnik 42 (2019), št. 1 se slik a pok aže k ot poziti v . Ambr otipije nik oli niso upor ablja li k ot neg ati v za izdelo v anje pozi - ti v a in je bila unik atna. Namenjena je bila portr e - t om in je zamenjala pr edr ago dager otipijo. Njena slik a je ostr a, vidimo detajle in g lobino, st eklo je debelo 2,5 cm, r očno in ner a vno odr ezano. 26 Naj - bolj pa jo pr epoznamo po t em, da ima na s v etlih delih značilen kr emast o bel t on namest o običaj - neg a t emno rja v k ast eg a, t emni deli pa so zelo t emni. T ak o k ot dager otipijo so tudi ambr otipijo v sta vili v šatu ljo ali usnjene paspartuje, tudi nje - ne v elik osti so podobne v elik ostim dager otipij. Ambr otipijo pr epoznamo še po značilnem odlu - ščenem k olodiju, na t em mestu vidimo st eklo, in po g lob okih t er ostrih pr ask ah v k olodiju, ki jih najbolje vidim o pod po v eča v o. Slik o vna plast je tank a, tr dna, a kr hk a in se s v eti. 27 25 Slik a se nahaja v zasebni zbir ki in je v prispe v k u upor a - bljena v študijsk e namene. Izdelal jo je priznani slo v en - ski f ot ogr af Borut P et er lin. 26 Upor abljali so tudi t emno r de če st eklo (ang l. R ub y am - br otype), ki g a vidimo le ob pr ese vni s v etlobi. Ambr o - tipija, nar ejena na t emno r dečem st eklu, nima t emneg a ozadja, saj kljub t emu vidimo poziti vno slik o. 27 Int ernetni vir : Planinc: Postopki izdelave in materialna Slika 12: Moker kolodijski negativ na steklu. Hiša v gozdu. (Foto: Lucija Planinc) 25 Slika 13: Pod 60× povečavo. (Foto: Lucija Planinc) 200 Lucija Planinc: Vizualna pr eisk a v a f ot ogr afije župnijsk e cer kv e s v . Kancijana z delom g la vneg a tr g a v Kr anju, str . 189–206 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections P od po v eča v o na s v etlih delih slik e vidi - mo neenak omerno r azpršene sr ebr o v e delce k ot najdr obnejše zgoščene pik e. Gost o so zbr ane na s v etlih delih slik e, na t emnih jih je manj ali pa jih sploh ni. Pr a v tak o so pik e neenak omerno in r ed - k eje r azpršene na pr ehodih od s v etlih delo v slik e k t emnim. T am, kjer je odpadel k olodij, vidimo črno-moder odt enek lak a (slik a 15). P ost opek izdela v e ambr otipije je enak post opk u mokr eg a k olodijsk eg a neg ati v a. Puharje v e f ot ogr afije v Nar odnem muzeju Slo v enije V Puharje vi zapuščini, ki jo hr ani Nar o - dni muzej Slo v enije, smo poleg tr eh s v etlopiso v pr eg ledali še solni f ot ogr afiji, Blejski otok , ki je k olorir ana, in Zadnjo večerjo , t er portr etno f o - t ogr afijo v viz itnem f ormatu, 29 Skladatelj Gregor Rihar v čolnu na Bledu . V se so f ot ogr af sk e pr e - slik a v e, portr et Riharja je pr eslik a v a Puharje v e risbe, drugi d v e pa gr afičnih tisk o v . V se so pozi - ti v f ot ogr afije na papirnem nosilcu, imajo ostr o slik o, vidimo g lobino in so podobnih v elik osti. Ugota v ljali smo, k ak šen neg ati v je upor abil za njiho v o izdela v o. Solna f ot ogr afija, ki je nar ejena s k ontaktnim k opir anjem sk ozi neg ati v – k aloti - pijo – ima neostr o slik o, zat o menimo, da je zanju upor abil mok er k olodijski neg ati v na st eklenem nosilcu, k er imata ostr o slik o. Lahk o bi upor abil tudi