foto: Mili fotografija 


NAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKOV V OBCINSKO GLASILO TROBLA 
Zaradi lažjega urejanja prosimo vse avtorje clankov, da pošiljajo ustrezno pripravljena besedila. Ta lahko dopolnijo tudi s fotografijami, ki so povezane z vsebino prispevka. Fotografije morajo biti primerne kakovosti: visoke locljivosti in velikosti vsaj 1 MB. Fotografije pošljite loceno od besedila, vsako v svoji priponki. Prikoncnigraficni obdelavi prispevka si uredništvo dovoljuje izbor primernih fotografij po strokovni oceni ter popravke besedila v skladu z zahtevami lektorja. 
Prispevke pošljite na elektronski naslov trobla@velike-lasce.si do objavljenega roka za oddajo prispevkov v tekoci številki obcinskega glasila. 
Objavljeni clanki ne izražajo uradnega stališca Obcine Velike Lašce. Uredništvo si pridržuje pravico, da poslano gradivo preoblikuje v skladu s celostno podobo Troble. 
Letnik 26, številka 7, 16. december 2020. 
Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v obcini prejmejo glasilo brezplacno. 
Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Obcina Velike Lašce. Odgovorna urednica: Angelca Petric. Uredniški odbor: Dragica Heric, Jože Staric in Andrej Perhaj. Lektoriranje: Nuša Drinovec Sever (razen že oblikovanih prispevkov). Prelom: Špela Andolšek, s. p. Foto na naslovnici: Mili fotografija Tisk: Evrografis, d. o. o. 
Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce. Tel.: 01 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritlicja obcinske stavbe. 
Naslednja Trobla izide 10. februarja 2021, prispevke je treba oddati do 27. januarja 2021. 
ISSN 2536–4022 
KAZALO 
Županova stran 3 
Obcinske strani 4 
S 13. in 14. seje obcinskega sveta 4 Pregled projekta vrtec in šola na Turjaku 8 Prostofer 12 Kakovost pitne vode 14 

Intervju 
Simona Bavdek 18 Magda Peterlin             21 

Šola 26 
Nova igrala na OŠ Ljuba Šercerja   27 

Društva / Dogodki 31 
DOD Gradež in pridelava ajde 34 Luc miru iz Betlehema 37 Novo vozilo za PGD Karlovica 44 O nastanku DU Velike Lašce 46 
Adl o tem in onem 50 

Kultura 51 
Predstavitev literarnega zbornika Vezje 52 
Knjižnica 54 

Dedišcina 60 
Iz velikolaškega okraja 63 
Stranke 66 
Razvedrilo 69 

Zahvale 71 



Koronski december 
Vse skupaj se je zacelo zelo dobro in tako, kot mora biti. Konec novem-bra smo namrec že imeli klimo, ki je bolj kot ne obicajna za ta letni cas. Sledilo je sneženje na zacetku decem-bra in vse skupaj se je spreminjalo v znacilno zimsko idilo, ki je že nekaj let nismo vajeni. Kot v Andersenovih pravljicah o božicu. Vremensko se je nakazoval pravi december, vsaj cutiti je bilo tako in pricakovanja ljudi so bila pozitivna. Celo kritike na racun zimske službe so bile, kot je treba. Slabo ocišcene in posoljene ceste, vseh 160 kilometrov obcinskih cest ni bilo pripravljenih za vožnjo ob pravem casu, pa tudi nekaj napluže­nega snega se je pojavilo na vhodih v dvorišca, da ne govorim, kako so s plugi zajeli nasip bankin in ga bar-barsko odrinili na robove prenekate­rih angleških trat. Še dobro, da smo na obcino prejeli eno pohvalo, da je bila cesta dobro ocišcena, ko so pos­redovali pri urgentnem medicinskem primeru. To dviguje samozavest! Skratka, vse je potekalo, kot mora, dokler ni nekaj dni po romanticnem sneženju pricel padati dež, ki je vso pricakovano zimsko idilo unicil in jo spremenil v neko turobno stanje z meglo in blatom na neasfaltiranem terenu. Ta dež je spremenil vzdušje, poškropil nas je v neko streznitev iz romanticne sanjarije o veselem de­cembru ali pa nas je krvolocno pos­tavil na realna tla. Ma, kakšen veseli december ob vonju kuhanega vina in druženju na velikolaškem trgu ven­dar! Letos bomo, žal, morali vohati vse pricakovane vonjave skozi filter obraznih mask. Koronski december je in bo še naprej! Z ljudmi dobre vo­lje smo na obcini kljub vsemu opti­misticno pripravili program za veseli december, dopolnjenega, na osnovi lanskoletnega. Vse v upanju na ugo­dno epidemiološko situacijo, ce bi država vseeno nekoliko sprostila bio-varnostne ukrepe, vsaj za druženje na prostem ob stojnicah, do te mere, kot se to dogaja na obicajnih zelenjavnih tržnicah dopoldne. Kljub optimizmu smo predvideni program tudi že za drugi teden veselega decembra mo-rali odpovedati. Ampak upanje umre zadnje, mi gremo naprej, morda bodo pa tam okoli božica kaj razrahljali. Res je, da nekaj programa krpamo s prispevki, ki jih delimo preko družab­nih omrežij, kar sicer ne nadomesti druženja ob dišeci ponudbi s stojnic, je pa za prvi vtis. Celo Miklavž se je moderniziral in je s trga nagovoril vse »ta pridne« preko digitalnih medijev. Kako je delil darila po digitalni poti, sicer ne vem, ampak kakšen digitalni pripomocek pravokotne oblike z za­daj pritisnjenim jabolcnim ogrizkom za darilo bi pa marsikomu popravilo vzdušje. 

Kot vedno pa še velja obrušena fra­za, da gre življenje naprej. Ljudje smo sicer precej prilagodljiva bitja, a po­sledice pomanjkanja druženja in ob­cutka tiste odprte svobode se nam kot vlaga v zidu širijo v podzavest. Pocasi, da se niti ne zavedamo, kako v naši osebnosti nastaja škoda. Zavedanje škodljivih posledic se okrepi ob ka­kšnem neprimernem odzivu na cisto vsakdanji dražljaj. V naši obcini smo lahko hvaležni naravi, ki nas obdaja, pa nacinu življenja, ko skoraj vsakdo lahko najde kakšen psihološki varno­stni ventil, na primer v malogospodar-ski dejavnosti okoli svoje hiše z vrtom, kar v šestnajstnadstropni stolpnici ne gre. In seveda z druženjem v priroc­nih skritih kotickih kleti in garaž brez upoštevanja biovarnostnih ukrepov, ki motijo vnašanje razlicnih fermen­tiranih ali destiliranih tekocin ali pa opojno dišecih suhomesnih izdelkov v odprtino na zacetku prebavnega trak­ta. Epidemiološka znanost kaže, da so prav taka gurmansko degustacijska druženja pogost vzrok širjenja okuž-be s SARS-CoV-2, poleg kolin seveda, ki so v tem casu kulturna stalnica po­deželskega prebivalstva po slovenski deželi. 

Dragi obcani, kolikor se da in ko­likor vam dopušcata volja ter ego, upoštevajte zabicane biovarnostne ukrepe. Uporabljajte zašcito dihalne in ocesne sluznice, umivajte si roke in omejite nepotrebna druženja. Vem, da je težko, ampak … Smo namrec na koncu leta, kjer si za prihajajoce leto želimo vse dobro. Letos še kako velja, da si moramo najprej zaželeti zdrav­ja v letu 2021, kajti korona virus po dosedanjih izkušnjah res ne izbira, koga bo napadel in mu povzrocil zdravstveno motnjo. Pazite nase in na svoje bližnje! 
Želim vam, da v prihajajocem letu 2021 ostanete zdravi, tako da boste lahko uresnicili cim vec zadanih ciljev. 
Dr. Tadej Malovrh, vaš župan 

S 13. REDNE SEJE 

OBCINSKEGA SVETA 
Nina Tekavec, obcinska uprava 
Obcinski svet Obcine Velike Lašce se je v cetrtek, 22. oktobra 2020, sestal na 13. redni seji. Po ugotovitvi sklep-cnosti (prisotnih je bilo dvanajst sve­tnikov) je župan predlagal v potrditev naslednji dnevni red: 
1. Potrditev zapisnika 12. redne seje ter 
6. dopisne seje 
2.Porocilo odborov 
3.Porocilo nadzornega odbora 
4. Sklep o potrditvi Elaborata lokacijske preveritve za EUP DV - 3 
5.Strategija razvoja turizma v Obcini Ve-like Lašce 2020–2025 
6.Lokalni program za kulturo Obcine Velike Lašce 2020–2024 
7. 
Sklep o višini najemnine grobnega prostora v Obcini Velike Lašce in na­jemnine za uporabo poslovilnih vežic 

8. 
Odlok o zbiranju komunalnih od­padkov v Obcini Velike Lašce – prva obravnava 

9. 
Predlaganje kandidata predstavnika obcin Ljubljanske urbane regije (LUR) v razvojni svet LUR 2021–2027 


10.Odlok o rebalansu poracuna Obcine Velike Lašce za leto 2020 - I 
11. Odlok o spremembi poracuna Obcine Velike Lašce za leto 2021 - I 12.Pobude, vprašanja in predlogi svetni­
kov 13.Porocilo župana 
Z dnevnega reda sta bili umaknjeni 3. in 
11. tocka dnevnega reda. 
Po potrditvi dnevnega reda so clani ob­cinskega sveta potrdili zapisnik 12. redne seje ter 6. dopisne seje. 
Ad 2. Porocilo odborov 
Pred sejo obcinskega sveta so se sesta­
li: odbor za družbene dejavnosti, odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora, odbor za finance ter odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem. Predsedniki navedenih odborov so po­dali kratka porocila o sejah. 

Ad 4. Sklep o potrditvi Elaborata loka­cijske preveritve za EUP DV - 3 
Župan je predal besedo obcinskemu urbanistu, Petru Lovšinu, da povzame elaborat. Na zemljišcu že stoji legalno zgrajena enodružinska stanovanjska hiša. Zemljišce je komunalno opremljeno. Inve­stitor želi uskladiti namensko rabo zemljiš-ca pri tistem delu objekta, ki trenutno spa-da na obmocje PNR K1. Na vzhodni strani obstojece stanovanjske hiše želi urediti utrjeno površino za parkiranje osebnih vozil ter postaviti nadstrešek in pomožni objekt. V ta namen je treba prilagoditi ob-liko stavbnega zemljišca s PNRP A, tako da se zazidljiva površina na lokaciji pred­metnega stanovanjskega objekta poveca za najvec 600 m˛ oziroma 20 % površine izvornega obmocja, kot je navedeno v 
128. clenu ZUreP-2. Velikost izvornega ob-mocja stavbnega zemljišca EUP DV-3 se spremeni s 7.578 m˛ na 8.178 m˛ površine, kar pomeni povecanje površine PNR A za 8 %. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Sklep o potrditvi Elaborata lokacij­ske preveritve za EUP DV 3. 
Ad 5. Strategija razvoja turizma v obci­ni Velike Lašce 2020–2025 
Župan je predal besedo Sari Košir, ki je na kratko povedala, kdo so bili sodelujoci pri pripravi strategije. Mateja Kurir pa je nato predstavila strategijo. Strategija razvoja turizma Obcine Velike Lašce 2020–2025 opredeljuje vizijo, strateške cilje in akcij-ski nacrt za pospeševanje razvoja turiz-ma v obcini osrednjeslovenske regije. Ta strategija za prihodnje petletno obdobje zastavlja tri strateške cilje: 1. Povecevanje prepoznavnosti turisticne ponudbe z jas-no identiteto; 2. Trajnostni turizem spod­buja zadovoljstvo obcanov; 3. Turizem povezuje organizacije in obcane znotraj in zunaj obcine. Za doseganje vsakega od treh strateških ciljev strategija opredeljuje tudi enajst specificnih ciljev (Javni zavod Trubarjevi kraji, blagovna znamka in ce­lostna podoba, promocija, infrastruktura, obstojeca turisticna ponudba, kulturne in glasbene prireditve, nove prenocitvene kapacitete, kulinaricni turizem, izvirna turisticna ponudba, financne spodbude, javno-zasebno partnerstvo). Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Strategi­jo razvoja turizma v Obcini Velike Lašce 2020–2025. 
Ad 6. Lokalni program za kulturo Ob­cine Velike Lašce 2020–2024 
Župan je predlagal, da se predstavitev te tocke in glasovanje prestavita na nasle­dnjo sejo, na kateri bo pripravljena bolj podrobna predstavitev tocke. Svetniki so se strinjali z županovim predlogom. 
Ad 7. Sklep o višini najemnine grob­nega prostora v Obcini Velike Lašce in najemnine za uporabo poslovilnih vežic
Župan je besedo predal Marku Zakraj­šku, ki je predstavil dejansko stanje in primerjavo z drugimi obcinami glede vi-šine najemnine grobnega prostora v Ob­cini Velike Lašce in najemnine za upora­bo poslovilnih vežic. Višino grobnine na predlog upravljavca pokopališca s skle-pom doloci Obcina, ki pri tem upošteva tudi morebitno pogrebno pristojbino ter druga sredstva, namenjena upravljanju tega pokopališca. Koncesionar je zara­di povišanja nekaterih stroškov in stro­škov investicijskega vzdrževanja prip­ravil predlog povišanja letne najemnine grobnega prostora na pokopališcih na obmocju obcine za vsaj 20 odstotkov. Trenutno veljavna cena najema grobne­ga prostora in najema poslovilne vežice je nespremenjena od leta 2011. Cene za najem grobnega prostora so se nazadnje povišale v letu 2011 za 10 %. Obcina Ve-like Lašce ima v primerjavi s sosednjimi obcinami najnižjo ceno najema grobne­ga prostora. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Sklep o letni najemnini grobov na obmocju Obcine velike Lašce in poslovilnih vežic na pokopališcih Veli­ke Lašce, Rob in Turjak. Letna najemnina grobov za pokopališca na obmocju Ob­cine Velike Lašce znaša vkljucno z DDV: 
• 
za enojni grob 15,08 EVR, 

• 
za dvojni grob 29,04 EVR, 



• za trojni grob 44,89 EVR. 
Najem poslovilnih vežic na pokopališcih Velike Lašce, Rob in Turjak (ne glede na trajanje uporabe) znaša vkljucno z DDV 93,50 EVR. 
Ad 8. Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov v Obcini Velike Lašce – prva obravnava
Župan je besedo predal Jožetu Gregori-cu iz podjetja VOKA Snaga, d. o. o., da je na kratko predstavil predlog odloka. Ve­ljavni odlok, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov, je bil sprejet na 13. redni seji Obcinskega sveta Obcine Velike Lašce, dne 6. 7. 2012, (objava v Uradnem glasilu Obcine Velike Lašce, št. 6/12). Na kratko je povzel spremembe, ki jih prinaša ta odlok. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel sklep, da opravi prvo obravna­vo Odloka o zbiranju komunalnih odpad­kov v Obcini Velike Lašce. 
Ad 9. Predlaganje kandidata predstav­nika obcin Ljubljanske urbane regije (LUR) v razvojni svet LUR 2021–2027
Župan je na kratko povedal, da je Regio­nalna razvojna agencija LUR Obcino Ve-like Lašce pozvala, da predlaga svojega kandidata obcine za umestitev na skup-no listo kandidatov za clane Razvojnega sveta LUR v obdobju 2021–2027. Kan-didata za predstavnika obcine predlaga obcinski svet izmed izvoljenih obcinskih funkcionarjev (župan, podžupan, clani obcinskega sveta). Vsaka obcina v regiji ima enega predstavnika. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sklenil, da za kan­didata predstavnika Obcine Velike Laš-ce v Razvojnem svetu LUR 2021–2027 predlaga podžupana Matjaža Hocevarja. 

Ad 10. Odlok o rebalansu poracuna Obcine Velike Lašce za leto 2020 - I 
Župan je na kratko pojasnil, zakaj je po­treben rebalans proracuna. Najvecje spremembe, ki se prenašajo v naslednje proracunsko leto: obnova kozolca na Tru­barjevi domaciji, zbirni center v obrtni coni Locica, vodovod Turjak, vodovod Lužarji, vodohran Podstrmec, podružnicna šola in vrtec v Turjaku, sakralna in kulturna dediš-cina, športna dvorana, reševalno vozilo. Rebalans proracuna Obcine Velike Lašce za leto 2020 je potreben zaradi spremem-be nacrtovanih prihodkov obcinskega proracuna in zaradi spremembe nacrtova­nih odhodkov za leto 2020. V proracunu za leto 2020 smo ocenili prihodke v višini 
4.727.730 EVR, z rebalansom pa ocenjuje-mo prihodke v višini 4.886.402 EVR, kar predstavlja za 3,4 % višjo realizacijo na ra-cun višjih davcnih prihodkov (dohodnine) in transfernih prihodkov (prejeta sredstva iz državnega proracuna – posledice koro­na virusa). Nekatere investicije se iz leta 2020 prestavljajo v leto 2021, zato se ob­cina v letu 2020 ne bo zadolžila. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Odlok 
o rebalansu poracuna Obcine Velike Laš-ce za leto 2020 – I in noveliran Letni nacrt razpolaganja s premoženjem Obcine Veli­ke Lašce za leti 2020 in 202.1 
Nina Tekavec, obcinska uprava 
Obcinski svet Obcine Velike Lašce se je v cetrtek, 5. novembra 2020, sestal na 14. redni seji. Po ugotovitvi sklepcnosti (prisotnih je bilo dvanajst 
TROBLA OBCINSKE STRANI 5 

S 14. REDNE SEJE 

OBCINSKEGA SVETA 
svetnikov) je župan predlagal v potr­ditev naslednji dnevni red: 
1.
 Potrditev zapisnika 13. redne seje 

2.
 Porocilo odborov 

3.
 Porocilo nadzornega odbora 

4.
 Lokalni program za kulturo obcine Velike Lašce 2020–2024 

5.
 Sklep o dolocitvi cene programov v vrtcu Soncni žarek pri OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce 

6.
 Odlok o zbiranju komunalnih odpad­kov v Obcini Velike Lašce – druga obravnava 

7.
 Vloge obcanov za odkup, zamenjavo zemljišc 

8.
 Odlok o spremembi poracuna Obci­ne Velike Lašce za leto 2021 - I 

9.
 Pobude, vprašanja in predlogi sve­tnikov 

10.
 Porocilo župana 


Po potrditvi dnevnega reda so clani obcinskega sveta potrdili zapisnik 13. redne seje. 
Ad 2. Porocilo odborov 
Pred sejo obcinskega sveta se je sestal odbor za družbene dejavnosti. Predse­dnik odbora je podal kratko porocilo o seji. 
Ad 3. Porocilo nadzornega odbora 
Župan je predal besedo predsedniku nadzornega odbora, Robertu Hrenu. Ta je na kratko povzel porocilo in izposta­vil bistvene ugotovitve in pripombe. 
Ad 4. Lokalni program za kulturo Obcine Velike Lašce 2020–2024 
Župan je povabil Barbaro Pecnik, da predstavi Lokalni program za kulturo Obcine Velike Lašce 2020–2024. Na kratko je povzela formalne razloge za sprejetje akta. Lokalni program za kulturo Obcine Velike Lašce je strateški dokument razvojnega nacrtovanja kul­turne politike, ki izhaja iz doseženega položaja kulture v obcini in s katerim se ugotovi vloga kulture v razvoju obcine ter javni interes zanjo. Hkrati opredeljuje nacine in možnosti za dvig kulturne ustvarjalnosti, za vecanje do-stopnosti kulturnih dobrin in ustvarja­nja ter pogoje za spodbujanje razno­likosti kulturnih dobrin. Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Lokalni program za kulturo Obcine Velike Laš-ce 2020–2024. 
Ad 5. Sklep o dolocitvi cene progra­mov v vrtcu Soncni žarek pri OŠ Pri­moža Trubarja Velike Lašce
Župan je predal besedo racunovod­kinji OŠ Primoža Trubarja Ireni Indihar, da pojasni, kako se dolocijo cene pro-gramov v vrtcu. Zakon o vrtcih doloca, da se iz proracuna obcine vrtcem za­gotavljajo sredstva v višini razlike med ceno programov in placilom staršev. Cena programa vsebuje stroške vzgo­je, varstva in prehrane, ki jih sestavljajo stroški dela zaposlenih, stroški materi-ala in storitev ter stroški živil za otroke. Sredstva za investicijsko vzdrževanje in investicije v nepremicnine ter opremo javnih vrtcev, ki se zagotavljajo iz pro-racuna, ustanovitelj opredeli s pogodbo 
o financiranju zavoda in niso vkljuceni v ceno programa vrtca. Cene programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, predla­ga vrtec, doloci pa jo obcinski svet ob­cine ustanoviteljice. V casu od sprejema trenutno veljavnih cen programov do sedaj so se spremenili elementi, ki so podlaga za dolocitev cen. Kot elementi za oblikovanje cen programov se upo­števajo stroški dela, stroški materiala in storitev ter stroški živil za otroke. Obcin-ski svet Obcine Velike Lašce je sprejel Sklep o dolocitvi cene programov v vrt-cu Soncni žarek pri OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce. 
Ad 6.  Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov v Obcini Velike Lašce – druga obravnava
Župan je povabil Jožeta Gregorica, da ponovno na kratko povzame, zakaj se sprejema odlok. Na kratko je povzel clene, v katerih bo prišlo do glavnih sprememb. Obcinski svet Obcine Veli­ke Lašce je nato sprejel Odlok o zbi­ranju komunalnih odpadkov v Obcini Velike Lašce. 

Ad 7. Vloge obcanov za odkup, za­menjavo zemljišc 
Obcinski svet Obcine Velike Lašce je sprejel sklep, v katerem se strinja, da predlagatelj kupi zemljišce, del parce­le št. *21/1  k. o. 1713 Krvava Pec, ki je v lasti Obcine Velike Lašce in na kate-rem stoji del gospodarskega objekta. Parcelacija se opravi na stroške pre­dlagatelja. 
Ad 8. Odlok o spremembi poracuna Obcine Velike Lašce za leto 2021 – I 
Seja je bila pri tej tocki prekinjena in seje nadaljevala 19. novembra. Župan je predstavil razloge za sprejem odloka. Sprememba proracuna Obcine Velike Lašce za leto 2021 je potrebna zara­di spremembe nacrtovanih prihodkov obcinskega proracuna in zaradi spre­membe nacrtovanih odhodkov za leto 2021. Nekatere investicije se iz leta 2020 prestavljajo v leto 2021, zato se bo obcina v letu 2021 predvidoma zadolžila za 2.700.000 EVR. Župan je na kratko opisal nove proracunske postavke. Obcinski svet Obcine Velike Lašce ni sprejel Odloka o spremembi poracuna Obcine Velike Lašce za leto 2021 – I. 



Zapisniki sej obcinskega sveta in posnetki sej so objavljeni na obcinski spletni strani: 
https://www.velike-lasce.si/obcinske­strani/obcinski-svet/zapisniki-sej­obcinskega-sveta-1/mandat-2018-2022 
Vabila z gradivom so objavljena na spletni strani v katalogu informacij javnega znacaja: 
http://www.lex-localis.info/ KatalogInformacij/VsebinaDokumenta. aspx?SectionID=aa1b19c7-d462-4ccd­920d-9df4f1095f04&osebna=1, rubrika obcinski svet. 

V Uradnem listu RS, št. 157/20 so bili objavljeni: 
• 
Sklep o potrditvi Elaborata lokacijske preveritve za EUP DV - 3 

• 
Sklep o višini najemnine grobnega prostora v Obcini Velike Lašce in najemnine za uporabno poslovilnih vežic 

• 
Odlok o rebalansu proracuna Obcine Velike Lašce za leto 2020 - I 

V Uradnem listu RS, št. 168/20 so bili objavljeni: 

• 
Sklep o dolocitvi cene programov vvrtcu Soncni žarek pri OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce, 

• 
Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov v Obcini Velike Lašce 


objavlja Javni poziv za sofinanciranje pokroviteljstva v Obcini Velike Lašce v letu 2021 
Besedilo poziva z razpisno dokumentacijo je dostopno na spletni strani obcine. 
TROBLA OBCINSKE STRANI 7 

SPREJETA STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA
V OBCINI VELIKE LAŠCE 
Sara Košir, obcinska uprava 

Strategija razvoja turizma Obcine Velike Lašce 2020–2025 je v sodelovanju z deležniki nastajala od marca do oktobra 2020. Obcinski svet jo je potrdil na svoji 13. redni seji, dne 22. 10. 2020. 
Navedena strategija opredeljuje vi-zijo, strateške cilje in akcijski nacrt za pospeševanje razvoja turizma v obcini osrednjeslovenske regije. Vizija Obcine Velike Lašce v polju turizma se glasi: V zibelki slovenske kulture v ohranjeni naravi obcani s trajnostnim turizmom na podeželju skupaj z obcino dosegamo zadovoljstvo, gospodarsko varnost in preseganje meja. Strategija opredeljuje štiri kljucne vrednote na podrocju turiz-ma v obcini: povezanost in sodelovanje, od poguma do vztrajnosti, izvirnost iz avtenticnosti ter s kakovostjo in prijaz­nostjo do zaupanja. 
Ta strategija za prihodnje petletno obdobje zastavlja tri strateške cilje: 
1.
 Povecevanje prepoznavnosti turistic­ne ponudbe z jasno identiteto; 

2.
 Trajnostni turizem spodbuja 



zadovoljstvo obcanov; 
3. Turizem povezuje organizacije in obcane znotraj in zunaj obcine. 
Za doseganja vsakega od treh stra­teških ciljev strategija opredeljuje tudi enajst specificnih ciljev (Javni zavod Trubarjevi kraji, blagovna znamka in celostna podoba, promocija, infrastruk­tura, obstojeca turisticna ponudba, kulturne in glasbene prireditve, nove prenocitvene kapacitete, kulinaricni turizem, izvirna turisticna ponudba, financne spodbude, javno-zasebno partnerstvo). Specificni cilji navajajo ak­tivnosti in casovne roke ter odgovorne nosilce za njihovo uresnicitev. Strategi­ja prinaša tudi organizacijsko shemo za doseganje zastavljenih ciljev ter casov­nico aktivnosti za uresnicevanje predvi­denih ciljev. 
LOKALNI PROGRAM ZA KULTURO 

OBCINE VELIKE LAŠCE 2020–2024 
Barbara Pecnik, obcinska uprava 
Obcinski svet Obcine Velike Lašce je 
na svoji seji 5. novembra 2020 sprejel 
tudi Lokalni program za kulturo Obcine 
Velike Lašce za obdobje 2020–2024. 
Lokalni program za kulturo je strate­
ški dokument razvojnega nacrtovanja 
kulturne politike v obcini. Dokument 
upošteva zgodovinski položaj in razvoj 
kulture na obmocju Obcine Velike Laš-
ce, njene prednosti in slabosti ter za­
gotavlja pogoje za ohranjanje in razvoj 
kulture ter njenih lokalnih posebnosti. 
Hkrati opredeljuje nacine in možnosti 
za dvig kulturne ustvarjalnosti, za ve-
canje dostopnosti kulturnih dobrin in 
ustvarjanja ter pogoje za spodbujanje 
raznolikosti kulturnih dobrin. 
Podrobnejšo vsebino programa si lah­
ko preberete na povezavi: https://obci-
na.velike-lasce.si/si/uradni-dokumenti 



VRTEC IN ŠOLA NA TURJAKU 
RAZVOJ PROJEKTA OD ZACETKOV V LETU 2009 
DO DANES 
Nika Perovšek, obcinska uprava 
Obcinski svet je leta 2009 prepoz­nal potrebe po dodatnih prostorih za izvajanje predšolske vzgoje in pricel z iskanjem ustrezne lokacije. Sprva je bila predvidena gradnja vrtca s šestimi od­delki na Turjaku. V letu 2010, ko sta dva oddelka vrtca dobila prostor v prenovlje­nih prostorih nekdanje šole na Karlovici, je projekt predvidene novogradnje ob-segal štirioddelcni vrtec in nove prosto-re za podružnicno šolo Turjak. Obcina je v naslednjih letih preverjala razlicne prostorske možnosti za izvedbo projek­ta – med predlogi sta bila podrobneje preverjeni lokaciji na travniku v centru Turjaka in pri obstojeci stari šoli. 
Za lokacijo v centru Turjaka (med lo-kalno in državno cesto) je bila izdelana idejna zasnova (IDZ). V fazi projektiranja objekta in pridobivanja ustreznih sogla­sij so ugotovili, da na navedeni lokaciji gradnja ne bo mogoca zaradi predvide­ne izgradnje krožišca. Direkcija za ceste ni izdala soglasja, projektiranje je bilo maja 2010 ustavljeno, obcina pa je nada­ljevala z iskanjem ustreznejše lokacije. 

Oktobra 2010 so se zaceli prvi dogo­vori o odkupu zemljišca na hribu za seda­njo podružnicno šolo v okvirnem obsegu 
9.278 m˛, kjer pa je bil problematicen dostop do zemljišca. Ob nameravani pro-daji hlevov za Domom krajanov Turjak je obcina uveljavljala predkupno pravico in hleve v letu 2016 odkupila. Najprej sta bili opravljeni konstrukcijska in prostor-ska presoja obstojecega gospodarskega poslopja, kar je bila podlaga za odlocitev 
o morebitni možnosti prenove oziroma rušitvi z novogradnjo. Izkazalo se je, da bo treba objekt porušiti in zgraditi nove­ga. Sledil je postopek izbire projektanta in izdelava projektne naloge z idejno zasnovo (IDZ) za objekt vrtca in šole v predvideni velikosti 1.425,81 m˛. V letu 2017 je bil IDZ dokoncan, vseboval je že elemente projekta za pridobitev grad-benega dovoljenja in obsegal 1.769,06 m˛ neto tlorisne površine. IDZ projekt so svetnikom predstavili na 2. izredni seji, 
29. junija 2017, ko so hkrati obravnavali tudi Dokument identifikacije investicij­skega projekta (DIIP). 


