SINDIKATI TUDI V AKCIJI
Za položaj delavcev pri zasebnikih
Organizirani in združeni v osnovno organizadjo ZS predstavljajo delavci, zaposleni pri zasebnih delodajakih na območju občinskega sveta ZS pomemben družbeni dejavnik. Okoli 650 delavcev v skoraj vseh panogah obrtnih dejavnosti predstavljajo potendalno moč, ki s svojim delom na področju malega gospodarstva mnogo prispevajo h gospodarskim uspehom v okviru občine in se predvsem s svojimi de-lovnimi uspehi aktivno vključujejo v napore za izpolnjevanje stabiliza-djske politike.
Načelo, da itnajo delavci, za-posleni v zasebnih obratovalni-cah, enake dolžnosti in pravice kot delavci, zaposleni v družbe-nem sektorju, je bilo osnovno vodilo, ko je s strani občinskega sveta ZS stekla akcija za vključe-vanje le-teh v osnovno organiza-cijo ZS. Danes sta v občini dve osnovni organizaciji delavcev, zaposlenih na področju samo-stojnega osebnega dela, ki v svo-jih vrstah združujeta 118 članov. Dolavci se združujejo v svojo osnovno organizacijo po terito-rialnem načelu v okviru KS, kar pomeni, da niso samo sindikalno organizirani, temveč postajajo tudi udeleženci v dejavnostih krajevne samouprave.
V obeh osnovnih organizaci-jah ZS deluje 89 moških in 29 žensk, od katerih je ok. 60% kvalifkiranih in visoko kvalifici-ranih ter ok. 25 % je polkvalifici-ranih delavcev, 15 % pa nima ustrezne  strokovne   izobrazbe.
Glede na to, da potrebuje ve-čina obratovalnic v glavnem kva-lificirane delavce, je med člani osnovnih organizacij precej za-nimanja za strokovno izobraže-vanje. Gre predvsem za dokon-čanje strokovnih šol ali pa za do-seganje višje strokovne izobra-zbe. Nekaj pa je tudi članov, ki želijo dokončati osnovno šolo. Slednji prihajajo iz vrst nekvali-ficiranih delavcev, ki so prišli na delo iz drugih republik.
Osnovni organizaciji ZS pa re-šujeta tudi stanovanjske zadeve svojih članov, spremljata izvaja-nje določil kolektivnih pogodb in ukrepov varstva pri delu. Glede na to, da je v pripravi nova ko-lektivna pogodba, so se odvijala v okviru republiškega odbora sindikata delavcev v zasebnem sektorju. Mnogo članov osnovne organizacije se želi vključiti v te-čaje varstva pri delu, ki ga bo treba v kratkem organizirati, kajti le dobro poučen delavec bo znal pravilno uporabljati zaš-čitna sredstva, ki naj mu zago-tovljajo varno delo na delovnem mestu.
Socialna varnost članov osnovnih organizacij je dobra, saj ni opaziti nekih posebnih problemov, kajti tudi v obrato-valnicah izplačujejo osebne do-hodke skladno z zakonskimi predpisi in na osnovi dejansko opravljenega dela. Ne glede na to, da je pri članih osnovnih or-ganizacij stanovanjska proble-matika precej urejena, saj ima večina zlasti kvalificiranih delav-cev svoja stanovanja ali pa naje-mniška družbena stanovanja, bo potrebno še mnogo storiti, da bodo zlasti nekvalificiranim de-lavcem, katerih osebni dohodki niso na zavidljivi ravni, urejeni stanovanjski problemi. Večina njih namreč sedaj stanuje v slab-ših stanovanjskih prostorih in so nekateri tudi ločeni od družin,
kar seveda tudi po svoje vpliva na osebno počutje članov osnov-nih organizacij.
Kljub uspehom, ki sta jih osnovni organizaciji že dosegli pri svojem delu, se je nujno lotiti nadaljnje organizirane dejavno-sti ne samo v zvezi z delom in de-lovnimi pogoji članstva osnovnih organizacij, temveč tudi glede kulture, športa in rekreaci je in ne nazadnje tudi organiziranje to-variških srečanj, na katerih naj bi se člani, ki izhajajo iz različnih obratovalnic in različnih strok, medsebojno spoznavali, si izme-njavali svoje delovne izkušnje in med seboj utrjevali prijateljske vezi.
Izhajajoč iz takih gledišč, bodo osnovne organizadje izvršnih odborov osnovnih organizadj US delavcev pri zasebnikih v bo-doče usmeijali predvsem v boljšo in širšo organiziranost po načelu, da mora biti v vsaki obratovalnid vsaj en član osnovne organizadje ZS, da bodo ustrezne komisije skupaj z izvršnimi odbori pripra-vile konkretne programe za re-ševanje stanovanjske probiema-tike, nadalje program ne samo strokovnega, tem več tudi drnžbe-nopoiitičnega izobraževanja čb-nov OO ZS, ustrezne programe za kulturao in športno-rekreacij-sko dejavnost ter ne nazadnje tudi programe tovariških sre-čanj. Razen tega pa naj bi pri-pravili program, kako bi se člani osnovnih organizacij sihdikata združevali in povezovali v svojih krajevnih skupnostih, kjer s svo-jim družbeno angažiranim delom lahko postanejo po-membni dejavniki pri reševanju problemov v krajevni samou-pravi.
DUŠAN FRANK