alb umin neg ati v , ki je bil izumljen že pr ed mokrim k olodijskim neg ati v om, a ni znano, da bi g a izdelo v al. Puhar je za izdelo v anje s v ojih f ot ogr afij upor abljal pr epr ost o k amer o (k amer a obscur a), zat o so tudi njiho v e v elik osti podobne. Blejski otok je visok a 5,1 in šir ok a 6,5 cm, Zadnja večerja je visok a 6 in šir ok a 7,8 cm in Portret Gregorja Riharja je visok a 6,3 in šir ok a 9 cm. V erjetnost , da bi Puhar s v oje f ot ogr afije t onir al oz. t enil z zlat om 30 ali platino, k ot je obi - sestava najstarejših pozitivov analognih fotografij in nji- hove osnovne značilnosti. URL: http://www .sms-muzeji. si/ . Pridobljeno 12. 3. 2019. 28 Slik a se nahaja v zasebni zbir ki in je v prispe v k u upor a - bljena v študijsk e namene. 29 V izitni f ormat je f ot ogr afija, visok a 8,9 cm in šir ok a 5,8 cm, ki je naleplje na na k art on, vis ok 11 cm in šir ok 6,9 cm, sk upaj ju smatr amo k ot celot o. Običajno so bile al - bumin, k olodijsk e in k asneje še želatinsk e f ot ogr afije. 30 Primer zlat enja: Dager otipija se namoči v k opel v odne r azt opine zlat o v eg a klorida (A uCl 3 ) in v odne r azt opine natrije v eg a tiosulf ata (v r azmerju 1 : 1) od 1 do 4 minut . Medt em se k opel segr e v a, a ne sme za vr eti. Plošča se nat o fik sir a, sper e in posuši. Slika 14: Ambrotipija: Portret moškega. (Foto: Lucija Planinc) 28 Slika 15: Pod 60× povečavo. (Foto: Lucija Planinc) 201 Letnik 42 (2019), št. 1 čajen post opek za po v ečanje obst ojnosti f ot ogr afije, je majhna, še posebej zat o, k er sta bila mat eriala pr edr ag a. Da bi Puhar izdelo v al platinotipije, pa je malo v erjetno, saj je William Willis (1841−1923) t o f ot ogr afijo, nar ejeno s k ontak - tnim k opir anjem, izumil šele leta 1873. Konserviranje in restavriranje voščilnice ter izdelava zaščitne škatle zanjo Pri pr eisk a vi smo v oščilnico ocenili za zelo dobr o ohr anjeno, saj pošk odb, k ot je degr adacija mat erialo v , pa tudi v ečjih mehanskih pošk odb, k ot so r aztr g a - nine, manjk ajoči deli, r azbit o st eklo, močneje in obširne je oguljenih po vršin, ni bilo. Odločili smo se, da nar edimo analizo sur o vin, iz k at erih je nar ejen knjižni blok, očistimo po vršine, r esta vrir amo minimalne mehansk e pošk odbe in zanjo nar edimo zaščitno šk atlo za tr ajno hr ambo. Analiza v lakninsk e sesta v e papirneg a knjižneg a blok a Z mikr osk opsk o analizo s pomočjo pr epar ata smo ugot o vili, iz k at erih su - r o vin je nar ejen papir , saj je ugota v ljanje vrst e sur o vin pri našem delu običajna pr ak sa. Pripr a v ljeno v lakno na objekti vnem st ek elcu smo namočili v r eagent Gr aff C , ki se je obarv al v značilne rja v o-r deče odt enk e. T ak o pripr a v ljen pr e - par at smo nat o pog ledali na st er eo mikr osk opu 31 in ugot o vili, da je nar ejen iz znatne k oličine bombažnih v lak en, zelo malo je lanenih in k onopljinih. Pr a v za - r adi k ak o v ostnih nar a vnih sur o vin je papir k ak o v ost en, saj na knjižnem blok u ni opaziti degr adacije papirja in drugih pošk odb. K onservir anje in r esta vrir anje v oščilnice S k onserv at orsk o r adir k o 32 smo očistili po vršino platnic e in knjižneg a blo - k a. Odlepljene majhne dele usnja na platnici smo zalepili nazaj na opor o, manjše oguljene dele pa smo r etušir ali. 33 Na platnico smo nale pili tudi odlepljen okr a - sni tr ak na de sni str ani ob f ot ogr afiji. Odlepljeneg a le v eg a spojneg a lista nismo zalepili nazaj na platnico, le r aztr g anine smo utr dili z japonskim papirjem. 