Dokument DIIP je povzel demograf­sko stanje, analiziral potrebe po prosto­rih za predšolsko vzgojo in podružnicno šolo ter podrobneje predstavil razlicici z investicijo in brez investicije. To pomeni podrobnejšo analizo scenarijev, ce se ob­cina odloci za investicijo oz. ce se obcina za investicijo ne odloci in stanje ostane nespremenjeno. 
Po potrditvi IDZ in dokumenta DIIP na seji obcinskega sveta se je zacela izdela­va projekta za pridobivanje gradbenega dovoljenja (PGD), ki je bil koncan decem-bra 2017. Projekt je obsegal rušitev ob­stojecega objekta in gradnjo ter bil kot tak vložen na Upravno enoto Ljubljana za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zaradi sprememb zakonodaje in poziva po dopolnitvah je bila vloga umaknjena, projekt pa razdeljen na dva dela: po­sebej za rušitev in posebej za gradnjo. Sledila je ponovna vloga. V kratkem casu je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za rušitev. Odstranitev starega objekta je bila izvedena konec leta 2018. Pro-jekt, vložen za pridobitev gradbenega dovoljena za novogradnjo, je bilo treba dopolniti – pridobiti vodno soglasje (iz­pust vode iz male cistilne naprave). To smo cakali eno leto (pridobljeno je bilo maja 2019). Vloga za pridobitev gradbe­nega dovoljenja je bila ponovno vložena, 
21. maja 2019, po pridobitvi vodnega soglasja. Vsa druga soglasja so bila no-velirana v juniju 2019. Upravna enota je med postopkom zahtevala še dodatne dopolnitve, ki so bile podane v avgustu in septembru 2019. 


V obdobju od faze idejne zasnove do faze projekta za gradbeno dovoljenje so bili upoštevani projektni pogoji nosilcev urejanja prostora in smernice Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS. Projektanti so sledili zahtevanim norma­tivom podrocne zakonodaje (Navodila za graditev osnovnih šol v RS, Pravilnik o normativih in minimalnih tehnicnih pogo-jih za prostor in opremo vrtca), kar je na-crtovani objekt povecalo na 2.249,29 m˛ neto tlorisne površine. Po dopolnitvah dokumentacije je Upravna enota Ljublja­na, 13. novembra 2019, izdala gradbeno dovoljenje za zahteven objekt z neto tlo­risno površino 2.249,29 m˛. Gradbeno dovoljenje je postalo pravnomocno, 29. novembra 2019, z veljavnostjo pet let. 
PGD dokumentaciji je sledila na­slednja faza in izdelava projekta za iz­vedbo (PZI). Projektantsko podjetje je pripravilo dokumentacijo na ravni PZI, pripravilo nacrte, sheme in projektantski popis del, ki jih je obcina prejela v aprilu letos. Prejeto dokumentacijo je obcina predala v revizijo. Ta je podala usmeritve za optimizacijo nacrtovanega objekta, doseganje energetske ustreznosti ter prilagoditve, ki bodo ustrezale zahtevam Eko sklada ob morebitnem ponovnem razpisu za dodeljevanje nepovratnih sredstev za novogradnje. 

Skupina strokovnjakov je predlagala povecanje debeline izolacije, namesto dveh vecjih klimatov je enega zamenjala z manjšimi lokalnimi prezracevalnimi na­pravami, drugega premaknila v neizrab­ljen prostor nad telovadnico, opravljene so bile prilagoditve strojnih in elektro instalacij ter drugih tehnicnih izboljšav. Iz te spremembe izhaja povecanje upo­rabnih površin v kleti (minimalno) in na podstrešju na skupno 2.446,68 m˛ neto uporabnih površin. Sprememba PZI do-kumentacije je bila izvedena v obsegu, ki je znotraj dovoljenih prilagoditev že pridobljenega gradbenega dovoljenja. 
Dokumentacijo PZI so novembra le­tos popravili in predali investitorju. Vse­bina je v pripravi za objavo na portalu javnih narocil, kjer bo potekalo zbiranje ponudb za izvedbo gradnje. 
Nacrtovana investicija predstavlja za obcinski proracun velik zalogaj. Tega se je obcina zavedala že v fazi priprave idej­ne zasnove in v letu 2015 projekt vkljuci-la v proracun. Projektantska ocena inve­sticije je sprva temeljila na idejni zasnovi, ki pa se je skozi leta projektiranja prila­gajala in je danes, tudi zaradi upošteva­nja vseh zahtev, normativov, pricakovano višja. Obcina intenzivno išce možnosti za sofinanciranje oz. pridobivanje nepo­vratnih sredstev s strani Eko sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS. Nove razpise pricakujemo v zacetku leta 2021. Kljub predvidenim dodatnim virom financiranja mora obcina pred izbiro izvajalca in podpisom grad-bene pogodbe v proracunu zagotoviti sredstva za celotno izvedbo investicije, vkljucno s predvidenim zadolževanjem. V najslabšem primeru je obcina priprav­ljena investicijo izvesti z lastnimi sredstvi in z zadolževanjem, ki pa ne bo bistve-no vplivalo na potek in izvedbo drugih nacrtovanih investicij. Zgolj za obcutek, obcina se je za investicije zadolževala tudi v preteklosti: nazadnje za izgradnjo 
Podružnicna šola Turjak, kjer je v letošnjem letu 47 ucencev v treh oddelkih: kombinirani 1. in 2. razred (16 otrok) ter samostojna 3. razred (15 otrok) in 4. razred (16 otrok). 
TROBLA OBCINSKE STRANI 9 

prizidka z ucilnicami pri osnovni šoli za 7 let (do decembra 2020), za izgradnjo Športne dvorane v Velikih Lašcah za 15 let (do decembra 2024) in za nakup zem­ljišca za gradnjo vrtca in šole na Turjaku, ki je bil poplacan v letu 2019. Kljub daljši odplacilni dobi mesecni obrok ni vplival na izvajanje osnovnih nalog obcine in investicij. 
Projekt nove podružnicne šole in vrt-ca Turjak je obcini od leta 2016 do da­nes prinesel stroške v višini 289.021,69 evrov. Vkljucujejo nakup zemljišca, kon­strukcijsko presojo obstojecega objekta, vso projektno dokumentacijo, odstrani­tev objekta, prestavitev elektrike in javne razsvetljave, izdelavo geotehnicnih razi­skav in drugih, s projektom povezanih stroškov. Po rušitvi in prekinitvi pogodbe z najemnikom starega gospodarskega objekta je obcina utrpela izpad dohod­ka, kar lahko prištejemo k posrednim stroškom. 
Potrebo po investiciji izkazujejo dejstva: 
vecanje števila prebivalstva na obmocju obcine, priseljevanje na obmocju Turjaka, zasedenost prostorov v vrtcu v Velikih Lašcah, dotrajan in neustrezen objekt podružnicne osnovne šole v Turjaku. 


Nacrtovan novi objekt obsega prostore za predšolsko vzgojo in podružnicno šolo. Imel bo locen vhod v enoto vrtca in enoto šole. V pritlicju so predšolski vzgoji namenjene šti­ri igralnice (dve za prvo in dve za drugo starostno obdobje) z izhodi na zunanje igralne površine, garderobe, koticek za dodatne dejavnosti, sanitarije, kabinet, prostor za individual-no delo, zbornica. Skupni prostori s šolo v pritlicju obsegajo še osrednje stopnišce, požarno stopnišce, razdelilno kuhinjo, jedilnico, garderobe, telovadnico, sanitarije, shrambo in pot-rebne servisne prostore. V nadstropju so predvideni prostori podružnicne šole: štiri ucilnice, avla, knjižnica, zbornica, ka­binet, sanitarije. Na podstrešju so predvidene prostorske re-zerve z možnostjo naknadne ureditve dodatnih ucilnic (man-sarda), klimat in servisni dostop. Objekt je nacrtovan, tako da izkorišca danost terena in je z zadnje strani (ob cesti proti gradu), kjer je teren nižji, delno podkleten. V kleti so prostori za shranjevanje orodja, igral, pripomockov, kurilnica in pros-tor za hišnika. 
Tako Zakon o Lokalni samoupravi kot sedmi clen Statuta obcini nalagata, da samostojno opravlja lokalne zadeve jav­nega pomena (izvirne naloge), zlasti pa zagotavlja in pospe­šuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, tako da ustanovi vzgojno-izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje v skladu z zako­ni, ki urejajo to podrocje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru financnih možnosti omogoca izvajanje nadstandardnih programov, sodeluje z vzgoj­no-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, z razlicnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno de­javnost in zdravstveno varstvo obcanov, ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj obcine in za kakovost življenja njenih prebivalcev. 
Dolgoletni trud obcine zagotoviti svojim obcanom in njihovim potomcem najvec, kar lahko, se ne bi smel koncati na tocki tik pred izvedbo. Z nekaj tveganja in zaupanja bo dosežen želeni napredek, razvoj obcine, predvsem Turjaka, ter zadovoljstvo krajanov, staršev, nenazadnje otrok, ki bodo z veseljem in ponosom vstopali v nove prostore. 

TROBLA OBCINSKE STRANI 11 
Zbirni center Barje 

SKRB ZA UREJENO OKOLICO JE TIMSKO DELO 
Tamara Vidic Perko 

Ravnanje z odpadki je timsko delo Voke Snage, ki skrbi za zbiranje odpadkov in njihovo pot v predelavo, ter obcank in obcanov, ki ste kljucni pri tem, da nastane manj odpadkov, za tiste, ki nastanejo, pa ustrezno poskrbite. 
Obveznost vseh obcanov je, da svoje poleg zabojnikov je prepovedano. odpadke pravilno locujete in jih odlagate V zbirnih centrih odpadke sprejemajo v ustrezne zabojnike. Pri tem si lahko po-brezplacno, za nekatere pa veljajo koli­magate z e-abecednikom odpadkov na cinske omejitve, in sicer za gradbene od­www.mojiodpadki.si. padke in izolacijske gradbene materiale 
ZACASNI ZBIRNI 
Na nepravilno ravnanje z odpadki vas bo z obvestilom na zabojniku opozorila Voka Snaga, za ponavljajoce se nepravilno ravnanje pa lahko medobcinski inšpekto-rat, ki je pristojen za nadzor, izda tudi globo. 
Ko imate bioloških in/ali mešanih ko­munalnih odpadkov vec kot obicajno, jih lahko pospravite v 50- ali 100-litrske Vo-
kine Snagine tipizirane vrece in jih na 

(0,5 mł), pnevmatike (5 gum), kosovne odpadke (3 mł), zeleni odrez (1,5 mł), sa­lonitne plošce (evropaleta do višine pol metra) in pohištveni les (2 mł). Gradbe­ne odpadke sprejemajo samo v Zbirnem centru Barje. 
Odvoz kosovnih odpadkov je 

enkrat na leto brezplacen, uporabniki 
pa ga narocite, ko ga potrebujete. To 
CENTER TURJAK 
ob sobotah, od 8. do 12. ure 
ZBIRNI CENTER BARJE 
od 1. novembra do 31. marca: 
od ponedeljka do sobote, od 6. do 18. ure 
od 1. aprila do 31. oktobra: 
od ponedeljka do sobote, od 6. do 20. ure 
dan odvoza postavite zraven ustreznega zabojnika. Naenkrat lahko pripravite do pet vrec, pri cemer teža posamezne vrece ne sme presegati 10 kilogramov. Vrece so naprodaj prek spleta www.vsezaodpad­ke.si/vokasnaga in v Centru ponovne uporabe na Povšetovi 4 v Ljubljani. 

storite tako, da izpolnite e-narocilnico na www.mojiodpadki.si, izberete datum znotraj razpisanega pomladnega ali je­senskega termina ter pocakate na klic, da se dogovorite o podrobnostih odvoza kosovnih odpadkov. 
Obcinska zakonodaja doloca, da mo­

Vec informacij na 
www.vokasnaga.si Zadnje case se poleg zabojnikov na rajo vsi uporabnikovi zabojniki, tudi tisti za in www.mojiodpadki.si. številnih lokacijah nabirajo odpadki, ki embalažo in papir, stati na zasebni površi­
spadajo v zbirni center oziroma je treba ni. Zabojnik na dan odvoza do 6. ure zjut-Lahko jim tudi pišete na zanje narociti kosovni odvoz, številni od-raj postavite na prevzemno mesto, to je vokasnaga@vokasnaga.si ali poklicete padki pa so namesto v zabojnike odlo-na rob javne površine, kjer se smetarsko v center za pomoc in podporo uporabni­
ženi poleg njih. Odlaganje odpadkov vozilo lahko ustavi in izprazni zabojnik. kom na telefonsko število 01 477 96 00. 


S SRCEM NA POTI 
– BREZPLACNI PREVOZI ZA STAROSTNIKE 
Miha Bogataj, Zavod Zlata mreža in obcinska uprava Obcine Velike Lašce 
V letu 2021 bo k Prostoferju, projektu brezplacnih prevo­zov za starostnike, pristopila tudi Obcina Velike Lašce. 
Kaj je PROSTOFER? 
Prostofer je skovanka iz besed prosto­voljni in šofer. Prostofer je projekt zavo­da Zlata mreža. 
PROSTOFER je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starej­ših. Ta povezuje starejše osebe, ki potre­bujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in placljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskocijo na pomoc. 
Številni starejši imajo velike težave s pre­vozom, sploh ce so doma zunaj mestnih središc, kjer ni razvite avtobusne mreže. Tisti bolj oddaljeni se velikokrat ne mo-rejo odpraviti po opravkih, ko si želijo, temvec se prilagajajo možnostim oziro-ma casu, ko jim lahko pomagajo družin-ski clani ali prijatelji. Nekateri uporabljajo taksi, vendar pa to pomeni dodatne stro­ške, kar je za številne prevelik financni zalogaj, zato tovrstnih prevozov ne upo­rabljajo. 
Komu je namenjen PROSTOFER? 
Prostofer je namenjen vsem tistim sta­rejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorod­nikov in imajo nizke mesecne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi pre­voznimi sredstvi. Prostofer jim omogoca lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplacne prevoze do javnih ustanov, trgovinskih centrov ipd. 

Zakaj PROSTOFER? 
Brezplacni prostoferski prevozi sta­rejšim omogocajo: 
• 
vecjo mobilnost, 

• 
vecjo socialno vkljucenost, 

• 
medsebojno povezovanje, 

• 
medsebojno pomoc, 

• 
višjo kakovost življenja v tretjem ži­vljenjskem obdobju, 

• 
daljše casovno obdobje bivanja na domu (kar najkasnejši odhod v dom za ostarele). 


Druženje in obcutek koristnosti igra­jo pomembno vlogo pri aktivnem staranju. 
Kako deluje PROSTOFER? 
Uporabnik, ki potrebuje prevoz, poklice na brezplacno številko 080 10 10. V komunikacijskem centru nato zabeležijo njegove podatke in lokacijo prevoza. Po najavi prevoza klicni center obvesti pro-stovoljnega voznika o prevozu in to spo­roci uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Vozila zagotavlja obcina, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje tako voznika kot tudi sopotnikov. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov vsak delovnik med 8.00h in 18.00h, rezervaci­jo prevoza pa je treba najaviti vsaj tri dni pred izvedbo storitve. Vozniki prostovolj­ci bodo prevoze opravljali od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro, izjemoma pa se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo po­trebam. 
Kdo je lahko PROSTOFER? 
Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svo­jem prostem casu pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Vendar pa so prostoferji v resnici veliko vec kot zgolj prostovoljni vozniki – svojim sopotnikom nesebicno pomagajo, tudi ko ti izstopijo iz avta, pri zdravniku jih pospremijo do cakalnice in pocakajo nanje med pregle­dom, pomagajo nesti vrecke iz trgovine, jim priskocijo na pomoc pri vzpenjanju po stopnicah itd. To so ljudje z velikim srcem, ki jemljejo svojo humanost za sa­moumevno in castno dejanje. 
Kako postati PROSTOFER? 
Vozniki, ki želijo postati prostoferji, naj to sporocijo na OBCINO VELIKE LAŠCE. Kontaktna oseba: Barbara Pecnik, barbara.pecnik@velike-lasce.si, 01 781 03 60 
Zakaj je PROSTOFER družbenokoristni projekt? 
S t. i. prostoferstvom se povecuje ude­ležba starejših v cestnem prometu in iz­boljšuje njihova mobilnost. Poleg tega se izboljšuje varnost v cestnem prometu in 

TROBLA OBCINSKE STRANI 13 
povecuje socialna vkljucenost starejših na splošno, obenem pa povecuje cenov­na dostopnost prevozov. V zadnjem casu postaja projekt prostoferstva tudi ekolo­ški oziroma prijazen do okolja, saj stre­mimo k temu, da prostoferji uporabljajo elektricna vozila. 
• 
Slovenija se že uvršca med zelo stare države, saj je danes pri nas vsak peti prebivalec starejši od 65 let. 

• 
Na leto se za 3 % povecuje delež sta­rejših od 60 let. 


Zakaj bi k projektu PROSTOFER morala pristopiti vsaka obcina? 
Glede na to, da se dviguje starostna meja in povecuje število starostnikov, postaja­jo potrebe po skrbi za starejše vse vecje. Prostofer je eden od projektov, ki na ce­lovit nacin rešuje problematiko mobilnosti starejših obcanov, zato k projektu v zad­njem casu intezivno pristopajo številne slovenske obcine, ki želijo svojim starej­šim obcanom ponuditi možnost brezplac­nih prevozov, ko jih nujno potrebujejo. 
Nekatere obcine uporabljajo elektricna vozila – zanje so si obcine zagotovile tudi polnilnice, ki so obenem tudi parkir-no mesto za to vozilo. Dodana vrednost najema ali nakupa vozila za prostoferstvo pa je lahko tudi uporaba tega vozila za druge obcinske namene, ko je seveda vozilo prosto. 

Prednosti projekta Prostofer, ki jih ne smete spregledati: 
• 
brezplacni klici za uporabnike, 

• 
100-odstotna odzivnost klicnega centra, 

• 
zagotovljena celostna storitev in kako­vost na vseh ravneh, 

• 
zagotavljanje prostovoljnih voznikov, 

• 
brezplacno usposabljanje in izobraže­vanje voznikov, 

• 
brezplacna namestitev racunalniškega programa oz. aplikacije in možnost, iz­voza podatkov ter izdelava statisticnih izkazov, 

• 
vecja medijska prepoznavnost obcin za­radi velike odmevnosti projekta, 

• 
možnost pridobivanja razpisnih sredstev. 


PRIDRUŽITE SE NAM IN POSTANITE PROSTOFER! 
Prijave lahko pošljete na naslov: info@zlata-mreza.si ali obcina@velike-lasce.si. Z vašo pomocjo bo še vec nasmehov na obrazih pomoci potrebnih in svet bo lepši. 
ZAKAJ POSTATI PROSTOFER? 
Prostoferstvo je oblika prostovoljstva, ki vam ob nudenju pomoci in podpore tistim, ki so je najbolj potrebni, prina­ša tudi veliko osebno zadovoljstvo in ustvarja nepozabne trenutke v casu, ki bi ga sicer porabili za manj pomembne stvari in opravila. 
Prostoferstvo vam tako omogoca: 
• 
priložnost za spoznavanje novih ljudi in sklepanje novih prijateljstev, 

• 
kakovostno preživljanje prostega casa, 

• ohranjanje in nadgrajevanje vozni­ških vešcin ter spoznavanje e-mo­bilnosti, 

• 
razvijanje lastne osebnosti in prido­bivanje novih vrednot. 


KAKOVOST PITNE VODE 
Vodokomunalni sistemi, d. o. o. 

Naša glavna skrb je zagotoviti zadostno kolicino pitne vode, ki je ustrezne kakovosti. Skladno s Pravilnikom 
o pitni vodi izraz ustrezna kakovost pomeni, da pitna voda ne vsebuje mikroorganizmov ter drugih snovi v koncentracijah, ki lahko same ali skupaj z drugimi snovmi predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. 

Notranji nadzor je vzpostavljen na osnovah HACCP sistema. Za nas ga izvaja zunanji laboratorij, to je Na-cionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, oddelek Ljubljana. V sklopu notranjega nadzora izvede vzorcenje pitne vode za laboratorijska preskuša­nja, mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja. Nadzor izvaja skladno z letnim nacrtom, ki doloca mesta vzor-cenja, pogostnost in obseg preiskav za posamezno vzorcno mesto. 
To nam omogoca takojšnje prepoznava­nje tveganj, ki bi lahko poslabšala kako­vost pitne vode, in ukrepanje, preden bi bile presežene mejne vrednosti na kritic­nihkontrolnih tockah. 
REZULTATI LABORATORIJSKIH PREISKAV PITNE VODE 
Do meseca novembra je bilo v okvi­ru notranjega monitoringa odvzetih 67 vzorcev za mikrobiološke preiskave in 19 Monitoring zagotavlja Ministrstvo za zdravje RS, ki preverja, ali pitna voda na pipah porabnikov izpolnjuje zahteve Pravilnika o pitni vodi. Nosilec monitoringa je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki izvaja program monitoringa za pitno vodo. Nadzor nad izvajanjem javne oskrbe s pitno vodo, notranjega nadzora, moni­toringa in vseh spremljajocih higienskih programov nadzoruje tudi Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. 

vzorcev za fizikalno-kemicne preiskave Državni monitoring je odvzel 7 vzorcev za redne mikrobiološke in kemijske preiska­ve ter 2 za obcasne razširjene preiskave. 
Iz rezultatov preizkušanja lahko pov­zamemo, da je kakovost pitne vode na vseh treh vodovodnih sistemih ustre­zna. Po zagotovilih NLZOH–LJ lahko z gotovostjo trdimo, da obcani Obci­ne Velike Lašce uporabljamo vodo iz javnega vodovoda, ki je pitna in ne povzroca tveganja za zdravje ljudi. 


TROBLA OBCINSKE STRANI 15 
OKVARE NA JAVNEM VODOVODNEM OMREŽJU VELIKE LAŠCE V LETU 2020 
Do meseca novembra 2020 smo na javnem vodovodnem omrežju za­beležili skupaj 50 okvar na cevovo­dih in 29 na hišnih prikljuckih. 
Na vodovodnem sistemu Boštetje– Rute smo popravili 12 okvar na cevovo­du ter 2 okvari na hišnih prikljuckih. 
Na vodovodnem sistemu Velike Laš-ce smo odpravili 23 okvar na cevovodu ter 22 okvar na hišnih prikljuckih. 
Na vodovodnem sistemu Turjak smo odpravili 15 okvar na cevovodu ter 5 okvar na hišnih prikljuckih. 
Zdaj živimo v težkih casih. V casih, ko korona virus ustavlja naša življenja. 
Vendar pa mu kljub vsemu ne bo uspelo ustaviti srcnih praznicnih želja. 
Na tone srece, zdravja 
in miru vam želimo 
za praznicne dni ter 
vse dobro v letu 2021! 

Kolektiv podjetja Vodokomunalni sistemi, d. o. o. 

Del glavnega zracnega 20 kV dalj­novoda, ki napaja tudi obmocje Velikih Lašc in okolice, deloma tece tudi skozi gozdnato obmocje. Na tem mestu je pred leti, ko smo bili prica naravnim ne­srecam, kot sta žledolom in vetrolom, najveckrat prišlo do okvar. Zato smo bili na pretežnem delu naše obcine brez elektricne energije. Okrnjeno je bilo tudi zagotavljanje vodooskrbe, saj crpališca in vrtine brez elektricne ener­gije niso delovala. 
Družba Elektro Ljubljana, d. d., je poleti pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta – 20 kV pokablitve trase od Ponikev do železni­ške postaje v Velikih Lašcah. V želji po zagotovitvi nemotene oskrbe z elektricno energijo za obmocje Velikih Lašc in širše okolice smo v letošnjem letu v proracunu namenili tudi sredstva za sofinanciranje zemeljskih in gradbenih del ter demonta­žo N in A drogov za pokablitev daljnovoda Velike Lašce odcep trafo postaja Igo – od­cep trafo postaja Ponikve zavod v skupni dolžini 2,2 km. Po zbiranju ponudb je bil izbran najugodnejši ponudnik, ki je dela dokoncal do konca novembra. 

Za izvedbo novega kablovoda je bilo demontiranih cca 1,8 km daljno­voda v zacetni tocki sosednje Obcine Dobrepolje in koncni tocki naše obcine. 
Trasa novega kablovoda poteka vecinoma po kolovozih, poljskih in goz­dnih poteh, cestah v javnem dobru in po zemljišcih v zasebni lasti. 
Dotrajan in izpostavljen odsek 20 kV daljnovoda so nadomestili z novim kablovodom, ki bo v prihodnje naši obcini omogocal vecjo zanesljivost pri dobavi elektricne energije, saj si življe­nja brez elektrike v današnjem casu ne moremo predstavljati. 

MEDNARODNI DNEVI BOJA PROTI NASILJU 
Tudi letos se v slovenski policiji pridružujemoobeležju mednarodnih dni boja proti nasiljunad ženskami in nasilju v družini, ki sezacenjajo 18. novembra na evropski dan zazašcito otrok pred spolnim izkorišcanjem inspolno zlorabo in se nadaljujejo 20. 11. 2020ob svetovnem dnevu otroka. Med 25. 11. 2020 in 10. 12. 2020 pa potekajo mednarodni dneviboja proti nasilju nad ženskami, ki se zakljucijo
10. 12. 2020, ko obeležujemo mednarodni danclovekovih pravic. 
Nasilje nad ženskami in nasilje v družini predstavljata hudo kr­šitev clovekovih pravic in velik družbeni problem. Nasilje ima številne posledice tako za posamezne žrtve kot tudi za druž­bo. Prizadene na milijone žensk in otrok po svetu, ne glede na njihovo narodnost, starost, versko ali osebno prepricanje, družbeni položaj, telesne sposobnosti in spolno usmerjenost. 

še ne pomeni, da se ne dogaja, saj je velikokrat skrito za štiri-mi stenami. Izvira iz neenakovrednih družbenih odnosov med spoloma, neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moci med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Na-silno vedenje je pogosto priuceno in se prenaša iz generacije v generacijo, njegov cilj pa je dokazovanje premoci, nadzora ter ponižanja žrtve nasilja s strani povzrocitelja. 
ZA NEKATERE JE DOM

Zaskrbljujoce je dejstvo, da tako nasilje nad ženskami kot tudi nasilje v družini velikokrat trajata vec let, preden nanje postane pozoren kdo izven družine in se aktivno vkljuci v iskanje pomoci za žrtev. Ženske in otroci nasilja v družini velikokrat ne prijavlja­jo zaradi strahu, sramu, neozavešcenosti, obcutka lastne krivde in brezizhodnosti položaja ter zaradi groženj in mašcevalnosti storilca. Nekatere žrtve mogoce niti ne vedo, kam po pomoc in kaj se bo zgodilo po prijavi nasilja, vcasih pa razlog za vztraja­nje v nasilnem odnosu izhaja iz družbene podobe »popolne« družine in tradicionalne vloge ženske. Ženske – še posebej, ce imajo otroke – se velikokrat nimajo kam umakniti ali pa zaradi socialne izoliranosti nimajo razvite mreže odnosov, ki bi jim lah­ko izven družine v tem položaju nudili podporo in pomoc. 
Da lahko policija posreduje in žrtvam zagotovi pomoc, je treba nasilje prijaviti. Žrtve lahko nasilje prijavijo, takoj ko se zgodi, lahko pa tudi kasneje, in sicer na: 
• 
telefonski številki policije za klic v sili 113ali anonimni telefonski številki policije080 1200, 

• 
na lokalni policijski postaji. 


Ker ženske in otroci pogosto nasilja ne prijavljajo, imajo v tem primeru neprecenljivo vlogo prijatelji, sorodniki, sošolci, sode­lavci, sosedje, ki nasilje vidijo oz. slišijo in ga lahko tudi prijavi­jo, žrtvam pa tako nudijo konkretno pomoc in jih razbremenijo obcutkov krivde. Žrtve je treba seznaniti s postopki, ki bodo sledili na policiji in na sodišcu, saj te v postopkih bolje sodelu­jejo, ce razumejo, kako bodo ti potekali in cemu so namenjeni. 
S postopkom policije se lahko seznanite na internetni stra­ni www.policija.si, Nasilje v družini – informacije o postop­ku na policiji. 
TROBLA OBCINSKE STRANI 17 
NOVOREŠEVALNO VOZILO 
V sredo, 2. decembra 2020, je pred zdravstvenim domom v Ribnici potekala uradna primopredaja novega reševalnega vozila za NMP. 
Vinko Košmerl, Obcina Loški Potok 
Vozilo znamke Volkswagen so di­rektorju Zdravstvenega doma dr. Jane-za Oražma Ribnica, Andreju Lampetu, simbolicno predali župani obcin so-ustanoviteljic zavoda in obenem tudi sofinancerji nakupa. Novo reševalno vozilo znamke Volkswagen je cetrto re-ševalno vozilo, s katerim zdaj razpolaga zdravstveni dom, in je opremljeno z vso najsodobnejšo in potrebno opremo, ki zagotavlja hitro in uspešno izvajanje prevozov pacientov. 


