Št. H.                                                   V Gorici, v soboto dne 6. februvarija 1904.                                  Tečaj XXXIV.
iBhsja dvakrat aa tedea, in sioer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti   prejeraana   ali 7 Gorioi   na dom poSiljana:
Vse leto.......IS K 20 h. ali gld. 6 60
pol leta ....*...  6 , 60 ,   ,    ,   3-30
5etrt leta   .......   3 , 40 „   ,    ,    170
PosamiSne Številke stanejo.tO vin. •«'-."-. , • ,. Naročnino sprejema upravni8tvo t? Gosposki ulit1 5tv. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabr8Č8k vsal dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah, pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlaae naročnin? te ne oziramo.
Oglasi In poslanica se rnčmnjo po petit-vrstah 8o tiskano l>krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr/vejSž" vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje erkd po prostore. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Vse za omiko, svobodo in napredek!«
K. LavriS,
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi št 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče fovoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedejjab in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v-1. nadstr. na* levo v tiskarni.
Naroitaldo In oglase Je plačati loco Goric«. ...... . Dopisi nuj se pošiljajo le uredništvu*
Harofrrina, reklamacije in druge reCi, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upnivnlštva.                                          v
„PEIMORE€M
Izhaja neodvisno od «So3e» vsak petek in stane vse loto 3 K SO h ali gld. 1;60.
«Soca» in «Primoreo» se prodajata v Gorici v to-bakarni Sohwarz-v SolsM ulioi *u Jellersi-t-z-v— Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni Lav renči 5 na trgn della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
'»»X«w
»Gor. Tiskarna« A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
C. kr. kmetijsko društvo
v Gorici.
»Soča* je že ponovno orisala krivice, ki e gode v c. kr. kmetijskem društvu goriškem nasproti slovenskemu delu dežele. Pričakovati bi bilo, da bodo imeli gospodje v predsedniStvu tega društva na različne pritožbe vsaj nekoliko ozira, toda jako bi se varal, kdor bi mislil kaj takega. Krivice se ponavljajo dalje, in sicer tako očitno, da bi moralo bili gospode gotovo sram, ako niso izgubili že vseh občutkov do sramote. Kako »skrbe* za našega ubogega kmeta, hočemo povedati tu nekoliko vzgledov.
Po oni odborovi seji, ki se je vršila dne 11. julija prošlega leta, v kateri so zavrnili italijanski odborniki, kakor že znano, kar i 10 novih slovenskih članov in jih odkazJi posebnemu odseku, da poroča, ali so vredni, da postanejo udje kmetijskega društva, nt bilo do 23. januvarja 1904. I. nobene seje. In vendar stoji v pravilih jasno, da se mora vršiti vsaj vsaki mesec ena seja. Med tem dolgim časom je oni odsek, kateremu predseduje nekdo iz italijanskega kraljestva, jako čvrsto »deloval«. Kakor se je namreč izvedelo v zadnji odborovi seji, se ni za naloženo mu nalogo niti zmenil. Kako bi naj pa tudi poročal o ltudeh, o katerih niti ne vo, da žive l Znani llugues je skočil v zadnji odborovi seji kar preko te točke, četudi je bila v programu. Slovenski odborniki in celo vladni organi so dali seveda njemu in njegovim pr~tašem potrebno lekcijo. Vendar niso mogli zmagati s predlogom, da se odloži občni zbor toliko časa, da se novi člani sprejmejo. Ostali so z dvema glasoma v manjšini....
Po pravilih se izžreba prvi dve leti po jedna tretjina odbornikov. Koncem prvega in drugega leta izvoljeni odborniki se ne žrebajo več. Predsedništvo c. kr. kmetijskega društva pa piska na pravila in dela, kakor se njemu zdi. Dasi je že tri leta, odkar so stopila nova pravila v veljavo, vendar je žrebalo odbornike tudi letos po trt t jem letu, in to še na poseben  način!  Od   3S   odbornikov   jih je
vrglo v žreb kar 30, in sicer med temi ra-zun enega vse Slovence, torej tudi one, ki so se šele po lanskem žrebanju izvolili. V tem nepravičnem poslu jim ni bila sicer sreča posebno mila, ker so jih izžrebali 11 svojih in 4 naše, toda bojimo se, da ravno te smo izgubili za vedno.
Ko se je pomnožilo število članov v červinjanskem in krminskem okraju, so pomnožili koj tudi število odbornikov. V tolminskem okraju pa je že par let nad 50 članov in morali bi biti tam 3 odborniki, v resnici pa je en sam. Podobno je v ajdovskem okraju, kjer bi morala biti dva.
V odborovi seji dne 11, julija se je sklenilo, da se opomnijo vsi člani kmet. društva, ki niso še poravnali udnine. Pozvali so se v resnici vsi Italijani, kateri kaj dol-žujejo - niti eden Slovenec. Teh bi se seveda radi odkrižali, zato je boljše, če ne plačajo.
Leta 1902, je dovolila vlada cerkljanskemu gospodarskemu društvu za tamošnjo drevesnico in druge sadjarske namene na prošnjo istega društva 300 kron. Ta denar je poslala vlada c. kr. kmetijskemu društvu, da ga vroči cerkljanskemu društvu. Toda kaj je storilo io ? Dalo ga je mesto cerkljanskemu društvu svojima podružnicama v Cervinjanu in Krminu. Šele na pritisk vlade, ko se je prišlo temu na sled, se je dovolila gornjemu društvu ta svota.
»Gospodarskega lista" ni hotelo predsedništvo izdajali, če tudi se je pridobila na predlog slovenskih članov v redakcijskem odseku za uredništvo jako dobra moč. Kani je prišla svota 2400 K, ki jo daje v ta nainoii vlada? Lahi imajo dva lista, mi — nobenega. Slovencem hočejo menda dati mesto gospodarskega lista — stoletno pratiko ?
Vlada je dala na razpolago kmetijskemu društvu že leta 1902. denar za nakupovanje plemenskih bikov, kateri naj se razdele v političnem okraju goriškem in sežanskem. Bike so prignali v Furlanijo že zdavno, slovenski kmet naj pa čaka deželnega zakona, po katerem si bo moral sam priskrbeti plemenske bike l Tam je bikov preveč, tu jih neznansko premanjkuje.
Neka družba v Staasfurtu, ki prodaja I umetna gnojila, je podelila kmetijskemu ! društvu večo množino umetnih gnojil v namen, da jih ta razdeli med kmetovalce v poskuse. O tem je razglasilo predsedništvo v italijanskih listih že 1. decembra ter postavilo obenem rok za vlaganje prošenj na dan 15. decembra. Slovenskim listom je poslalo ta razglas šele 12. decembra, toraj 3 dni pred potekom roka. V naglici so zaprosili nekateri naših posestnikov za omenjeno gnojilo, dobil pa ga ni, kolikor znano, nikdo. Vse Je romalo t Lahe.
Takih nepravilnostij in krivic bi našteli lahko še celo vrsto. Gotovo pa je še več takih, za katere mi sploh ne znamo. Dobro pa znamo eno in sicer to, da ne dobiva, odkar je Pajer društven predsednik, naša stran dežele od kmetijskega društva ničesar. Dasi so plačali slovenski udje prošlega leta v kmetijsko društvo lepo svoto denarja, vendar niso dobili od tega niti počenega groša, Mi vprašamo torej, kam gre denar? Tistih par majhnih podpor, ki jih jo dala vlada potom kniot, društva, pač ne smemo vpošfevati kot društvene podpore.
Konec vseh nepravilnostij venca sklicanje občnega zbora, ki se ima vršiti prihodnji torek 9. t. tu. Dve leti je čakal gosp. Pajer in ni sklical nobenega zbora, če tudi bi ga moral sklicati praviloma vsako teto vsaj dvakrat. Nikdar se mu ni mudilo. Sedaj pa kar naenkrat taka sila in naglica!
Prihodnji torek bo občni zbor in šele preteklo sredo so dobili vabila. Nekateri udje ga še sedaj niso dobili. In vendar je v § 35. društvenih pravil dovolj jasno povedano, kako je sklicevati občne zbore. Osem dni se mora predlagati predsedništvu eventuelne predmete, o katerih hoče kedo razpravljati, kako naj pa to stori, če izve o občnem zboru šele dva, tri dni, predno se vrši?
Ali niso smešni ti gospodje v c. kr. kmetijskem društvu! Najbrže bodo kovali tudi pri občnem zboru nove spletkarije. Naj jih! Čim prej bo vreča polna, tim  prej poči.
DOPISI.
Iz Doberdoba. — T^alje.) — Oglejmo si sedaj vprašanja našega farovža s stališča: ali je zidanje novega farovža potrebno aH ne ? To vprašanje moramo odločno zanikati; novega farovža ni potreba! K večjemu bi bila potrebna mala poprava starega, Sedanji farož spada k boljšim poslopjem v vasi in ima prekrasno lego, stoji sredi vasi, prav tikom cerkve. Ta lega je zelo prikladna za duhovnike same in tudi za ljudstvo, Duhovniku ni treba niti klobuka, da pride iz kuhinje v zakristijo, Tri korake in je v cerkvi, Farovž sam ima šest prostorov, med temi štiri sobe, kuhinjo in klet. Torej prostora dovolj za vsako mnogoglavo družino. Našemu g. nuncii pa se zdi farovž zanj in za kuharico pretesan.
Občinsko starešinstvo je menda že pred dvajsetimi .oti slutilo, da se bodo duhovniki v Doberdobu vedno bolj širili, in je radi tega že tedaj ukupilo pred farovžem nekaj prostora, za kateri bi se naj farovž v slučaju »potreba* razširi), In tudi sedaj ne bi noben občitiar nasprotoval, fee bi se farovž za oni prostor razširil in tudi primerno popravil. S tem bi se ugodilo gotovo i najbolj pretirani želji vsakega razsodnega duhovnika, ker bi s tem farovž pridobil še nova dva prostora in lepše zunanje lice. A vse to ni bilo po volji našemu g. nuncu, S tem bi farovž še ne postal moderno poslopje. In naš g. nune je tudi eden izmed tistih, ki se ne zadovoljijo tako hitro s stanovanjem, katero jim je božja previdnost in zmožnost njihovih vernikov odločila, temveč zahtevajo samo zase in za svoje kuharice drage in krasne palače, takšne, kakoršne so po mestih boljše vile. Na božični praznik smo slišali vse te duhovnike pripovedovati s prižnic, kako se je naš Izveličar rodil, kako se je On, vsegamogočni Bog, tako ponižal, da se je kot majhno dete v borni štalici rodil in kako je potem v večnem samozataje-vanju in ponižanju celih 33 let za nas trpel na tem svetu in se potem kot razbojnik križati dal za nas, vse za ubogo trpeče ljudstvo, samo da mu pomaga, da je odreši. In to zatajevanje samega sebe, to  večno poni-
Trije mušketirji.
Napisni A1cxandre Dumas.
Drtlgl  del.                        (Dalje.)
Milady hoče vsklikniti: »Takoj!« toda premisli si, da bi bila taka naglica proti d'Artagnanu malo dostojna.
Polog tega se mora zavarovati na tisoč načinov, dati mora svojemu branitelju tisoč nasvetov, naj grofa pač* ne pozove pred pričami. Vse to prehiti d'Ar-tagnati z besedami:
»Jutri ste ali vi maščevani ali jaz mrtev.«
»Ne,« pravi ona, »vi me maščujete, ali vi ne poginete. On je strahopetnež.«
»Morda proti ženskam, ali ne proti moškim, O tem nekaj vem.