34 Deloma odlepljen prvi list knjižneg a blok a smo zalepili nazaj na knjižni blok. F ot ogr afijo smo s hr btne str ani zaščitili s tr ajno obst ojno polietilensk o f olijo, 35 ki je namenjena tr ajni hr ambi ar hi v sk eg a gr adi v a. K os f olije je t olik o v ečji od f ot ogr afije, da jo pokrije. V peta je v okvir iz japonsk eg a papirja, 36 ki je nalepljen ok oli f ot ogr afije. F olija nam omogoči pog led f ot ogr afije s hr btne stani, hkr ati pa jo ščiti pr ed mehanskimi pošk odbami in izpadom, lahk o pa jo k adar k oli odstr a - nimo iz okvirja (slik a 16). Zaščitna šk atla V oščilnica se je br ez o v oja ali zaščitne šk atle sk upaj z drugim ar hi v skim gr adi v om hr anila v depoju Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Ljubl jana. Zanjo smo oblik o - 31 Zeiss Axiosk op 40 plus rutinsk i mikr osk op, v 100× po v eča vi. 32 Milan o v al 1012®. 33 Akv ar elne ba rv e Kr emer® in W insor & Newt on® t er akv ar elni s vinčniki Car an´d´ache®. 34 P aper N A O RK 1, 6g/m 2 . 35 Melne x®, debeline 75 mikr ona. 36 H OSHO K ozo 643 020, 62 g/m 2. 202 Lucija Planinc: Vizualna pr eisk a v a f ot ogr afije župnijsk e cer kv e s v . Kancijana z delom g la vneg a tr g a v Kr anju, str . 189–206 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections v ali po meri izdelano zaščitno šk atlo iz tr ajno obst ojne lepenk e, ki je namenjena tr ajni zaščiti v oščilnice pr ed klimatskimi spr emembami t emper atur e in r elati v - ne v lage sk ozi letne čase, onesnaženim zr ak om, s v etlob o in fizičnimi pošk odba - mi. Zaščitna šk atla, ki je v enem k osu, je sesta v ljena iz nosilneg a spodnjeg a dela in zgornjeg a dela – pokr o v a, oba pa po v ezuje hr btni del. V nosilni spodnji del je v ložen še podsta v ek. V si trije deli šk atle so sesta v ljeni iz v eč manjših delo v mu - zejsk e lepenk e, 37 ki so zunaj in znotr aj pr e v lečeni s k ak o v ostnim platnom, 38 za lepljenje smo upor abili disperzijsk o sint etično lepilo. 39 V oščilnica na podsta v k u v šk atli leži tak o, da se natančno prileg a osno vnemu spodnjemu delu šk atle, za - prt pokr o v pa z r ahlim pritis k om na v oščilnico zaneslji v o onemogoči njeno giba - nje, tak o ta v njej leži optimalno v arno. Pr ednost šk atle je tudi ta, da ima spodnji del s podsta v k om na le vi in desni str ani oblik o v ane izr eze tak o, da v oščilnico enosta vno vzamemo v en (s lik a 17). T ak o po meri izdelano šk atlo nar edimo za r edk o, unik atno in dr agoceno ar hi v sk o gr adi v o. 37 Muzejsk a lepenk a ALPHA, debeline 3 mm, je izdelana po standar du ISO CD9706 in je name - njena pr a v tr ajni hr ambi ar hi v sk eg a gr adi v a. 38 Laneno platn o AER O LINEN in bombažno platno N A TURAL LAMIN A TED . 