Prijavo na razpis Ministrstva za zdravje RS za sofinanciranje vozila in izvedbo javnega narocila za nakup vo­zila smo v imenu vseh štirih obcin so-ustanoviteljic zavoda uspešno izpeljali na Obcini Loški Potok. Vrednost vozila je znašala 183.365,58 EVR. Ministrstvo za zdravje je nakup vozila sofinanciralo v deležu slabih 40 % oziroma 73.350,00 EVR. 13.000,00 EVR je prispeval Zdra­vstveni dom dr. Janeza Oražma, razliko v znesku 97.015,58 EVR pa so iz proracun­skih sredstev pokrile obcine Loški Potok, Sodražica, Velike Lašce in Ribnica v dele­žih glede na število prebivalcev.  
ZDRAVSTVENI DOM dr. Janeza Oražma Ribnica, vabi vse bodoce starše, da se udeležijo spletnih predavanj 
PRIPRAVA NA POROD IN STARŠEVSTVO. 

Pridobili boste veliko koristnih informacij o nosecnosti, porodu, poporodnem obdobju, dojenju ter negi novorojencka. 
Z udeležbo predavanj bo prehod v materinstvo in ocetovstvo gotovo lažji. Za spremljanje zadošca pametni mobilni telefon ali racunalnik, posebno predznanje uporabe tovrstnih spletnih orodij ni potrebno. 
Predvideno je eno predavanje v zgodnji nosecnosti (12–24 teden), ter štiri predavanja po 30. tednu nosecnosti. 
Torej, udobno se namestita v domacem okolju in se nam pridružita! 
Dodatne informacije in prijave: 
031 342 819, maja.zagar@zdribnica.si Maja Žagar, dipl. babica 
ŠTEJEJO DEJANJA 
SIMONA BAVDEK 
Angelca Petric / foto: osebni arhiv 

Simona Bavdek, uciteljica, športnica in aktivna prostovoljka Rdecega križa. Tista, ki jo vidimo tudi na terenu. Oseba, ki ve, da ni dovolj, ce od svoje prepolne mize za pomoc namenimo evro ali dva. Simona ve, da je treba cloveku v stiski nameniti tudi svoj cas. 
Kako je organiziran RK na terenu? Kam naj se obrnejo prebivalci Obcine Velike Lašce? Je na voljo kakšna lokacija? 
Na terenu smo organizirani tako, da prostovoljci – clani Krajevne organizacije Rdecega križa Velike Lašce obiskujemo socialno šibkejše, bolne in ostarele. Pripe­ljemo jim humanitarno pomoc v obliki pre­hranskih paketov, za novo leto obišcemo 90 starostnikov in jim poklonimo simbolic­na darilca, pomagamo kjer lahko. Vsakic, ko smo na terenu, pomeni velik del na­šega dela tudi pogovor z ljudmi, ne le da predamo hrano. Osebni stik s clovekom in pogovor sta bistvenega pomena. To potrebujejo zlasti starejši ljudje. Na obisk pridemo približno na mesec in pol oz. na dva meseca. V casu pandemije celo malo veckrat, ker se ljudje ne upajo v trgovine, tudi ne morejo tako kot prej poprositi za pomoc sosedov. 
Svojih prostorov Rdeci križ v Velikih Lašcah nima. Najveckrat nas o stiskah ob-vestijo sosedje in tudi drugi, ki jih opazijo. To najveckrat sporocijo na obcino, ki nam posreduje informacijo. Ljudje, ki imajo te­žave, ne pišejo o svoji stiski preko elek­tronskih sporocil, najvec informacij o tem gre preko obcine. Sedež organizacije je od ustanovitve sicer v obcinskih prostorih, ampak zaznala sem, da je ljudem, ki so v stiski, nerodno, da bi hodili po pakete tja, kjer te lahko vsak vidi. Zato tistim, ki so kakorkoli bolni ali pa nimajo prevoza, to pripeljemo kar na dom. Z vsemi tistimi, ki se lahko peljejo v Ljubljano ali imajo so-rodnika, ki se vozi v mesto, je dogovorje-no, da gredo lahko kar na sedež Rdecega križa na Tržaško cesto v Ljubljani. Ce je kdo v stiski ali pa zgolj potrebuje infor­macije, lahko poklice tudi neposredno na telefonsko številko Rdecega križa, na 040 788 698, ki je bila vzpostavljena prav za ta namen. 

Na kakšen nacin se financirate? 
Rdeci križ Slovenije – Obmocno zdru­ženje Ljubljana, katerega del je Krajevna organizacija Rdecega križa Velike Laš-ce, je po naravi organiziranosti društvo. Kar clanarine zberemo v lokalnem oko­lju, gredo zbrana sredstva neposredno za potrebe v tistem kraju, prav tako je s sredstvi, ki jih organizaciji nameni obci­na. Sredstva za nakup materialne pomo-ci, prehranskih paketov, se zbirajo iz vec virov – prek donatorskih akcij Rdecega križa Slovenije, sredstev FIHO, del pa je financiran s strani Ministrstva za delo, dru­žino, socialne zadeve in enake možnosti RS (MDDSZ). Donatorska sredstva in us-pešno pridobljeni projekti na razpisih nam omogocajo, da lahko Rdeci križ organizira brezplacna letovanja za otroke, starejše, da lahko pomagamo pri vecjih stiskah s placilom položnic. Rdeci križ izvaja tudi javno pooblastilo na podrocju izobraže­vanja s podrocja prve pomoci, ukrepanja v primeru nesrec in krvodajalstva, kar je eden od virov dohodkov za delovanje. Na sedežu v Ljubljani pa še dodatno prijavlja­jo programe in projekte, da lahko izvajajo preventivne programe, izobraževanja, de­lavnice idr. 
Kako konkretno Rdeci križ pomaga lju­dem v stiski? 
Kot receno, s prehrambnimi paketi, ob stiski s placilom položnic, pri nabavi drv za zimo, pri pomoci prizadetim pri narav­nih ali drugih nesrecah, ko ljudje nimajo dovolj denarja in gre za situacijo, ki je ži­vljenjskega pomena. Brez strehe ne mo-reš biti. Ljudem se prisluhne, pomaga in zaprosi za pomoc, ce je treba, tudi širše. V teh stiskah se lahko nudi tudi psihoso­cialna pomoc, za to se dogovorimo v Lju­bljani, kjer deluje skupina prostovoljcev, ki nudi psihosocialno pomoc. 

Kdo je upravicen do pomoci? 
Cloveku, ki pride po pomoc, je že samo po sebi težko. Nikoli ne gledam papirjev. Ce clovek meni, da jo potrebuje, mu jo bomo dali. Merila so sicer jasna, po­moc lahko prejmejo tisti, ki imajo dohod­ke (pokojnino, placo) nižje, kot je osnovni minimalni dohodek, ki ga doloci MDDSZ, torej upokojenci do višine cenzusa za varstveni dodatek, družine, posamezniki do višine za denarno socialno pomoc. Ob prevzemu pomoci v Humanitarnem centru v Ljubljani se dokumentacija tudi pregle­da, a ce je nekdo v akutni stiski, tudi tam takoj dobi pomoc, šele potem se ureja papirje, saj smo humanitarna organizaci­ja. Prednost terenskega dela je, da smo vec v stiku z ljudmi. Ko se tako veckrat srecamo, se nam tudi zaupajo. V primeru placila položnic, nabave drv idr. se pove­žemo tudi z Ljubljano, tu so potrebni pa-pirji, ampak v vsakem primeru se trudimo, da pomagamo. 
Kako ocenjujete stanje na terenu? 
Mislim, da poznamo kar nekaj ljudi, ki so resnicno v stiski. Vseeno pa pre­malo poznamo ves teren. Menim, da so tudi taki, ki bi potrebovali našo pomoc, a jih nismo še odkrili. Sami se ne želijo iz­postaviti in jih okolica ne zazna. Tu je še veliko dela, ne le za KORK, ampak tudi za obcino. Imamo pa resnicno nekaj so-cialno ogroženih prebivalcev. Jaz sem jih mogoce že navajena, ampak prostovoljci, ki pridejo pomagat iz Ljubljane, so marsik­daj šokirani nad tem, v kakšnih pogojih še lahko živi posameznik. 

Katera situacija vas je najbolj pretresla? 
Ko vidiš cloveka, v kakšnih nemo­gocih pogojih živi in predvsem, kako je osamljen. Ko ima clovek za komuniciranje samo živali, in to že dolgo casa. Sosedje takih ljudi so obicajno dobri in pomagajo, ampak tega vsakodnevnega stika ni, clo­vek je sam, potrebuje bližino in pogovor. Težko je, ker hkrati veš, da mu to nudiš premalokrat. 
Vas tovrstno delo izpopolnjuje? 
Seveda. Ne samo, da ti daješ, koliko te hvaležnosti, zadovoljstva je na drugi strani. Danes imamo z vsem napredkom veliko dobrin, a pristnih odnosov z ljudmi, ki jim pogovor veliko pomeni, teh ni ve­liko. In izpopolnjujoce je, ko veš, da si s svojim obiskom naredil nekaj dobrega za drugega. Na te ljudi se navežeš, zato ti je zelo hudo, ko nekdo zboli, umre. 
Prostovoljstvo. Je to nekaj, kar je v da­našnjem casu še živo? 
Prostovoljstvo v današnjem casu je še živo. Mogoce le ljudje niso tako pogumni, da bi se prikljucili organiziranim zadevam. 

Vidim, da z našimi clani težko pokrijem vse potrebe na terenu, zato prosim posa­meznike, ki zaznavajo te situacije, naj se odzovejo. 
Je prostovoljcev dovolj? 
Mi jih imamo zagotovo premalo, zato so vedno dobrodošli. V prvi vrsti si moraš za tako delo vzeti cas. Prav tako nikoli ne smeš obsojati nekoga v stiski. Vsi vemo, da smo dostikrat v stiski, tudi ce nam tega ne bi bilo treba oz. je to posledica vcasih kakšne napacne odlocitve. In cloveka je treba sprejeti takega, kot je. Tudi ce je sam kriv za svojo stisko, smo tu, da poma­gamo, ne obsojamo. Nikoli ne vemo, kdaj se to lahko zgodi nam. 
Možnosti za prostovoljstvo je še ve­liko. Prostovoljci Rdecega križa širijo znanje prve pomoci, spodbujajo krvoda­jalstvo, se odzivajo v primeru nesrec in izrednih stanj. Predvsem pa se odzovemo na stisko socloveka in pomagamo po svo­jih moceh. 
Sodelujete tudi s Karitas? Si pri delu po­magate, dopolnjujete, v cem je razlika? 
Ne gre tu toliko za ožje sodelovanje. Ko pa na novo ugotovimo, da je nekdo v stiski, jih kontaktiramo in tudi njih zapro­simo za dodatno pomoc. Seznanimo jih z ljudmi, ki potrebujejo pomoc. 
Kaj bi izpostavili kot glavni problem Velikih Lašc? 
Eden izmed njih je prevoz, saj je treba prositi nekoga, da te pelje na pošto, do zdravnika, trgovine. To je posledica razse­ljenosti. Tu je zelo razvita medsebojna po­moc sosedov. Tudi ce niso v najboljših od­nosih, ljudje iz Velikih Lašc radi pomagajo. 
Velikokrat govorimo o revnih zaposle­nih, revnih upokojencih, revnih ljudeh, ki pa dejansko delajo oz. imajo nezado­sten prihodek. Je to težava tudi pri nas? 
Tem ljudem se lahko pomaga, ce vemo zanje. Samo da stopijo v stik z nami. Velikokrat se ne želijo izpostavljati, res je škoda, da ne zaprosijo za pomoc. Pogosto je tako, da ko zacutiš, da bi nekomu lah­ko pomagal, ta pomoc odkloni. Bomo že, pravi. Ampak vidiš, da je v stiski. 
TROBLA INTERVJU 19 

Pri pomoci je treba bit previden. Tisti, ki zaprosi zanjo sam, jo seveda dobi. Ko pa opaziš stisko, je treba stik navezati previdno. V pogovoru je pomembno, da sogovornik zacuti, da razumeš njegove težave. Treba je povprašati posameznika, kje lahko pomagaš, kje zaznavaš, da je najvecja težava. Najvec se naredi s poslu­šanjem. Dostikrat na terenu odklonijo pa-ket. Vedeti moramo, da so ti paketi pred­vsem nek dodatek prehrani. Niti slucajno ne omogocajo preživetja skozi mesec. So tudi ljudje, ki iz tega paketa ne uporabijo nicesar. Ti si najveckrat želijo le naše druž-be. Veckrat tudi nimajo dostopa do infor­macij, ko se je na primer treba obrniti na kakšne institucije. Pogosto poklicem na Center za socialno delo, oz. druge usta­nove kjer imajo opravke. 
Pogosto slišimo, da tisti, ki pomoc res potrebujejo, zanjo ne zaprosijo. Imate tudi vi take izkušnje? 
Nerodno se jim je izpostaviti. Kaj bodo rekli sosedje? Težko si je priznati, da ne gre, da ne zmoreš. Lahko nisi sam kriv za nastale razmere. Mogoce so težkih raz-mer še najbolj navajeni ljudje, ki ves cas živijo v revšcini. Težje je tistim, ki nenado-ma ostanejo brez službe. 
Ali posamezniki pomoc tudi izkorišca­jo ali je to bolj predsodek? 
Vsa evidenca izdane pomoci se na­tancno vodi in zabeleži, zato morebitne nepravilnosti opazimo, odpravimo. Smo imeli primer, ko so ljudje dvakrat zaprosili za pomoc, torej tudi v Ljubljani. Takrat so poskušali tudi s placilom vecjih zneskov za položnice, pa so me iz obmocnega združenja opozorili, da smo to že placali. Sodelovanje je kljucnega pomena. In tudi ce pomagamo z vecjimi vsotami, ne more-mo reševati tovrstnih stisk v nedogled. Ce zadevo pokrijemo, odpravimo dolgove, se pricakuje, da bo lahko šel posameznik naprej sam. Se pa zavedamo, da pri tem potrebuje tudi podporo. Ljudje imajo tež­ke življenjske zgodbe, kjer ni bilo veliko pozitivnih spodbud. Nenamensko porabo pomoci preprecujemo tudi na ta nacin, da ljudem placamo položnice, pokrije-mo stroške, ne dajemo denarja. Pri tem na obmocnem združenju RK v Ljubljani pregledajo dokumentacijo, dohodke. 
Katera pomoc je najbolj ucinkovita? 
Najbolj jim pomagaš, da ce s tem, kar imajo, in s tem, kar jim ti daš, znajo ravna-ti. In ce si potem še sami pomagajo, jim je v življenju lažje. Tudi ce si nekdo zasadi njivo in nekaj pridela. Imamo kar nekaj pri­merov, ko so ljudje cisto na novo zaživeli. Nekatere smo tako cisto na novo posta­vili. Ce nekomu predlagaš, da bi pricel z delom na vrtu, pri enih naletiš na pozitiven odziv, drugi pa seveda ocenijo, da lahko te dobrine dobijo tudi na drug nacin. In ostanejo pasivni. 
Rdeci križ ne nosi samo paketov. Ima-mo tudi stvari, ki bi si želela, da bi jih iz­vajali. To so konkretno npr. krvodajalske akcije, novoletna srecanja in podobno. Za zdaj smo mocni na terenu, med ljudmi, pa v dolocenih akcijah preko šole. Vsako leto imamo v šoli tri dobrodelne akcije, v tednu Rdecega križa v maju zbiramo šol­ske potrebšcine, v oktobru sodelujemo v akciji Drobtinica, v decembru pa v akciji Za otroški nasmeh. Organizirali smo delavni-co prve pomoci in temeljnih postopkov oživljanja, a je bil obisk žal slab. Mislim, da se ljudje tega bojijo. Nismo dovolj pogu­mni, ceprav bi radi pomagali. Zato smo šli v teh stvareh bolj do ciljnih skupin, ne vec kot izobraževanje za kraj na splošno, ker je bila udeležba premajhna. Glede na to, da se tega malo bojimo, in ker svet stoji na mladih, smo s pomocjo obmocnega združenja Rdecega križa uspeli izpeljati naravoslovne dneve na temo prve pomoci od prvega do devetega razreda. Namen je, da to zacutijo že otroci in jim ne bi bilo tako težko, kot je sedaj nam. Saj prisko-cimo, a nas je strah. Cilj je, da si zna maj-hen otrok ustaviti vsaj kri, ki mu pritece iz noska. Kot krajani se premalo zavedamo, da niso dolžni pomagati le zdravniki in medicinske sestre. To je dolžnost vsakega izmed nas. In veckrat ko greš, bolj si po­gumen, ko je treba pomagati. Res bi mor­da v Lašcah potrebovali ekipe prve pomo-ci, prostovoljce, ki bi redno usposabljali za tovrstno pomoc. Za to je treba skrbeti od otroštva. Pomembno je, da se znamo pravilno odzvati tudi v primeru nesrec, potresa, poplav, požarov itd. Tudi na tem podrocju Rdeci križ izvaja usposabljana. Odzovemo pa se tudi z obiskom pri ljudeh in s pomocjo, na primer po požaru. Marsik-do se po takši situaciji znajde v hudi stiski. 


Opažate glede na Covid situacijo pos­labšanje razmer na terenu? 
Kar se tice posameznikov, za katere skrbimo, ne. Mi sicer nikoli ne gremo k cloveku v hišo. Ta pride ven in mu izroci-mo paket. Smo pa seveda sedaj vsi z ma-skami, bolj na razdalji in se zaradi tega malo težje pogovarjamo. Hvala bogu, so za zdaj ti ljudje še zdravi. Dolžnost je, da prostovoljci poskrbimo sami zase, se razkužujemo in upoštevamo ukrepe. Ne glede na epidemijo, dostavljamo po­moc. Smo pa malo bolj pozorni, kako se ljudje pocutijo, kako shajajo v nastalih razmerah. Nekateri so še bolj osamljeni, kot bi bili sicer. Zdaj ko je Covid, so se morda ravno zaradi tega nekatere pove­zave vseeno vzpostavile. Na primer, da pridejo otroci in prinesejo drva. Kjer so ožji družinski clani, je situacija lažja. Tam, kjer jih ni, smo v stiku tudi s sosedi, da malo pogledajo na socloveka. 
Je dostopna kakšna statistika, koliko je npr. obiskov na terenu, koliko pake­tov ste razdelili? 
To je razlicno od 12 do 15 na mesec in pol, v casu epidemije tudi vsak mesec. V spomladanskem delu je bil šok seveda vecji, saj ljudje niso bili pripravljeni. Šli bi v trgovino, pa ni šlo, saj so nekateri imeli še knjižico in niso mogli dvigniti denarja. V glavnem hodimo po terenu, ko razna­šamo pakete. Kjer so telefoni, posame­znike tudi poklicemo. Ce pa ni telefona, gremo vsake toliko casa pogledat, kako je z njimi. Vsebina paketa so osnovna živila: npr. olje, sladkor, kis, paštete, kon­zerve paradižnika, fižola, marmelada in pralni prašek. Paketi so razlicni, kar je na razpolago v Humanitarnem centru, kar se deli ljudem v Ljubljani. Posamezniki so veseli teh paketov. Morda so nekateri manj zadovoljni, ko je pomoc v obliki mle­ka, moke. Moški, ki je sam, redko pece. Vcasih kdo te moke ne potrebuje, pa jo podarimo družini, kjer je porabijo vec. Družine, kjer so otroci, lahko zaprosijo za dva paketa. Ce je treba, se povežemo tudi s patronažno službo. 
Je morda kakšna stvar, ki jo potrebuje­te za družine v stiski? 
V primerih, ko zacutimo, da bi bilo dobro še kaj postoriti, ukrepamo dalje. Potrebujemo pa vcasih pomoc kakšnega cloveka ali podjetja. Donacije oblacil se zbirajo in hranijo v Humanitarnem centru v Ljubljani, kjer si ljudje prosto izberejo oblacila, ki jih potrebujejo. Ce pa zazna-mo potrebo med našimi ljudmi, ki jim do-stavljamo pomoc na dom, lahko to tudi pripeljemo. Ljudje pozimi potrebujejo tudi kurjavo, a trenutno smo to nekako rešili. Vsaka donacija je dobrodošla, z njimi po­sameznikom lažje pomagamo. 
Bi želeli še kaj dodati? 
Rada bi se zahvalila vsem tistim, ki po­magajo, predvsem so to sosedje, krajani. Oni so v prvi vrsti tisti, ki nas obvešcajo 
o pomoci potrebnih. Za sodelovanje se zahvaljujem tudi obcini, saj je vedno pri­skocila na pomoc, ko smo jo potrebovali. Nato šoli, vodstvu, ucencem, staršem, uci­teljem, da izpeljemo vse akcije. 
Poleg tega pa pozivam vse, ki cu­tite, da bi lahko pomagali, da se nam pridružite v Krajevni organizaciji Rde-cega križa. Poklicite na 01 62 07 291 ali na 040 788 698 ali pa pišite na info@rdecikrizljubljana.si. 
TROBLA INTERVJU 21 

KAR NAJVEC KULTURNE IN SNOVNE DEDIŠCINE PRENESTI NA MLADI ROD 
MAGDA PETERLIN 
Dragica Heric / foto: osebni arhiv 

M
agda prihaja iz Ribnice, natancne­je iz Nemške vasi, iz družine, v kateri je imela še tri brate. Dedek 
in pozneje njen oce ob pomoci mame 
so izdelovali pecnice za izdelavo krušnih 
peci in kaminov. Pozneje je oce postavljal 
peci, mama skupaj z otroki pa je obdelo­
vala kmetijo. Delovnih navad se je naucila 
že od majhnega, saj so otroci pomagali 
tako v delavnici kot na kmetiji. V njenem 
otroštvu so bili drugi casi, z vzgojo pa je 
pridobila vse vrline, ki so vrednote clove­
ka, ne glede na to, v katerem casu živimo. 
Iz njenih ust je velikokrat slišati: vera, upa­
nje, ljubezen. Njene roke kažejo delav­
nost, njen nasmeh pa prijaznost. 

V Dolšcake jo je pripeljala ljubezen. Z možem Marjanom sta prevzela majhno kmetijo njegovih staršev, skrbela za mamo vse do pozne starosti, ko je potrebovala dnevno nego in oskrbo, vzgojila tri sinove in oba ves cas hodila v službo. Magda je bila skoraj 30 let zaposlena v KZ Velike Lašce, najprej v suhi robi, potem trinajst let kot poslovodja v živilski trgovini, zad­nja leta v oddelku za tekstil in galanterije, v katerem je bila tudi poslovodja. Kot zna prisluhniti vsakemu cloveku, je delovala tudi v poslovnem, službenem svetu. Veli­ko stvari, ki so si jih zaželele stranke, socez nekaj dni imeli v trgovini. Še danes je v oddelku tako, da v njem dobiš marsikaj, vse ima svoje mesto, predvsem pa se po nekaj obiskih trgovine povsem znajdeš in tocno veš, kaj je na kateri polici. Pri tem ti pomagajo in svetujejo vedno in že od nekdaj prijazne prodajalke. 
Delavnik žensk je bil od nekdaj poln vec razlicnih opravkov, zlasti na pode­želju. Vzgoja in skrb za otroke, kuhanje, peka, pospravljanje, delo na vrtu ali celo kmetiji ter seveda služba. Kmetija Peter-linovih ni velika, da bi iz nje imeli kakšen prihodek, pac pa so vse, kar so pridela­li, tudi sami porabili. V hlevu je bila leta nazaj krava, v svinjaku par prašicev, v kokošnjaku pa vedno kokoši. Na njivah so rasla razlicna žita, vecino travnikov so pokosili za mrvo ali so se na njih pasle živali. Nekoc so seveda imeli tudi ko­nja. Kot vecina majhnih kmetij so živino opustili, razen kokoši. Na vrtu, zelniku in njivi pa ves cas pridelujejo najrazlicnejšo zelenjavo in žita. Na domaciji se najde marsikatero staro orodje ali celo stroj, ki ga še vedno uporabljajo. Prav z name-nom sta Magda in Marjan iskala kakšno orodje ali napravo, ki bi sicer koncala na odpadu, pri njih pa še vedno pride prav. Ne zato, da ne bi sledila razvoju, pac pa ker menita, da nic ni boljše od tega, kar naredi roka, marsikaj pa ohranjata le zato, ker cenita dedišcino prednikov in jo želita prenašati na mlajše rodove. 
Magda Peterlin je že v osemdese­tih letih sodelovala pri takratnem aktivu kmeckih žena, ki so bili v okviru kme­tijske svetovalne službe v tistih casih vzpostavljeni po celotni Sloveniji, in tako je bilo tudi v Velikih Lašcah. Kasneje se je aktiv organiziral v Društvo podeželskih žena Velike Lašce in med ustanovitelji­cami je bila tudi Magda. V njem je bila aktivna vsa leta, od marca 2015 pa ga 
Magda Peterlin je predsednica Društva podeželskih žena Velike Lašce od leta 2015. V društvu je že od vsega zacetka, in kot je zapisala ob 20. obletnici pred dvema letoma, ga sestavljajo clanice, ki si želijo druženja in jim to nekaj pomeni. Magdo, nekateri ji pravijo tudi Magdica, pa poznamo tudi po njenih aranžmajih, smislu za krašenje od majhnih daril do velikih prostorov ob praznicnih dnevih, za kar zbira in hrani vse mogoce naravne materiale. Veliko prostora na njivi, vrtu in cvetlicnih gredicah namenja prav rastlinam za ta namen. 

vodi kot predsednica. Pred dvema leto-ma je društvo praznovalo 20. obletnico. V društvu so povezane pridne, iznajdljive in vedoželjne žene in dekleta, ki s svojo dejavnostjo želijo opozoriti nase, hkrati pa nekaj tudi storijo zase, se bogatijo in nadgrajujejo z znanjem in izkušnjami. Društvo je v Obcini Velike Lašce že od nekdaj eno najbolj dejavnih, kar je zaslu­ga vseh clanic in tudi vodstva, predvsem njihovih predsednic. »Vse, kar delamo danes v društvu, so delali ali zaceli delati že pred leti, zato vsa zahvala vsem nekda­njim predsednicam za vlogo, ki jo zadnjih nekaj let opravljam jaz,« pravi Magda. 
Clanice Društva podeželskih žena Velike Lašce so prakticno na vseh pri­reditvah, ki se zgodijo v Velikih Lašcah, pogosto so šle tudi izven obcine, celo v tujino. Obicajno so na obcinskih dogod­kih prevzele pogostitve, nemalokrat pa je prav Magda Peterlin s svojimi soclani­cami aranžirala mesto prireditve, bodisi je bila to dvorana, mestni trg ali prire­ditvena soba. Po tem jo poznajo že vsi v kraju, saj med drugim že dolga leta skrbi za urejanje in aranžiranje farne cerkve v Robu, kjer poje tudi v cerkvenem zboru. Doma ima svojo delovno sobo, v kateri najdemo vse, kar je mogoce najti v nara-vi in se da posušiti in nasploh uporabiti. V sobi so prav vsi letni casi, najbolj pisana je seveda jesen, in tudi letos je bilo tako, proti koncu novembra pa je že zacela zbirati vse potrebno za decembrske ok­rasitve. Adventnih venckov je tudi letos naredila kar nekaj, ves naravni material od mahu iz gozda, posušenih vejic in listja pa že caka za ureditev jaslic. 