»Toda zdi se mi, da se vam v boju z njim ni bilo pritoževati radi sreče.«
»Sreča je kurtizana; danes ugodna, jutri mi lahko pokaže hrbet.«
»To se pravi, da se zdaj obotavljate.«
»Ne, ne obotavljam se, Bog me varuj tega; toda ali je pravično, da me pošiljate v morebitno smrt, ne da bi mi dali za to kaj več nego samo nado ?«
Milady odgovori s pogledom, ki hoče reči:
»Če ni nič drugega, govorite vendar U •
To še pojasni pogled z nežnimi besedami:
»To je le preveč res.«
»O, vi ste angelj,« pravi mladi mož.
»Torej je vse sklenjeno?« vpraša ona.
»Ce je dovoljeno, česar prosim, drago srce!«
Toda če vam pravim, da se morete zanašati na mojo nežnosrčnost?«
»Nobenega prihodnjega dne nimam pričakovati.«
»Tiho, svojega brata slišim. Nepotrebno je, da bi vas našel tukaj.*
Ona pozvoni; Ketty pride.
»Pojdite skozi ta vrata,« pravi in odpre skrivna vratica, »in vrnite se ob enajstih; tedaj končava to zabavo: Ketty vas pripelje k meni.f
Ubogo dete misli, da se mora Lgruditi, ko začuje te besedo.
»No, kaj naj pomeni to, mademoiselle; kaj stoji tu nepremično kakor kip!  Privedi ehevalierja točno ob enajstih nazaj U
»Zdi se mi, da se njeni sestanki vrše vedno ob enajstih,« si misli d'Artagnan; »to je postala že navada.«
Milady mu poda roko, katero nežno poljubi.
»Glejmo!« pravi d'Artagnan, ko odhaja, komaj odgovarjajo Kettynim očitanjem: »Ta ženska je velika zločin k a : Čuvaj mo se !«
VIL
Miladvna skrivnost.
Kljub silnim prošnjam ntfade deklice ne gre d'Ar-tagnan takoj h Ketty, ampak zapusti hotel, in sicer iz dveh vzrokov : prvič, ker se na ta način izogne oči-tavanjem, obdolževanjem in   prošnjam;  drugič,  ker
mu ni bilo neljubo, citati nekoliko v svojih lastnih mislih kakor tudi v mislih te ženske, če bi bilo mogoče. Vse, kar je bilo v tem jasnega, je bilo to, da je bil zaljubljen d'Artagnan v milady kakor nor in da ga ni marala ona niti najmanj. Trenotek se mu je zdelo najboljše, da bi šel domov in pisal milady dolgo pismo, v katerem bi ji priznal, da sta on in Wardes do tega trenotka popolnoma ena in ista oseba in da se je mogel torej le zavezati, umoriti Wardesa potom samomora. Ali vspodbujala ga je tudi močna maščevalnost, in ker se mu je zdelo, da bo to maščevanje sladko, se mu ni maral odreči.
Pet-ali Šestkrat napravi pot okoli Plače Royale, obračaje se vsakih deset korakov za lučjo v miladyni sobi, ki jo je bilo lahko opaziti skozi zagrinjalo. Jasno je bilo, da se mudi zdaj mladi ženi manj v njeno sobo nego prvič.
Končno luč izgine.
S tem leskom luči ugasne zadnja neodločnost v d'Artagnanovem srcu; spomni se posameznostij prve noči in z utripajočim srcem in vročim čelom se vrne v hotel ter hiti v Kettyno sobo.
Bleda kakor smrt in trepetajoča na vseh udih hoče zadržati mladenka svojega ljubčka, ali s svojim prisluškujočim ušesom začuje milady šum, ki ga je provzročil d'Artagnan, in odpre vrata.
»Pridite!« pravi.
Vse to je bilo tako neverjetno nesramno, tako grozno predrzno, da je d'Artagnan le s težavo veroval | vsemu, kar je videl in slišal. Čutil se je zapletenega
zevanje, je Kristus kaj lepo priporočil tudi svojim učencem, rekoč: »Učite se od mene, ki sem krotak in iz srca ponižen". In na dragem mestu govori Jezus svojim učencem: rResn'Cn°i resnično vam povem, ako se ne ponižate in ne boste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo«. Kristus je svoje učence opominjal, naj se ravnajo in naj delajo po njegovem izgledu, rekoč; »Kakor je mene Oče poslal,tako tudi jaz vas pošljem". Kako in zakaj je večni Oče svojega Sina na svet poslal, to nam naši duhovniki z gorečimi besedami na oltarju razlagajo, a koliko jih najdete, da bi se Kristusovega nauka tudi sami držali ? .Kdor se povišuje, bo po- [ nizan", grmijo nam duhovniki s prižme, ali poglejmo vendar malo na okoli in povpra-šajmo se: Kdo so tisti, ki se povišujejo? Naši duhovniki nas učč, da nam ni treba toliko skrbeti, kaj bomo jedli in kaj bomo pili, da nam je skrbeti veliko bolj za naš večen blagor, tako lepo nas učijo, a sami si zidajo z ljudskimi žulji krasne palače za svoja stanovanja, gradijo si cele parke, da si morejo v njihovi senci odpočili od težkega dnevnega dela... A njihovi predniki, sveti apostolji in drugi svetniki, niso imeli, kam bi glavo svojo položili! Njihovi predniki niso imeli, kakor sedanji duhovniki, kar po sedem krasnih sob na razpolago l In to našo ubogo neizobraženo ljudstvo je tu in tam še tako zaslepljeno, da se pusti izžemati od takih nevrednih božjih naslednikov. Tam, kjer je ljudstvo tako napredno, da se vpira takim nenasitnim, posvetnim željam svojih dušnih pastirjev, tam se ti dušni pastirji ne ustrašijo niti nasilja, niti zvijačnih potov, da tudi proti volji celegaljud-s t v a dosežejo svoje namene. Če bode ljudstvo hotelo in moglo prenašati take žrtve, to je tem g. nuncera deveta briga. Da niso to prazne raamje. kar tukaj pišemo, hočemo s številkami dokazati.
Vsklicna cena za zgradbo novega farovža v Doberdobu je znašala pri dražbi K 13.000. Pri dražbi farovža se je dosegel 6% popust od vsklicne cene; potemtakem se je oddal farovž za 12.220 K. Ta svota jeprera-čunjena lena farovž. Kje so pa stroški za druge pripadke? Ali bo farovž stal sam tam na sredi njive? Že sedaj, ko so začeli komaj kopati stavbišče, poganja se g. nune za podzemeljsko klet, katere ni v proračunu. I seveda, treba že sedaj v zimi skrbeti za »frišno" vince, da bi moglo trudnega in potnega delavca po leti bolje okrepčati. V slučaju, da bo farovž sezidan in da ga bode občina, in ne prizadeti krivci, morala plačati, treba bo prej aH slej narediti daljše stroške. Treba bo farovž obzidati, njiva tudi ne ostane njiva, ampak g. nune bo hotel mv vsak način I ep v rt namesto njive okoli farovža, treba bo vodnjaka, senika, lope za drva, hleva itd. Vse te lepe reči se bodo morale,  počasi ali na-
enkrat to je vsejedno, ali morale sebodo napraviti. Gospod nune, ta ali kak prihodnji, jih bo že znal kako izviti. A vse te lepe reči bodo stale tudi lepih denar-cev, lahko se računi za to drugih 7—8000 K. Tako bo stal naš farovž s pri-padki nič manj nego 20.000 KI! Pomislite, ljudje božji, uboga kraška vasica, ki plačuje komaj 1500 K izravnega davka, bo morala plačati farovž za dvajset tisočakov. Kjer vzeti te tisočake? V občinski blagajni se jih gotovo ne dobi, torej posojilo! Računajmo malo: obresti od one svate znesejo 1000 K, torej % vsega izravnega davka na leto, ali izra-čunajmo v odstotkih, treba bo občinarjem naložiti ni č m a n j ne g o 6 6 % n a d o-kladah izravnega davka, sam 6 da se bodo farovžke — obresti plačevale, ne da se dolžni kapital niti za las zniža. Kako bo ljudstvo te svote plačevalo, za to se naš dušni pastir in njegov zvesti pomagač župan malo brigata. Če bode moral naš kmetic leto za letom neprijaznim gospodom v Tržiču nekaj težko prisluženih kronic več odrajtovati, če bode eksekutor iz Tržiča našim ženicam nekaj kotlov na leto več nego po navadi pobral, s tem se njima bogatinoma nič zalega ne stori. Samo da se je njuna volja zgodila, potem ju naj Doberdobci v uho pišejo.
Vredno je, da o tej priliki zabeležimo županovo m t&jnikovo postopanje pri dražbi novega farovža. Prvič, dražba je bila pismena in ne ustna, kakor bi moralo biti. S tem se konkurenca ponudnikom ta-korekoč onemogoči in tako pride izdražitelj-občina gotovo v škodo. Poglejmo v Opatje-selo! Tam imajo sedaj tudi nov farovž. Vsklicna cena pri cestni dražbi je bila 15.023 K a znižala se je potom žive ustne konkurence za celih 3 5 % (natančno 34.8%). Gradnja se je oddala podjetniku za samih 9.789 K, a v Doberdobu za 12.350 K. Razlika je torej celih 30%, oziroma 2561 K. In doberdobski farovž je brez kleti in baje niti tako lep ne bo, kakor je opajski. In pri vsem tem, da je zidanje v Opatjemselu spojeno z večjimi težavami in stroški kot v Doberdobu, posebno vožnja materijala pride tam mnogo dražje kakor prt nas, podjetnik opajskega farovža v izgubi ni bil. In sedaj vprašamo g.župana, včegav žep pride vsa ta diferenca, koliko tisočakov pride tako — v žep — podjetniku in iz žepa — občini? Če nam na to vprašanje ostanete dolžan odgovora, g. žUpan, obrnemo se na Vašega zeta, na Vašega svaka in Vašega in nunčevega zvestega prijatelja drugega podžupana, morda nam bodo ti gospodje vedeli boljega odgovora.
V državnem razglasu stoji dalje, da oddaje županstvo gradnjo farovža najbolj-
šemu ponudniku, a g. župan pri oddaji gradnje prvega podžupana niti k seji ni poklical. Menda se kar sam smatra za celo županstvo. Sploh ta gospod strašno rad županuje, četudi ve, da ga živ krst ne mara. Njegova doba je pretekla že v oktobru tanjskega leta, a še sedaj vkljub vsem pritožbam noče razpisati novih volitev. Že vidimo, da se bo treba L njim na tem mestu temeljiteje pomeuiii.
Na vsa gori omenjena dejstva sp*'* opozorili v pravem času koin-petentne oblasti, kakor okrajno glavarstvo in namestništvo tako tudi deželni odbor v Gorici, da ukrenejo potrebne korake v odpravo nezakonitostij v naši občini. Opozarjamo" one oblasti še enkrat, davrše~svojo dolžnost, sicer bomo le nje na odgovor klecali!