39 Disperzijsk o lepilo Mek ol® . Slika 16: Zaščita s folijo. (Foto: Lucija Planinc) Slika 17: Voščilnica v zaščitni škatli. (Foto: Lucija Planinc) 203 Letnik 42 (2019), št. 1 P ogoji za tr ajno hr ambo P oleg fizične zaščit e ar hi v sk eg a gr adi v a pa so za njego v o tr ajno hr ambo pomembni ustr ezni klimats ki pogoji. P oisk ali smo pripor očene vr ednosti t em - per atur e in r elati vne v lage za v se podobne f ot ogr afije iz t eg a časa. Dager otipi - jo in al bumin neg ati v hr animo pri t emper aturi med 10–18 °C in pri r elati vni v lagi 30–40 %, ambr otipijo in mok er k olodijski neg ati v na st eklu hr animo pri t emper aturi 10–18 °C in 40 -% r elati vni v lagi. K er pa post opek s v etlopisa še ni popolnoma jasen in ne poznamo v seh mat erialo v , iz k at erih je nar ejen, pa meni - mo, da se hr ani v najbolj optimalnih pogojih, ki jih do se daj poznamo pri drugih podobnih f ot ogr afijah, in sic er , pri t emper aturi 10–18 °C in r elati vni v lagi 30–40 %. Bistv o pa je, da so podane vr ednosti t emper atur e in r elati vne v lage sk ozi v se let o stabilne, s čim manj nihanji. 40 Zaključek Da bi od go v or ili na zasta v ljeni vpr ašanji, ali je f ot ogr afija Puharje v a in k a - t er a vrs ta f ot ogr afije je, smo si po vizualni pr eisk a vi deloma odgo v orili, a posta - vili tudi no v a. S pomočjo zapisanih vir o v nismo mog li ugot o viti, k olik o f ot ogr af o v in k a - t eri f ot ogr afi so med let oma 1842 in 1860 izdelo v ali f ot ogr afije v Slo v eniji, še posebej pa v Kr anju; z vizualno pr eisk a v o pa nismo dobili odgo v or a na zasta - v ljeno vpr ašanje ali je mor da f ot ogr afijo izdelal k at eri od štirih popotnih f ot o - gr af o v dager otipist o v , ki so v t em obdobju delo v ali. P o prim erja vi obr a vna v ane f ot ogr afije s podobnimi f ot ogr afijami tist eg a časa smo ugot o vili, da je najbolj podobna ambr otipiji. T emni deli slik e so ena - k o t emni k ot pri ambr otipiji, s v etli deli pa so kr emast o beli, st eklo je debelo in ner a vno odr ezano, slik o vna plast ima t emno ozadje, zat o f ot ogr afijo vidimo k ot poziti v slik o in je na enem st eklu. P o post opk u izdela v e je ambr otipija mok er k olodijski neg ati v na st eklenem nosilcu. Ambr otipija je podložena s črno pod - lago, zat o vidimo poziti v slik o in je unik at , medt em k o se k olodijski neg ati v na st eklu upor ablja za izdelo v anje poziti v f ot ogr afij. Iz t eg a sledi prv o ključno vpr a - šanje, k daj je Puhar opr emil s v oje s v etlopise in tudi obr a vna v ano f ot ogr afijo s t emnim ozadjem? Če je Puhar s v oj s v etlopis podložil s t emnim ozadjem že tak oj po izumu leta 1842, pot em je ta izum vizualneg a učink a, k o neg ati v podložimo s t emnim ozad jem, da vidim o poziti vno slik o, njego v in ne izum Louisa Désir éja Blanquart-E vr ar da iz leta 18 52. Drugo vpr ašanje pa je, ali je s v oje prv e s v etlopi - se s črnim ozadjem opr emil šele po letu 1852? Primerja v a obr a vna v ane f ot ogr afije s podobnimi f ot ogr afijami iz tist eg a časa, ki smo jih pr eg ledali pod po v eča v o, je pok azala, da je obr a vna v ana f ot o - gr afija najbolj podobna amb r otipiji in mokr emu k olodijsk emu neg ati vu, saj so pik e podobnih v elik osti in ostrine. Bolj sta si podobna s v etlopis in dager otipija, saj so pik e, ki