Seveda smo v letošnjem letu bili tudi ob marsikatero prireditev in druženje. Magda se spomni, kako so si prireditve sledile iz meseca v mesec in je tocno vedela, katera prireditev bo sledila nas­lednji mesec. Najpomembnejše so tiste, ki jih že tradicionalno pripravlja društvo, od Gospodinja se predstavi na dan za­vetnice vseh gospodinj v avgustu, Buc­no-marmeladnega dne jeseni do zadnja leta tudi vedno bolj znane in razširjene prireditve Ocenjevanje in razstava kruha iz krušne peci v Robu. »Vedno smo zra­ven na podelitvi Rožancevih nagrad na Trubarjevini ali kakšni drugi prireditvi, na katero v naše kraje pridejo eminentni go-stje,« pove Magda, ki ima nasploh rada kulturo in se po svojih obveznostih ali preprosto za sprostitev 
Magda je veckrat
udeleži kakšnega kon-kaj zanimivega. Magda 
vodila delavnico 
certa ali gledališke igre na srecanju z majhno doma, v Ljubljani ali kje izdelave adventnih pozornostjo vedno pre­drugje. Rada ima glas-venckov, velikonocnih seneti vse clanice, ki so bo, rada pleše, bila je butar in drugihtisti mesec praznovale clanica folklorne skupi-aranžiranj šopkov,rojstni dan. Spomni se ne in pred leti, ko se je ikeban in daril. še cele vrste drugih pra­
že upokojila in je imela vec prostega casa, se je na razlicnih te-cajih naucila tudi standardnih, latinsko- ameriških in še celo vrsto drugih plesov. 
Kljub letošnjim razmeram je bila Ma­gda vesela, ko jo je septembra poklicalaMarija Merljak, ki z društvom DPŽ Velike Lašce sodeluje že vec let, da bi društvo ponovno sodelovalo v oddaji Dobro jutro in tokrat predstavilo bogat pridelek buc in jedi iz buc. Z njeno organizacijo in ob po­moci drugih clanic so sodelovale v oddaji in istocasno pripravile letošnji Bucno-mar­meladni dan, že 16. po vrsti, na nekoliko drugacen nacin. Tokrat ni dišalo po bucni juhi, kot je dišalo v preteklih letih v VelikihLašcah, pac pa so pri Škrabcevih v Robu gospodinje pripravile bogato razstavo buc in drugih jesenskih pridelkov, ki je bila na ogled vec dni, na dan snemanja pa tudi najrazlicnejše dobrote iz buc. 
Košnja Korovega 
hriba, kot so to delali nekoc. 
Clanice so se namrec tudi v casu epidemije korona virusa, dokler so bili ukrepi še milejši, dobivale enkrat me-secno, kot to delajo že dolga leta. Njihov dan je zadnji ponedeljek ali sreda v me-secu, ko pregledajo aktivnosti minulega meseca in naredijo plane, to zajema tudi številne delavnice, predavanja in teca­je, na katerih pridobivajo nova znanja ali jih predajajo drugim, predvsem pa 
se družijo in si povedo 

znikov ali pomembnih dni, ki jih vedno rada deli z drugimi. Roža za materinski dan, pirh za veliko noc, kvašeni pticki za božic, tudi trnova vejica s suhimi slivami na njej za dan muceni­kov vsem fantom je le nekaj pozornos-ti, na katere ob dolocenih dnevih nikoli ne pozabi. Pravi, da ima to vse v glavi, v pomoc pa so ji v današnjem casu tudi nove tehnologije, s katerimi se je naucila rokovati v tretjem življenjskem obdobju. Magda tudi v teh kriznih casih ne pozabi na osebne praznike in marsikateri drugi praznik. Ne le clanice društva, številni drugi prijatelji, znanci in sosedje so de­ležni njene pozornosti, v zadnjem casu pac bolj na razdalji ali le preko telefona oziroma vošcila preko e-maila. Kljub le­tošnjim izrednim razmeram zaradi pojava korona virusa tako v spomladanskem kot sedaj v jesensko-zimskem casu je Magda tista, ki poskrbi, da gre cas vseeno naprej in da se na dolocene stvari ne pozabi. Vse je seveda prilagojeno omejitvam zaradi epidemije in varovanje zdravja ljudi. Tako kot so v družinskem krogu spomladi imeli veliko noc, v teh mesecih niso pozabili na praznike in dneve, kot so zahvalni dan, adventne nedelje, in ce bo treba, se bodo prilagodili tudi najbolj praznicnim dne­vom, ki prihajajo, to sta božic in novo leto. 
Magda zelo rada obiskuje druge kraje, bodisi zasebno ali preko društva. 
Društva so povezana z Zvezo kmetic Slovenije, zelo pa sodelujejo tudi med seboj, ne le z društvi sosednjih obcin, am-pak tudi širše. V okviru društev potekajo najrazlicnejša ocenjevanja in razstave domacih dobrot, kot je peka poprtnika, kruha v krušni peci, potic, marmelad, ki se jih clanice zelo rade udeležujejo. Tudi Ma­gda ima doma polno nagrad in priznanj, ki dokazujejo njeno sposobnost in ustvar­jalnost. Kot pravi, to niso le tekmovanja, pac pa tudi ohranjanje naše kulturne in gastronomske dedišcine ter nenazadnje prijetno druženje. Letos je vecina teh do-godkov odpadla, zato si vsi želimo, da ti casi cimprej minejo in da se svet spet vrne v dokaj normalne tirnice delovanja. Ob tem Magda pripomni, da si kot predsedni-ca društva želi, da bi v svojo družbo priva-bile vec mlajših žena in deklet. Res pa je, da številna njihova strokovna predavanja, ekskurzije in delavnice, med slednjimi tudi na razlicne kuharske tecaje, ki jih organizi­rajo med sabo ali povabijo v Velike Lašce ali Rob zunanjega strokovnjaka za peko ali pripravo dobrot, obišcejo tudi mlada dekleta in številni drugi krajani. 


Pogosto si Magda želi, da bi se dan s 24 podaljšal na 30 ur, žal to ne gre. Ko ji zmanjkuje casa za kakšno stvar, premisli in povsem mirno nadaljuje z delom. Po na­vadi ji uspe, da opravi vse tisto, kar je ime-la v nacrtu. Odkar sta z možem upokoje­na, se še bolj zavedata, kako pomembno je, ce si pridelata svojo hrano. Sadja in zelenjave ter celo vrsto izdelkov iz njih pridelata in predelata toliko, da je dovolj za njiju in za širšo družino. Pravita, da tr-govine skorajda ne potrebujeta. Na vrtu pridelata vecino zelenjave, tudi tiste, ki na obmocju Velikih Lašc ne uspeva najbolje. Za to sta si v vrtu uredila pokriti prostor, majhen rastlinjak, kjer odlicno uspevajo tudi plodovke od paprike, paradižnika, melancan in še kaj. Magda ima vsako leto tudi bogato banko semen, kot nekoc si gospodinje še vedno 
V šoli že vec let v 
izmenjujejo semena, rotami razveseljuje svoje 
okviru naravoslovnih 
s pomocjo kmetijskih tri sinove in njihove dru­svetovalcev in njihovih dni izvaja projektžine, pravo veselje pa ji predavanj pa vedno predstavitev žita odje pet vnukov. »Vse, kar izvedo kaj novega in njive do kruha. delam, rada prenašam 
TROBLA INTERVJU 23 

pa soja, pira in oves, vse za lastno porabo zrnja za moke, za predstavitev žita od nji­ve do kruha otrokom in za številne aranž­maje ali dodatke k majhnim pozornostim, s katerimi Magda razveseljuje številne ljudi okrog sebe. Del vseh žit je zasajenih prav v ta namen, del njive je še zelnik in cvetlicna greda, na kateri so razlicnih ob-lik, barv in velikosti cvetov lilije, gladiole, dalije in vrsta drugih cvetlic, vse za izdelo­vanje aranžmajev in krasitev daril. Pisana je tudi gredica dišavnic, zacimb in celo zdravilnih rastlin. 
V travniškem sadovnjaku je razlicno sadje, ki je letos dobro obrodilo. Magda je iz presežkov skuhala kompote, marme-lade in džeme, v za to prirejeni sušilnici pa so posušili jabolcne krhlje, hruške in iz jabolk naredili jabolcni sok. 
Najraje s svojimi dob-

se prilagajajo novos­tim in podnebnim spremembam, ki jih cu­timo vsepovsod, tudi na našem obmocju. Spomnimo se, koliko snega je bilo pred leti, v zadnjih letih ga je bistveno manj, pa tudi poletja so bolj vroca, kot so bila pred leti, ko na našem obmocju skorajda ni bilo suš, pripoveduje Magda. 
Na Peterlinovi njivi v Dolšcakih vsako leto raste koruza, krompir in pšenica ter druga žita, ki jih rocno sejejo, poleti poža­njejo s pripomocki, ki so stari tudi vec kot 50 let, kot je na primer stara mlatilnica, mlatijo in shranijo v kašco za žita. Kruh in druge dobrote Magda pece iz lastnih žit. Tudi pri tem sta z možem zelo usklajena, saj je treba žito najprej zmleti, kar storita na svojem majhnem mlincku na kamen, še isti dan Magda spece kruh ali druge dobro­te. Ni boljšega kot, ko iz kuhinje zadiši posveže specenem kruhu. »Želim, da ta vonj zacutijo in dobijo kruh tudi moji vnuki, ko prihajajo na obisk,« pove Magda. 
Na njivah na velikolaškem danes ni veliko žit, kvecjemu posevki koruze, na njihovi njivi pa še vedno vsako leto rastejo že pozabljena žita: poleg pšenice in koru­ze so to ajda, lan, tudi proso, kakšno leto 
na mlajše,« pove Magda 


Peterlin, ki jo poznajo tudi vsi drugi vaški otroci in ucenci podružnicne šole v Robu in v Velikih Lašcah. V okviru naravoslov­nih dni na njihovo kmetijo že leta prihajajo ucenci podružnicne šole ali pa se Magda z drugimi ženskami iz kraja odpravi v šolo in otrokom predstavi del kulturne dedišci­ne. Tako otroci spoznajo, kako raste žito na njivi, kako se žito predela v moko in iz moke naredi kruh, kako se licka koruza in kaj vse je mogoce narediti iz koruzne moke, zdroba in koruznega lickanja in storžev. »Otroci zelo radi sodelujejo tako pri kmeckih opravilih kot pri kuhanju, še rajši pa dobrote tudi pojedo,« zadovoljno pove Magda. 

NA KOCEVSKEM 
Andrej Rot, Maja Sever, Manca Velkavrh, Urša Fležar, Aleš Piculin, Rok Cerne 
Leta 1973 so rise ponovno naselili 
Zgodba o prvi uspešni naselitvi risa sega v leto 1973, ko je sku­pina poklicnih lovcev na obmocje Kocevja naselila šest odraslih risov. Prva naselitev velja za zelo uspešno, kajti risi so se uspeš-no razmnoževali in postopoma naselili širše obmocje Dinaridov in dela Alp. V zadnjih dvajsetih letih pa je zacela populacija mocno upadati. Genetske analize so razkrile, da je glavni razlog za velik upad v številcnosti parjenje v sorodstvu. 
teritorij gibanja risa Goruja 
teritorij gibanja risinje Teje 
teritorij gibanja risa Mihca 
teritorij gibanja risa Bojana 
državna meja 
meje lovišc 

Karta prikazuje teritorije risov na Kocevskem, ki so opremljeni s telemetricno ovratnico. Karto pripravil: A. Piculin 
Koliko je risov v Sloveniji in zakaj jih doseljujejo 
Ris je v Sloveniji in sosednjih državah (Dinaridi in JV Alpe) ponov-no ogrožen oziroma tik pred izumrtjem. Prvi sistematicni mo­nitoring risa z avtomatskimi kamerami je razkril, da populacija risa v Sloveniji trenutno šteje le okoli 20 odraslih živali. Zapre­precitev ponovnega izumrtja smo v okviru mednarodnega pro-jekta LIFE Lynx v dveh letih s Karpatov pripeljali sedem risov; štiri rise smo doselili v Slovenijo, tri pa na Hrvaško. Risi so zelo hitro dokazali, da ne poznajo državnih meja, saj je vec doseljenih ri­sov veckrat preckalo državno mejo s Hrvaško. Projekt bo svoje delo nadaljeval še dobra tri leta in v tem casu bomo na obmocje Slovenije in Hrvaške pripeljali še vsaj sedem risov. Z doseljeva­njem risov želimo doseci, da ti svoje gene z razmnoževanjem vkljucijo v obstojeco risjo populacijo pri nas in s tem povecajo njeno genetsko pestrost. Ris Goru, ki smo ga v Slovenijo pripe­ljali prvega ter ga izpustili na obmocju Loškega Potoka, je to že storil. Z domaco risinjo Tejo sta se ustalila na Mali Gori nad Rib-nico in imela v letu 2019 prvega mladica, risinjo Malo, ki se je le­tos uspešno osamosvojila. Zgodbo risjih zmenkarij in uspešnega prvega razmnoževanja risa Goruja smo dokumentirali s pomocjo najnovejše tehnologije; avtomatskih kamer, genetskih analiz in telemetrije. Vsak doseljen ris je namrec opremljen s telemetric­no ovratnico, ki dnevno sporoca podatke o njegovem gibanju in nam tako omogoca razbrati, kaj se dogaja v njihovem svetu. Risja romanca med Gorujem in Tejo se nadaljuje, z avtomatski-mi kamerami smo fotografirali risinjo Tejo, ki sta jo spremljala dva mladica. S pomocjo podatkov, ki jih dobimo iz telemetric­nih ovratnic, lahko sklepamo, da je tudi letošnje leglo Gorujevo. Zabeležili smo namrec, da sta se Goru in Teja veckrat srecala v casu paritvene sezone. Na obmocju Kocevske s telemetricno ovratnico spremljamo tudi gibanje dveh rezidentih risov, Mihca in Bojana. Mihec je starejši ris, ki je projektnim raziskovalcem že dlje casa poznan in ima svoj teritorij na širšem obmocju Loškega Potoka, Ige vasi in Drage. Ris Bojan pa se zadržuje na obmocju Osilnice in v okolici Gerovega na Hrvaškem. 

Kaj se dogaja z doseljenimi risi 
Poleg risa Goruja je bil v lanskem letu v hrvaškem narodnem parku Risnjak izpušcen tudi ris Doru, ki je kmalu zatem prišel v Slovenijo in svoj teritorij vzpostavil na obmocju Javornikov. Od januarja letos dalje žal ne prejemamo vec podatkov o nje­govem gibanju, zato ne vemo, kje se nahaja. V letu 2020 so bili na obmocje Notranjske in Kocevske doseljeni še trije risi, in sicer Katalin, Boris in Maks. Katalin je vzpostavil svoj teritorij na obmocju Menišije in Rakitne. Maks pa se je kmalu po izpustu 
TROBLA KMETIJSTVO 25 

ustalil na obmocju Menišije. Ris Boris svoj teritorij še vzpostav­lja. Po izpustu se je nekaj casa zadrževal na obmocju Gerove­ga, potem pa se je odpravil cez mejo na Hrvaško na obmocje Gorskega kotarja. 
Izvajanje monitoringa v sodelovanju z lovci 
Pomembno vlogo pri spremljanju risov na Kocevskem imajo tudi lokalne lovske družine, ki aktivno sodelujejo pri zbiranju podatkov in izvajanju monitoringa risov s pomocjo avtomatskih kamer. Za ta namen na širšem Kocevskem z nami letos sodeluje 17 lovskih družin in vsa lovišca s posebnim namenom (Medved, Žitna Gora in Snežnik Kocevska-Reka). Lansko sezono spre­mljanja smo na Kocevskem posneli enajst razlicnih odraslih ri­sov, od tega dve samici z mladicema; že omenjeno Tejo in še eno na obmocju Bele krajine. Spremljanje risov z avtomatskimi kamerami bo trajalo do konca projekta in upamo, da bomo tako uspešno kot lansko leto vsako leto posneli mladice doseljenih risov. 
LIFE Lynx sodeluje z lokalnimi prebivalci 
Za uspešnost celotnega podviga doseljevanja in spremljanja risov je kljucno sodelovanje z lokalnimi prebivalci. Z namenom, da ustvarimo zaupanje in podporo lokalne skupnosti za aktiv­nosti, nacrtovane v okviru projekta, smo ustanovili tako ime­novane lokalne posvetovalne skupine, v katerih lahko zainte­resiranim clanom lokalne skupnosti predstavimo projekt, se z njimi posvetujemo in jih redno obvešcamo o vseh za skupnost pomembnih temah projekta LIFE Lynx. Hkrati pa so tudi mladi tisti, ki bodo v prihodnosti odlocali o usodi risje populacije, saj ta potrebuje dolgorocno varstvo. 
Vse informacije in aktualne novice o risih so dostopne na sple­tni stalni projekta www.lifelynx.eu in na projektnem Facebo­oku in Instagramu. Video posnetke risov pa si lahko ogledate na projektnih kanalih You Tube in Vimeo. 

DONACIJA 
– DVA PRENOSNA RACUNALNIKA 
mag. Metoda Kolar, ravnateljica OŠ Primoža Trubarja, Velike Lašce 
V izrednih razmerah, ko zaradi varovanja zdravja izvajamo pouk na daljavo in se srecujemo z raznimi teh­niškimi težavami (težave s spletnimi ucilnicami) ter s pomanjkanjem racu­nalniške opreme, preko katerih bi se ucenci izobraževali na daljavo, nam je tudi tokrat v obliki donatorstva na pomoc priskocilo podjetje Naveza, 
d. o. o., z direktorjem Damjanom Tomšicem na celu. 
Naše spletne ucilnice imamo sedaj na samostojnem strežniku in tako je malo verjetno, da bi sistem izobraže­vanja na daljavo zaradi preobremenje­nosti odpovedal. Podarili oz. donirali so tudi dva prenosna racunalnika, ki bosta namenjena tistim družinam oz. otrokom, ki ju potrebujejo. 
Iskrena zahvala podjetju Naveza, d. o. o., direktorju Damjanu Tomšicu ter njegovim sodelavkam in sodelavcem tudi za njihovo takojšnjo odzivnost in za pomoc, kadarkoli jo potrebujemo. 

DONACIJA 
– OSEBNI RACUNALNIK 
mag. Metoda Kolar, ravnateljica OŠ Primoža Trubarja, Velike Lašce 
V mesecu septembru 2020 sem od Obcine Velike Lašce prejela informacijo, da imajo donatorja, ki bi malo rabljen osebni racunalnik podaril ucencu oziro-ma ucenki za potrebe pouka na daljavo. 
V nadaljevanju je z nami stik vzposta­vil g. Andrej Kraševec, pobudnik do-brodelne akcije. Povedal je, da podjetje HOMAR&CO. Domžale, d. o. o., s katerim poslovno sodeluje, nudi malo rabljen osebni racunalnik (sistemsko enoto) za potrebe izvajanja pouka na daljavo. Ve­seli smo bili pobude in na šoli smo se odlocili, da bomo periferne enote (mo­nitor, tipkovnica, idr.) prispevali sami. V najkrajšem casu je g. Kraševec izpeljal tudi akcijo za pridobitev teh enot. 
G. Andrej Kraševec in ravnateljica OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce, mag. Metoda Kolar, se zahvaljujeva podje­tjem donatorjem in njihovim predstavni­kom, ki so se odzvali dobrodelni pobudi in prispevali: 
Podjetje HOMAR&CO.Domžale, d. o. o., predstavnicipodjetja Klara Kmetic in MajdaHomar, za prispevano sistemskoenoto osebnega racunalnika zWindows 10 sistemom. 
Podjetje BROWN BEAR TEAM,
d. o. o., Trzin, predstavnicapodjetja Anja Slapšak, www.bbt.si, za prispevan 22-incnimonitor HP. 
Podjetje Gambit trade, d. o.o., Ljubljana, spletna trgovinawww.ENAA.com, predstavnicapodjetja Eva Domijan, zaprispevano miško in tipkovnico. 
Podjetje Hojc Peter, s. p.,Grosuplje, CVETLICARNAIVANKA, www.cvetlicarnica.si, za prispevane 240W zvocnike.Podjetje SATURN 
RACUNOVODSTVO, d. o. o., Rute, predstavnikAndrej Kraševec, www.saturn-racunovodstvo.si, za prispevan razdelilni kabel sprenapetostno zašcito 5x220V. 
Dne 30. oktobra 2020 je g.Kraševec na šolo dostavil celoten komplet osebnegaracunalnika. V teh dneh gabomo predali družini, ki takracunalnik nujno potrebuje,da se bodo lahko otroci izobraževali na daljavo. Otrociso si  do sedaj pomagali sšolskim racunalnikom. 
NOVA IGRALA NA OŠ LJUBA ŠERCERJA 
Jan Cibej, v. d. ravnatelja 

Teden pred pocitnicami je bil za našo šolo prav poseben. Kljub oblacnemu vremenu je v naših srcih sijalo sonce in risalo nasmeh na naših obrazih, saj smo lahko na šolskem dvorišcu opazovali, kako nastajajo nova šolska igrala. 
Osnovna šola Ljubo Šercer, Kocevje, je manjša šola, kjer se izobražujejo otroci s posebnimi potrebami z lažjo, zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju. In ravno ti poleg ucilnic in di­dakticnega materiala še kako potrebujejo tudi varen in funkcio­nalen prostor za igro in sprostitev. Šola resda ni velika, obisku­jejo pa jo otroci iz kar šestih obcin: Kocevja, Ribnice, Sodražice, Loškega Potoka, Velikih Lašc in Kostela. Pred leti je že doživela temeljito prenovo ucilnic in fasade, za zamenjavo dotrajanih in že kar nevarnih igral pa je zmanjkalo sredstev.
Želja po novih igralih je tako že nekaj casa tlela v naših srcih in konec preteklega šolskega leta smo se odlocili, da poišcemo ponudbe za njeno uresnicitev. 
Po prejemu predracunov smo skoraj obupali, saj so financni zneski ponudb krepko presegali naše zmožnosti. Zavedali smo se težkega gospodarskega položaja, a smo se vseeno odlocili, da za pomoc zaprosimo razlicna podjetja. Prvi so nam prisluhni­li v podjetju Krka, d. d., Novo mesto z zelo velikodušno donacijo v višini 5.000 EVR. Dejstvo, da so med nami še ljudje dobrega srca, nas je spodbudilo, da nadaljujemo s pošiljanjem prošenj. Sledile so še donacije podjetja Inotherm, d. o. o., v višini 1.000 EVR,  podjetja Akrapovic, d. d., v višini 500 EVR in podjetja Me-lamin, d. d., v višini 300 EVR. Na pomoc pa nam je priskocila tudi naša ustanoviteljica Obcina Kocevje, ki se je odlocila, da bo pokrila manjkajoci del predvidenega zneska, tako je bilo naše veselje nepopisno. 

V oktobru praznujemo teden otroka in letošnji oktober res ne bi mogel biti bolj posvecen našim otrokom. Vsak, še tako poseben posameznik, si bo lahko sedaj s pomocjo varnih igral na šolskem dvorišcu poiskal svoj koticek, tako za igro kot za ucenje. Igrala so namrec odlicna dopolnitev klasicnemu ucenju, ki spodbuja razvoj motoricnih ter tudi senzoricnih vešcin otrok. 
Z besedami težko zapišemo vso sreco in hvaležnost, ki jo prinašajo nova igrala. V negotovih casih, v katerih smo se znašli v letošnjem letu, so prinesla še kako dobrodošlo otroško rado­vednost, igrivost in toplino. Vsi ucenci in zaposleni Osnovne šoleLjubo Šercer se vam iskreno zahvaljujemo, da ste pripomogli k uresnicitvi naše želje in nam omogocili nakup novih igral. 


SAJ NI RES. PA JE. 
mag. Metoda Kolar,ravnateljica OŠ Primoža Trubarja, Velike Lašce 
Dolgoletne pedagoške in ži­vljenjske izkušnje mi narekuje­jo, da zapišem svoj pogled nadogajanja o nacrtovani gradnjiPOŠ in vrtca na Turjaku. 
V drugi polovici letošnjega novem-bra nas je namrec mocno presenetila novica, da doloceni svetniki ne podpi­rajo spremembe obcinskega proracuna,ki predvideva izgradnjo POŠ in vrtca na Turjaku. Sicer so vsi svetniki za izgra­dnjo, ampak so glasovali proti. Menda zato, ker se je projekt v casu sedanjega župana precej podražil. 
Upoštevati je treba dejstva, da je bila idejna zasnova arhitekturno skoraj za po­lovico manjša (seveda s tem tudi cenejša).In brez DDV-ja. Šele sedaj, ko je izdelan projekt za izgradnjo (PZI), lahko dejansko ocenimo stroške gradnje. 
Obstojeco šolo je zacel graditi grof Leo Auersperg leta 1899, otvoritev je bila leta 1901. Zgraditi jo je dal na lastne stro­ške in na lastni zemlji. Zgrajena je bila v slabih dveh letih. Ocitno je, da je bilo v tis-tih casih znanje vrednota in da je bila skrb za otroke pomembna.
Že leta 1980 z nastopom moje prveslužbe na Turjaku je takratna vodja PŠ Turjak ga. Marija Zgonc pricela s priprava-mi na novo gradnjo, saj sicer prijazna in domacna šola ni vec zadošcala potrebam sodobnega šolanja. In po 40-ih letih se še kar sprašujemo, ali na Turjaku potrebuje-mo novo šolo. 

Verjamem, da imamo obcani, starši in zaposleni v šoli še vedno isti cilj, tj. delati dobro za otroke, zato v nadaljevanju raz­mišljam in pojasnjujem, ZAKAJ POTREBU­JEMO POŠ in vrtec na Turjaku. 
Trenutna zgradba ne ustrezapogojem za delovanje šole. 
Trenutna zgradba zaradi iztrošenosti in prostorske stiske deluje in dobi zeleno luc za delovanje pogosto le še zato, ker povemo, napišemo in dokazujemo, da smo v fazi novogradnje. 
Povecuje se število šoloobve­znih otrok na POŠ Turjak 
Kot kaže spodnja preglednica, se šte­vilo šoloobveznih otrok od 1. do 4. razreda na Turjaku z okolico povecuje. 
Prednosti šolanja na PŠ spedagoško-sociološkegavidika 
Osnovna znacilnost otrok, starih šest let, je potreba po pozornosti, varnosti in zaupanju, potreba po ravnovesju med pocitkom in aktivnostjo, po razmerju med igro in ucenjem, po priznavanju in spošto­vanju napora, ki ga je otrok vložil v prido­bivanje znanja in razvijanje spretnosti. 
Prehod otrok iz vrtca v šolo je zaradi dolžnosti, ki jih šolski prostor in kurikulum postavljata pred otroka, zahteven. Zlasti zato, ker je tako veliko zahtev postavljenih pred otroka naenkrat: prihod v novo oko­lje, soocenje z novimi ljudmi okoli sebe, usvajanje novih pravil in norm, omejeva­nje svobode, pridobivanje novih izkušenj, znanj, spretnosti, vlaganje napora pri do-seganju rezultatov, sprejemanje porazov, oblikovanje svoje vloge znotraj skupnosti, premagovanje lastnih strahov, prilagaja­nje skupini idr. Upoštevajoc vse to, je od­govor, v cem je prednost všolanja otroka na podružnicno šolo, na dlani: 
• 
podružnicna šola je manjša, ucenec prej spozna vrstnike, ucitelje, okolico šole in zadosti svoji potrebi po varnos-ti, sprejetosti, zaupanju; 

• 
ucitelji ucence dobro spoznajo, priso­tna je vecja individualizacija pouka, spodbujanje razvoja potencialov posa­meznega otroka; na vecjih šolah imajo zadržani in ucno manj uspešni ucenci manjše možnosti, da ucitelji opazijo tudi njihova mocna podrocja; prav tako pa lahko na manjši šoli ucitelj hitreje prepozna ucenceva šibka podrocja ali morebitne ucne težave in mu lahko hit-reje poišce ustrezno pomoc, da se ot­rok lažje in uspešneje razvija v skladu s svojimi zmožnostmi; 

• 
sodelovanje med ucenci v primeru kombiniranega nacina poucevanja pripomore k boljši socializaciji: starejši pomagajo mlajšim, mlajši se ucijo od starejših, krepi se medsebojna pomoc in povezanost ter pripadnost razredu; 

• 
zaradi kombiniranega nacina pouce­vanja se krepijo otrokova samostoj­nost, koncentracija, potrpežljivost; 

• 
podružnicne šole so po vecini sre­dišce kulturnega dogajanja v kraju in tesno povezane z lokalnim okoljem in krajani – otrok si tako prve izku­šnje javnega nastopanja pridobiva v varnem zavetju pred domacim ob­cinstvom, si z javnimi nastopi krepi samozavest, bolj doživeto praznuje osebne in državne praznike, ohranja dedišcino kraja in razvija svojo iden­titeto (in identiteto kraja), sodeluje z društvi v kraju, se povezuje s sošolci, ki so v popoldanskem casu njegovi prijatelji pri igri. 