Rihemherg, dne 2. februarja 1904. — (Slavna otvoritev .hotela.*) Preteklo nedeljo je bila slavna otvoritev hotela — Frr-r-la-nica. — Slavnosti se je vdele-žilo brezštevilnega občinstva. Varstvene odredbe so bile velike, še celo za most čez potok Branica se je skrbelo. Zraven mosta so bili tramovi pripravljeni — za vsaki slučaj, ko bi se most, pod kakim po klerikalnem vzorcu sladkoginjenim obiskovalcem — bolje rečeno vdeležiteljem slavnosti, vdrl. Opoldne se je celo streljalo, da se je zemlja tresla. Kaj H to pomenja, popraševalo se je radovedno občinstvo, ker se je še-le pozno izvedelo, da je pričel očka župan oziroma njegov sin novo obrt »hotelirja.*
Ali norčevanje na stran, gosp. urednik! Stvar je preresna. Skoraj istočasno z gosp. bodočim rihemberškim županom predložil je nesrečni mladenič L. S. prošnjo na c. kr. okrajno glavarstvo za podelitev koncesije, in sicer nameraval je napraviti barako, da bi si za časa dela železnice mogel prislužiti kak vinar, ker si ubogi (majnka mu ena roka) na drugi način skoro ne more prislužiti potrebnega vsakdanjega kruha. C, kr. politična oblast je zavrnila pro&njo ,S* z odlokom z dne 26./I. 1904. št. 20591./1903. in motivacijo, da se mu ne more podeliti koncesija iz razloga, ker je — .lokalna p o« treba pokrita." No, po mojem mnenju odgovarja odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici resnici, popolnoma sem pa prepričan, da bi bil ravno isti odgovor za . ipana oziroma za njegovega sina umesten. Očka župan se je izrazil ob priliki: kaj me;ni za to, če bi bilo tudi glavarstvo zavrnilo prošnjo mojega sina glede gostilne, jaz bi bil »reko-rilal* na namestništvo v Trst in dovoljenje bi bil dobil — saj jaz imam tudi v Trstu prijatelje.
Obrtni red določa natančno, komu in kedaj se imajo podeliti koncesije za izvrševanje gostilničarske obrti ter ni v istem obrtnem redu niti sledu, da bi se delile po prijateljih,  ali  pri nas je mogoče — vse!'.
Is Skrblne, — Naše bralno društvo »Narodni dom" je imelo svoj letni občni zbor dne 24. januarja 1.1. Predsednik A. Čotar je otvoril zborovanje ter pozval ude, naj se oklenejo kolikor mogoče društva. Gotovo je potrebno, da se zbiramo tudi mi v kmečkem stanu v društva. Zahvalil se je g. učitelju za njegovo delovanje pri društvu. % Pred vsem je klical mladeničem, naj se oklenejo trdno društva »Narodni dom", ter le omika dandanes privede človeka do samostojnosti; na tak način nam bode mogoče ohraniti še nadalje čast in ponos prijazne nam Škrbine.
Na to je govoril g. učitelj Ivan Ravbar; poudarjal je pred vsem, da gre sedanjemu odboru čast in hvala za pridno delovanje. V tem letu se je marsikaj ukrenilo potrebnega na korist društva, kar je bilo prejšnja leta zanemarjenega, ter da nam je upati, da bode društvo »Narodni dom" sčasoma vspe-valo prav lepo, kakor potreba. Pri tretji točki je razpoložil račun gosp. denarničar Maksimilijan Bunc, in veselilo je nas, da je imelo društvo nekaj gotovine ter časopise poplačane za leto 1903.
Potem je pričela volitev novega odbora. Predsednikom je rzvoljen Franc Mihalj, pod-predsed. Maksimilijan Bunc, denarničar Alojzij Fakin, tajnik Anton Čotar, odbornika: Josip Čotar in Franc Cotič, namestnika Vekoslav Bunc in Agricij Fakin. Pred leti je naše društvo bilo popolnoma v slabih rokah, ter skoro mu je pretila propast, a sedaj se nadejamo, da odbor ukrene potrebno, da bo društvo napredovalo.
Po volitvi je imel g. učitelj Ivan Ravbar svoj poslovni govor, ker nas v kratkem zapusti, ter odpotuje na Štajersko. Govoril je, kako je kmetu dandanes postopati, kako se organizirati, kaj naj kmetovalce interesira. Priporočal nam je, kako se zbirati v kmečkem stanu ter da kmetu ne zadostuje dandanes več, da zna le kopati, ampak potreba mu je tudi izobrazbe. Potem pa je sam priporočal, koliko let biva med Skrbinci, ter da je bil jako zadovoljen, le to mu je težko, ako pomisli, da že nad polovico svojega življenja je bival med Primorci, ali sedaj se preseli na Štajersko. Po dovršenem govoru so zapeli domači pevci razne pesmi ter odhod nico ter se potem primerno zabavali.
Domače in razne novice.
Imenovanja v finančni stroki« —
Predsedništvo finančnega ravnateljstva v Trstu je imenovalo: provizoričnim komisarjem finančne straže finančnega koncipista Josipa Hobertha; provizoričnim finančnim kon-cipistom konceptnega praktikanta Mateja Ki« šiča, carinskim oficijalom v X. plačilnem razredu carinskega azisteuta Artura L a z a-richa; carinskima asistentoma carin, praktikanta Rudolfa Scaramuzza in Antona Sest a na.
(Dalje v prilog!.)
v eno onih fantastičnih ljubavnih spletk, ki jih doživi človek le v snu.
Vendar pobiti k miladv, uklonivši se magnetni sili, s kakoršno privlačuje magnet železo.
Vrata se zapro za njima.
Zdaj plane proti vratom tudi Ketty.
Ljubosumnost, jeza, užaljen ponos, kratko vse strasti, ki se bojujejo v srcu zaljubljene ženske, jo tirajo k odkritju. Toda izgubljena je, če prizna, da je vmešala roke v tako spletko, in kar je še hujše, tudi d'Artagnan je izgubljen za njo. Ta zadnja misel ljubezni ji nasvetuje še to zadnjo žrtev.
D'Artagnan s svoje strani doseže vrhunee svojih želj. Ona ne ljubi v njem več njegovega tekmeca, vsaj hlini se, da ljubi njega. Tih glas v dnu njegovega srca mu pravi sicer, da se mu dobrika le kot orodju maščevanja, da bi zadajal smrt; toda ponos, samo-ljubje in blaznost zadušijo ta glas, zadušijo ta šepet. Dalje se primerja naš Gaskonec v svojem znanem velikanskem samozaupanju z gospodom Wardesom in ne vpraša, zakaj bi ga ne mogla ljubiti tudi zaradi njega
Izroči se torej popolnoma hipnim občutkom. Miladv zanj ni več ona ženska s slabimi nameni, ki ga je prestrašila za trenotek, temveč goreča in strastna ljubica, popolnoma vdana v ljubezen, ki jo čuti navidezno. Tako minete okrogli dve uri.
Kipenje ljubimcev se med tem poleže. Miladv, ki nima za pozabljenje istih vzrokov kakor d'Artagnan, se prva zave resnice in vpraša mladeniča, če je že določil v duhu vse to, kar naj provzroči drugi dan dvoboj med njim in gospodom Wardesom.
Ali d'Artagnan, čegar misli so ubrale popolnoma druga pota, se spozabi kot norec in odvrne, da je pač prepozno, pečati se z dvoboji na meče.
Ta hladnost za jedine interese, s katerimi se je pečal njen duh, prestraši miladv, in njena vprašanja postanejo silneja.
D'Artagnan, ki ni še niti trenotek mislil resno na ta nemožni dvoboj, hoče tukaj obrniti pogovor drugam, pa se mu ne posreči.
Miladv ga ne spusti preko mej, katere je določila v svojem nepremagljivem duhu že naprej, in njena volja je bila železna.
D'Artagnanu se zdi zelo duhovito, da nasvetuje miladv, naj odpusti Wardesu in se odreče besnim načrtom, katere je napravila.
Toda pri prvi besedi, ki jo izgovori, se strese mlada žena in se mu odmakne.
»Ali vas je morda strah, ljubi d'Artagnan?« vpraša z ostrim in zaničljivim glasom ki čudno odmeva v temini.
»Ne mislite kaj takega, drago srce t« odgovori d'Artagnan. »AM če je ta ubogi grof VVardes kriv mnogo manj neg'   si mislita?t
>Vsekakor me je varal,« pravi miladv važno, »in v trenotku, ko me je varal, je zaslužil smrt.«
»Torej umre, ker ste ga obsodili vi,« pravi d'Ar-tagnan s tako krepkim glasom, da se je zdel miladv izraz vdanosti, vzvišene nad vsako preskušnjo.
Takoj se mu zopet primakne bližje.
Ni nam mogoče povedati, kako dolga se je zdela noč miladv; toda d'Artagnan je mislil, da je ob njeni strani šele dve uri, ko pade skozi špranje zagrinjal v sobo že svetel dan in napolni sobo s svojim bledim sijajem.
Kc torej miladv vidi, da se mora d' Artagnan ločiti, ga spomni še enkrat dane obljube, da jo maščuje nad gospodom Wardesom.
»čisto sem pripravljen,« pravi d'Artagnan, »toda prej bi si bil rad nečesa gotov, t
»Cesa?c vpraša miladv.
3Da me ljubite.«
»Zdi se mi, da sem vam to dokazala.«
»Da, tudi jaz sem vaš z dušo in telesom.«
»Hvala, moj vrli ljubljenec! Toda prav tako, kakor sem vam dokazala jaz svojo ljubezen, mi morate dokazati svojo tudi vi; ali ni tako?«
»Gotovo, toda Če me ljubite res kakor pravite,« odvrne d' Artagnan,« ali se ne bojite nekoliko za me ?«
»Zakaj naj se bojim?«
»Lahko sem nevarno ranjen ali celo umorjen.«
»Nemogoče,« pravi miladv, »vi ste tako hraber mož in tako vajen borilec.«
»Torej bi ne volili raje drugega sredstva, ki vas maščuje prav tako in pri katerem bi ne trebalo boja ?«
»Miladv pogleda svojega ljubčeka molče: bledi sij prvih dnevnih žarkov podeli njenim svetlim očem posebno nepovoljen pogled.
»Res,« pravi, »zdi se mi, da si že zopet po-mišljate.«
»Ne, ne pomišljam si; toda grof \Vardes vzbuja, odkar ga več ne ljubite, v meni res sočutje, kajti zdi se mi, da je mož z izgubo vaše ljubezni kazaovan tako zelo, da mu ni treba nobene kasni več.«
»Kdo vam pravi, da sem ga ljubila?« vpraša miladv.
»Vsaj verovati smem zdaj brez prevelikega napuha, da ljubite drugega,« pravi mladi mož z ljub-kujočim glasom, »in ponavljam vam, da se mi grof smili.«
»Vam?« vpraša miladv.
»Da, meni.«
»In zakaj?«                                  (Dalje pride.)
Priloga »Šota" čt. li. z dne B, fehfavarija 1004.
Devetdesetletnico je obhajal 4. t. m. djakovski btskup los. Juraj Strossraaver, veliki Slovan in veliki prijatelj slovenskega naroda. Strossraaver je plemenit Človek velikega duha, vzorne ljubezni do svojega naroda in k-^z sebičnosti. Da je hotel zatajiti svoje čute, bi bil dandanašnji kardinal in odlikovanj bi bile polne njegove prsi — tako pa je ostal brez zunanjega sijaja,,ali toliko | živeje živi v srcu velikega jugoslovanskega naroda. Daj Bog plemenitemu svečeniku in dobrotvorniku Jugoslovanov še mnogo let!
Člane c. kr. kmetijskega društva opozarjamo vnovič, naj sej vsi vdeUjžejpri-hodnjega občnega zbora, ki se bo vršilo v torek 9. t. m. ob 10% predp. v deželnj d vorani (tik velike cerkve.) Kdor ni poravnal dolga, stori naj to čim prej, ker se bi ne mogel drugače vdeležiti volitve.