tv orijo njiho v slik o, podobnih v elik osti in manj ostr e od drugih f ot ogr afij. P ost opek izde la v e s v etlopisa je suh post opek, k ot je pri dager otipiji, le nosilec je st eklo. Suhi post opek izdela v e pomeni, da se s v etločutni mat eriali na nosilec nanesejo k ot par e in ne s čopičem ali nosilec pot opi v k opel, v k at eri so s v etločutni mat eriali. V f ot ogr afiji je splošno poznano, da v sem r azno vrstnim neg ati v om slik o nar edijo s v etl obno občutlji vi sr ebr o vi delci (k alotipija, mok er k olodijski neg a - ti v , albumin neg ati v , pa tudi k asnejši sr ebr o v o-želatinski neg ati v na r azličnih 40 La v édrine: A Guide to the Preventive Conservation of Photograph Collections, str . 89. 204 Lucija Planinc: Vizualna pr eisk a v a f ot ogr afije župnijsk e cer kv e s v . Kancijana z delom g la vneg a tr g a v Kr anju, str . 189–206 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections nosilcih). Pri pr eisk a vi pa smo ugot o vili, da ne drži popolnima, saj pri s v etlopisu nar edi slik o ži v o sr ebr o; pri dager otipiji pa je ži v o sr ebr o r azvijalec. Zelo ner a vno odr ezano st eklo in si vi zaščitni k art on, ki je na drugi str ani pr emazan z vijoličast o črno barv o, tak o da je barv a st ekla na drugo str an k ar - t ona, in nek olik o postr ani v platnico umeščena f ot ogr afija, pa smo pomislili, da f ot ogr afija mor da ni Puharje v a. Z vizualno pr eisk a v o s pr os tim očesom in pod po v eča v o nismo ugot o vili, ali je obr a vna v ana f ot ogr afija Kr anja Puharje v a in ali je s v etlopis. P odobnosti z ambr otipijo , ki smo jih ugot o vili med primerja v o z drugimi podobnimi f ot ogr a - fijami, pa le ni bilo do v olj, pr a v zat o smo nar edili še zaneslji v ejšo nar a v oslo vno pr eisk a v o. LITERATURA First Bla ženk a: Puharjeva šifra, Zagonetni izum prvega slovenskega fotografa , Na - r odni muzej Slo v enije, Ljubljana 2016, str . 26−32. Katalog r azsta v e. Globočnik, Damir: Janez Puhar (1814−1864), Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije , Celjsk a Mohorje v a Družba, 2014, Celje, str . 87 in 88. Kambič, Mir k o, K o vič Br ane, dr . Kr ečič P et er: 150 let fotografije na Slovenskem 1839−1919. Ljubljana, sept ember 1989, Mestna g alerija Ljubljana, Ar hit ekturni muzej Ljubljana, str . 12−22. La v édrine Bertr and: A Guide to the Preventive Conservation of Photograph Collec- tions, The Getty Conserv ation Institut e, Los Angeles 2003 (pr e v od v ang leščino). La v édrine Bertr and: Photographs of the Past, Process and Preservation, The Getty Conservation Institute , Los Angeles 2009 (pr e v od v ang leščino). P énichon S y l vie, Twentieth-Century Color Photographs, Identification and Care , The Getty Conserv ation Institut e, Los Angeles, 2013. P esk ar R obert , Sag adin Milan, Šebalj Andr ej: Ž upnijsk a cer k e v sv. Kancijana v Kranju, Njeno obličje in pomen, Ljubljana 2017, Slo v ensk o k onserv at orsk o društv o, str . 31 in str . 219 Snoj: Slovenski etimološki slovar , str . 