1. raz   7   5  19   7   9  16  15   7   9  15  14  12  14  
2. raz   3   7   6  20   6   9  16  15   7   9  15  14  12  
3. raz   5   3   6   6  20   6   9  16  15   7   9  15  14  
4. raz   6   5   3   6   5  20   6  10  16  15   7   9  15  
5. raz   3   6   6   3   6  
skupaj  24  26  40  42  46  51  46  48  47  46  45  50  55  


Vse to pripomore k celostnemu razvo­ju ucenca. Seveda pa to velja le, ce podru­žnicna šola nudi prostorske in kadrovske možnosti ter ustrezno opremljenost, ki so pogoj za motiviranost in osvajanje znanja pri ucencu ter njegovo dobro pocutje. 
Vpetost v okolje in povezanost med ucenci, ucitelji, starši in krajani predsta­vljata kljucni prednosti podružnicnih šol v primerjavi z vecjimi šolami. 
Verjamem, da boste nekateri rekli, kaj pa tam, kjer nimajo možnosti majhnih šol. Ja, tam teh prednosti otroci ne morejo izko­ristiti. Ce pa ta možnost obstaja, verjamem, da se jim jo bomo potrudili zagotoviti. 
Prevozi otrok 
Od 40 do 60 ucencem ne bo treba za­gotavljati dodatnih prevozov (Turjak–Veli­ke Lašce). Pred poukom in po pouku. Mo­goce bo kdo rekel, saj to sta le dve vožnji z avtobusom. Ni tako enostavno. Pred po­ukom je težko zagotoviti (glede na razpr­šenost 88 vasi, kolikor jih trenutno obsega naš šolski okoliš), da se prve vožnje ne zacnejo pred 6.00. Pouk pa ucenci zelo razlicno koncujejo (razredna, predmetna stopnja). Zgodi se, da sta iz iste vasi prvo­šolec in npr. osmošolec, eden zakljuci s poukom ob 11.30, drugi ob 14.00. Nihce, ki še ni delal voznega reda za ucence naše šole, ne ve, kako težko je pripraviti vozni red za vse vozace naše šole, ki nikoli ne zadosti željam vseh ucencev in staršev. 
Predstavljajmo si na eni strani prvošol-ca, ki gre na kombi (recimo, da je doma iz srednje oddaljene vasi) ob 6. zjutraj, nato caka na prestop na avtobus na Turjaku (avtobusna postaja ali šola) in se ob 7. 25 pripelje na centralno šolo. Pouk konca ob 

11. 30 in nato caka recimo 2 uri, da se z av-tobusom odpelje do Turjaka, tam »nekje« pocaka, nato gre s kombijem domov, saj s poukom šele takrat konca tudi ucenec višjega razreda iz njegove vasi. 
Z zdravstvenega vidikatrenutnih razmer epidemije 
Verjamem, da je že marsikdo izmed vas pomislil na širšo sliko življenja in šolanja v prihodnosti v casu življenja z virusi. Trenutno živimo s covidom 19, ne vemo, koliko casa bo to še trajalo, in ne vemo, kaj nam na tem podrocju prinaša prihodnost. Zagotovo pa drži, da imajo nalezljive bolezni vec možnosti širjenja v množicah. 
Tudi s tega vidika je stavbaza šolo in vrtec na Turjakupomembna. 
Trenutna šola v Velikih Lašcah je bila zgrajena 1967 za takratne potrebe. Po osmih dozidavah in nadzidavah (med nji-mi tudi športna dvorana) ne zmore novih dodatnih prostorov, ker se s širitvijo ni urejala zmogljivost ogrevanja, odvodnja­vanja, prezracevanja itd. Celotna površina se je povecala vsaj za polovico, delovanje in vzdrževanje pa je ostalo osnovno in se ni urejalo v skladu s širitvijo. Sanitarna in zdravstvena inšpekcija (dve izmed mnogih) pa po znanih kriterijih zahtevata doloceno temperaturo zraka tudi v najbolj oddalje­nih razredih, doloceno temperaturo vode v dolocenem casu tudi v najbolj oddaljeni pipi itd., kar že sedaj težko vzdržujemo. 
TROBLA ŠOLA / VRTEC 29 

Pomislek ob ideji za širitevcentralne šole 
Projekt novogradnje na Turjaku je bil korektno predstavljen z vseh vidikov, prav tako posamezne faze projekta. In vsako­mur izmed nas je, verjamem, jasno, da cene idejnega projekta ne moremo primerjati z realnejšo ceno, ki lahko nastane, ponovno poudarjam, le po narejeni projektni doku­mentaciji za izvedbo gradnje (PZI). Takrat je pravi cas za konstruktivne predloge. 
Glede na izkušnje z vrtcem (zaradi prostorske stiske delujejo trije oddelki na Karlovici in eden v osnovni šoli, kar pome­ni ogromno dodatne organizacije dela pri sestavljanju skupin in izvajanju dodatnih dejavnosti ter številne vsakodnevne vožnje tudi zaradi prehrane) menim, da je planira­na možnost razširitve uporabne površine novo nacrtovanega objekta (podstrešni prostori) gospodarna odlocitev. 
Z vidika, ki ga ne razumem 
Evidentno je, da je župan obcine Ve-like Lašce, dr. Tadej Malovrh, v svojem življenju na profesionalnem podrocju do-segel izjemne rezultate, da so ga klesale osebne izkušnje, ki jih je uspešno prema­goval. In zakaj mu ne zaupamo? Zakaj ne verjamemo, da mu je mar? Zakaj mu ne stojimo ob strani? Ne razumem. 
Postavimo naše otroke na prvo mesto. 
Za zakljucek želim z vamideliti smiselnico nemške psihologinje,dr. Elisabeth Lukas: 
Ce tožim nad zlom, zla zaradi tega ni nic manj, toda pozornost vseh se obrne vanj. In ko ljudje vidijo morje slabega, jim upade pogum, da bi se bojevali za dobro. Ce sem pozoren na dobro, dobrega zaradi tega ni nic vec, toda upanje vseh se usmeri nanj. In že malo dobrega, ki ga uzrejo, jih navduši v boju za dobro. … in bodimo pozorni na dobro … 
ZMOCILI SMO SI ROKE 
Petra Šolar, ZKT Kostel 

Vsrkavanje znanja izven šole je bolj zabavno, po nekaterih raziskavah pa tudi bolj ucinkovito. Mi smo sredi oktobra združili spoznavanje okolja, likovno umetnost, NIT in družbo ter se pri tem nadvse zabavali. Zavod za kulturo in turizem Kostel je dan pred prepovedjo prehajanja med slovenskimi regijami v Domu krajanov Rob organiziral delavnico filcanja volne. Iz sosednje stavbe so kljub dežju prihajali nasmejani in radovedni obrazi, ki smo jim najprej pojasnili, od kod prihajamo, kaj je filcanje volne in katere izdelke si lahko s filcanjem naredimo. Male ro-cice so si z veseljem izbrale svoje kosme neobdelane volne razlicnih odtenkov in si zmocile roke. Za polstenje oz. filcanje volne sploh ne potrebujemo veliko – vodo, milo in volno, ki se ob izmenjavi tople in hladne vode, zacne sprijemati in dobivati obliko. 35 otrok, razdeljenih v tri skupine in prihajajoc ena za drugo, je za motive izbralo metulje, zvezde, sonca, srca, rože, mavrice idr. Nastale so cudovite umetnije, pri tem pa so nam veliko pomagale 'Cajanke', ki jih otroci že dobro poznajo. Po koncu ustvarjalnih trenutkov smo skupaj ugotavljali, kako dalec od Velikih Lašc je Kostel, zakaj je zanimiv, zakaj mu recemo Dežela vode in še marsikaj. Vsak udeleženec je ob koncu de­lavnice svoj izdelek odnesel s seboj. 
Delavnica filcanja volne je bila ena izmed štirih, ki smo jih v sklopu projekta Junaki skrivnostnih gozdov organizirali na obmocju od Kolpe do Turjaka. Namen projekta je raziskati in promovirati kulturno dedišcino oz. mitološko izrocilo obmocja LAS, zlasti obcin Kocevje, Kostel in Osilnica.NašjunakjeMikulov vrag, nekaj njegovih vragolij pa so skozi zgodbe spoznali tudiotroci PŠ Rob. Eden od nacinov doseganja namena je izkustveno ucenje, predvsem pa ucenje, ki ponuja lepe ter zabavne trenut­ke. V sklopu projekta ucilnico radi zamenjamo tudi za kostelsko naravo, saj smo v bližini gradu Kostel uredili ucno pot, na kateri pohodniki spoznavajo naravno in kulturno dedišcino. 
ŽIVETI je ena izmed najbolj redkih stvari na svetu. Vecina ljudi obstaja in to je to. (Oscar Wilde) 
Torej, ŽIVIMO. 
KOLEDNIKI OBISKUJEJO VASI 
Namen oz. cilj dobrovoljnih prostovoljcev je, da v praznicnih decembrskih dneh razveselijo starejše ljudi iz oddaljenih vasi, ki že v obicaj nih casih ne gredo pogosto od doma, v casu epidemije pa tudi obiskov skorajda nimajo. Skupina jim bo v središcu vasi ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov za zašcito proti koro na virusu zapela nekaj pesmi ter jim na primer nem mestu pustila medenjake in lepe misli. 
Sodelujejo: 
Sara Lipovec, Mark Lipovec, Nina Virant, Ula Virant, Manca Bavdek OŠ Velike Lašce: Veronika Lipovec, 
ravnateljica, mag. Metoda Kolar 
18. december 2020 
ob 16. uri, Rašica na vasi pri kapelici ob 17. uri, Veliki Locnik, sredi vasi 
ob 18. uri, Gradež, sredi vasi 
27. december 2020 


TROBLA ŠOLA / VRTEC 31 
LUPA 2020 

FESTIVAL NEVLADNIH ORGANIZACIJ 
Andreja Vesel, Roman Jeglic 

Nevladne organizacije nas spremljajo na vsakem koraku življenja, delujejo na vseh podrocjih in s svojim delovanjem bo­gatijo družbo. 
Kar 23.000 nevladnih organizacij deluje na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni, nepogrešljive so tudi na lokalni ravni. Na teh ravneh uresnicujejo oziroma zadovoljujejo inte­rese in potrebe prebivalcev, združujejo, opozarjajo na nepra­vilnosti idr. 
So neprofitne, vecinoma prostovoljne in v Sloveniji so to prvenstveno društva, ustanove in (zasebni) zavodi. Nevladne organizacije imajo (vsaj) dvojno družbeno vlogo: storitveno in zagovorniško. Slednje lahko veliko naredijo za skupnost. 
Poletje, ki se je prevešalo v zgodnjo jesen, nam je ponudilo zanimiv festival LUPA 2020, 19. vseslovenski festival nevlad­nih organizacij v Ljubljani, pod geslom Nevladniki – z vami v dobrem in slabem, njegov namen pa je bil pokazati pestrost in razgibanost nevladnega sektorja ter njegovo družbeno vlogo.
 Stojnice pod krošnjami kostanjev na Bregu smo zasedli nevladniki z vseh vetrov, med 100 raznolikimi nevladnimi or-ganizacijami smo se aktivno predstavili DOD Gradež v družbi s Turisticnim in okoljskim društvom Županova jama. Spremljeval­nemu programu so svoj pester program dodala prisotna turi­sticna društva z razlicnimi predstavitvami in zanimivimi temami. 


Dopoldanski obisk, ko smo predstavljali ponudbo Društva za ohranjanje dedišcine, je bil manjši od predhodnih sejmov. Kljub temu smo s ponudbo ekološko posušenega suhega sad-ja in rocno izdelanih zobotrebcev razveselili mimoidoce. Z va­bilom na tradicionalni pohod po Trubarjevi rojstni fari pa smo nagovorili veliko udeležencev, ki so si z zanimanjem ogledali program pohoda.
 Obiskovalci so pri TOD Županova jama z velikim zanima­njem spremljali razlago s kemijskimi poskusi iz pedagoškega programa JAMA Lab, kjer so lahko spoznali korozivni proces raztapljanja sedimentnih karbonatnih kamenin. 
Program na zunanjem prizorišcu je bil razgiban, saj je vsaka nevladna organizacija na svoj nacin predstavljala delovanje, s katerim bogati naše življenje. 
Veliko podporo namenijo in vsako leto se tega velikega festivala udeležijo tudi predstavniki MOL-a z županom, g. Zo­ranom Jankovicem, s katerim smo se pogovarjali o novih pro-jektih nevladnih organizacij.
  Ugotovili smo, da je naše delo pomembno in dragoceno, ter da je delo preko nevladnih organizacij ena izmed poti, da dosežemo spremembe v družbi in izboljšamo kakovost življenja v okolju, kjer delujemo. 

JE TO POT DO TURISTOM PRIJAZNE OBCINE? 
Gregor Pucelj, Velike Lašce 
Ljudje radi živimo v urejeni in dobro delujoci obcini, ki je prijazna tudi doobi­skovalcev. Zato z vsem srcem podpiram usmeritev obcine v razvoj turizma, ki ga kot prednostno nalogo nesporno podpira tudi nedavno sprejeta obcinska turisticna strategija 2020–2025. Turizem pa smo ljudje in številne podrobnosti, ki na prvi pogled morda niso pomembne. V resnici pa so še kako. O tem prica tudi moja ne­davna izkušnja. 
Na sreco imamo v naši obcini veliko sprehajalnih poti, kar je v teh koronskih casih še posebej dobrodošlo. Nekatere so speljane po bolj odrocnih krajih, spet druge tudi skozi vasi. Pred leti je bilo skozi nekatere vasi težko priti, saj so te z vseh koncev oblegali neprivezani psi. V zad­njem casu se je to, na sreco, že opazno zmanjšalo. Sva pa z ženo konec novem-bra na sprehodu skozi Veliko Slevico doži-vela pravi pasji napad. Velika, siva mrcina, kakšnih 40 kg težak šarplaninec ali kraški ovcar ali nekaj podobnega, je pobesnel pritekel proti nama, ceprav sva le mirno hodila po javni poti skozi vas. Ne vem, kako bi se koncalo, ce ne bi imela poho­dnih palic. Ko je slišal hrup, je nekdo (ver­jetno lastnik) le skozi okno poklical psa, za pogovor pa seveda ni bil pripravljen ... Po-leg tega da sva doživela precejšen stres, si težko predstavljam, kaj bi bilo, ce bi se recimo sprehajala z vnukinjo ... 

Svetovali so mi, naj dogodek prija-vim republiški veterinarski inšpekciji, ki je edina pristojna za te zadeve. Le ta ustanova namrec lahko izrece denarne kazni, ki so za lastnike nevarnih psov kar visoke. Zazdaj sem se tej možnosti od­povedal, saj še vedno verjamem v rek, da lepa beseda lepo mesto najde. Zato lastnika (lastnike) neprivezanega in ne­nadzorovanega psa, ki je lahko nevaren za sprehajalce ali kolesarje, prosim, da mu onemogoci nadzorovanje javne poti oziroma ceste. Pes seveda ni nic kriv, saj že vrsto let varuje in brani svoje ozem­lje, ki pa na žalost z nicimer ni loceno od javne poti. Zato kot dober cuvaj odganja nepoklicane sprehajalce tudi od tam. 
Je pa tako obnašanje pasjega lastni­ka z Velike Slevice (verjetno pa še kje) v neposredni zvezi s turisticno in siceršnjo razvitostjo dolocenega kraja, obcine in celo države. V Avstriji, na primer, se kaj takšnega, kot sem opisal, že dolgo ne more zgoditi, saj se zavedajo pomena sprehajalnih/kolesarskih poti za turi­zem; ce pa se kaj takšnega že primeri, je sankcija ostra in takojšnja, saj se vsi zavedajo, da taki pripetljaji mecejo slabo luc na celoten kraj. Ce kot sprehajalec/ kolesar ne kršiš zasebne posesti (kar je praviloma dobro oznaceno), se lahko ab-solutno varno sprehajaš kjerkoli. Podob-no je tudi že v turisticno razvitih krajih na Gorenjskem. Pred nami pa je ocitno še kar dolga pot … 
Seveda nimam nic proti clovekove-mu najboljšemu prijatelju in nikakor ne oporekam pravice, da imajo lastniki psov svoje ljubljence in cuvaje. Prosim pa vas, da tudi vi ne oporekate moji pravici, da se v miru, brez nevarnosti in stresa, spre­hajam po javnih cestah in poteh. 
Slika je simbolicna. 


Naj vam novo leto prinese cim vec lepih stvari, 
naj bodo pozabljeni vsi dvomi in skrbi. 
Uspeh naj vam povsod sledi, sreca, veselje, ljubezen, 
naj med vami tli! 


TROBLA DRUŠTVA 33 


podrocju turizma v obcini, in viziji turizma Obcine Velike Lašce. Ta navaja, da v zibel­ki slovenske kulture v ohranjeni naravi ob­cani s trajnostnim turizmom na podeželju skupaj z obcino dosegamo zadovoljstvo, gospodarsko varnost in preseganje meja. 
Vsem tem v CI lokalnih turisticnih vodnikov sledimo, saj se mocno zave­damo vloge turisticnega vodnika kot ambasadorja velikolaške pokrajine in interpreta naravne in kulturne dedišci­ne ter predstavnika destinacije. S svojo dejavnostjo si kot predstavniki destina­cije prizadevamo, da se Obcina Velike Lašce bolje umesti na turisticni zemljevid kot destinacija in obiskovalcem približati dojemanje velikolaškega podrocja, spo­znavanju znacilnosti, razumevanje lo-kalne kulture, tradicionalne vrednote in ohranjanje snovno ter nesnovno dedišci-no. Odprti smo za vse lokalne turisticne vodnike v obcini in druge zainteresirane. 
Aktivni smo na Facebook profilu

 Velikolaški vodniki, kjer predsta­vljamo film o vlogi turisticnega vodnika v povezavi s turisticnimi tockami v velikola­ški zibelki kulture. 

vetja in prireditve na pragu prestolnice v letu 2021. 
Med prvimi pa smo za vas pripravili praznicno doživetje PO GOLDOVIH SLE­DEH, ki bo decembrsko obarvano, primer-no za vse ciljne skupine in za vse, ki radi zavijejo malo v stran, v drugacna doživetja. 
Po glavnem junaku (labradorcu Goldu) jo imenujemo Po Goldovih sledeh.  
Gre za 3.8 km lepe in nezahtevne poti, ki nima vzpona in je pohodnik na njej ne­dalec stran od središca Velikih Lašc, po­topljen v naravo in znamenitosti v zaledju Velikih Lašc. Sledili bomo vonju ocvrtihmišk, ki nas bo pripeljal mimo Šumnika in toplih napitkov do cerkve svete Trojice v Malih Lašcah. V dobrem razpoloženju po uri in pol hoje po mehkih valovih krajine bomo prispeli na trg Velikih Lašc, ki bo tokrat še posebej gostoljuben. 
pred izbranim terminom: 
velikolaški.vodniki@gmail.com GSM: 041 / 472-122 
Pridržujemo si pravico do spremem-be programa v skladu s takrat veljav­nima odredbo Vlade RS in priporocili NIJZ-ja. 
Naj tudi prijazna in zanimiva srecanja bogatijo vaše poti! Preseneceno odkri­vajte, cesar še niste videli, in spoznajte drugacne podobe že znanega. Ob vrnit-vi, ce ne že kar med potjo, pa naj se v vas prebudi želja po novi poti. Želimo si, da bi vsakokrat ob pogledu na vabilo z navdušenjem vzkliknili: »Gremo!« 
Termini, ki vas lahko pritegnejo: 
18. in 25.december, ob 17. uri 
20. in 27. december, ob 14. uri. 
Dolžina poti: 3,5 km /Trajanje: 45 min www.youtube.com/watch?v=aSRHTmpSXuQ 



Ajda je nekoc sodila med obicajno kmecko hrano, imenovali so jo celo hra­na revežev. Dandanes je spet zelo cenjena, saj sodi med hranljiva in zdrava živila. 
Zdenka Zabukovec 


Še pred 50-imi leti so ajdo pri nas pri­delovali v zelo velikih kolicinah, nato jo je izpodrinilo bolj rodovitno žito, zlasti koru­za. Ajda je namrec ekstenzivna rastlina inne daje veliko pridelka na hektar. Žal je v Sloveniji te poljšcine vse manj tudi zaradi neustrezne kmetijske politike in unicene­ga semenarstva. Na tržišcu so dostopni slabi hibridi, neprimerni za naše razmere, in njeni zdravilni ucinki so tako izgubljeni. 
Letos so na Šklajbarjevi njivi (druži­na Staneta Zabukovca, v kateri je veliko clanov in clanic Društva za ohranjanje 


Po koroškem, po kranjskem že ajda zori ... 

dedišcine) na Gradežu po vec letih spet posejali njivo ajde. Zanimivo pa je, da so jo avgusta posejali za zeleno gnojenje, vendar je zaradi tople jeseni lepo dozo­rela. Pred leti so jo sicer namensko pride-lovali, vendar je bilo seme, kot je bilo že omenjeno, slabše kakovosti, cebele niso bile navdušene nad njo, poleg tega so jo veliko pojedli ptici, ker ni bila pokrita tako, kot vsako leto pokrivamo društveno pro-so. Pri oktobrski žetvi ter mlacvi s cepci in spravilu v novembru je pomagalo še nekaj clanic društva, zaradi spet narašcajoce ko­ronavirusne bolezni pa so vsi morali paziti na medsebojno razdaljo in nositi maske. 
Pridelek bo gospodinja Jožica vecino-ma porabila za dolenjske ajdove žgance, saj ni tako obilen, da bi ga lahko namenili tudi za znamenito društveno ajdovo kašo z jurcki, ki jo naše clanice tradicionalno pripravljajo za Praznik suhega sadja, za katerega seveda upamo, da ga bomo naslednje leto spet lahko organizirali. 
V Zabukovcevem Muzeju starega orodja so na ogled stope (nožne in rocne), tradicionalno leseno orodje za lušcenje ajdovih zrn in zrn razlicnega žita, ter tudi cepci, ki se uporabljajo za rocno mlatenje. 
Opis rastline 
Navadna ajda (Fagopyrum esculen-tum) je enoletna rastlina iz rodu Fa-gopyrum iz družine dresnovk (Polygona­ceae). Je sorodnica rabarbare in kislice, ki prav tako spadata med dresnovke. Uvr-šcamo jo sicer med žita, ceprav botanicno ne spada med trave (Poaceae), kamor spada vecina vrst žita. 
Ime ajda smo prevzeli iz staronemške besede Heiden, nemško Heide, kar pome­ni ajd, pogan. Táko ime je dobila, ker so jo v 12. stoletju iz poganskih krajev in Kitajske v Evropo prinesli križarji. Iz latinske besede Fagopyrum izhajata angleško poimenova­nje buckwheat in nemško Buchweisen, ki pomenita bukovo žito oziroma bukova pšenica, ker so ajdini plodovi tetraederske oblike in zato podobni bukovim. 

Ajda je zelo preprosta rastlina, ki uspeva tudi v najbolj neprijaznih razme-rah, in je odporna na številne negativne vplive. Raste tudi v slabi zemlji, v suši in hladu. Primerna je za zeleno gnojenje, saj izlocki njenih korenin ustavijo rast plevela. Njeni obilni beli in dišeci cvetovi privlacijo številne cebele. 


Ajda na Slovenskem 
Pisno je ajda v Sloveniji prvic ome­njena leta 1426 v gornjegrajskem urbarju pod imenom poganka. Kot poljšcino, iz katere se lahko pripravita dve znacilni slovenski jedi (kruh in kaša), jo je ome­njal tudi Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689). 
Tudi v Kuharskih bukvah (1799) Va­lentina Vodnika, ki je prva natisnjena ku­harska knjiga v slovenšcini, so navedene jedi iz ajde. 
Pomembno vlogo pri uveljavitvi ajdeje imel baron Žiga Zois, ko je zaradi hude lakote v naših krajih med letoma 1812 in 1815 na Kranjsko iz Ceške uvo­zil seme tatarske ajde ali cojzle, kot so jo imenovali. V Prekmurju ajdi narecno imenujejo hajdina. 
Uporabnost ajde 
Pri ajdi uporabljamo predvsem njena semena, iz katerih z lušcenjem dobimo kašo, z mletjem pa moko. Ajdovo kašo uživamo kuhano (kot prikuho) ali peceno (podobno kot rižev narastek). Iz moke poleg kruha pripravljamo žgance, krap­ce, štruklje, rezance, palacinke, biskvit in druge jedi. Uporablja se tudi za nadev v razlicnih klobasah, iz nje izdelujejo celo brezglutensko pivo. V Beli krajini je znana 
t. i. ajdova povitica, pripravljena iz kvaše­nega testa in polnjena s skuto ali sirom. 
Ajdo (liste in cvetove) lahko nabira-mo za zdravilni caj, predvsem takrat, ko polno cveti, saj vsebnost nekaterih fla­vonoidov narašca do cvetenja, nato pa zacne upadati. 
Koristne lastnosti ajde 
Ajda ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo oziroma ob­cutljivi na gluten. Vsebuje kakovostne be-ljakovine, zato je dober nadomestek mesa in boljša od soje. Ima veliko flavonoidov, fitosterolov, fagopirinov idr. Ker flavonoidi zmanjšujejo krhkost kapilar, jo uporabljajo za zdravljenje venske insuficience (krcnih žil) in je koristna tudi za bolnike z bolezni­jo srca in ožilja ter aterosklerozo. Iz njenih listov pridelujejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Beljakovine ajde skupaj s škrobom, ki se pocasi prebavlja, znižu­jejo vrednost slabega holesterola v krvi. Flavonoidi delujejo tudi antioksidativno in antibakterijsko – ker unicujejo proste radikale, varujejo pred rakom. 
Zaradi nizkega glikemicnega indeksa pomaga normalizirati raven sladkorja v krvi, kar koristi tistim, ki se borijo s slad­korno boleznijo ali preveliko telesno težo. Zaradi velike vsebnosti vlaknin cisti in kre-pi crevesje, preprecuje tudi žolcne kam­ne. Pospešuje odvajanje odvecne vode in tako zmanjšuje otecene dele telesa. Je bogat vir razlicnih aminokislin, mineralov in vitaminov skupine B. Vsebuje tudi cink in selen, ki sta kljucna za tvorjenje in ohra­njanje zdravih kosti, zob in nohtov; vita­min E in magnezij, ki preprecujeta razvoj astme pri otrocih; ter železo, ki je nepo­grešljivo pri slabokrvnosti. 
Pomembne aminokisline, minerali, vitamini in antioksidanti v ajdi na splošno krepijo naš imunski sistem. Zaradi vsega naštetega naj bo veckrat na krožniku, še posebej pozimi, saj je znano, da sodi tudi med tista živila, ki grejejo. 

Naj nam sreca kot sonce v oceh žari, naj skrb kot snežinka na roki se stopi, naj spoštovanje in ljubezen preplavi vse ljudi. 
Clanice društva želimo vsem blagoslovljene božicne praznike ter zdravja, srece in medsebojnega sodelovanja v novem letu 2021. 
Obenem se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nas spodbujali pri na­ših aktivnostih, še posebej pa tistim, ki ste naše prireditve obiskali. 
Dekleta in žene, ki imate veselje do druženja, peke, izdelovanja papirnatega cvetja, izme­njave receptov, vabimo, da se nam pridružite vsako zadnjo sredo v mesecu, ob 19. uri, v društveni sobi v pritlicju obcine Velike Lašce. 
VABLJENI NA RAZSTAVO JASLIC 
Društvo za ohranjanje dedišcine kljub »koroni« organizira razstavo jaslic v skritih kotickih Gradeža (pri Turjaku), ki je bila do sedaj  številcno najvecja v Sloveniji. 
Razstavo si lahko ogledate od 13. decembra 2020 do 3. januarja 2021, v spremstvu  vodnikov med tednom od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 19. ure. Zaradi zdravstvenih ukrepov  bodo na ogled le na prostem, kjer bodo vodniki poskr beli za ustrezno locenost obiskovalcev. Priporocamo predhodno najavo (podatki so na www.gradez.si). 
Ce bodo vladni ukrepi dopušcali, se boste lahko tudi pogreli ob topli pijaci in nakupili nekaj od domace ponudbe na stojnici. 
Zahvaljujemo se vam za zaupanje 
v iztekajocem se letu. 
MEGADOM RIBNICA, 
, 


LUC MIRU IZ BETLEHEMA 
skavti 

Luc miru iz Betlehema je v zadnjih letih v adventnem casu postala že stalnica. Plamen, ki ga od vrat do vrat in od župnije do župnije nosimo skavti, je še eden izmed simbolov, ki nas opominja na vse, kar predstavlja božic. Pa ste se morda kdaj vprašali, kakšno pot prepotuje pla-men, ki naposled mirno in tiho zagori v naših domovih? 
Lucka miru je projekt avstrijske tele­vizije ORF, s katerim so zaceli leta 1986. Namen projekta je že od vsega zacetka dobrodelen. Pri ORF so se namrec od­locili, da se bodo donatorjem v oddaji, namenjeni invalidnim otrokom, zahvalili s plamenom. Ideja o Lucki miru iz Betle­hema se je rodila, avstrijska javnost pa jo je z velikim navdušenjem sprejela. 
Vsako leto je na vsem svetu izbran en otrok, ki se je tisto leto še posebno izka­zal, da prižge lucko v votlini Jezusovega rojstva. Z zasebnim letalom nato plamen, ki se nahaja v posebni svetilki, prepeljejo v Linz ali na Dunaj. Od tam preko razlic­nih skavtskih delegacij potuje do posa­meznih evropskih držav, med drugimi že vrsto let tudi v Slovenijo. 
Letos mineva že 29. leto, odkar je Lucka prvic prispela v našo domovino. To se je zgodilo decembra 1991. Geslo prve akcije pri nas je bilo preprosto, a takrat še kako aktualno: »Mir je cas brez voj­ne.« S širjenjem Lucke in z njo miru, ki ga predstavlja, smo skavti nepretrgoma nadaljevali do današnjih dni. 


Naš steg sprejme lucko na ognjišc­nem sprejemu (ognjišca so nekakše ‘skavtske regije’), od tam pa s pomocjo pridnih rok (in nog) naših skavtov in skav­tinj priroma do cerkva in domov. 
Danes je projekt Lucke miru najver­jetneje presegel vsa pricakovanja orga­nizatorjev. Projekt je v svojih 33-ih letih obstoja prerasel meje Avstrije, prav tako pa tudi meje Evrope, saj Lucka že vrsto let potuje tudi v Ameriko. 
Še danes pa je ohranjena tudi do-brodelna nota akcije. Tako vsako leto s prostovoljnimi prispevki, ki jih dobimo z raznašanjem Lucke, skavti podpre-mo dobrodelne projekte. Lani smo tako slovenski skavti podprli tri projekte, po enega na slovenski, evropski in svetovni ravni. 
V Sloveniji smo podprli društvo Ža-rek oziroma njihov projekt Naj mladih ne vzgaja ulica. Namen programa je omo-gociti otrokom ter mladostnikom zdravo odrašcanje in razvoj v zdrave, ustvarjalne osebnosti ter se spoprijeti z življenjskimi nalogami. 
Na evropski ravni smo prispevke da­rovali misijonarjem v Albaniji, na svetovni ravni pa so sredstva šla v roke salezijank v Braziliji, kjer so pomagale pri potrebah za vzgojo mladine. Le koga pa bomo podprli letošnje leto? Pomoci potrebnih je veliko. 
Seveda pa je z Lucko miru iz Betle­hema še zmeraj nelocljivo prepletena tudi prvotna ideja. Ideja o miru, ki si ga zasluži vsak izmed nas, še posebno v teh težkih casih. Dopustimo, da plamen miru v letošnjem adventnem casu ne zaplapo-la le na naših okenskih policah, temvec tudi v našem srcu. S prijaznostjo in dobro voljo bodimo soljudem ta Luc miru. 
TROBLA DRUŠTVA 37 


Naš svet je povsem isti kot vceraj, ta cas je le pokazal, kakšen je v resnici. Dalec smo si, že dolgo, in si od strahu ne upamo priti bližje. Zato vam prinašamo luc. Želimo vam dati to Luc, želimo vam biti ljudje. Sprejmite jo od nas in jo nesite naprej. Ljubezen je iznajdljiva in bo našla pot. 
Skavti bomo pod geslom Priž gimo bližino tudi letos poskr beli, da bo luc miru iz Betlehe ma zagorela v vaših domovih. Namesto tradicionalnega raz nosa in sprejema luci pri sve tih mašah, bo letos plamen na voljo v župnijskih cerkvah v Velikih Lašcah, Škocjanu in na Vidmu, in sicer od 20. 12 do 24. 12. 2020. V primeru, da kdo po plamen ne bi mogel pri ti in bi ga želel prejeti na dom, naj nam to sporoci na e-mail: 

Prižgimo luc. Obdržimo bližino. 