Slovenski člani sploh ne mislijo odstopiti od kmet. društva, če tudi se jim delajo v nebo vpijoče krivice. Vsega bode enkrat konec in tudi Pajerjevega paševanja. Zato čvrsto v boj za kmeta-trpina. Vstrajajmo!
Dramski zabavni večer. ¦— Traged-kinja gospa Matilda Teodorovič s sinom Lju-devitom priredi dne 8. t. m. ob 8'/a zvečer dramski zabavni večer v dvorani »Slov. Čitalnice*. — Hrvatska umetnica se obrača do občinstva za obilni poset, ker čisti dohodek je namenjen v dobrodelno svrho in je bila povsodi navdušeno sprejeta.
Družaben večer priredita ženski in možki zbor »pevskega in glasbenega društva* drevi ob 8. uri v stranskih prostorih hotela »pri Jelenu,* kamor so uljudno vabljene go-spice pevke in gg. pevci. Prijatelji društva dobro došli. Zabava se prenese pozneje v veliki salon.
Sokolov redni občni zbor se bo vršil v ponedeljek dne 8. t. m, v stranskih prostorih hotela »Pri zlatem jelenu*. Z ozi-rom na letošnji vsesokolski shod v Ljubljani, ki ima hiti za vse slovensko Sokolstvo ve-lepomenbon, je želeti najobilnejšo vdeležbe, da se medsebojno dogovorimo, kaj storiti, da se vdeležimo tudi mi goriški Sokoli tega poučnega in navdušujočega sestanka v največjem številu. — Goriški Sokol doživi letos lep moment. V novem .T^ovskem domu* dobi prostore, za kakoršne bi ga zavidalo marsikatero telovadno društvo. Treba pa Se mnogo telovadnega orodja, da se uredi telovadnica tako, da bode mogoče vzgajati stare in mlade Sokole kakor tudi naraščaj vsestransko dovršeno in v pravem sokolskem duhu. Ker bi bila za sam odbor zadeva vsekakor zelo težavna, se reši na občnem zboru. Bratje Sokoli, ki se zanimate za napredek društva, skrbite za mnogoštevilen obisk. Na zdar!
Odbor slovenske mladine v Gorici opozarja vabljene na kostumni vencek, ki bode v dvorani hotela »Central* dne 10. t. m. Der Adel In den Hatrlken der Graf-schaft G8n und Gradišča. — Gospod Lu-dovik Schiviz von Schivizhofen je izdal obširno knjigo, v kateri je popisano plemstvo Goriško-Gradiščanske. Iz te knjige se razvidi, da je skoro 90% tega plemstva slovenskega izvira.
Razprodajo te knjige je prevzela naša .Goriška Tiskarna.* Prodaja se po 30 K.
Ljubljanski škof pred papežem. — Ljubljanskemu škofu se je zdelo potrebno, da gre v Rim obiskat novega papeža. Šel je in prišel tudi nazaj. S saboj pa je prinesel nekaj, kar je takoj izložil v »Sloven-čevih* predalih na ogled strraečemu slovenskemu svetu. Škof je prinesel iz Rima »Fleiss-zettel* dr. Šusteršiču za tisto neumno in kmetu toliko škodljivo obstrukcijo, pohvalo posvečenim petelinom, ki izrabljajo vero in cerkev v posvetne namene, in pa o .Motu proprio* mu je povedal papež, da je namenjen le laškim katoličanom. Tako namreč se bere v .Slovencu" v predpustnem času mi-nole sobote. Papež pač ne pozna razmer na Kranjskem, in da bi mu jih kdo razložil prav, kakor gre, za to bi trebalo časa. Ako pa bi se to zgodilo ter bi se papežu povedalo, kaj vse delajo politikujoči farovški petelini in kake neumnosti uganja dr. Šuster-šič, prvak »katoliške* stranke, potem ne vemo, če bi bil papež pohvalil brezvestno klerikalno politiko in ožlindrano obstrukcijo, marveč bi bil morda ukazal, v interesu cerkve same, takoj prenehati s tako cerkvi škodljivo politiko, izdal bi bil morda celo poseben „Motu proprio* za siovenske klerikalne politike, naročil bi bil pa najbrže tudi vagon bičev, s katerimi naj se pretepe vse tiste, ki imajo med Slovenci tako grdo Boga in ljudi za norca. Morda je res govo-
ril ljubljanski škof s papežem o raznih rečeh na Kranjskem, ali to, kar nam pripoveduje .Slovenec*, to pa se gotovo ni zgodilo. Skoro si ne moremo misliti, da bi bil stopil škof tako nizko, da bi vedoma in hotoma širil neresnico v svet, marveč je menda verjetnejše, da je .Slovenec* zasukal vso stvar po svoje. .Slovenec* vrti škofa, kakor hoče, mJjm^M^odje, s katerim delajo poljubno. Faktura je le ta*, iiHtelosten faSuna^je, da je moral sam škof v Rim, da so mogli, ko se je vrnil, raztrobiti v slovenski svet, da sam papež odobruje politiko brezvestnih črnosuk-nežev, da odobruje obstrukcijo ter da je "»Motu proprio* namenjen le Italiji. Vsa sredstva, olepšavati brezsrčno obstrukcijo in zlorabo cerkve in vere v politične svrhe, se ostala doslej brezvspešna, sedaj so pograbili po zadnjem sredstvu: škof je moral v Rim pred papeža, in od tam prinesti, če ne res- j nično, pa izmišljeno odobravanje klerikalne politike. Žalostna je bila ta politična pot ljubljanskega škofa v Rim, in žalosten je sad, katerega je rodila. Na slabih nogah so, na koncu so... tudi papež ne bo pomagal, da bi prenehala prinašati obstrukcija slabe posledice. Razumniki to si bili prvi hip na čistem, kako je smatrati škofovo rimsko izpoved. Verjame kak zabit klerikalec, izmed Ijudij, ki znajo misliti s svojo glavo, pa ne verjame — nihče! In prav imajo. Tako žalostne figure še ni igral v javnosti kmalu kak cerkveni dostojanstvenik, kakor jo je igral v tem slučaju ljubljanski škof..,..
Kar se tiče .Motu proprio", se igra »Slovenec* in za njim oba goriška farovška komedijanta z besedami. Pravijo, dajo rekel papež na vprašanje, ali naj bode delovanje kršč. demokracije samo dobrodelno, ne pa politično, tako, da d o t i č n a točka zadeva edino Italijane itd. I, seveda, .D o t i č n a* točka zadeva res le Italijane, saj mi smo to izrecno povdarjali. Druge točke so splošne, jedne pol in ona cela je pa za Italijo. S tisto »dotično* se igrajo z besedami — potrjujejo pa le to, kar smo mi rekli, pa ko hočejo še tako lagati.
Tudi z brezobrestnimi posojili sleparijo. — Z vsem sleparijo, zakaj bi ne sleparili (udi z brezobrestnimi posojili?! V 8. št. »Gorice* so napisali dolg članek, v katerem razlagajo brezobrestna posojila, poleg pa grdo farbajo. Lari-fari so vsa tista razlaganja, da bi se kril povišek za brezobrestna posojila, kakor ga je predlagal poslanec Štrekelj, z dokladami na zemljiški ali pa na realni davek, ter da so iz takega vzroka ugovarjali ljudski zastopniki Furla-nije. To je dobro preudarjena laž. V debati v deželnem zboru takrat se je pokazalo od laške strani jasno in razločno, da poviška nočejo dovoliti edino radi tega ne, ker gredo brezobrestna posojila Slavencem! Tam ni bilo nič govora o dokladah na davek, ampak pokazale se je le to, kar sme pravkar povedali. Da se ni dovolil povišek, je neod-pustno še tolikd bolj, ker so vedeli, da se ravna vlada po višku od dež. zbora dovoljenih prispevkov. Ce bi bilo šlo za Furlane, bi se bilo dobilo vse, ker je šlo za Slovence, ni bilo na razpolago predlaganega poviška. Taka je stvar in nič drugačna. Ako bi imeli klerikalci kaj srca za slovenskega vinogradnika, bt se bili že sami pobrigali za zadostne zneske za posojilo ter bi se bili pridružili predlogu Štrekljevemu, ali ker so le kimavci Lahom, so molčali ter se polovici njih niti zljubilo ni glasovati za Slrekljev predlog.
Ako bi bilo pa končno res treba, (kar pa ni bilo) naložiti doklade na davek, bi se že našle točke, pri katerih bi se odbile prevelike svotel Za razne druge reči je polno deželnega denarja, še celo za kobariško ničlo imajo na razpolago deželnega denarja nad 5000 K — za slov. vinogradnike ga pa ni! Poleg Lahov so na teh škandaloznih razmerah krivi največ naši klerikalci, kar je že obče znano in stokrat dokazano.
Ples slovenskega bralnega In podpornega društva pretekli ponedeljek je bil jako živahen ter je končal precej pozno v jutro. Zabava je bila prav domača ter je izpadla za društvo prav častno. Tudi letos se je jako pogrešalo udeležbo iz trgovskih in obrtnih krogov.
Slovenci v trgovski In obrtni zbornici. — Dopisnik v »Gorici", poslanec in odbornik, piše glede1 na trgovsko in obrtno zbornico tudi to-le: »Znano je, da so bili zastopani Slovenci v prejšnjih dobah v kupčijski zbornici, čeravno ne v istem številu, kakor bi pravica'zahtevala.* To
je grda zvitarija, nedostojno bojno orožje za ! moža, ki hoče biti čist! Res je, da je v prejšnjih že davno minulih časih trgovska in obrtna zbornica iz lastnega nagiba tupatam poklicala iz slovenskega dela dežele med zbornične svetovalce kakega tudi - Slovenca, na čegar slovenstvo pa ni dal nikdo piškavega oreha. Tako je delala zbornica tuintam le zato, da je imela kakega zanesljivega informatorja in pa da se je lažje prodajalo med**SlovenR& Zavednega Slovenca še ni bilo nobenega izvoljenega ne poklicanega v zbornico. Poslanec v .Gorici* to dobro ve, ali ker hoče farbati in ljudi za norca imeti, pa piše, da prej  so  bili  Slovenci zastopani  v zbornici
(da ga ni sram tako lagati).,..... in dostavlja
še zlobno: S tem pa ni bil A. Gabršček zadovoljen. Seveda ni bil in sploh ne more biti zadovoljen s takim zastopstvom nijeden pravi goriški Slovenec — zadovoljen je le poslanec v »Gorici* 11
Kar se tiče A, Gabrščeka, moramo reči, da je začel prav on učiti ljudi, kaj je trgovska in obrtna zbornica In kak je njen pomen. Doseglo se je že marsikaj, da ljudje pojmijo namen te zbornice, in doseči se mora tudi to, da bomo kaj veljali v tej zbornici. Še celo klerikalni mogotci včasih spustijo kako besedo v svet o tej zbornici, kadar jim kaže, ali povedo le to, kar so se naučili iz »Soče." E, Holier o nameravani železnici Vrhnlka-Čedad. — Tukajšnji industrijalec in dež. poslanec K. Holzer je izdal brošu-rico, v kateri se bavi z železnico Vrhnika-Čcdad. Za danes omenjamo le, da se izreka nopovoljno o tej progi, ter je tega mnenja, da najkrajša pot iz Sv. Lucije v Italijo je čez Gorico, treba le dopolnilne zveze Gorica-Čer-vinjan. Za Ljubljano pa je glede" na troške za novo železnico in na malo razliko v km boljša pot čez Jesenice; za Idrijo zadošča železniška zveza druge vrste s Sv. Lucijo, Izvesti bi se dala pa tudi črta k Štanjela na Krasu čez Razdrto do Postojne, ozir. čez Bukovje do Vrhnike, Ta zveza je ugodna tudi zato, ker veže s Trstom. Pisatelj pa meni končno glede na razna druga javna dela, da ne pridemo tako kmalu do reallziranja ie jednega ne drugega železniškega načrta.
