France Bevk: Tatarski jezik.4iuag3I (Kavkaška šala.) _ y*t«» TRIJE prehivaki lahiške1 vasi so sklenili, cta se naučijo tatarŠčtne; v ta namen so se podali v Šemaho. Toda spoznali so kmalu, da stvar ni tako lahka, kot so spocctka mislili, zato so se dogovorili, da se povrnejo v domačo vas. Nekaj pa so se vendar naiieili. Vsak eno besedo. Prvi besedico : mi^, drugi /.dolg;*, a tretji >tri krajcarje-r. Tcdaj — vracaU so se v vas, kjer niso govorili tatarsko, ampak tivtisko. Med potjo so se jflasno ponvnkovali o iem, kar so v mestu videli in slišali. Nenadoma so pa nalcteli na nekepa mrlica, ga preiskali in moževali o vsem mogočem, za čem jc mnrl. Nesreča jr hotela, da se je prikazal na cesti jezdec: ta je l>il kuiiov3 orožnik. \ hipu se je znaŠel pred njimi, ki so stali okrog mrliča: zazdeli so sc mu sumlji"vi. »Rdo je ubil ttipa moža?« je vpvašal orožnik, seveda ]>o tatarsko. »Mi.«' je odgovoril tisti, ki je znal stimo to besedico »Iz kakšnega vzroka?< s-Dolg,« je odgovoril dm^i. >Kaj, d.olgl' Radi dolga veiular ni treba ubiti človeka! Koiiko vam jt; 1 bil (lolŽau?« ' Tri krajcarje,* je odpovoril trctji. Orožnik se ni mnogo obotavljal, zvezal je vsem trem roke in jjli od-peljal h kanu. Teuiu so odgovarjali nu isti načiu kot orožniku, radi tega jili je ukazal kan vreči v temnico. Ko je pa kan cclo zadcvo pre-niislil bolj nataiit*no, sc mu jc \eiidar zdelo nemogoče, da bi morilct tako