DOŽIVLJANJE KORONA CASA MED SKAVTI 
Zvita vever’ca 
“Le zakaj se to dogaja?” pomislim, ko dan pred uradnim zacetkom skavtskega leta dobimo sporocilo iz Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, da so vse skavt­ske aktivnosti v živo do nadaljnjega odpovedane. In to ravno letos, ko smo se voditelji zares organizirali in dolo-cili super dogodke že za vse leto vnaprej. In poleg vsega se to zgodi še cisto na zacetku. Toliko novih clanov – le kako naj zacutijo skavtski duh, ce pa se ne moremo skupaj poditi po gozdu ali pa ob vecernem ognju igrati skavtskih iger? Le kako naj sploh spoznajo svoje soskavte in postanejo del družine? 

Pojavila se mi je tisoc in ena skrb. Kaj sedaj? Morda kar odpovemo zadevo za letos? Pred nami se je pojavil izziv, ki se je v nekem trenutku zdel skoraj nerešljiv. Le kako lahko nekaj, kar temelji na življenju v naravi in ucenju prek dela, prestavimo na racunalniške zaslone? Tudi ce pusti-mo ob strani dejstvo, da nam je že sama ideja dodatnega racunalniškega casa (proti cemur so skavti v obicajnih casih dober preprecevalec) sila nevšecna. Le kako bodo volcici premagali Zlobce in se ucili, kako pomembno je skrbeti drug za drugega? Kako bodo izvidniki s kresilom prižgali ogenj in si postavili lasten bivak? Kako se bodo popotniki odpravili na pot in se trudili služiti bližnjim? Prav zares – to je nemogoce in skavti pac nimajo cesa iskati med korona casom. Ali pac? 
Nekaj neprespanih noci in miselno napornih dni kasneje koncno dojamem 
– ne glede na vse, kar se dogaja, naše poslanstvo ostaja. Glavni namen skavtov sta vzgoja in delo z mladimi. In ti so še vedno tu. V resnici nas marsikateri izmed njih potrebuje še bolj kot prej. Zato gre-mo ne glede na vse prepreke in izzive v akcijo! Kako? Z vsemi orodji, ki so nam pac na voljo. Tudi z Zoomom. Treba se je namrec zavedati, da bi vecina mladih v vsakem primeru te dodatne ure preživela ob zaslonu – v tem primeru je vsaj vse­bina bolj kakovostna, sploh ce jo primer-jamo s povprecno racunalniško igrico. Dodatno vrednost pa prinese tudi prilož­nost, da se otroci tako vidijo tudi izven šolskih Zoomov, kjer je dinamika vseeno drugacna. 

Ce bi rekla, da je lahko, bi lagala. Potrebne je mnogo vec iznajdljivosti in tudi domišljije. Tudi mnogo vec vložene­ga casa in priprav. A vsako novo sreca­nje, ki ga izvedemo, je dokaz, da se da. Kaj to pomeni v praksi?“Vsak volcic je na zacetku leta dobil posebno pismo, ki smo mu ga napisali voditelji. Da smo se pa vsaj malo spoznali, pa smo se srecali v spletni džungli Zoom in si izmenjali za­nimive lastnosti, hobije, najljubše stvari drug drugega. Skoraj ves teden smo tudi spoznavali prve prebivalce džungle in kako je Mavgli sploh prišel vanjo. Ceprav smo dalec in se še ne poznamo kot pra­vo krdelo, nam to ne preprecuje rado­vednega raziskovanja svojih brlogov.” (Akela) 
Srecanja izvidnikov in vodnic so vsak drugi teden. Ce se je le dalo, smo cere­monialno s prižiganjem sveck in svetilk sprejeli medse nove clane in skupaj kot ceta zasijali v novo skavtsko leto. Ceprav se ne moremo vešcin uciti zunaj na pros-tem, pa se trudimo, da bi jih obvladali (zaenkrat) vsaj v teoriji. Na zanimive na-cine smo spoznavali osnove skavtstva, zanimivosti iz življenja našega ustanovi­telja ter zgodovino skavtstva. S pomocjo risanja in majhnih kvizov smo spoznava­li, kaj pomeni azimut, kontraazimut, in vse druge pojme, ki nam pridejo prav pri orientaciji v naravi. Prek kratkih zabav­nih filmckov, ki so jih pripravili voditelji doma, smo spoznali skavtski bonton in osnove kurjenja ter postavljanja ognjev. Med tednom globalnega ucenja smo se ozrli v svojo okolico ter se pogovarjali o revšcini. Spoznali smo, da to ni nek od­daljen pojav, temvec še kako prisoten tudi pri nas v Sloveniji. Za soljudi smo se zavzeli tudi na bolj ustvarjalen nacin – z izdelavo novoletnih vošcilnic, ki jih bomo poslali starejšim obcanom. Upamo, da jim bomo tako vsaj malo polepšali pra­znike. Nenazadnje smo se na jesenova­nju tradicionalno razdelili po vodih, nato pa skušali na zabavnem veceru s svojimi vodi premagati voditelje v razlicnih dru­žabnih igrah. (cetovodja) 
“Popotniki se vidimo kar na tedenski ravni! In prakticno ni vec igre, ki je ne bi že uspešno preobrazili v Zoom varian-to. Vedno je dovolj casa tudi za klepet in razmišljanje o tem kdo smo, kaj nas veseli in kaj vse si v življenju želimo po-ceti … Na tak nacin namrec skrbimo, da si kljub fizicni oddaljenosti ostaja-mo blizu. Zoom je tudi super platforma za nacrtovanje projektov (saj je “risalni list” neomejen in veliko bolj ubogljiv za popravke), hkrati pa omogoca izvajanje marsikatere aktivnosti, ki se sprva mor­da ne bi zdela izvedljiva (Miklavževo ob-darovanje? Nic lažjega - skupaj pecemo piškotke preko Zooma in si jih pošljemo po pošti:)). Skratka klan res ne spi! Še vec - poleg carskega projekta smo si zadali še klanovski izziv, da skupaj pre­hodimo kilometrov za celo Jakobovo pot. Držimo pesti, da nam uspe še pred novim letom.” (klanovodja) 

TROBLA DRUŠTVA 39 

Prav zares – omejitve, ki jih vidimo, so najpogosteje le v naših glavah. Prav vsi se strinjamo, da casi niso idealni, in iskreno hrepenim po casu, ko se bom ponovno srecala s svojimi popotniki in popotnicami. Ko bomo klepetali ob prijetnem vonju og­nja in se podali na skupen potep … A to nas ne sme ustaviti, da ne živimo skavtstva že sedaj – kjer je volja, je namrec vedno tudi pot. Naj nas vodi misel našega ustanovite­lja Roberta Badena Powella: »Bodite zado­voljni s tem, kar vam je dano, in napravite iz tega kar najvec. Ne glejte mrke, temvec svetlo plat stvari.« Le tako lahko namrec tudi v tem casu najdemo smisel in tako tre­nutno obdobje ne glede na vse izkoristimo na polno – prav noben ukrep ali epidemio­loška slika nam namrec ne more prepreciti osebne rasti in dobrih del. 


DOLENJSKI FOLKLORISTI NA SLOVENSKEM POZDRAVU 
Dragica Heric 

Na snemanju štirih oddaj Slovenski pozdrav, ki so že bile oziroma še bodo na programu, so sodelovali tudi clani Folklorne skupine Velike Lašce. 

Slovenski pozdrav je televizijska od­daja narodnozabavne in ljudske glasbe, ki ob svojem temeljnem izrocilu vse­buje tudi segmente slovenskega naro­dopisnega izrocila. Glasbeno se v njej predstavljajo narodnozabavni ansam­bli in skupine, vokalno-instrumentalne skupine, ob teh pa tudi ljudske vokal­ne in instrumentalne skupine, pihalne godbe ter folklorne skupine. Režiserja Marjan Kucej in Aljaž Basti ter urednik Andrej Hofer so zaslužni za oddaje, ki so na sporedu že od 23. oktobra letos in skupaj z voditeljema Darjo in Blažem predstavljajo najlepše trenutke iz ob-dobja med letoma 2013–2020. V tem casu je bilo posnetih 200 oddaj, šest festivalov Slovenska polka in valcek ter pet Silvestrskih pozdravov.  
Oddaje so snemali v septembru, ko smo že morali upoštevati dolocene omejitve zaradi širitve koronavirusa in so že bila odsvetovani druženja ter družbeni dogodki vecjega števila ljudi. Omejitvam so se prilagodili tudi pri sne­manju oddaje in k sodelovanju povabili clane Folklorne skupine Vidovo iz Šen­tvida pri Sticni, ti pa so v svojo družbo povabili še clane Folklorne skupine Ve-like Lašce. V gostilni in restavraciji Avse­nik v Begunjah na Gorenjskem so tako v dveh dneh v vecernih urah posneli štiri oddaje, ki so bile (oziroma ena še bo) na sporedu v novembru in decembru. Vecina folkloristov Folklornega društva Vidovo in nekaj clanov Folklorne skupi­ne Velike Lašce je bila v svojih folklor­nih oblekah kot obiskovalci prireditve Slovenski pozdrav in je zaplesala izme-nicno ob nastopu narodnozabavnih an-samblov, trije pari pa so plesali na odru ob nastopajocih glasbenih gostih. 

NISTE POZABLJENI 
Sreco Knafelc, predsednik društva 
Virus je dodobra spremenil naš vsakdan, to še bolj cutimo ob posebnih priložnostih, ki so bile vedno povezane z druženjem vecjega števila ljudi, od kulturnih in zabavnih pa do tistih najbolj obcutljivih, povezanih z dokoncnim slo­vesom naših dragih, ali pa slovesnosti, namenjenih preminulim. Prav zadnja dva omenjena primera sta še posebej mocno vplivala na naše pocutje in raz­položenje, zadnjim slovesom pa odvze-la tisto prepotrebno dostojanstvo, ki je bilo do sedaj tako samoumevno. 
Ob upoštevanju navodil NIJZ oziro-ma vlade smo letos konec oktobra sim­bolicno izvedli polaganje cvetja na Robu, Turjaku in Velikih Lašcah, poleg tega smo obiskali tudi vsa obeležja NOB, ki jih je v Obcini Velike Lašce kar 37. 
Ker je tukaj že mesec december ter se hitro bližajo prazniki in novo leto, naj ob tej priložnosti zaželim vsem clanom društva Zarja spominov Velike Lašce predvsem zdravja, težave prisilne osa­mitve pa lahko zmanjšamo v tem casu tudi s klicem našim starejšim clanom in si vzamemo cas za prijazen klepet. 
Vse dobro tudi vsem obcanom Velikih Lašc! 


V primerjavi s preteklimi leti, ko jih je spremljalo deževje, so letošnjo pri­reditev organizatorji lahko izpeljali v lepem, soncnem dnevu. Ob 8. uri zjut-raj je na pohod po veteranski poti kre­nilo petnajst pohodnikov, med drugimi tudi clani OZVVS Ljubljana, PO ZVVS Ljubljana in OZVVS Ribnica s svojimi prapori. Od krajanov je bila prisotna stalna ekipa pohodnikov iz Rašice pod vodstvom veterana vojne za Slovenijo Mirana Perhaja. Pot jih je vodila po po­ložajih nekdanje 63. 

SC preko vasi Sekirišce, Purkace in Predgozd nazaj v Krvavo Pec. Pot je dolga približno 13 km in prvi pohodni­ki so prispeli na cilj že okrog 13. ure. V Krvavi Peci so izvedli kratek kultur­ni program. Slavnostni govornik je bil predsednik OZVVS Velike Lašce, Franc Dušan Hocevar. Slovesnost sta z reci­tacijami domoljubnih pesmi popestrila Jože Tekavec, veteran OZVVS Velike Lašce in Srecko Knafelc. 
Po svecanem dogodku so pohodni­ke in druge prisotne pogostili z odlicnim pasuljem, ki so ga pripravili v gostilni Škrabec v Robu. 
V nadaljevanju je sledilo tekmo­vanje v balinanju, ki so ga izvedli v gostišcu Škrabec v Robu. Prvo mesto je osvojilo OZVVS Velike Lašce, drugo mesto je pripadlo OZVVS Ribnica, na tretje mesto se je uvrstila ekipa vašca­nov iz Krvave Peci. Vsi tekmovalci so prejeli nagrade v obliki kovinskega pri­znanja OZVVS Velike Lašce. 
Spoštovani veterani in veteranke, posredujem vam pismo predsednika ZVVS generala Ladislava Lipica. 
V imenu obmocnega združenja OZVVS Velike Lašce vam želim srecno novo leto 2021. Pazite nase in ostanite zdravi. 
OZVVS Velike Lašce, F. Dušan Hocevar, predsednik 
Programe OZVVS Velike Lašce sofinancira Obcina Velike Lašce. 
TROBLA DRUŠTVA 41 

Spoštovaneveteranke in veterani, 
po dolgoletnem trudu, obvešcanju in ozavešcanju odgovornih na vladni rav­ni nam je uspelo vsaj delno spremeniti Zakon o vojnih veteranih. Pomembna sprememba, ki bo stopila v veljavo s prvim januarjem 2021, je ponovno zni­žanje starosti za uveljavitev veteran-skih pravic na dopolnjenih 50 let. 
S tem datumom se za vse, ki so do-polnili 50 let starosti, sprošca možnost za placilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Postopek za uveljavitev pravice lahko izvedete na upravni enoti, ki pokriva obmocje vašega stal­nega bivališca. Seveda je treba že prej imeti urejen status vojnega veterana. Pomembno je tudi, da predhodno ne prekinete sedanjega zavarovanja, pac pa pocakate na izdano odlocbo, na kateri bo naveden tudi datum pricetka sklenitve novega zavarovanja. 
V zakon je bila uvršcena tudi po­novna možnost zdraviliško-klimat­skega zdravljenja. O tej ugodnosti še nimamo dovolj informacij, na kak­šen nacin se bo izvajala in kdo bodo upravicenci. O tem vas bomo bolj natancno obvestili kasneje. S tem pa prizadevanj za popravo zakona še ne bo konec. Še vedno ocenjujemo, da obstajajo skupine udeležencev, ki so krivicno izvzete iz dolocil za priznanje pravice do statusa vojnega veterana. Še naprej se bomo zavzemali, da se ta dolocila popravijo, res pa je, da so postopki silno dolgi in potrebnega je nemalo truda za še tako majhne spre­membe. 
Pozivamo vas, da z novostmi sez­nanite cim vec svojih znancev vojnih veteranov, ki do sedaj niso mogli uve­ljavljati svojih pravic, ob tem pa jih tudi povabite v našo organizacijo, saj smo skupaj mocnejši. 
S spoštovanjem in vse dobro. 
Ladislav Lipic, predsednik 
SPOŠTOVANI CLANI TVD PARTIZAN, VODENIH VADB KINEZIOFIT IN MFT! 
Nastala epidemiološka situacija nas je žal pripeljala do nepricakovanega zakljucka naših vadb za nedolocen cas. Ob prihodu v praznicno najlepše obdobje leta sem nekako primorana, da vam vošcim tokrat drugace, bolj oddaljeno. 
Upam, da ste cas, ki ste ga preživeli s svojimi najbolj­šimi prijatelji – torej sami s seboj  in svojimi družinskimi clani – dobro izkoristili za vse tisto, za kar prej ni bilo dovolj  casa. Za branje kakšne dobre knjige, ogled naj­boljšega filma, za dolg pogovor po telefonu s prijateljico, za ucenje novih kuharskih vešcin,  za razmislek o nacrtih za prihodnost, mogoce tudi za vec gibanja in poglobljeno spoznavanje svojega partnerja, ki pravzaprav ni tako slab, kot ste prvotno mislili. 
V pricakovanju, da se zdravi ponovno cim prej dobimo v športni dvorani, kjer bomo lahko spet krepili  zdravje in urili svoje gibalne sposobnosti, vam sporocam, da veliko mislim na vas  v upanju, da ste prav vsi zdravi. 
Želim Vam prijetne in vesele prihajajoce praznike, leto 2021 pa naj vam prinese zdravja, srece in optimisticnega pogleda za naprej. Tudi sama si želim, da se dobri stari casi kar najhitreje vrnejo. Takrat si bomo lahko spet vošcili s toplim stiskom roke. (P)ostanite aktivni! 
Anita 

Avtohiša Zalar d. o. o., Male Lašce 105, 1315 Velike Lašce, 031 331 919, 01 7881 999, www.avtohisazalar.si 
TROBLA DRUŠTVA 43 

V LETU 2020 


Anamarija Rigler, Planinsko društvo Velike Lašce 

Novi virus, ki je v letošnjem letu pos­krbel za toliko grozot in prakticno ustavil svet, je omejil tudi delovanje Planinske­ga društva Velike Lašce. Leto smo tako kot po navadi zaceli srecno in aktivno, nevede, kaj nas caka. Naš letni program pohodov se po vecletni tradiciji pricne z novoletnim pohodom na Kamen vrh in Grmado, ki se ga je tudi letos udeleži-lo zelo veliko pohodnikov. Sledili sta še dve snežni turi; lažja na Kompotelo in zahtevnejša na Vrtaco. Potem se je za-celo temno obdobje leta 2020. Zgodaj spomladi, ko smo bili primorani popolno-ma spremeniti naš nacin življenja in ko so naše dneve zapolnjevali predvsem strah, vprašanja in upanje, je bilo nekaj odpovedanih pohodov najmanjša skrb. Dnevi in meseci so tekli, vreme je bilo primerno za veliko gibanja zunaj, pocasi pa smo zaceli pogrešati vodene pohode ter odkrivanje tako novih kot že poznanih kotickov v planinah in gorah. 
Kljub temu da tradicionalni pohod po Velikolaški kulturni poti terja veliko truda in organizacije, je bilo to, da smo ga morali odpovedati, precej bolece dejstvo. Prav tako kot ni bilo vseeno clanom upravnega odbora, ni bilo vse­eno tudi prostovoljcem, ki pomagajo na dan pohoda, in clanom ter obcanom, ki se pohoda in zakljucka na Trubarjevini udeležujejo vsako leto. 27 let prej nas ni ustavila niti slaba vremenska napoved. 


ukrepi omilili, smo se najprej odpravili na Možic, Slatnik, Lajnar in Dravh, potem od Križevnika do Velikega vrha, na mogocni Špik in Stol z avstrijske smeri. Pred novim valom korona virusa smo se povzpeli še na vrhove nad fužinskimi planinami in tu­kaj se je verjetno letošnji plan pohodov zakljucil. Vseeno pa še vedno upamo , da nam bodo na božicni dan razmere dovo­ljevale izpeljati tudi naš tradicionalni bo­žicni pohod z luckami. 
V letošnjem letu so bile planinske poti v naši obcini, za katere skrbi naše dru­štvo, verjetno prehojene bolj kot kdajkoli prej. Da so poti v vseh letnih casih lepo urejene, skrbijo naši markacisti. Letos so opravili sedem delovnih akcij, na katerih so poti ocistili, odstranili podrta drevesa in vejevje ter porezali trnje. 
Razmere trenutno niso najlepše, in kljub temu da še vedno živimo v nego­tovosti in se sprašujemo, kaj bo jutri, so naši planinski vodniki s pozitivnim mišlje­njem in v upanju na boljše naslednje leto pripravili pester program pohodov. 
Lahko smo srecni, da živimo v tako lepih krajih. Obcina Velike Lašce ima ve­liko lepih poti za pohajkovanje. Izkoristite jih! Clovek, ki je proc od narave, kmalu postane nesrecen. Ko bodo razmere do-voljevale, pa boste lahko tudi s pomocjo Planinskega društva Velike Lašce dožive­li obcutke osvojenih vrhov, ki so popla-cani z najlepšimi pogledi cez globoke doline na sosednje vrhove. 
In teh pogledov se clovek ne more navelicati. 
Želimo vam vesele božicne praznike in lep prehod v novo leto. Predvsem pa vam želimo zdravja, volje in casa za varne korake po planinskih poteh. 
Planinsko društvo Velike Lašce 
PREVZEM NOVEGA GVV-1 
V PGD KARLOVICA 
PGD Karlovica 

Konec septembra je v PGD Karlovica napocil cas za prevzem našega novega gasilskega vozila GVV-1. Ta je zamenjal dotrajano vozilo GV-1 TAM 80T50, letnik 1991, katerega nadgradnja je bila koncana v maju 1992. 
Opremo za to vozilo pa so zbirali in posodabljali še nekaj let potem. V teh slabih 30-tih letih nam je vozilo z vse-mi svojimi muhami priraslo k srcu. Pos­talo je nekakšen zašcitni znak našega društva, najljubše prevozno sredstvo naših mladincev, s seboj pa je vedno vozilo cel kup spominov na intervencije, vaje, tekmovanja in na naše clane, ki jih ni vec med nami. 
V vsem tem casu je soustvarjalo našo zgodovino. V zapisniku letne kon­ference, kot ga je takrat naslovil obcni zbor, je denimo skopo zapisano: »Med agresijo JA na Slovenijo smo pomagali TO (hranjenje eksplozivnih sredstev v naših prostorih, na razpolago je bilo ga­silsko vozilo) .« 
Letos naš Tamcek odhaja v zaslužen pokoj, gasilci PGD Karlovica pa smo mu hvaležni za vsa leta službe. 

V našo garažo prihaja nov, so-doben GVV-1, ki ga je sooblikovalo nekaj clanov društva v sodelovanju s podjetjem Webo, d. o. o., ki je nadgra­dnjo vozila tudi izdelalo. Gre za slabih 
160.000 evrov vredno investicijo; veci-no sredstev (132.000 evrov) pa je za­gotovila Obcina Velike Lašce. 
Vozilo temelji na podvozju Iveco Daily. Za pogon skrbi štirivaljni, 2.5-li­trski motor, ki na zadnji par koles pre­pelje 190 konjskih moci. Vozilo premo-re 1100 l vode, za osnovno gašenje pa služi visokotlacna crpalka s pretokom 240 l/min pri 40 barih. V kabinski nad­gradnji je prostora za štiri napadal­ce. Ti se lahko med vožnjo opremijo z izoliranimi dihalnimi aparati, ki so vgrajeni v sedeže. V nadgradnji kabi­ne je prostora za velik nabor opreme, s katero ima posadka sedmih gasil­cev možnost strokovnega posredo­vanja v skorajda vsaki nesreci, ki si jo lahko zamislimo. Vozilo je opre­mljeno z vitlom nazivne sile 126 kN in vlecno kljuko. Za razsvetljavo na delovišcu poleg razsvetljave na bokih vozila skrbi tudi avtomatski pnevmat-ski stolp. V vozilu pa je vgrajena tudi klasicna prenosna crpalka kapacitete 800 l/min pri 8 barih.
Žal zaradi trenutnih zdravstvenih razmer uradni slavnostni prevzem vo­zila ni možen, zato smo se v društvu odlocili, da vozilo s slovesno para-do, ki ob takem dogodku v gasilskih vrstah pac ne sme manjkati, uradno prevzamemo spomladi leta 2021, ce bo to mogoce. 
Zahvala ob nakupu vozila gre v prvi meri Obcini Velike Lašce, ki nam je znala prisluhniti in po 30-ih letih omogocila nadaljnji razvoj gasilstva na našem obmocju. Zahvaliti se velja tudi vsem podpornikom in donatorjem, ki nas podpirate že vrsto let in na tak nacin omogocate naše delovanje. In nenazadnje hvala vsem našim clanom, ki s pridnimi rokami in trdim delom skrbite za naše društvo, se usposab­ljate, izobražujete in skrbite za nove generacije karlovških gasilcev. 

TROBLA DRUŠTVA 45 
DELOVANJE GASILSKE ZVEZE VELIKELAŠCE 
V LETU 2020 
GZ Velike Lašce 

Kot drugod je bilo tudi za gasilce leto 2020 nekoliko drugacno. Epidemi­ja je zaznamovala naše delo, tako da so odpadla prakticno vsa tekmovanja, ki obicajno spremljajo tudi sicer pestro do-gajanje v naših društvih. Kljub temu nam je v sodelovanju z GZ Ribnica uspelo na novo izobraziti deset nižjih gasilskih ca-stnikov iz prostovoljnih gasilskih društev Velike Lašce, Turjak, Dvorska vas - Mala Slevica, Škrlovica in Karlovica. Šestnajst naših pripravnikov se je prikljucilo tecaju v Ribnici in Loškem Potoku ter pridobilo cin gasilca. Dva clana sta pridobila cin višji gasilski castnik, kar je najvišji cin v naši obcini. V lastni režiji pa smo izvajali tecaj za pridobitev cina višji gasilec. Obi-skovalo ga je 26 tecajnikov, žal pa nam je izvedbo tecaja dvakrat prekinila epi­demija. Zadnjic tik pred izvedbo zakljuc­nega izpita. Tega bodo tecajniki opravili takoj, ko bo to mogoce. 

Kljub epidemiji je 51 gasilcev op-ravilo tecaj za eno od specialnosti, en clan je opravil izpit za inštruktorja, en clan za vodenje vecjih intervencij, dva pa za sodnika. Vse te številke so v takšni situaciji izjemen dosežek. 
V letošnjem letu smo v GZ Velike Laš-ce bogatejši tudi za dve vozili. Prvo je t. 
i. moštveno gasilsko vozilo GVM-1, ki ga je prevzelo PGD Rob. To je kombi, ki je v preteklosti prevažal osnovnošolske otro­ke, po popravilu in predelavi pa je vozi-lo postalo gasilsko. Drugo pa je manjše gasilsko vozilo z vodo GVV-1, ki ga je prevzelo PGD Karlovica. Je novo moder-no gasilsko vozilo, s katerim je društvo opremljeno za vecino tipicnih interven­cijskih scenarijev. Pri obeh investicijah je veliko mero financnih sredstev prispeva-la Obcina Velike Lašce, v PGD Karlovica je opremo vozila dokupilo društvo samo, v PGD Rob pa je s financnim vložkom so-delovala tudi GZ Velike Lašce. 
Leto je zaznamovalo tudi nekaj inter-vencij, med obširnejšimi so bile jesenske poplave, ki so najhuje prizadele obmocje PGD Karlovica. Ta je v enem veceru zabe­ležila kar dvanajst intervencij. Skupaj smo v letošnjem letu zabeležili 31 intervencij, kar leto 2020 sicer uvršca med mirnejša leta. 
Zaradi epidemije so letos odpadle tudi vse prireditve družabnega znacaja, ki jih društva sicer tradicionalno prireja­jo. S tem pa je izpadel tudi dobršen del sredstev, s katerimi društva obicajno financirajo nakup opreme in svoje delo­vanje. Po nekaterih društvih je izpadlih prihodkov tudi za vec kot 70 %. Tu pa se pojavlja kar nekaj vprašanj z vidika financiranja delovanja gasilske službe. Iz financne podhranjenosti izvirajo namrec tudi težave z opremljenostjo, pomanjka­njem izobraževanj in v koncni fazi z ope­rativno-tehnicnim znanjem, ki je v tem delu Slovenije že pregovorno šibko. 
Kljub vsem nevšecnostim, ki so nas pestile, leto 2020 ocenjujemo kot us-pešno. Upamo, da bo leto 2021 podobno plodno z vidika izobraževanj in tudi na drugih podrocjih, ki jih v boljših letih obi­cajno izvajamo po društvih. 
Vodstvo gasilske zveze Velike Laš-ce vam želi blagoslovljene božicne praznike, vesel dan samostojnosti in enotnosti ter srecno, predvsem pa zdravo leto 2021. 