Predrzuost nemSkega suplentka. — Na goriškem gimnaziju «jc vstopil s tekočim šolskim letom kot suplent neki Rudolf Durst, 24 let star, zagrizena nemškonacijonalna stvar. Ta človek se je predrznil reči v šestem razredu, da pridejo Slovenci prvi za Hotentoti ter da so sami analfabetl. To je skrajna nesramnost skrajno predrznega nemškega mladiča. Toliko preskušanemu narodu, kakor je slovenski, ki je že toliko žrtvovat za državo, ter se vzdržuje na površju le s svojo močjo, se drzne nemški nadutež reči kaj taHga. Da bi prav označili to ža-Ijenje in surovost, nimamo besed... apelu-jemo pa na gospoda ravnatelja, ki je sin te dežele ter razume vso težo one nemške nesramnosti, da stori vse potrebne korake, da se ta nemški :sož takoj spodi iz Gorice. Ako se to ne zgodi, se oglasimo še na drugih me-rodajnih mestih. Toliko za danes!
Tajnlkovall bi radi, namreč mladi gg. kaplani. Baje so se odločili, vsiliti se, kjer le mogoče, za občinske tajnike. Govori se sploh, da se n. pr. novi solkanski kaplan trudi na vso moč, da bi prišel do tajniške službe. Nekaj nese, časa je dosti, potem pa občino hoče imeti tako rekoč v rokah tak-le mladi gospod v tajniški službi. Mi svarimo že naprej, naj ne puščajo nikjer več kaplanov za občinske tajnike ter naj jim nikjer več ne izročajo vodstva poslovanja občine, ako nočejo nesreče občini in dragih časov! Ne bomo na široko razkladali, kako delajo taki posvečenci z občinami, saj ljudje vedo, kaj mislimo. (Kako »vzoren" občinski tajnik je duhovnik, se vidi n. pr. iz dopisov iz Doberdoba.)
Pravi rkandal bi bil za Solkan, ako dobi kaplana za tajnika. Ali ni že dosti, da je župnik v starešinstvu? Menda so volili tega zato, ker je tako grdo ravnal s Čitalnico ?! V Solkanu kaj takega mogoče ?! Čudno, čudno.
Trentar Abram bi jako rad prišel kam blizu Gorice v službo. Kromberški vikar — tako se govori — pojde baje nekam na Kras, na njegovo mesto pa bi prišel — Abram iz Trente. Abram, ta brezobziren hujskač in zapeljivec ljudstva, ta strupen sovražnik učiteljstva, ta naj pride tik Gorice? Ali ni že tako dosti hujskače v okoli mesta in tako malo duhovnikov v pravem pomenu besede, sedaj naj bi prišel še hujskač iz Trente?!  Še  v Trenti je predobro
zanj, ne pa v Krorabergu! Opozarjamo or-dinarijat na to, da če hoče največji nemi r v okolici, potem naj ga le pošlje v Krpm-berg, pa tudi posledice ne izostanejo, to povemo naprej! Ordinarijatu pa mora biti za mir po občinah. Ako mu je res za mir, potem ne sme priti Abram v Kromberg! Ako mu ni — pa utegne priti kaj takega, da bodo pomnili !1 Svarimo.
Vojaški nabori se bodo  vršili letos tako-le:
v Gradišču                dne 17. in  18. marca;
, Krminu                   ,   21. in 22. marca;
, Gorici (za okolico) n   28., 29., 30. marca, 5. jn 6.  aprila; „ GbricT(za mesto)    ,   24. in 26. marca; , Ajdovščini               „   11. in  12. aprila;
, Kanalu                     ,     8. in    9. aprila;
,,Tolminu                 l,   25. in 26. aprila;
, Cerknem                 ,   23. aprila;
„ Kobaridu                ,   28. aprila;
i » Bovcu                     ,   30. aprila;
, Komnu                    ,   14. in 15. aprila;
, Sežani                     ,   18. in 19. aprila;
, Tržiču                     ,   14. in  15. aprila;
, Červinjanu               „   18., 19. in SO. apr,
Železnica tforlca-ČorvlnJan. —Lahi se že dlje časa potegujejo za železniško zvezo Gorice s Gervinjanom. V seji mestnega sveta so omenjali načrt železnice Ljubljana-Vrhnika-Idrija-Sv. Lucija-Cedad ter se pri tem zavzeli za Črto Goriea-Cervinjan. Svetnik Giani je predlagal, da naj se izvoli odsek 3 členov, ki se bo bavil s tem vprašanjem. Marani je povdarjal pri tem, da je potreba pobrigati se za železnico tudi zato, da se onemogoči zveza po navadnem tramvaju, o katerem se je svoj čas tudi mnogo govorilo. V odsek so izvoljeni Oiani, dr. Marani in dr. Venior,
Izpred sodnljo. — Gosp. Ivan Vulč, 54* let star, rojen v Dolcu, je bi) obložen goljufije potom krivega pričanja pred sodnijo v neki civilni stvari nasproti Fr. Kovačiču, Pri obravnavi v sredo pa je bil g. Vulft popolnoma oproščen obtožbe. Branil ga je dr. Gruntar.
Pri dolu poškodovani. — Iz bolnišnice v Tolminu so pripeljali v tukajšnjo 26-Ictnega Toni. Kemperla, ker se je pri delu na železnici na levi strani močno poškodoval, zasulo ga je po eni strani. — Pri Ovčjidragi pa je v kamnolomu za železnico kamenje zasulo in poškodovalo nekega Križnica. Prenesli so ga v Št. Peter.
Slaba jim prede, zategadel pa zopet kličejo na pomoč. Uredništvo »Prismojenca* zopet vabi v uvodnem članku v zadnji številki na naročbo in na pomoč. Ako smo mi včasih, takole po par mesecih, opomnili naročnike, da treba plačati naročnino, kakor delajo vsi listi, so se norčevali z nami, čeS, glejte: nočejo jim plačevati, kmalu jih bo konec. Ali kmalu na to pa jih je zadela božja kazen, da so oni začeli javkati ter priduSe-vati naročnike, naj plačujejo, ker drugače se listi ne morejo vzdrževati, in »Prismojenec* je najel celo svojega odvetnika, da je tirjal za drag denar dolžno naročnino. Pa slaba jim prede naprej — drugače bi pač ne pisali pri .Prismojencu* toliko Uvodnih člankov, ki kličejo po naročnikih in po pomoči! Da jim prede slaba, je pa tudi umevno, kajti zastonj Se vzame kdo tisto cunjico, aH da bi plačali, teh je pa premalo!....
aZ združenimi močmi« kliče »Prismo-jenec". Pri tem pa porablja najgrSe vseh sredstev — 1 a ž. V svojem članku daje razumeti, kakor da se bojuje naši »katoliški" listi proti sovražnikom vere, kakor da se bije pri nas verski boj. To je grda laž, ali ta laž je glavno orodje klerikalcev.... Pri nas se bije političen boj, ne verski boj. Vero in cerkev vmešavajo v politiko le politikujoči duhovniki, zato da sleparijo ljudi, češ, tako zmagamo lažje, ako trdimo, da so naši nasprotniki brezverci ter odvračamo ljudij od misli, da hrepenimo v glavnem le po posvetnem gospodarstvu. Z vero le sleparijo, pri nas ni verskega boja, ampak političen boj je in bo tudi v bodoče, dokler ne posveti v zadnjega kmetica luč spoznanja, da duhovnik naj bo duhovnik, ne pa hujskač in izkoriščevalec vere in cerkve v svoje posvetne
K Imenovanje komisarjev fiuan.no
straže. — Pišejo nam, da se tudi pri teh imenovanjih od strani finančnega ravnateljstva ne postopa tako, kakor bi bilo prav. Izvršila so se v kratkem tri imenovanja za Gorico, Krmin in Kobarid, katera mesta so dobili ljudje, ki jezikovno niso kval;fikovani
za  nja! Pri  razpisu služb  se sicer zahteva , znanje deželnih jezikov, ali pri oddaji  služb I je pa drugače. Pa tudi drugače se zapostavlja Slovence ter se deva naprej kompetente drugih narodnosti. — Ganimo se tudi proti tem krivicam!
Sodrija t Krminu razpošilja slovenskim Bricem — kakor nam poročajo — vabila v laskera jeziku. Ker se to ne strinja s predpisi ter bije v obraz pravici, se opozarja na to javno ter moramo zahtevati, da se vrši tudi za one Brice, ki spadajo pod Krrain, v jezikovnem ozira vse to, kar gre in je pr-iv. — Nekateri so se bili pritožili ter so vrnili laška vabila, potem pa dobili slovenska. Torej je mordav uraduJedo, ki razpošilja hote laška vabila Slovencem.Pritožbi se mora ugoditi ter vsaka nepravilnost odpiraviti!
Ob tej priliki omenjamo, daCujemo.da postopa tako tudi davkarija v Krminu. Tudi tu moramo ponovno zahtevati, da se spoštuje jezik slovenskega davkoplačevalca ter se mu vroča vse v slovenščini. Slovenske stranke pa opozarjamo, da naj ne sprejemajo nikake take rtei, ako ni pisano po slovensko!
100 kron za masla*©. -- Odbor za sprevode maškar na pustno nedeljo in pustni torek se je obi»il do mestnega sveta goriškega za podpora. V seji v ponedeljek so dovolili za maškare 100 K. Pa pravijo, da nimajo denarja na našem magistratu!
Mrzlek. — V seji goriškega mestnega sveta v ponedeljek je povdarjal župan tudi ponudbo Cecconijevo, po kateri prepusti zastonj zemljišča ob Mrzleku v svrho nabave vodovoda za mesto, zahteva za odškodnino le to,! da mu preskrbijo njegovo vilo z vodo. Iz Lokav ca pri Ajdovščini nam pišejo, da se bodo vršile tam kmalu občinske volitve, ker sta se Dol-Otlica izločila iz lokavške občine. Dopisnik apeluje na volilce, da naj si izberejo v starešinstvo razumne in za blagor občine unete može, kar jim svetujemo tudi mi.
Šo zastave mu manjkal — Znani kobariški kaplan Vuga je izdal v »Prisrao-jencu" oklic za prispevke za zastavo njegovega »kat.* društva. Da bi bilo to društvo potrebno zastave, ne verjamemo, Ce pa je, potem naj naslika gori tiste razgrajače in ne-' varne svoje ljudi, ki so po znani veselici tako razsajali in pretili po Kobaridu, da je bilo to pravi škandal za »kat.« društvo. Kupi pa naj jo sam in njegovi pedrepniki v Uffištvu. O drugih upamo, da so toliko pametni, da ne vržejo denarja proč za Cirilovo zastavo. Dajte rajši revežem, boste imeli "-»^je zasluženje I Narodnost t vojski. — Založtfsko podjetje G. Freitag & Berndt na Dunaju je razposlalo listom te dni tabelo, sestavljeno po profesorju Hickmannu o narodnostnem raz-x merju v avstrijski vojski. Na prvipoled smo % že videli, da podatki te tabele ne odgovarjajo resnici, ker ne kažejo faktičnega razmerja v dotičnih vojnih oddelkih in so marveč sestavljeni na podlagi narodnostnega razmerja v dotičnih dopolnilnih okrajih, kakor izhaja isto iz lažnjivega ljudskega Štetja! Da pride še bolj na gotovo, in da potem na konkretnem izgledu dokaže netočnost te tabele, posnemamo iz ,Ed.» ki je dobila povsem zanesljivih podatkov o narodnostnem razmerju v peš-polku št. 97. Hickmann izkazuje v 97. peš-polku: 30% Slovencev, 20% Hrvatov in 50% odstotkov Italijanov. Naše informacije pa pravijo, da je v tem polku: Slovencev nekaj nad 64%, Hrvatov m Srbov 15%, Italijanov nekaj pod 15%, Nemcev okolo 5%. Ostali so drugih narodnosti. Čitatelji naj iz-vole primerjati, pa bodo videli, kako malo odgovarja Hickmannova tabela resnici.