130. Stulik, Dusan in Kaplan: Art, The Atlas of Analytical Signatures of Photographic Processes , Getty Conserv ation Institut e 2013. Študijsk o gr adi v o, Fundamentals of the conservation of photographs , Getty Con - serv ation Institut e 2008−2015. INTERNETNI VIRI Planinc, Lucija: Postopki izdelave in materialna sestava najstarejših pozitivov analognih fotografij in njihove osnovne značilnosti . Sk upnost muzeje v Slo v enije. URL: http://www .sms-muzeji.si/ckfinder/userfiles/files/2-13-1-F ot ogr afija_s1(2).pdf . Pri - dobljeno, 10. 5. 2019. V al v er de, F ernanda Maria: Photographic Negatives, Nature and Evolution of Pro- cesses . Advanced Residency Program in Photograph Conservation. Andr eww W . Mellon F oudation, Geo r ge Eastman House, Image P ermanence Institut e. URL: https://www . imagepermanenceinstitut e.or g/w ebfm_send/302 . Pridobljeno, 10. 5. 2019. VIRI IN LITERA TURA 205 Letnik 42 (2019), št. 1 VISU AL EXAMIN A TION OF PHO T OGRAPH OF P ARISH CHUR CH OF S T . CANTIANUS WITH P AR T OF THE MAIN SQU ARE OF KRANJ The Ar chdiocesan Ar chi v es in Ljubljana, the k eeper of a special car d with a phot ogr aph in the shape of a book fr om 1860, addr ess ed t o the Prince Bishop Jernej Vidmar , r equest ed the e xperts fr om the Centr e t o identify the type of the phot ogr aph on the basis of their e xpert kno w ledge and skills and either confirm or dismiss phot ogr apher , the f amous Slo v enian in v ent or Janez Puhar . In the cut- out in the t op part of the co v er , a black -and-w hit e phot ogr aph on g lass depicting St . Cantianus and Companio ns P arish Chur ch with a part of the main squar e of Kr anj is insert ed. Visual e x amination allo w ed us t o compar e the phot ogr aph of Kr anj t o other similar phot ogr aphs fr om that time. The e x amination of the pho - t ogr aph w as carried out with the nak ed e y e and optical st er eo micr oscope at magnification b y comparing it t o similar phot ogr aphs fr om that time: daguerr e - otype, h y aloty pe, albumen neg ati v e, w et collodion neg ati v e, and ambr otype. W e compar ed their appear ance, colour , size, their distincti v e damages, their distinc - ti v e vis ual char act eristics, if e x amined at magnification and accor ding t o their manuf acturing pr ocess. Aft er the e x amination, w e f ound that it most r esembles an amb r otype due t o the dar k est parts of the phot ogr aph being v ery dar k, w hile brig ht parts ar e cr eam y w hit e, g lass is thick, cut off une v enl y , and image la y er has a dar k back gr ound, w hich is w h y w e see the phot ogr aph as a positi v e im - age and is affix ed t o one g lass. The in v estig ation of si milar phot ogr aphs that w er e e x amined under magnification sho w ed that the phot ogr aph under consid - er ation most closel y r esembles ambr otype and w et collodion neg ati v e on g lass. The similarities betw een the phot ogr aph under consider ation and ambr otype that w er e identified b y comparing it t o other similar phot ogr aphs w er e insuf - ficient , w hich pr ompt ed us t o launch a mor e r eliable scientific e x amination. W e designed a cust om-made pr ot ecti v e car dboar d bo x f or the car d, seeking t o pr o vide a permanent pr ot ection ag ainst climat e change, pollut ed air , lig ht and ph y sical damage, and w e r est or ed minimum damage. SUMMAR Y