TEH NAŠIH 70 LET 
ALI NEKAJ O NASTANKU DU VELIKE LAŠCE (6. DEL)
Helena Grebenc Gruden foto: Martin Gruden in arhiv DU Velike Lašce 

Predsedništvo Marje Trotovšek je v Društvu upokojencev potekalo od febru­arja 2011 do februarja 2019. leta. Pustila je mocan in odmeven pecat. Še vedno je zelo živ spomin na njena velika priza­devanja za dobro pocutje clanov. V teh osmih letih se je nanizalo vrsto aktivnosti in dogajanj, o katerih govorimo še toliko bolj sedaj, ko se je vse ustavilo, ko se ne družimo in ne smemo nikamor. Z maska-mi na obrazih živimo od lepih spominov 

Združba našega clanstva je zelo raznolika in z visoko povprecno sta­rostjo. Zato je bila, je in bo naša prva naloga skrb zanje, predvsem za tiste, ki se raznih dejavnosti ne udeležujejo vec. Hvaležni so za vsako našo pozornost in z veseljem jim jo naklonimo. Za vse ostale, ki imajo še veliko življenjske moci, pa so bile in so še organizirane razlicne aktiv­nosti, tako da si lahko vsak izbere tiste, ki 
Tisti clani, ki so jim bili izleti prena­porni, so se raje udeležili srecanj. Že tradicionalna so bila druženja jubilantov, srecanje za 8. marec, martinovanje in prednovoletno druženje. Kot vedno se je v programu povezalo veselje s kulturo, 

 Baško vodo smo si 2017 zapomnili po izletu na Plitvicka jezera. Bila so cudovi­ta, nepozabna, pa tudi naporna, saj smo se sprehodili ob jezerih po najdaljši peš poti. S spoštovanjem moram omeniti, da sta jo prehodila tudi najstarejša udele­ženca zakonca Hrast iz Gradeža. Korculo smo spoznavali leta 2018 in si ob vrnitvi ogledali še Ston in Neum. Leta 2019 smo se kopali v Vodicah in nato prvic obiskali otok Prvic ter otok koral Zlarin. 
TROBLA DRUŠTVA 47 




Naše društvo je bilo vedno prisotno. Upravni odbor ZDUS-a z novim predse­dnikom Janezom Sušnikom pa je leta 2018 prvic pristopil k reorganizaciji in delno spremenil obstojeci program fe­stivala, ga nadgradil in ga preimenoval v dneve medgeneracijskega sožitja. Ta dogodek s podobno vsebino kot F3ŽO je tokrat potekal na Gospodarskem razsta­višcu v Ljubljani. Vpeljali so nove pristo­pe k druženju ter nove ideje in pobude za nadaljnje delo. 
Medgeneracijsko sodelovanje na podeželju pri nas poteka že dolgo in ves cas. Predstavlja vec skupaj živecih ge­neracij ali bolje: »Vsa družina je pod isto streho.« Med seboj si pomagamo, dopol­njujemo, si nasprotujemo in se veselimo. Društvo pa se povezuje s šolsko mladino, ki sodeluje na raznih naših prireditvah. Predsednica Marija je ucence tudi ucila in jih navduševala nad rocnimi deli. Vsa­ko leto na zacetku šolskega leta naši cla­ni sodelujejo s Policijsko postajo Ribnica, in sicer pri spremljanju otrok na varni poti v šolo. Predstavniki Policije Ribnica so za clane društva organizirali tudi vec preda­vanj o aktualnih temah, kot so varnost 

Vrsto let, tocneje od leta 2001 do 2019, je ZDUS organiziral F3ŽO – Festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarje­
vem domu v Ljubljani. Festival je potekal vec dni in je ponujal številne informacije, izobraževanja, najlepši pa so bili kultur­ni dogodki. Poleg vabljenih gostov so z nastopi, stojnicami ali z obiskom vedno sodelovali tudi clani slovenskih in tujih društev upokojencev. vanje celotne or-ganizacije ZDUS. 

seniorjev v cestnem prometu, varovanje naših domov in drugo. 
V zacetku leta 2019 je potekel man-dat predsednici Mariji Trotovšek. Sledila je nova – stara zgodba s predsednico Heleno Grebenc Gruden … in šele tedaj sem spoznala, kako velik je bil prispevek celotnega vodstva za dobrobit društvu. 
Vir: arhiv DU Velike Lašce 

Smrecica 
Kje si rasla smrecica? Zdaj krasiš kamnita tla, okrašena z luckami, veje upognila si. 
Vsi, ki mimo hodijo, se lepoti cudijo. Ti pa vsa nesrecna si, blišc posvetni zate ni. 
Ko bi mogla te odnesti tja v gozd, kjer si doma, najti tvoje korenine in te položiti tja. 
Srecna bi trohnela z njimi, z leti bi minevala, spremenila se v prgišce, mehko toplo kot ležišce. 
Nataša Vybiralik Klinc 



Vošcilo bralcem Troble 
Ti, jaz, vsi, obsijani s sijem božicne noci, smo trden dokaz bogate vezi med ljudmi. Novo leto 2021 upanje za nove nacrte, poti naj bodo znova odprte. Sreca te caka za prvim ovinkom, stisk roke, topel objem pod zvezdnim utrinkom. 
Ana Pia Debeljak 
December 
Advent, božicnih cimbal car, dragocena energija, fascinantna glorija, harmonija igriva. Jelko krasimo, leto mirno, novo obžarja polnoc. Radostno, srcno šepnimo: Temperamentno, ustvarjalno, vedoželjno, zdravo, živahno. 
Ana Pia Debeljak 

Zimska 
Cudoviti kristali, bele snežinke v oblaku na nebu so zbrani. Na zemljo se spušcajo drobni padalci, ovijejo trate, drevesa, vsa svetovna cudesa. Svežina kisika, polarni mraz sika, zemlja pociva, jo snežna odeja pokriva. 
Zima vasi vso deželo zavije v idilo, krošnja dreves se v soncu lesketa, veter kleklja cipke iz sipkega snega. Na stojeci vodi se debel led pojavi, dvojna pirueta, drsalec akrobat je pravi. 
JNovak 
TROBLA POEZIJA & UMETNOST 49 

Naj zgodi se – vošcilo obcanom 
(Vsaka podobnost s Prešenovo Zdravljico je zgolj nakljucna.) Spoštovana gospa 
Lašcanke in Lašcani, že leto preizkušenj jenja, cisto drugo je kot lani, izpite težke nam namenja in skrbi, da nam ni, tako kot bĚlo je nekdanjih dni! 
Kaj naj vam recem zdaj, kam drvi ta nori svet? Morda bi morali nazaj, da bi za vse veljala spet le pamet in ne žamet, miru ima naj, mešcan in kmet! 
V politikante zasvojene naj se za vselej vseli mir, alternative ni nobene, konca naj zdaj se dolg prepir; ne v vceraj, zdaj za zmeraj le v prihodnost se oziraj! 
Ljubezen, strpnost, slogo želimo zopet vsi nazaj; za vecino strašno mnogo, a nadvse pomembno zdaj, ko se trpi in vse skrbi kaj caka nas naslednje dni! 

Brez dragih vas, Lašcank, mater, žena, deklet, kot mojškra brez šivank bi nepogleden bil ta svet; z vami vse lažje je, še roža lepše zdaj cvete! 
Lašcani, mocni vi krpani, zdaj tukaj je še vaš izziv; ko vsi ste skupaj zbrani in um je oster in igriv, zelo težko vam nekdo nazaj zŕvrtel bo kolo! 
Naj vsa društva zdaj živijo, ki si žele izboljšat kraj, energijo novo naj delijo, za vsakega bo dela kaj; da obcan bo vsak dan vedel, da le-ta pac ni zamán! 
Nazadnje še, Lašcani, se mladosti posvetimo, da bo jasno kot na dlani, da na njej gradimo, da mladina, ne sivina, nam bodocnost bo edina! 
Sreco Knafelc 
Julijana! 
Takšen castitljiv jubilej, docakati 108  let, je dan le res posebnim ljudem. Vesel sem, da sem vas lahko spoznal in upam, da vam bo zdravje še naprej dobro služilo. 
Vse najboljše vam vošcim župan dr. Tadej Malovrh s sodelavci 

Novo leto je kot bel nepopisan list ... 
Pobarvajte ga s sanjami, posujte z ljubeznijo,popišite z neverjetnimi 
vam želi Kulturno-umetniško društvo 
dosežki in okrasite s cudeži. 
Marij Kogoj Turjak. 

ADL O TEM IN ONEM 
O BRANJU 
Pripravlja Jože Staric 
Veliko ljudi pretežno bere samo še clanke in novice na internetu. Tako branje pa z branjem knjig ni primerljivo. 
Internet je medij, ki zahteva hit-rost: besedilo moraš prebrati hitro, ga še hitreje premisliti in takoj pre­izkusiti, ali je kaj uporabnega. Jezik interneta je žurnalisticen. Pogosto so clanki iz drugih jezikov prevedeni kar z orodji za prevajanje. Naknadno jih sicer popravijo, a še vedno se ne da povsem zabrisati, da so bili pre­vedeni strojno. V takšnih clankih po­gosto ostane angleška sintaksa. Na kraj pameti mi ne pade, da bi se na internetu ucil ali celo bral leposlovje. 
Knjiga pa je konkretna. Držiš jo v rokah. Knjiga ni le besedilo, ki ga je nekdo napisal. V knjigi ostane ujet proces izdelave, vonj materiala, iz katerega je narejena: od drevja, ki so ga posekali in predelali v papir, do ti-ska in vezave. V njej je avtorsko delo tistega, ki je besedilo napisal, in tiste­ga, ki ga je uredil. Preprican sem, da je v vsaki knjigi zajet delcek energije in odnosa tistih, ki so sodelovali pri njenem nastanku. Ko držiš knjigo v rokah, to povzroca poseben obcutek, v rokah držiš delo mnogih ljudi. Tega bi se morali ljudje bolj zavedati in imeti do knjige spoštljiv odnos. 
Internet pa ni konkreten (otipljiv op. p.), zato besedila z interneta ne morem zacutiti na enak nacin. Vse­bine na internetu sicer prebiram, vendar me pri tem zanima le, ali vsebujejo kakšno informacijo ali ne. Besedilo je oropano vsega umetni­škega, ostaja le informacija. Ce nam to zadošca, je super. Še posebej, ce lahko tako informacijo uporabimo in je za nas koristna. Na kraj pameti pa mi ne pade, da bi na internetu bral leposlovje. Do tega nimam odnosa in me ne gane. Vcasih na interne­tu berem poezijo. Zelo redko se me dotakne. Celo avtorji, ki jih cenim. Kosovel, na primer, me na internetu pusti hladnega. Zame to preprosto ni isto. Ljudje smo si razlicni. Lahko bo kdo rekel, da je zanj enako. Zame pa ni. Besedilo, natisnjeno na papirju in zvezano v knjigo, je zame energijsko mocnejše. Vsak posameznik seveda cuti na svoj nacin in stvari dojema malo po svoje. 

Ekvivalent tiskanim knjigam bi lahko bili posnetki predavanj ali pa podkasti. Ob poslušanju podkastov se lahko zaradi njihove raznolikosti precej nauciš, poslušanje pa zna biti celo zabavno. Zabavno v inteligen­tnem smislu, taka zadeva ti lahko kravžlja možgane. Poslušanje sproži tok misli, te spodbudi k razmišlja­nju in motivira. Ravno to pa je lahko ekvivalent knjigi oziroma užitku, ki ti ga ob branju nudi knjiga. Podkasti so del interneta, radio in televizija, ki se dogajata v tem trenutku, tega ne poznata. Tudi na televiziji obsta­jajo pogovori, ampak te stvari lahko gledaš enkrat, potem pa se odmak­nejo. No, danes jih lahko gledaš tudi za kak teden nazaj, na internetu pa ostajajo vecno. To je dobra stran in-terneta. Posnetek govora Georgea Orwella si lahko predvajaš še da­nes. Gre za nekakšen casovni stroj. Na tem podrocju je internet lahko enakovreden nadomestek knjige, ni boljši, niti enak, ampak ekvivalen-ten. Enim ljudem branje enostavno ne gre, a ta oblika, ta medij jim leži in ima zanje podoben ucinek kot branje knjige. 

Nekoc sem bral intervju z Um-bertom Ecom (1932–2016), ki je bil izjemno produktiven pisec. Povedal je, da ima veliko mizo, na kateri so razlicni pripomocki za pisanje: racu­nalnik, elektricni pisalni stroj, nava­dni pisalni stroj ter papir in svincnik. Na racunalnik je pisal romane, saj za pisanje romanov potrebuješ hiter prevod toka misli v zapis. Daljše ese­je, za katere mora biti proces mišlje­nja bolj temeljit, je pisal na elektricni pisalni stroj, ki je sicer še vedno hiter, a ne tako kot racunalnik. Za kratke eseje je uporabljal navaden pisalni stroj, pri katerem je treba vlagati fi-zicno delo, ce želiš nekaj napisati. Za pisanje poezije je uporabljal svincnik in papir. Vsaka literarna zvrst zah­teva drugacen vmesnik. Sporocilo potuje od pišceve glave do koncnega medija, ki je lahko v vseh primerih knjiga. Seveda lahko na papir zapišeš tudi roman, a ker obstajajo razlicne tehnologije (vmesniki), lahko izbiraš, katerega boš uporabil za ustvarjanje. 
Uradnih, glavnih medijev (main­stream), na internetu pa ne sprem­ljam vec. Ker jim ne verjamem vec. Pravzaprav se tam vse ponavlja, vse je propaganda. Imam nekaj izbranih strani in portalov, za katere sem po mnogih letih spremljanja in primer-janja preprican, da so kredibilne in vredne zaupanja. 
Razkritje: Adl z odprtimi ocmi in ušesi spremlja svet okoli sebe, zato so pogovori z njim vedno zanimivi. Ker se mi zdi škoda, da bi vse odletelo v pozabo, pogovore snemam in nato iz njih izlušcim, kar se mi zdi zanimivo. Vse, kar je napisano, je povedal Adl, možno pa je, da je zapisano v drugacnem kontekstu, zaradi cesar je odvezan vsakršne odgovornosti za objavljeno. 
Pesniško-likovna zbirka Bernardke Petrovic Mager 
JUBILEJNA Z LJUBEZNIJO
 Helena Merkac 

Ko so drugi življenjepise zacenjali z Rodila sem se, je Bernardka Mager zapisala Luc sveta sem zagle­dala; ko so drugi za rojstni dan vošcili z Vse najbolj­še, je ona zaželela Naj ti 16. pomlad prinese vsak 
trenutek lepši … 
… in danes je slovenski literarni prostor od maja 2020 bogatejši za njen pesniški prvenec Žanjem želje. Ker je avtorica razpeta med rodno Koroško in Gradež pri Turjaku, kjer živi danes, se sprašuje: 
Srecni kot koroške ali velikolaške dežele? Izberi? Kot Prežiha nese hrepenenje po ocetnjavi, tako mene vlece v srecni kot Koroške. V gnezdo moje mladosti, umešceno med Uršljo, Peco, Raduho. Brezkoncni obcutki v objemih dragih, med globace ljubezni narojenih vec generacij. Danes se vrašcam med velikolaške velikane umetnosti po Trubarju, Javoršku ... 

Tudi recenzentka mag. Ana Porenta v predgovoru h knjigi opazi to raz­petost in zapiše: In tako dojamem, kako pomembno je njeno zavedanje izvora, biti in izrocila, ki ji ga je dala Koroška, simbol njenega otroštva in mladosti, s cimer zbirka zacrta prve koordinate bralcem. Sledi spraše­vanje o potovanju skozi življenje, ki prinese druga okolja. In vendar jih, opremljena z zaupanjem, radove­dnostjo, odprtostjo, pesnica uzre v velicastni luci, saj »na grebenih sedi­jo sticišca duha«. 
Mag. Porenta pa slikovito predstavi tudi oblikovno podobo Bernardkine poezije: Pesmi žuborijo in se kotalijo po strugah papirja kot iz izvira, vca­sih so verzi ena sama kaplja - bese­da, kdaj se jih nabere za celo jezerce, 
TROBLA KULTURA 51 


drugic se držijo komaj opazne forme - denimo, ko prve crke verzov tvorijo abecedo (z zacetnega ali zakljucnega konca) ali ko so haikuji. Vecinoma pa se prilegajo pesniški snovi, ki jo pe­snica izreka. 
Knjižica z naslovom Žanjem želje prinaša 40 pesmi in 10 reproduk­cij njenih slikarskih del. Svojih dni si namrec Petroviceva v tretjem življenjskem obdobju ne bogati le v literarnih, pac pa tudi likovnih krogih. 

PREDSTAVITEV PRVEGA VELIKOLAŠKEGA LITERARNEGA ZBORNIKA 

3. decembra, na ta veseli dan kulture, se je v Velikih Lašcah pricel tudi Festival božicnega kruha. In zacel se je s spletno predstavitvi­jo knjige, s praznicno pogaco besed, v kateri osemnajst avtoric in avtorjev iz naših kra­jev prvic skupno predstavlja svojo poezijo in prozo na 160 straneh. 
Zbornik sta izdala KUD Primož Trubar in Zavod za razvijanje ustvarjalnosti Velike Lašce ob podpori Jav­nega sklada za kulturne dejavnosti RS in Obcine Velike Lašce. Izid knjige pa smo v teh casih priredili preko sple­tne aplikacije ZOOM in jo v živo prenašali na Youtubu, za kar je poskrbel Gregor Grešak. Posnetek si še vedno lahko ogledate na tej povezavi: www.youtube.com/wa­tch?v=gVX-lwO2jTg 
Matej Polzelnik, predsednik KUD-a Primož Trubar, se je zahvalil avtoricam in avtorjem literarnih del: Majdi Babic, Danici Cvetko, Ani Pii Debeljak, Marinki Dernov­šek, Gregorju Grešaku, Darinki Grmek Štrukelj, Srecu Knafelcu, Marku Kožarju, Silvi Langenfus, Aleksandri Marijanovic, Mariji Mohoric, Mariji Ovca, Andreju Per-haju, Bernardki Petrovic Mager, Ani Porenta, Marjanu Alojzu Severju, Zdenki Zabukovec, Ireni Zore, slikarki Živi Agrež in fotografu njenih slik Luki Markešu, obliko­valki knjige Gaji Grešak ter urednici Ani Porenta. 
DRAGULJI 
Brskam po zakladnici podedovanega jezika. V drobovju zaležanih knjig išcem dragulje besed. Obrušeni skozi stoletja blestijo. Z njimi žlahtim novodobno poved, jih nizam v vrstice, da zazvenijo v pesmi. 
Darinka Grmek Štrukelj 

Po njegovem nagovoru je vec o povezavi slik in be-sed v knjigi spregovorila Živa Agrež. Poudarila je prija­teljsko povezanost naših umetniških srecevanj, svojih slik in naših besed, ki se ji zdi pomembna nadgradnja 
– sožitje umetnosti, ki skupaj sozvanjata v cudovitem zborniku VEZje, pomembni dedišcini za nadaljnje rodo­ve. Gaja Grešak je povedala, da ji je bilo oblikovanje zbor­nika zanimiv izziv, lahko se je poigravala z uporabo barv iz slik tudi pri oblikovanju predstavitvenih strani posa­meznih avtorjev v knjigi ter pri naslovih njihovih del. 
Sledilo je branje prisotnih avtoric in avtorjev, vsake­ga je napovedala projekcija njegove predstavitvene stra­ni s sliko Žive Agrež, prosojnice je pripravila Gaja Gre­šak. Svoje misli, pesmi in prozo so z nami delili: Darinka Grmek Štrukelj, Majda Babic, Marjan Alojz Sever, Zden­ka Zabukovec, Danica Cvetko, Sreco Knafelc, Bernardka Petrovic Mager, Aleksandra Marijanovic in Gregor Gre­šak ter urednica Ana Porenta, ki sem se ob zakljucku zahvalila vsem nastopajocim. 
Poslovili smo se v upanju, da takoj ko bo mogoce, predstavimo zbornik tudi na Trubarjevi domaciji in se takrat zberemo prav vsi, povezani z zbornikom VEZje. 
Kdor bi želel posvojiti to barvito in zanimivo knjigo zase ali za svoje bližnje, pa ga vabimo, da obišce spletno knjigarno www.knjiga.org, kjer lahko zbornik kupite na daljavo in ga prejmete po pošti. 

TROBLA KULTURA 53 
Ana Porenta: 

»Naša ideja o skupnem literarnem zborniku je tlela, odkar smo leta 2014 pri KUD-u Primoža Trubarja ustanovili literarno skupino, že prej pa sodelovali z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Velike Lašce, kjer smo se srecevali in se še vedno srecujemo na literarnih delavnicah. Zgodba z zbornikom se je zacela resneje približevati 2015, ko smo se srecali s slikarko Živo Agrež, ki je v Turjaškem gradu razstavljala slike iz svojega cikla Dolina reke Krke. Darinka in jaz sva takrat brali svoje pesmi in vzklila je vez med nami: na naslednji njeni razstavi Zgodbe valov sva z Darinko pisali pesmi k njenim slikam, ob njih so bile tudi razstavljene. Živa je že ustvarjala nov cikel Srecni šopki in takrat smo z udeleženci literarne delavnice, ki jo vodim pri UTŽO Velike Lašce, pisali pesmi ob njenih novih slikah. Na otvoritvi razstave v Galeriji Levstikovega doma (novembra 2019) smo nastopili s prepletom teh besedil in se odzvali na njeno pobudo, da bi naše sodelovanje povezali v knjigo, kjer se bodo prepletale slike iz njenih številnih ciklov in naše zgodbe, pesmi in drugi literarni zapisi. Vsa naša nadaljnja srecanja smo nato posvetili temu in na eni od delavnic je Nada rekla, da bi tako narejen zbornik lahko nosil naslov VEZje. Navdušili smo se in kot urednica sem k sodelovanju zacela vabiti še druge, ki pišejo. Vem sicer, da je še nekaj posameznic in posameznikov, ki pišejo v tem casu in prostoru, a za zacetek se nas je nabralo ducat in pol, in to je izjemno. S tem smo prekinili navidezno tišino, ki je zavladala po odhodu naših literatov 
– velikanov (Trubarja, Levstika, Stritarja, Puclja, Javorška, Goršetove).« 
Živa Agrež: 

»Zdi se mi, da ste v tej povezanosti kljub svoji razlicnosti stkali prelepo individualno obcutenje sedanjosti in spominov. Lepe pesmi, lepa besedila, ki bodo govorili tudi v drugih casih. Ponosna sem, da so lahko moje slike med vašimi besedili in skupaj z vami delim veselje pri objavi v knjigi.« 
Sreco Knafelc: 

»Literati so pokazali, kaj so sodelovanje in ustvarjalnost, pa tudi ucinkovitost. Ana kot organizatorica, Gaja kot oblikovalka in pika na i likovna podpora zbornika v izvedbi Žive Agrež.« 
Bernardka Petrovic Mager: 
»Želje se mi uresnicujejo: literarno in likovno ustvarjanje je povezano! Nadstandard! Ko sem to predlagala v literarni skupini, so me cudno gledali. Sita sem bila Krpana, pa zablestita Darinka in Ana v navezi z Živo Agrež v knjižnici v Ljubljani. Podoživljali smo njune pesmi o in ob vodnih motivih, a to ni bilo dovolj: Živa Agrež se predstavi v Levstikovem domu in mi z njo – naši obcutki so zazveneli ob vsebarvnih šopkih. Ideja je prerasla v zbornik VEZje. Vez je med nami ustvarjena, zato sem predlagala ime VEZje. Brez naše subtilne mentorice in vrhunske pesnice z zgledom naš ustvarjalni krog ne bi valovil. Velika hvala Ani, Živi in vsem, da je lahko VEZje zagledalo luc sveta.« 
Aleksandra Marijanovic: 
»Vsi ljudje govorimo, poslušamo, beremo in pišemo, vcasih z manj, vcasih pa z vec predhodnega razmisleka, kaj in kako bomo kaj povedali. Odkar hodim k literarni skupini, sem se pod Aninim odlicnim mentorstvom naucila predvsem pisati bolj poglobljeno, s tehtanjem besed. Veckrat se vprašam, kako zveni beseda, kako bo odmevala pri bralcu, ki mu je namenjena. Postala sem tudi zahtevnejša bralka, saj hitro prepoznam prazno leporecenje, klišejske besedne figure, rimo, ki je postavljena samo zaradi rime, besede, ki so površne, lažne in zvenijo votlo. Vse bolj uživam v branju leposlovja, zacela sem brati poezijo, po kateri sem prej le redko posegla. Moj odnos do besednega ustvarjanja se je gotovo požlahtnil. A to ni vse. Literarna skupina je veliko vec, kot bi sprva pomislili ob njenem imenu. Literature ne moremo niti brati niti ustvarjati brez custev, brez samorefleksije, zato je pomembno, da to poteka v skupini ljudi, ki jim zaupamo in med katerimi se pocutimo sprejete in varne. Naucila sem se, da je povsem obicajno, da napisano drugace doživljamo, da drugace pišemo, ker smo seveda drugacni. V današnjih casih nestrpnosti in težnje k enoumju je to sprejemanje še posebej dragoceno. Ko pišemo, pišemo vedno pravzaprav 
o sebi ali o svojem pogledu na zgodbe ljudi okoli nas. Ustvarjanje ima tako tudi terapevtski ucinek, saj na papir prenesemo tudi tisto, kar bi sicer mogoce ostalo zaklenjeno v nas samih, tako pa to delimo in dobimo poleg literarnega napotka tudi kakšen življenjski nasvet. Hvala Ani in vsem soustvarjalcem za plemenitenje naših vezi. Saj vez je.« 



li samo lepe zgodbe. 

»Ko internet zajame jeza in išceš, komu sedel boš za vrat, je cas, da se odklopiš in se spraviš knjigo brat.« 
(Matt Haig; v knjigi Zapisi o živcnem planetu) 
Izbor novosti: 
Mladinski oddelek Zgodovina za mladino 
Duclos, Marion; Alvarez, Jérôme; Koenig, Viviane: Stari Egipt v stripu! 
Morfemplus, 2020 
Strip, ki te popelje v cas faraonov, mumij in piramid. Dobrodošel pri faraonu Ahmozu! Odkrij njegovo velicastno palaco. Odpravi se na bregove Nila, srecaj se z njegovimi vojšcaki, kmeti, obrtniki. Spoznaj faraonovo družinsko življenje in s sveceniki sodeluj pri pripravi mumije. 



Mladinski oddelek Zgodbice 
Arnuš Pupis, Tina: Na gozdni južini 
Miš, 2020 
Knjiga Na gozdni južini je nadalje­vanje priljubljene zbirke zgodb Za devetimi drevesi, ki se je uvrstila tudi na seznam Belih vran. V njej bralca caka novih deset živalskih zgodb in stari znanci (pa tudi kakšen nov), postavljeni pred nove izzive. Tako kot v prvih zgodbah tudi v teh prav nic ne pojenjata ne avtoricin smisel za humor ne obcutek za jezikovne vragolije. 
Ucila International, 2020 
Osemnajstletni Coriolanus Snow se v Kapitolu pripravlja, da bo zaslovel kot mentor na igrah. Za nekoc mogocno družino Snow so nastopili hudi casi. Usoda družine je odvisna od Coriolanusa, ki bo moral premagati in pretentati so-šolce, ce bo kot mentor želel dobiti igre. Usoda mu ni naklonjena – do-delili so mu tributko iz dvanajste­ga okrožja. Toda ko se v areni bije neizprosen spopad za življenje ali smrt, Coriolanus pocasi spoznava, da mu ni tako vseeno zanjo, kot je Odrasli oddelek Družbeni romani 


Haruf, Kent: Najini duši ponoci 
Vida, 2020 
Zadržana, preprosta, grenkobna, a navdihujoca zgodba o starejšem moškem in ženski, ki se skupaj spoprimeta z dogodki iz njunega preteklega življenja in razcvetita upe o bližnji prihodnosti. Addie Moore nepricakovano obišce soseda, Louisa Watersa. Mož ji je umrl že pred leti, tudi Louisova žena je že pokojna – v majhnem mestu, kjer živita, se ljudje poz­najo že desetletja.Njegova hci živi vec ur stran v Colorado Sprin­gsu, njen sin se je odselil še dlje v Grand Junction. 

Odrasli oddelek Retorika 
Zupancic, Zdravko: Mali ve­dež spletne retorike (bližnja srecanja na daljavo) 
Šola retorike Zupancic in Zupan-cic, 2020 
Avtor, dr. Zdravko Zupancic, ki že 35 let govori in piše o govor­jenju in nastopanju, je vse svoje izkušnje prelil v govorniške odre na daljavo in ucinkovita spletna srecanja. Mali vedež spletne retorike ponuja izziv vodjem spletnih sestankov in vsem se­stankujocim, izvajalcem spletnih seminarjev in gostiteljem srecanj. Delovati na daljavo pomeni govo­riti, in kdor dobro govori v živo, bo dobro nagovarjal tudi pred Odrasli oddelek Medicina 

Nakazawa, Donna Jackson: Angel in morilec – drobcena možganska celica, ki je spre­menila tok medicine 
Primus, 2020 
Ta knjiga, ki jo opisujejo kot »nav­dušujoco«, »izjemno« in »vizio­narsko«, nam ponuja radikalno drugacno podobo clovekovega zdravja in obljublja, da bomo spremenili vse, kar smo mislili, da vemo o tem, kako se pozdraviti. Do nedavnega so znanstveniki verjeli, da imajo mikroglijske celice v možganih zgolj vlogo gospodinje, ki pomaga pri odstra­njevanju poškodovanih celic, a ni tako ... 
MESTO BERE … LITERATURE SVETA 
Promocija kakovostnega branja v Mestni knjižnici Ljubljana 
Bralne sprehode po literaturah sveta zakljucujemo z deseto, zadnjo sezono bralnega projekta Mesto bere, s katerim tudi letos pricenjamo 3. decembra, na ta veseli dan kulture. K bralnim užitkom vabimo z vznemirljivim seznamom knjižnih naslovov avtorjev in avtoric z vsega sveta. Na bralni seznam smo letos uvrstili 100 zanimi­vih knjižnih naslovov sodobnih literarnih ustvarjalcev. 