Prijeli so redarji nekega 38 letnega Josipa Grobanskega iz Prusije, ker je hodil okoli brez posla in sredstev. Ko so ga vprašali, kam je pristojen, je odgovoril, da ne ve tega.
Vsled opeklin je umrl 6 letni Josip Gerjon iz Monastira. Deček je slaboumen pa za trenotek ni bil pod nadzorstvom. PriLttžal se je ognjišču, obleka se je unela in deček se je tako opekel in spekel, da je takoj umrl. —
Novega konjederea dobi Gorica. Ko je umrl prejšnji, so prepustili ta posel njegovi soprogi; opravljala ga je poprej z enim, pozneje z dvema hlapcema prav dobro. Ali ker žena ni Lahinja, so se sedaj kar nakrat izmislili, da jo odpustijo. Najeli so nekega človeka, ki o stvari nič ne razume, ali Lah je! Tako pometajo s Slovenci v mestu! Ženi dajo menda malo pokojnino. Ali kako bo ži-žela s šestimi otroci.
Društvo .Edinost* v AjdoSMnl vabi na koncert in plesni venček, kateri se bode vršil v sredo dne 10. februvarja 1904. v društvenih prostorih. ZaCetek točno ob 8. uri zvečer. Vspored koncerta: l.Lehar: »Nechle-dil«, koračnica. 2. Zitt: Waldbleamerl'n-valj-Cek. 3. Titi: »Slovanske pesmi", ouvertura. 4. Ziehrer: »Sei gepriesen du lauscbtge Nacht*. 5. Offenbach: »Finale in barkarola* iz opere Hoffmannove pripovedke. 6. Ku-bisehta: Potpouri jugoslovanskih pesmij. Odmor. 7. Plesni venček.
Železnlčarskl ples se bode vršil drevi v dvorani g. A. Mikuža pri Sv. Luciji. Morebitni prebitek se daruje siromašnim učencem Sv. Lucije.
Uglttžl>e]Bei e. kr. drž. železnice t Ajdovščini vabijo na plesni venCek, ki se bo vršil v ponedeljek dne 8. t. m. v dvorani g. Fr. Bratine. ZaCetek ob 9. zvečer. Event. prebitek pride v dobrodelno društvo za hčere c. kr. drž. žel. uslužbencev.
Bralno društvo t Črnlcah priredi plesni venCek v nedeljo dne 7. febravarija. ZaCetek ob 3. uri pop. Svirala bo domača
»Trgovsko Izobraževalno drnStvo* ˇ Trstn vabi na .trgovski ples*, kateri se bode vršil jutri, dne 7. februvarja 1904. v sijajno okrašenem in razsvetljenem gledališču »Goldoni*. Sviral bo popolni orkester pes-polkašt. 97. ZaCetek točno ob 10. uri zvečer.
Podružnica slov. bralnega In podpornega društva v Solkanu vabi na občni zbor, ki bode v nedeljo dne 7. t. m. ob 4. uri popoludne pri gosp. županu.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcolijeva in Gliubicheva.
Babico In mater so zaprli v Gradišču, ker je druga iskala sveta pri prvi in je prva pomagala hCeri, mladi 16 letni deklici, da se je iznebiia rednega poroda. Mati se imenuje Zupel, babica pa SimiC. Dekle so pustili prosto, ker ni zdrava, marveč jo še vedno zdravi dr. Marehesini.
Ukradena je bila Je dnu srečka Boden-Credit, H. izdaja, serija 5918, št. 13. Tako naznanja tržaška policija. Kdor bi dobi) ono srečko, naj naznani to policiji ali orožnikom.
Listnica. — G. dop. iz gor. okol.: O priliki! In te bode še dosti, kakor se vidi. Pozdrav!
Znano je, da vpliva blagodejno Žolta-novo mazilo tudi pri zastarelih revmatičnih boleznih in protinu. Steklenica 2 kroni. Lekarna Zoltan, Budimpešta.
Napačno probavljanje je vzrok mnogih bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni, založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat!      1
Dame opozarja ni, da imam lepe
salon-lak- čevlje,
katere  dajani  prav  po   ceni brez konkurence.
Peter Cotič,
čevljarski mojster.
Razgled po svetu.
Državni zbor bo sklican baje 23. t. m. Treba je dobiti dovoljenja za novačenje tekočega leta, katero ima pričeti po nekaterih deželah že 21. marca.
Naš prestolonaslednik In »Kat. Sehulvereln*. — Z Dunaja prihajajo poročila, da so nastala nesporazumljenja med prestolonaslednikom in »Kat. Schuiv.« To društvo je ultraklerikalno. Zato so pa povzdignili klerikalci, zlasti naši so bili jako glasni, velik krik, ko je bil prevzel prestolonaslednik protektorat nad tem društvom. Ultra-montanci so hoteli izkoriščati prestolonaslednika v svoje grde namene, ali sedaj se javlja poluslužbeno, da nadvojvoda Fran Ferdinand je sicer dober katolik, ali noče biti orodje ultramontanskih aspiracij. — Od druge strani pa se dementirajo te reči. Ali kljub temu utegne le biti kaj na stvari t
Plenarna seja avstrijske delegacije. — Del. Biankini je izjavil, da Hrvati ustra-jajo na i. 1895. določenem programu glede Bosne in Hercegovine. Razvoj Bosne in Hercegovine more vspevati le naravnim potom in sicer ako se te dve deželi priključiti zje-diajenim hrvatskim deželam.   Ako se bo pa
še nadalje eksperimentiralo z .Drang nach Osien" politiko, ali s politiko madjarskega iruperijalizma, doživi monarhija v Bosni in Hercegovini gotovo drugo izdanje Lombardije. Govornik je ojstro kritiziral politiko, ki se v okupiranih deželah tira že četrt stoletja in je napadal Khuen-Hedervgry-jev vladni sistem. Priznaval je sicer, da je pokojni državni finančni minister Kallav izvršil v okupiranih deželth del kulturnega dela, s tem pa ni rečeno, da je dosegel željen! smoter. Govornik je priporočal ustanovitev deželnega zbora v Bosni in Hercegovini in podelitev popolne avtonomije tamošnjim občinam ter se je pritoževal proti zlorabam okrajnih načelnikov. Govornik je obsojal gozdarstvo in gospodarstvo^ z lesom v Bosni in Hercegovini in je izjavil, da so tožbe avstrijskih lesnih proizvajalcev neutemeljene. Zahteval je priobčenje pogodb glede sekanja gozdov in strogo preiskavo tozadevnih kupčij, sklenjenih od vlade o nezadostnem varstvu deželnih interesov. Govornik je priporočal pravično rešitev agrarnega in desetinskega vprašanja. Del. B-ankini je nadalje zahteval odpravo desetine, obsojal je vlado, ki otežuje priseljevanje Dalmatincev v Bosno In Hercegovino, medtem ko podpira in povspešuje priseljevanje Nemcev in Madjarov. Biankinijev govor je trajal tri ure. Deleg. Svlvester je obsojal znana Derschat-tova izvajanja in je priporočal ustanovitev ugodnih železniških zvez med okupiranimi deželami in Gislajtanijo, posebno z Dalmacijo. Deleg. KramaF je izvajal, da Avstro-ogrska ne sme tirati osvojevalne politike na Balkanu. Govornik le menil, da ni treba biti Slovan, da se pojmi težnjo Slovanov po zjedinjenju. S pravično politiko in z usirezanjem narodnih in verskih teženj treba je ustvariti tako razpoloženje, da oni, kateri stremijo po zjedinjenju, ne bodo pretežko občutili neuresni-čenje svojih sanj in da ne bodo prisiljeni iskati pomoči pri drugih državah. — Govornik je opozarjal na pojavljajoče se zbližanje med Slovani in Italijani. Govornik ne more imeti nič proti temu, da Italijani spoznavajo nevarnost nemškega stremljenja proti Vshodu in da potem urejajo svojo politiko. To nemško stremljenje je predvsem nevarno za našo monarhijo in ista mora braniti svoje narode pred prodirajočim vsenemštvom. Ako se pa vidi, kako se pri nas tira germanizatorična politika pred Slovanom, more se potem poj-miti, da se med Hrvati dobivajo ljudje, ki iščejo zaslombe pri Italijanih in da je v Dalmaciji zjedirtenje Hrvatov, Srbov in Italijanov odklonilo uvedenje nemškega uradnega jezika. Kakor tvori »Los von Rom* gibanje nevarnost za monarhijo, tako tvori nevarnost za monarhijo tudi katoHška propaganda v Bosni in Hercegovini. Deleg. Kotultnski in Tollinger sta poživljala državnega finančnega ministra, naj ublaži konkurenco Bosne in Hercegovine na polju lesne trgovine. Na to je bila gene-< ralna razprava zaključena. j           Hrvatska.  —  V seji,  ki je bila 30. [
j pr. m. je poslanec dr. M. Derenčin uteme- \ | Ijeval svoj pred!og glede spremembe volilnega s reda za sabor. V s vojem govoru je naglašal, j da načrt za ta zakon že pet let gnije v od-¦ seku za notranje zadeve, dasi je Hrvatska I reforma volilnega reda potrebna, kakor ni-<, kjer v Evropi. Tega pa je kriva večina, ki , ne mara, da bi ta načrt postal zakon. Z ozi-rom na lanske nemire je rekel govornik, da jih je v1(»da sama provzročila s svojimi ekscesi. Iu če hoče sedanja vlada, da bo vladal v deželi trajni mir, mora spremeniti bankerotni si3tem, ki je narod dovel do revolucije. Hrvatski narod pa zahteva sedaj glasneje kakor kdar preje, da se mu da svoboda, ki je po- ' goj vsakega razvoja. Ako se bo narod še nadalje tlačil, mu pr&uiNraeta mmo dva pota do svobode: orožje ustave in revolucija. Če hoče vlada preprečiti revolucijo, mora razširiti ustavna prava v toliki meri, da se jih bode narod lahko posluževal v stremljenjih svojih po svobodi. Na dnevnem redu seje 1. t. m. je bila kot prva točka glasovanje o Derenčinovem predlogu glede preosnove volilnega reda. Sabor je soglasno sklenil, da se predlog odstopi v poslovanje pravosodnemu odseku in odboru za notranje zadeve. Nato se je nadaljevala glavna razprava o proračunu. Kot prvi je govoril oddelnl predstojnik dr. Pavič. V svojem govoru je naglašal, da je na Hrvatskem še 54% analfabetov. L. 1869. jih je bilo še 81%- Da se je število analfabetov v zadnjem času za toliko znižalo, je zasluga ljudske šole. Na Hrvatskem je sedaj 1400 ljudskih šol in 2457 učiteljev in učiteljic, šole, katere morajo vzdrževati občine, stanejo 4 milijone kron. Za šolo godnih otrok
je 322.274. Ce se to število vpošteva, bi moralo biti učnih močij vsaj 4028, torej vsaj 2000 več, kakor sedaj. Pavič je nato še razpravljal o strokovnih šolah in o srednjem šolstvu ter sklenil svoj govor z zagotovilom, da vlada v doglednem času zbeljša plače uradnikom in profesorjem.
Slavlje pobratlmstva med Hrvati In Slovenci v Ljubljani. — Dne 3. t. m. je prispelo v Ljubljano okolo 50 hrvatskih akademikov, da prirede koncert na korist družbe sv. Cirila in Melodija v znak zahvale za simpatije, ki so jih kazali Slovenci do Hrvatov povodom znanih viharnih dogodkov. Vspre-jem na ljubljanskem kolodvoru je bil naj-prisrčneji, %Hirano »Liepa naša domovino" so zapeli združeni zbori .Glasbene Matice", »Slavca* in »Ljubljane*. Po pozdravih predsednika »Glasbene Matice*, g. Svetka, načelnika družbe sv. Cirila in Metodija, raons. Tomo Zupana, in predsednika »Save", stud. iur. Kandareta, in po zahvali predsednika hrvatskega akademičnega družtva »Mladost* so se hrvatski visokošolei spremljani po živio-klicih, odpeljali v mesto v ekvjpažah, ki so jih stavili na razpolago ljubljanski me-ščanje. Koncert zvečer je vspel sijajno. Bilo je mnogo lepega umetniškega užitka, krona-nega po veličastni manifestaciji hrvatsko-siu-venskega pobratimstva. Sinoči pa so peli v ljubljanskem gledališču hrvatskim gostom na čast Mandičevo opero »Petar Svaeič,
Častnim občanom Idrije je izvolil občinski zastop idrijski odstopivšega župana g. Dragotina Lapajne, v priznanje zaslug, ki si jih je isti pridobil za občino v času svojega sedemletnega županovanja.
Častnim srbskim konzulom t Trstu je imenoval kralj Peter slov. industrijalca, gospoda Kornelija Gorupa.
Čovekoljnbljeii čin gospoda Viktorja Kallstra v Trst«. — Vide, da tržaška zdravniška postaja nima voza, s katerim bi bolnike in ponesrečence prevažala v bolnišnico, se je g. Viktor Kalister ponudil, da preskrbi na svoje troške takov »omnibus," Še več: da hoče na svoje stroške tudi vzdrževati potrebne konje. Voz je že naročen pri neki dunajski tvrdki. Gospodu Viktorju Kalislru gre najlepša hvala na tem činu, ki priča o blagem človeškem čutstvovanju do bližnjega.
Papež se pravda. — Dne 6. jul. lani je umrl v Ncapelju neki bogatin, ki je zapustil 800.000 lir »papežu veličastno vladajočemu." Takrat je bil Lev XIII. na smrtni postelji in o vsej tej zapuščini ni vedel nič. Postavni dediči so izpodbijali testament, češ, da je bil denar namenjen le Levu XIII. Ker pa je ta umrl. pripade vse njim. Vatikan pa razlaga to tako, da je mislil sploh papeža. Nato se je hotel Pij X. zadovoljiti s polovico drugo polovico bi dobili dediči. Ali ker ti seveda s tem niso zadovoljni, se je pričel pravdati.
500 izgotovljenlli  topov Iz brona.
—  Češki list »Slovan* poroča, da je bilo v arzenalu že 500 gotovih topov h brona tedaj, ko je vojni minister delegacijam priporočal bron za topove.
Afera iz francoskega samostana. — V samostanu asumptionistinj v Parizu je umrla pred par meseci neka Maria de la Luz. Rajnka je zapustila baje premoženje 50 milijonov frankov nekemu Rolandu Gosselinu ter je umrla baje ob misterijoznih razmerah. Z vso zadevo se bavi sodnija. Soc. poslanec Breton je stavil v ti stvari v zbornici poslancev interpelacijo.
Prvi slovenski zdravnik v Ameriki.
—  Nedavno je bil na čikaški univerzi pro-movir&n doktorjem vsega zdravilstva Slovenec Martin Ivec. Rojen je bil na Kranjskem, a prišel že 10 let star v Ameriko. Najprvo je bil učitelj, potem pa šel študirat medicino v Minneapolis. Ves čas svojih študij se je sam zdrževal. Nastani se v Čikagu, pozneje pa se namerava preseliti v Joliet.
Češka obs t r akcija. — V nedeljo je imel v Časlavi posl. dr. Pacak politični shod ter izjavil, da so Cehi slej kot prej za spravo, ako se pokaže vlada prijazna glavnim češkim zahtevam. Enoglasno se je sprejela resolucija, v kateri se mladočeski klub pozivlje, naj nadaljuje obstrukcijsko poiitiko, dokler se Čehom ne izpolnijo zahteve.
Tajni ukaz vojnega mlntsterstva. —
Kakor na Ceš\em, začel se je tudi v Galiciji izvajati tajni ukaz vojnega mtnisterstva. Pri vseh polkih v Lvovu, Krakovu, Przemvslu in Tarnovu so se uvedli poljski učni tečaji za častnike.
Papež In tuji duhovniki. — Ker se
v Rim zatekajo razni dvomljivi elementi v duhovniških talarjih, je sklenil papež strogo nadzorovati tujezemske duhovnike v Rimu. Duhovnik, ki nima nujnega vzroka za bivanje v Rimu, se brezobzirno odpošlje v svojo škofijo.
Ban na hranilnico. — Nemci so napravili run na hranilnico sv. Cirila in Metoda v Brnu. Njihovim lažem se je pdsrečilo, da so lahkoverni uložniki vzdignili prvi dan do 800.000 K. Sedaj pa se je predstojništvu že deloma posrečilo, dokazati prebivalstvu, da je vest o propadu hranilnice le nemška zlobnost.                                            -     '   -"-
Nekaj izkušenj v industriji glede na naše politične in gospodarsko življenje.
(Dalje.)
Rumunija je uvozila v Avstrijo v prvih 9 mesecih 1903. lesa 796.358 me, od tega reznega lesa 241461 me; torej 30% uvoz-nine znašajo reznine. 6. Bakesch konstaiuje v 5 letih 1896.—1900. pri Rumuniji višanje vrednosti romunskega uvoza s 192.6%. In pri tako j&ko rastočem uvozu rumunskih desk naj monarhija mirno gleda, kako Rumunija pobira od našega lesa eolnino, dočini ona uvaža v Ogrsko svoje deske brez eolnine v velikih množinah ter primorski industriji % žagami na Grškem i» v Italiji dela veliko konkurenco. Okraji Friedland, Starkenbach in Nachod so že občutili, kaj pomeni 80 mark eolnine na deske v Nemčiji. Imeli so že dosti konkurence na blago iz Galicije, sedaj dobivajo še nemške deske v konkurenco. Mi na jugu monarhije imamo na bosensk« konkurenci prav dosti, ali naj poskusimo mi južni deželani še Rumunijo prav posebej.
Srbija. Vitez pl. Hohenblum je rekel med drugim t Šli so tako daleč, da ko prodrle pogodbe največjega ugodnoščenja ter so pod naslovom razširjenega obmejnega prometa dali mali deželi Srbiji neverjetne koncesije. Čolni stavek na vole so znižali za Srbijo od 30 K na 8, za žita Srbije so znižili avstro-ogrske eolnine za polovico, v hvaležnost pa nalaga Srbija na avstro-ogrski rezni les ne samo pogojeni stavek 49V« fr. pri vagonu, marveč gre Se črez te določbe daleč ter nalaga na vsak vagon lesa še doklade, kon-sumni davek itd., s čemur se povišuje eol-nina od 49*/, fr. na nič manj nego na 225 fr. Profesor dr. Griinbu » pravi o tem: .Srbska trgovska pogodba je skrita subvencija naše vlade za Srbijo!* Ali ve gospoda preracuniti le škodo, katero dela vinska klavzula, in ali ne vedo nič o tem, kako konkurenco delajo srbski voli, na katere se pk-čuje le 8 K, na domačem trgu, in ali tudi ne poznajo škode svinjske kupce, ki se pri-važa od tam? Torej, zakaj tukaj toliko pri-zanesljivosti, tam pa toliko strogosti! Naš les se bliža v Italiji veliki nevarnosti, ako se ne posreči pravočasno napraviti ugodno pogodbeno razmerje z Italijo. Laška vlada je baje že poslala v Rumunijo komisijo, da prouči tam vire za dobavo lesa ter da bo imela pri obnovitvi trgovske pogodbe z Avstro-Ogrsko ostro orožje proti našemu lesu v rokah, oziramo takoj na razpolago nov dobavni vir.
Lesna industrija ne zahteva nikake varstvene ali izvozne eolnine, vsaj primorska lesna industrija ne; mi Primorci smo skromni ter opravljamo, kakor pač gre, premogočno bosensko konkurenco 1 Pa le prav in pravično je, da radi par tisoč zabojev fig, oranž, ci-tron, mandeljev itd. (Nova eolnina na fige ima poskočiti od 2-38 K na 30 K, naeitrone, doslej proste, 20, oranže, doslej proste, 24 K) katere hoče avstrijska vlada, kakor se vidi tu, obložiti z veliko eolnino, in radi cot-nine na vino, ne izgubimo naših odjemalcev v Italiji, in da vrh tega k bosenski lesni konkurenci ne bomo dobivali morda Še iz Ru-munije deske bre2 eolnine, kakor se nekaj takega že dogaja v Friedlandu. Tamkajšnji žagar nima prestati le težko konkurenco iz Galicije, marveč mu prihajajo poleg tega še v konkurenco iz Nemčije deske brez eolnine, deske, narejene iz avstrijskega lesa, katera nemški žagar v slabi vrsti po ceni prodaja r Friedland, ker prima-vrste prodaja lahko za drag denar dobro in lahko v Nemčiji sami.
H koncu še nekaj besed o amerikan-skem lesnem uvozu. Po podatkih g. gozdnega in domenskega ravnatelja Baudischa je zna-
šal izvenevropski uvoz lesa v Avstro-Ogrsko v letu .1892. me 36.600 v vrednosti 1,758.000 K, leta 1901. pa me 95.400 v vrednosti 1,602.000 K. Kaj je razvidno iz teh številk? Množina uvoza je poskočila, in sicer za 160%, vrednost uvoženega lesa pa se je skrčila, in sicer izdatno za 9%. Torej je doseglo 36.600 rac vrednost za me po 48 K okroglo, naredilo se je s tem malo kupčije, oddalo se jI ceffgfe 4w^rodrio^8e~ia. fikoro trikrat toliko, pri vrednosti me povprečno po 168/4 K; pa bo še ceneje! Torej nikake obzirnosti do bogate Amerike ter eolnino najmanj 30—40 K na amerikanski les!
Plpenp cuilp od 60 kr-" me^er m VIŠJe» I ICdllC 01IIC zadnje novosti, franko in eolnine prosto doposlane v hišo. Bogata izbirka uzorcev na zahtevo. Tovarna s Tile Henneberg t Curlhn.                            4
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot  prime--, vsa!;* daiiji kavni pijači.
Nova hiša
krita s cementnimi ploščami okoli 600 m-z želez jem ograjen vrt, na vrtu kegljišče, in 180 m- velika veranda. Gostilna in Štacuna, nova stala za 0 goved ali konjev, 2 svinjaka, 100 m2 prostora pod streho za drva, zemljišča da se lahko 4—5 goved redi in nasajenih je okoli 200 mladih drevesc, zraven nova žaga in mlin s Štirimi kamni, tudi okrogla žaga (Zirkularsage), ena kamnita pe5 v kateri se speče ali skuha 5000 kg apna. Nadalje 2 kotla a 70 1 in vse priprave za žgati žganje. Vso to je na prodaj, radi družinskih razmer in Šole. Več pove ustmeno ali pismeno posestnik Ivan Vulč 27. v Cezsodi pri Bovcu.
Zahvala.
Podpisana izreka iskreno zahvalo za veliko število darovanih krasnih vencev in cvetlic, za mnogovrstne znake pravega sočutja ob času bolezni, smrti in pogreba naše pre-Ijubljene
Melanije.
Posebno zahvaljuje se še Castitin: gospodom, kateri so nesli predrago truplo k večnemu počitku; ravno tako za spremstvo častttim gospi-cara, gospodom uradnikom, zastopnikom Ajdovske in Šturske občine, vsem danam in gospodom uradnikom ajdovske predilnice, c. kr. finančni straži, vrlemu šturskemu pevskemu zboru za dovršeno lepo petje ter splrh vsemu ronogobroj-npmu občinstvu in vsem onim, kateri so kaHrkoli se potrudili, da so izkazali predragi, nepozabni naši Melaniji svoje spoštovanje in žalovanje ter s tem olajšali našo žalost.
Žaiajača družina pl. Oasteipr.
Pozor!
Delavnica pil in rašp
v Gorici, Via del Ouonto štev. 3.
Opozarja se kovače, ključarje, urarje, čevljarje itd. Stare pile in rašpe se zopet na novo nasečejo jako po ceni. Vsaka pila in rašpa se garantira. Izdelujejo se tudi nove pile in rašpe, kaljene na amerikanski način.
Službe išče
bodisi kot oskrbnik ali hišnik na kakem
gospodarstvu.  —  Ponudbe   sprejema:
Lovrenc Plesko v Gorici,   Šempeterska
cesta št. 13.
„Škrat".
ledini slovenski humoristično-satirični tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Lastni cinkografični zavod,
Izhaja v Trstu vsako soboto. — Naročnina za vse leto 6 K, za V* 'eta 3 K. Posamezne številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogled.
l^arol prašek
pekovski mojster in   sladčičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače zn birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Pečenko
m.ta 8 — GORICA — Vi« Giardiau 8 prtporoPa
briških, dal-
Istersklh vinogradov.
Dostavlja na dom in razpoiilja po železnici na vse kraje avstro - tgerske monarhije v sodih od 5€ litrov naprej. Na zahtevo pošilja tadi uzoroe.
CaM wa>araa. Paatrataa peitaaa.
Franc Pavšjč;
Gorica, na Šempeterski cesti št. 17
Izdeluje vsakovrstna mizarska deia, kupuje orehova debla, prodaja orehove trske (rimesse).
Priporoča   se   slavnemu   občinstvu   v mestu in na deželi.________
Kerševani & Čuk
v Gorici
v ulici Riva Casteilo Štev. 4 (konec Raštelja,) Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in   z  dežele
svojo mehanično dnlavnlco, zalogo šivalnih strojev In dvokoles I« tovarna „Puch" ter drugih sistemov.
Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranjo bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.
Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrsto in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno.
Posojil jeva tudi dvokolesa.
Zahtevsgte
moj ilustrovani cenik z va6 kakor 600 podobami od ur, zlitih, srebrnih In muzlkftiltalh predmetov, katerega pošilja zmtonj in poštnine presto
Hanns Konrad,
tvornioa ur   in   eksportna   hiia ¦•¦1 M. 148.   - (Čelko).
Gorica  -**-   Gorica Klimatično zdravišče.
Hotel SOdkilin
na Telovadnem trgu, poleg ljud-skoga vrta. — Hotel prvega roda. — V hotelu in dependanoi nad 70 sob in salonov, — Lastna električna razsvedava. — Elok-Irifiiii avtomobil-omnibus k.vsom brzovlakom in po potrebi. -Velik park pretežno z eksotiSkim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, ni6 prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. —- Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Izvolite piti okusni kranjski
»Brinovec".
Naročite ga pri
F. Cvek-u - Kamnik
(Kranjsko).
Sprejme se solidnega zastopnika (v Gorici) za Goriško.
Aromatična esenca (Mercantonio)
Spiritozna tekočina, izdelana iz destilacije aromatičnih alpskih zeljišč. Po dolgem raziskavanju je dokazano, da se isto vspešno in gotovo vporablja pri nljevanju in ogadnostl, posebno v času nosečnosti, pri čro-vesnam trganju, glavobolu, živčnih in historičnih boleznih ter obvaruje pred kolero.
Lekarna G. B; Pontoni
„Prl  dvah zamorcih" — Gorica, RaštelJ.
zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi ae vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividonde.
99«
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodslne In kapltallje: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica na§e države
z vsaskosi stovansko-narodao narava.
Vsa pojasnil* daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so t lastnej ba&čoej Uši
Gospodskih ulicah štev, te. _____
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves,; koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne: podpore v narodne in občnokoristne
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšče nfrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preja In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, teillu in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje*
Svetinjlee. — Rožni venci. — Masne knjižice.
tfišna obuvala za vse leine čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Npjbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce poj mino a in trgih :er na deželi.   S    35-8
Gostilna
„pri Žagarju"
tik nove postaji na Blanči,
toči vedno naravna domača bela
in črna vina.
Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cene zmerne.
Priporoča se svojim rojakom iz mesta in z deželo za obilen obisk.
Gorica # Gorica
Hčtel
jrl zlatei jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzansko cprazdroj» - pivo.
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi = = brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
I l 129 odlikovanj ! !
Tr^ov^ko - obrtna re^ijtroVaria zadruga
z neomejenim jamstvom v Gostot.
Hranilna vlog« obrestuje po 4*»%, — večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojil« daje na poroštvo ali zastavo na  5-Ietno  odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanj Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. avgusta 1903 :
DotoU: a) podpisani........    K 1,210.300
b) vplačani   ..........    405.188 —
Dom posojil«..........>  1,631.164-—
--------                      Vlaga____. _____ . .... ........» 1,203.438-—
Pfaff-pvi šivalni stroji
d«?"" lo najbolji. <*%fj|
To sliši kupec siwr o vsakem izdolku in o«l vsakopu agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni ?troj, in »*• ne ve kako se upolje nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda trti smo jio naSi v««": kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfatfovl šivalni stroji »»ajbolj trpežni, ter se uverili da se ne dola z nobenim drugim strojem tako natančno kol s Pfaffovlm.
Ffaffovi šivalni streji KL^po ,0-lelni ,lobi 5e vedno Ifaffovi šivalni streji %L*%$L za domačo rabo in
VfaflFllvi iiualni Strnil   so posebno pripravni za umetno vezenje
_:  _.        SiUtlHI  alliljl   (recamirenje) ter se poučuje brezplačno.
prekosijo  na dobroti vsako tovarno.
ffaffovi šivalni streji ffi* z* to .*.
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffova šivalne stroje.
[a Movih šivalnih in drugih strojev v lonci via Munlcipio štev.
SAUNEG & DEKLEVA.
Popravljalnica Šivalnih strojev, dvokoles Nunsku nllea 14.
"#    %   Ohranitev zdravega želodca   #    •
obstoji glavno v ohranitvi, v pospeševanju in uravnavi p-ebavljanja in odstranjenju nadležne zaprtosti. Skušeno, iz najboljših iti uspešnih zdravilskih zeliJč skrbno prifrav jeno, tek vzbujajoče, prebavljaujc pospešujoče in lahko odvajajoče dmnaic sredstvo, ki ozdravi znane uoKldlir« nezmernosti, pogreško v dieti, prehliihmjii in nauMito zaprtost, kakor %gug<>, naponjanju preobilno kislino in lajšn krčevite bolezni je zdravnik« Rosa balzam »• iaiod ociz lekarne B. Pragner v Pragi.
fc)VQFllO      ^s' ^eli ora *'a imai° postavno deponirano varsl eno znamko.
Glavna zaloga: lekarna   B-   Frafjner,   e. kr, dvorni   ralo/nik
»Pri  črnem orlu",  Praga   Mala strana na voglu  Spornerove ulice č. 203.       N^gjcJ^
Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K 1~>i\ se posije  velika  sd-Utniia
in za K 1-50 majhna steklenica franko  na vse pr staje avstro-ogerske monarlrjc. Zaloga v vseh
lekarnah Avstro-Ogerske.
V Gorici v lekarnah: Cristofolottl, Gliubicli, Pontoni in Gironcoli.                          1
Največje najstarcje
parob rodno društvo
na cvetu.
«1^
Njega
parobrodje
obsega
velikanskih parni kov.
ICFIIiO zgpgJiivP v ft dnevih
'direkrna.najhitrejša prekc-morska vožnja z brzoparniki
izHambui^ayNoviYoi"iiaii pa vl1alifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke viade potrjeni zastopnik:
Ilamhurg-Amciika Linie
Fr. Seunig v Ljubljani
L     Dunaj ska - ce 5 \q št v 51 poleg-velike milnice ališrange. j
Važno za krojaške mojstre! =
= Jagerndorfski fabrikati sukna
V največji izberi — čudovito v ceno.
Blago  za  hlače,   jako  lep, moderni izdelek
=: razpošilja              .,
Foukal v Jagerndorfu.
Pri naročanju uzorcev, prosim omenjati, ali se želi knjigo uzorcev ali ovitek v kartonu.
¦pao^SBz eojozfi
Tschinkernov
KAVINZDROB
(postavno zavarovan)
priznano
najbolja kavina primes
se dobiva SRITIQ prt ¦!¦*¦» Izdelovatelju
Tschinkel
v Ljubljani
In  pri   njegovih   zastopstvih.
lattltM niamta: SIDRO.
L1NIMEMT. GAPSIGI CDMPBS.
It RlohUrJtvf Itkarn« v Pragi pripoznano kot Izvrstno bol ublažnjoče mazilo; za ceno 80h, kron 1-40 in 3kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploino priljubljeno domačo aflra-?Hno sredstvo vedno le v orlff. steklenicah z na5o zaSčitno znamko n »SIDROM" namreč, iz RJCHTEHJEVE lekarne in vzame kot orlfflniiliil Izdelek le tako steklenico, ki je pievidena s to zaščitno znamko.
Richterjeva lekarna „pri zlatem levu"
r FBAGI. EUzabethfiraase it.6.Pj|p
Dobi do v lekarni                ti TV
,M ZvellfarjM- Rtkirt Kuliir, Tilali.     |U/
Proti protinu in revmatizniu
je tisoče in tisoče ljudij vspešno rabilo
Zcltanovo mazilu proti
protinu in revntatizmn.
Mnogi trdijo, da se to mazilo izvrstno vporablja tudi pri takih boleznih, kjer ceI6 dolgoletne kopelji niso mogle pomagati.
Gena steklenice 2 K
v lekarnah.
Direktna poštna raz-pošiljatev izdelova-
tejja: eka rnarja
Bela Zoltan
Budimpešta.
C. kr. prifiligirani
aparati za krojiti obleke
M. Po vera j
v  Gorici,  na  Travniku   štev. 5.
Edina   civilna,   vojaška   in   uradniška krojačnica I. vrste.
Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovaren, gotovih oblek, perila vsake vrste, vso pripravo za vojaški stan, nepremočljive haveloke in sobne Sa-keje. Posebno priporočam ravnodošle površne obleke za dame in obleke za dečke zadnje mode.
Se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele.
Cene brez vsake konkurence.
Uzoree zastonj,