Mesto bere je projekt Mestne knji­žnice Ljubljana na podrocju promo-cije kakovostnega branja. V dose-danjih sezonah projekta smo brali slovenske, evropske, severnoameri­ške in južnoameriške, azijske, afriške ter avtorje in avtorice Oceanije. Lite-rarna obzorja tokrat raziskujemo skozi pisave sodobnih avtorjev in avtoric z vsega sveta sodobne zgodbe zadnjih petdeset let (po letu 1970). Bralce vabimo k bralnim druženjem, v katerih bomo v petih bralnih mese­cih skupaj odkrivali vrhove sodobne svetovne literature. 
Zgodbe sodobne svetovne lite­rature aktualnega priporocilnega seznama pokrivajo razlicne teme in literarne stile novejšega obdobja književnosti. Sprehodi po literaturi nas bodo vodili od zgodb, ki vznemir­jajo, dilem, ki jih pred pisce postavlja sodobni družbeni kontekst, do raz­iskovanja aktualnih literarnih tem  .ter v prostrana prostorja brezmejnih knjižnih svetov. 
O knjigah 
Izbor vsebinsko zajema tako in-timne zgodbe posameznikov kot družbenoprelomne zgodbe pretežno v zadnjih petdesetih letih. Sodobno svetovno književnost med drugim predstavljamo z Nobelovimi nagra­jenci iz zadnjega obdobja, med njimi so J. M. Coetzee, Patrick White, Na­dine Gordimer, José Saramago, Elfri­ede Jelinek, Herta Müller, Svetlana Aleksievich, Peter Handke in številni drugi. Ob njih so na seznamu še pre­jemniki številnih drugih nagrad, na­cionalnih, mednarodnih, Bookerjevi in Goncourtovi nagrajenci idr. 

Sklop intimnih zgodb posame­znikov opisuje osamljen boj cloveka z boleznijo, odnosi, norostjo, mednje lahko uvrstimo roman Karpati novo­zelandske avtorice Janet Frame, pa Niccola Ammanitija, italijanskega avtorja, ki se v romanu Kakor bog ukazuje poglablja v življenja ljudi, ki živijo na družbenem robu. V slo­venšcino so prevedeni trije njegovi romani. Bralec knjige Jona McGre­gorja se v knjigi Ce nihce ne govori 
o izjemnih stvareh nenehno pocuti kot nakljucni opazovalec oseb, ki ži­vijo na ulici. V romanu Tetina zgod­ba avstralskega nobelovca Patricka Whitea spremljamo pokrajine življe­nja osamljene ženske srednjih let, ki se sooca z norostjo, nad njen bogat notranji svet pa se razgrinja tudi ža­rece sonce. Življenje in casi Michaela K. južnoafriškega avtorja J. M. Coe­tzeeja zaznamuje prekletstvo izob-cenosti zaradi telesne posebnosti pripovedovalca, ki že od rojstva ne­zaželen krcevito išce poti do svobode. 
Med knjigami, ki odslikavajo so-dobne družbene razmere, je na knji­žnem seznamu roman ceško-fran­coskega avtorja Milana Kundere Pocasnost, ki raziskuje ucinke mo-dernosti in tehnologije na posame­znikovo dojemanje sveta. V svetu, ki ga zaznamuje prevlada množicnih obcil nad vsemi oblikami medcloveš­ke komunikacije, je tudi ljubezenski odnos zgolj predstava za nevidno ob­cinstvo. Viktor Pelevin v knjigi Rume­na pušcica podaja alegoricno pripo­ved o sodobnem svetu. Ponazarja ga vlak, ki drvi proti porušenemu mostu: vmesnih postaj ni in potniki ne more-jo izstopiti  – to bi rad storil le glavni junak. Zgodba je polna humorja in fantasticnih elementov. Upognjeno rebro Faraha Nuruddina, somalijske­ga pisatelja, razgrinja zgodbo mlade­ga dekleta, ki si želi sama krojiti svojo usodo v moškem svetu. Skozi njena razmišljanja in dojemanja okolice nam avtor slika neenakosti in razli­ke med življenjem na podeželju in v mestu, razlike med spoloma, pomanj­
TROBLA KNJIŽNICA 57 


kanje izobrazbe in navade ljudi. Assia Djebar si v knjigi Alžirske ženske v svojih sobanah zastavlja podobno vprašanje: Kakšno je mesto žensk v alžirskem povojnem oziroma poosa­mosvojitvenem družbenem in politic­nem redu? 
Gao Xingjian, avtor zbirke kratkih zgodb Ribiška palica za starega oceta, pred bralca postavlja kratke zgodbe, skozi katere lahko zacutimo custve-no doživljanje skozi kratke okusne grižljaje pogovorov in posameznih skrbno izbranih prizorov. Tahar Ben Jelloun, najslavnejši magrebski pisa­telj in prejemnik Goncourtove nagra­de, v Tej slepeci odsotnosti svetlobe niza odtenke želja po preživetju po­sameznika v skupnosti, ki se mešajo s sanjskim misticizmom in z vero. Ta duševno mocnejšim posameznikom pomaga ohraniti zdrav razum. Mario Vargas Llosa pa v svojem nenavad­nem romanu Pripovedovalec išce pot, kako bi izstopil iz civilizacije in postal pripovedovalec zgodb odmaknjenega življenja amazonskega plemena. 

Na seznamu knjig so tudi odlic­ne, morda (še) nenagrajene zgodbe sodobnih avtorjev in avtoric, ce iz­postavimo samo nekaj ženskih avto­ric s seznama: na primer francosko avtorico mlajše generacije Maylis de Kerangal, Jenny Erpenbeck, nemško pisateljico, pa tudi dve odlicni finski avtorici Sofi Oksanen in Rosa Likson, makedonsko avtorico z odlicno zbir­ko kratkih zgodb Moj mož (uprizo­ritev tudi na repertoarju ljubljanske Drame) Rumeno Božarovsko, pa tudi odlicen roman v kratkih zgodbah Sibylle Berg Nekaj ljudi išce sreco in crkne od smeha. 
Kako sodelovati? 
V bralnem projektu lahko sodelu­jete clani Mestne knjižnice (16+), ki boste v casu trajanja projekta preb­rali vsaj pet knjig z aktualnega pripo­rocilnega seznama in nam do 3. maja 2021 poslali izpolnjen obrazec ali izpolnili elektronski obrazec na naši spletni strani. 
Sponzor projekta Mesto bere je Bohinj ECO Hotel, SDH, ki za glavno nagrado enemu od bralcev podarja vikend paket za dve osebi. Vsak so­delujoci prejme tudi darilni bon za brezplacno clanarino v MKL. Projekt Mesto bere ... literature sveta tudi letos pripravljamo v sodelovanju z Mladinsko knjigo, Knjigarno Kon­zorcij. Branja bomo zakljucili s pri­reditvijo in podelitvijo priznanj in nagrad junija 2021. 
Ker knjižnice delujejo v omeje­nem obsegu, lahko bralci narocijo želene knjige za osebni prevzem ali za dostavo po pošti. Vec informa­cij o narocilu gradiva https:// www.mklj.si/aktualno/item/ 23612-izposoja-gradiva-v-ca­su-epidemije#. 

OSEM OBCIN PREJELO NAZIV BRANJU PRIJAZNA OBCINA 
Združenje splošnih knjižnic, Skupnost obcin Sloveni­je in Ministrstvo za kulturo RS so že cetrto leto podelili nazive obcinam, ki posebno pozornost posvecajo knjigi, bralni pismenosti in kulturi. 

(Grosuplje, 3. december 2020) Združenje splošnih knji­žnic, Skupnost obcin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS so danes, že cetrto leto zapored, podelili nazive Branju prijazna obcina. Naziv, ki je namenjen spodbujanju aktiv­nosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, so tokrat prejele obcine: Kocevje, Miren-Kosta­njevica, Ormož, Šempeter-Vrtojba in štiri mestne obcine: Mestna obcina Koper, Mestna obcina Nova Gorica, Mestna obcina Novo mesto in Mestna obcina Ptuj. Skupaj je od leta 2017 nazive Branju prijazna obcina prejelo 46 obcin. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju pa prejemnica naziva strokovni komisiji ponovno predstavi rezultate na tem podrocju. V letošnjem letu so nazive za nadaljnja tri leta podaljšale obcina Crna na Koroškem, Ivancna Gorica, Kamnik, Krško, Mestna obcina Kranj, Mestna obcina Lju­bljana, Prevalje, Radovljica, Sveti Andraž v Slovenskih Go-ricah, Škofja Loka, Trzin, Velike Lašce in Žalec. 
Obcine so pomembni dejavniki pri spodbujanju branja. V casu epidemije ravno branje in dostopnost do fizicnih in spletnih gradiv omogocata državljanom, da krepijo svoje­ga duha, bolj kakovostno preživljajo cas, ko je onemogo-ceno prosto gibanje, prav tako pa lahko s pomocjo branja nadaljujejo izobraževalne procese na daljavo. Knjižnice, kulturne in druge institucije v posameznih lokalnih sku­pnostih so se v tem casu izkazale še za posebej pomembne. Javni natecaj Branju prijazna obcina je nastal ravno z na­menom, da obcine spodbudi k aktivnemu delovanju v lo-kalni skupnosti in povezovanju med razlicnimi organiza­cijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. Obcine v svoji vlogi izkazujejo odnos do knjižnicne dejav­nosti kot obvezne javne službe in predstavljajo tudi vse druge dejavnosti lokalne skupnosti na podrocju branja. 
Vesna Horžen, predsednica Združenja splošni knjižnic, je o delu strokovne komisije in projektu povedala:»Branje spodbuja intelekt, sprošca, širi znanje, izboljšuje osredotocenost, besedni zaklad, pisanje in spo-min, spodbuja kriticno in analiticno razmišljanje, zaba­va in še mnogo drugih pozitivnih ucinkov ima. Naš cilj je, da so vse slovenske obcine branju prijazne. Spodbujanje branja in vlaganje v kulturne, družbene in izobraževalne institucije v lokalni skupnosti so se izkazale za izjemno pomembne ravno v letošnjem letu, ko smo se morali drža­vljani prilagoditi in se osredotociti na to, kar je na voljo v domacem kraju. Obcine imajo predvsem v teh casih velik vpliv na kakovost bivanja svojih prebivalcev. Ugotavljamo, da obcine, ki so naziv Branju prijazna obcina že pridobile, nadgrajujejo in izboljšujejo aktivnosti na podrocju knjige in branja, s tem pa izboljšujejo svojo raven delovanja na socialnem, ekonomskem in kulturnem podrocju. Obcine to pocnejo v sodelovanju s knjižnicami, ki so njihov najnarav­nejši partner pri spodbujanju branja.« 
»V teh napornih casih samoosamitve in omejenega gi­banja se je toliko bolj pokazalo, kako pomembne so knjige in branje, pa tudi, kako pomembne so knjižnice in dostop do knjižnicnega gradiva. Šele takrat, ko nekaj izgubimo, spoznamo, kakšno vrednost v resnici ima,« je o branju in knjigah povedal predsednik Skupnosti obcin Slovenije Peter Misja. Obcinam prejemnicam nagra­de je cestital in povedal, da je »ponosen, ne le na letos prvic nagrajene obcine, ki izražajo veliko mero skrbi za bralno kulturo, ob tem pa zmorejo prepoznati najboljše projek­te obcinskih ustanov. V Skupnosti obcin Slovenije pa smo ponosni tudi in predvsem na tiste, ki naziv Branju prijazna obcina podaljšujejo. Slednje so se morale še posebej doka­zati – izbirale so dobre, drzne in inovativne pristope ter na ta nacin uspele bralno kulturo dvigniti na višjo raven.« 
dr. Ignacija Fridl Jarc: »Sleherni clovek premore takšno širino misli, kolikor besed ima v svojem jezikovnem naboru. In ce vemo, da clovek dela tisto, kar misli, vidimo, kako zelo pomembno je, s kakšno jezikovno popotnico se podaja na svojo življenjsko pot. Zato je zelo pomembno, da 
TROBLA KNJIŽNICA 59 


od prvih trenutkov po rojstvu krepimo jezikovne spo­sobnosti otroka in da imamo vse življenje sidrišce, ki se imenuje materni jezik, v katerem oblikujemo svoje misli in ubesedimo svoj odnos do drugega cloveka. Si-romašnejše, kot bo naše znanje maternega jezika, ki ga lahko usvajamo samo z branjem, toliko bolj skromen in zamejen bo naš življenjski svet. Zato je treba brati in znova brati, ce želimo razširiti meje našega vsakdana in prestopiti v svet domišljije, ki zasije pred nami, ko odpremo prvo stran knjige. Samo ce bomo brali, bomo lahko razumeli besedila in pomene med vrsticami, razlocili laž in resnico, igro in manipulacijo z jezikom od besed, ki znajo in zmorejo pobožati, zdraviti in pre­oblikovati na bolje tako posameznika kot družbo. Zato velja posebna cestitka obcinam, ki se tega izjemnega poslanstva zavedajo in tudi v okviru akcije Branju pri­jazna obcina pomagajo krepiti zavest o pomenu bra-nja med svojimi prebivalci.« 
Dodatne informacije: 

Vesna Horžen, predsednica Združenje splošnih knjižnic, t: 041 577 273, e: vesna.horzen@zdruzenje-knjiznic.si 
Na ta veseli dan kulture, 3. decembra 2020, se je Obcina Ve-like Lašce raz­veselila tudi podaljšanja cer­tifikata Branju prijazna ob­cina. Obcina Velike Lašce je naziv pridobila med prvimi obcinami leta 2017 za obdobje treh let. Komisija za podeljevanje naziva je v obrazložitvi zapisala, da Obcina Velike Lašce v obdobju od prejema na­ziva še naprej namenja veliko pozornost spodbu­janju bralne kulture. Poleg knjižnicne dejavnosti, ki jo podpira v veliki meri, daje velik poudarek tudi drugim aktivnostim, povezanih s knjigo in z bra-njem. Aktivna prizadevanja na podrocju bralne kulture še naprej ostajajo zgled dobrega delovanja lokalne skupnosti na podrocju promocije branja. 
OBCINA VELIKE LAŠCE ŠE VEDNO OSTAJA BRANJU PRIJAZNA OBCINA 

Barbara Pecnik 

Na ta naziv smo zelo ponosni, saj se nenazadnje predstavljamo kot zibelka slovenske kulture. 


TEMKOVA

Temkov Jože, foto: France Modic, arhiv Janka Žužka, hrani Trubarjeva domacija 

ŽAGA 
Andrej Perhaj / foto: Vladimir Pecek, Peter Centa, Boštjan Podlogar 
Žaga je kraj, kjer se srecata gozd in voda. Brez gozda in vode bi bilo clovekovo biva­
nje na Zemlji nemogoce. Gozd nas s svojimi viri greje, hrani, dovaja nam kisik, nas oblaci, gradi poslopja in nam z lesenimi izdelki lajša in le­pša življenje. Voda pa je tekocina življenja, je njegov izvir in vir ohra­njevanja; ima neizmerno energetsko in ocišcevalno moc. Žaga je torej tis-to sticišce, na katerem voda s svojo energijo pomaga cloveku izkorišcati bogastvo gozdov. Žage tudi bogatijo podobo kulturne pokrajine, so izraz nenehnega clovekovega boja za pre­živetje in stalne ljudske želje po bolj­šem kruhu. So dokaz ljudske iznaj­dljivosti in ustvarjalnega sobivanja z naravo in njenimi viri. 
Strojno žaganje lesa je s svojo 750-letno zgodovino ena najstarej­ših industrijskih tehnik v Evropi. 
Na Slovenskem so vodne žage bolj množicno razširjene od 16. stoletja; prve pojave pa zasledimo dvesto let prej. Zaradi tesnih vezi z beneškim ladjedelništvom in itali­janskim fužinarstvom se je pri nas uveljavil beneški tip vodne žage – žaga venecijanka. Vodne žage naj bi najprej k nam zanesli beneški fu­žinarji. Bile so namrec standardna oprema rudnikov. 
Razvoj vodnih žag je v razlicnih obdobjih usmerjalo veliko iznaj­diteljsko nadarjenih ljudi raznih strok. Za glavnega izumitelja pa se je tudi zaradi svojega udarnega ime­na uveljavil Leonardo da Vinci. 
N
a Slovenskem je bilo naj­vec žag konec dvajsetih in v zacetku tridesetih let 20. 
stoletja. Po izbruhu svetovne go-
spodarske krize je zacelo število žag 
seveda upadati. Po drugi svetovni 
vojni so najprej žage pele noc in dan, 
ker je država zaradi povojne obnove 
na veliko izvažala žagani les. Ko žag 
niso vec tako potrebovali, so obrtni­
ško žaganje najprej stisnili z davki, 
potem pa ga prepovedali. 


Argumenti so bili strokovne na-
rave; preslab izkoristek (zaradi debe-
line žaginega lista je šlo lahko do ce-
trtine lesa v žaganje) idr. Motivi pa so 
imeli predvsem ideološke korenine. 
Hkrati je vodne žage povozil tehno­
loški razvoj v žagarski industriji. 
Temkovo žago poganja vod-
no kolo na spodnjo vodo – lopatar 
(podlivno vodno kolo). Drugi tip 
vodnega kolesa je korcnik, kolo na 
zgornjo vodo (nadlivno vodno kolo). 

Žaga na Trubarjevi domaciji je stara dobrih dvesto let in je doživela vec izboljšav. O 
TROBLA DEDIŠCINA 61 


njeni starosti prica leseni prag, ki so ga podplati cevljev dodobra izli­zali. Je venecijanka z jermenicami in je po tipu prenosa pogona zadnja stopnja v razvoju venecijank. Prvi tip je žaga na koš ali vreteno. Nima vodnega kolesa, vendar le vreteno, na katerega so nabite podolgova­te lopate. Potrebuje enakomeren in mocan dotok vode. Drugi tip je žaga na tribo ali preslico in je prvi tip žage s posrednim prenosom po­gona; tako so izboljšali izkoristek vodne energije. 
Naša žaga je venecijanka sami-ca, ker ima v jarmu vpet le en žagin list; zato je bilo treba po vsaki od­rezani deski ponovno nastaviti rez, kar je bilo lahko zamudno opravilo. Danes pa bi to predstavljalo veli­kansko izgubo casa. 
Žagine liste so žagarji kupovali cele; brez zob, ki so jih potem s štan-co naredili sami. 
Delo na žagi je znalo biti nepri­jetno, še posebej v hladnejših me-secih. Od spodaj hladi voda, zaradi rež in odprtin v stenah pa je žagar lahko tudi na stalnem prepihu. Zato ima vsaka žaga zidani prostor, kjer je pec. To je pecnica. Pecnice so lah­ko vecje ali manjše s pecjo ali z le odprtim kurišcem. Tam se je žagar lahko nekoliko odpocil, se pogrel, kaj pojedel in si privošcil šilce žga­nja. V pecnici je imel pri roki pot-rebna orodja in manjše rezervne dele. Pomembno pa je, da je iz pec­nice, še posebno ce je sedel s hrbtom pri peci, vedno videl gibanje jarma, tako je lahko v primeru spremembe ritma ali zatikanja takoj posredoval in preprecil okvaro. 
Žago je leta 1985/86 obnovilo Gozdno gospodarstvo Velike Lašce, saj je bila v precej sla­bem stanju. Dobro desetletje je žago vzdrževal Anton Žagar, gozdar iz Velikih Lašc. Takrat je bila žaga vse­
skozi pripravljena za delo. 
V letih 2001 in 2002 je Obcina 
Velike Lašce poskrbela za obnovo 
ostrešja in zamenjavo kritine. Ob-
novljene so bile notranje stene in 
vodno kolo. 
Z
a današnjo podobo notran­josti žage vkljucno s pecnico sta predvsem zaslužna: An­ton Prelesnik, gozdar iz Kocev­ja, ki je eden najvecjih poznavalcev vodnih žag na Slovenskem. Leta 2004 je postavil na ogled makete razlicnih tipov venecijank in šest let pozneje postavitev nadgradil. In Dušan Zekovic, ki je žagarsko zbirko postavil in uredil. Oba sta za delo leta 2011 prejela Castno Valva­sorjevo priznanje. 


Del predmetov v zbirki je dari-lo Ivana Ogrinca iz Brež. Vecina predmetov v pecnici je last Dušana Zekovica, ki jih je podedoval po svo­jem dedu Ivanu Mencinu, mlinar­ju in mizarju iz Dvorske vasi. Del predmetov je darilo Jožeta Petrica s Škrlovice, nekaj pa je bilo izposoje­nih iz Tehniškega muzeja Slovenije. 
Za obnavljanje vodnega pogona skrbi mizarski mojster iz Žerovnice Matjaž Debevc. 
Temkova žaga ima tako kot vse vodne žage male originalne posebno­sti, ki jih je dodal njen upravljavec (A. Prelesnik: Dve žagi nista glih.). Tako tudi naša žaga nosi pecat zadnjega la-stnika Jožeta Pecnika (Temkovega Jo-žeta). Vsi, ki smo se hodili poleti kopa-ti na Rašco, ga ohranjamo v spominu kot svojevrstnega trmastega poseb­neža, ki nam je znal vcasih nekoliko zagreniti mladostniško veselje. 
N
a Trubarjevi domaciji po­vezavo s tehniško dedišci-no predstavljajo programi, 
ki dopolnjujejo razlago o Trubarju 
s tehniškimi vsebinami – z delo­
vanjem mlina in žage. Za boljšo 
predstavitev je žaga opremljena z 
žagarsko zbirko oziroma z make-
tami žag, ki prikazujejo njihov teh­
nicni razvoj. Na žagi je urejena pec­
nica z zbirko žagarskega orodja. 
V okviru akcije Skupnosti muze­
jev Slovenije Praznicni muzej je na 
spletni strani http://www.virtualna. 
trubarjeva-domacija.si objavljen 
tudi sprehod po Temkovi žagi z An-
drejem Perhajem, kjer se lahko vir­
tualno sprehodite po žagi in o njej 
izveste marsikatero zanimivost. 
Viri in literatura: 
• 
Mitja Cimperšek, Zgodovinski razvoj vodnih žag, v: Gozdarski vestnik, let. 72, št. 7/8 (2014), str. 331–341. 

• 
Temkova žaga, Trubarjeva domacija, Javni za­vod Trubarjevi kraji, Velike Lašce, 2009 (pona-tis Parnasove zloženke iz leta 2003). 

• 
Anton Prelesnik, Kocevje (ustni vir). 



Podrobnejše informacije o žagarski zbirki in njenem urejanju si lahko preberete tudi na povezavi: 
www.trubarjeva-domacija.si/programi/stalne-postavitve/zaga-in-mlin. 
Iz velikolaškega okraja 

Na Dunaj so hodili kostanj pec 
Metka Staric 
Kostanjarji so na Dunaj hodili kostanj pec v drugi polovici 19. sto­letja in kasneje. V casu popisov Orlo­vih ekip so se domacini velikolaških kostanjarjev še spominjali. Na sezon­sko delo so fantje, možje, pa tudi žene jeseni odhajali z vlakom, z Dunaja so se vracali spomladi, tam okrog veli­ke noci. Kot piše Polona Šega v knjigi Slovenski kostanjarji na Dunaju (Do­lenjska založba, 1997), je bilo med našimi kostanjarji na Dunaju tudi vec gospodarjev. Vsebine tokrat pov­zemam predvsem po zapiskih Borisa Orla, ki je napravil zabeležke v 60-ih letih prejšnjega stoletja pri Brlogarju v Malih Lašcah, pri Janezu Klancarju v Mackih, pri Jožetu Jaklicu v Podkra­ju in pri Alojzu Škulju s Kaplanovega. 
Lastnik placa se je imenoval gos-podar. Glede na velikost placa je vzel s seboj dva hlapca ali vec. Iz Malih Lašc so hodili kostanj pec štirje, nekaj pa jih je bilo tudi z Rašice. To so bili veci­noma mlajši fantje kajžarskega rodu, »iz kajžarske rodovine, bogatini niso hodili«. Janez Klancar od Mackov, roj. 1905, je pripovedoval, da kostanjar­jev od Mackov ni bilo. So pa na Dunaj hodili od Strletov in z Brankovega. 
Na Dunaju je imel vsak dolocen becirk in v njem je imel svoj plac, kjer je postavil pec. Kostanj so kupovali na Dunaju, najvec ga je bilo iz Italije. Tudi pec so kupili na Dunaju in jo ob odhodu domov kar tam spravili. Poleg peci so imeli še putno s tremi predali. To je bila posebna kišta za koln (zaboj za premog), kostanj in orodje – lampo, fertah, metlo. Eni so pušcali pec in pu­tno na placu, obkrožili so ju z verigo in zaklenili. Drugi so vse spravljali kam v vežo ali na dvorišce sosednje hiše. 
Koliko so zaslužili na sezono? Po-datki se precej razlikujejo. Obicajno naj bi okrog 40 goldinarjev na sezo-no. 63-letni Jože Gorjup naj bi v eni zimi zaslužil kar 50–70 goldinarjev. Na Dunaj je šel leta 1911/12 in tam ostal samo eno sezono. Spal je pri gospodarju, ki je bil doma z Rašice. Stanovanje so imeli v najemu, kuhala pa jim je gospodarjeva žena. Kdor je imel svoj plac, je lahko dobro zaslužil 


– vendar je bilo plac težko dobiti. Naj­vec kostanja so prodali, ko je bila na Dunaju kakšna parada. 
Oce Jožeta Jaklica iz Podkraja (pri ta Zadneh) je šel na Dunaj kostanj pec trikrat, leta 1913, 1914 in 1915. Star je bil 15–17 let in takrat še ni bil porocen. Odhajali so 5. ali 6. oktobra, ostali so okrog šest mesecev in se vra-cali konec marca. Bil je za hlapca pri Jakšetu z Rašice, ki je kot gospodar imel štiri place in zato potreboval šti­ri hlapce. Na svojem placu je bil oce sam, gospodar pa je hodil od enega hlapca do drugega ter nadziral peko kostanja. Prvo leto je oce kot novic za šest mesecev prejel 55 goldinarjev, za vožnjo, stanovanje in hrano pa mu ni bilo treba nic placevati. Drugo leto je bil stari in je za šest mesecev prejel 85 goldinarjev. 
Kostanj so prodajali od 9. ure zjutraj do 9. ure zvecer. Samo na sveti dan so imeli prosto. Ali pa ce je padal dež. Danes si kostanjarja v Ljubljani težko predstavljamo brez lesene hi-šice, do 30-ih let 20. stoletja pa so na Dunaju vsi brez izjeme stali na pros-tem. Prodajali so pri mostovih ali na hišnih vogalih. Le najboljša mesta so bila v zatišju ob kakšnem podhodu ali pod kapjo kakšnega hotela ali go-stilne. Jedli so salame in kruh ali pa hodili v gostilne. Po zakljucku sezo­ne se niso vsi vrnili domov, nekateri so ostajali na Dunaju tudi cez leto in prodajali sodavico. Eni so na Dunaju ostali za vedno. 
TROBLA DEDIŠCINA 63 

Nace Somrak, dunajski kostanjar
 (Vir: Velikolaški zbornik, 1986) 
Dunajcani so kostanj kupovali po ceni za 2 kostanja 1 krajcar. Kostanj, ki je stal do 5 krajcarjev, so dali v škr­nicelj, ki so ga sami zvili iz casopi­snega papirja, za kolicine nad 5 kraj­carjev pa so bili škrniclji že narejeni. Casopisni papir za škrniclje je moral gospodar kupovati. Denar so hlap­ci vsak vecer odrajtali gospodarju. Kostanj so vsakemu hlapcu stehta­
li. Ves kostanj je bilo treba zrezati in speci. Na enem placu so lahko prodali tudi do 70 kg kostanja. 
Alojz Škulj s Kaplanovega (u mal­ni na Grici – rojen 1875) je pripove­doval, da so za hlapce na Dunaj po­tovali predvsem mladi fantje. Fante so jeseni izbirali razni domacini, ki so bili gospodarji oz. lastniki placa na Dunaju. Povedal je, da so ponekod gospodarji hlapce tudi prinašali ok­rog in place najemali kar na njihova imena. Tako so fantje, ki so bili sicer najeti kot hlapci in bili temu primer-no tudi placani, prejeli z Dunaja na-log za placilo, ceš da so kot gospodarji placa pekli kostanj na Dunaju. A kdor je bil dolgo za hlapca, je scasoma svoj plac le dobil. 
Ce Kostelce poznamo kot krošnjar­je z drobnim blagom, Ribnicane kot krošnjarje s suho robo, pa je bilo med kostanjarji najvec prav domacinov iz velikolaških krajev. Ceprav so se kosta­njarjev ponekod doma zaradi nizkega vrednotenja na družbeni lestvici ma-lodane sramovali (o tem piše tudi Stri-tar v svojem romanu Logarjevi), pa je bil marsikje uspešen kostanjar v oceh sovašcanov spoštovanja vredna oseba in za dekleta zaželen ženin. Navsezad­nje je šel na Dunaj tisti, ki je bil zdrav, mocan, pogumen, »takole malo bolj brihten«, piše Polona Šega. Kakorkoli že zavzemajo kostanjarji pomembno mesto v naši lokalni zgodovini. 
Dodatek h knjigi Ne ugašajte mi luci 
MOJA RMENA MORA NA POPOTOVANJE V LAŠCE Jožek, tišci, tišci, tišci! 
Jože Centa 

K
onec življenjske poti moje najljubše kravice Rmene je bil zame nedojemljivo tra-gicen. Ceprav sem vedel, da je tako usojeno ostarelim kravam, potem ko jim vime usahne in namolženo mleko komaj pokrije dno golide … Pri Rmeni pa ni bila razlog samo njena mlecnost, ampak sveta vladar – denar. 
Tudi po vojni ni bilo denarja. Niti za sol. Vendar jo je stric Lojz v te krute namene prišparal celo kilo. Že nekaj dni prej ji je mrvo, pomešano s frišnim odkosom mlade trave, solil. 

Rmena se je kljub njenim piškavim zobem z njo basala in po obroku spi-la poln škaf osoljene vode. Tako je bilo za fruštek, južino in vecerjo kar tri dni. Lakotnice so ji nabrekale in kmalu sem jo celo jaz komaj prepoz­nal. Bila je videti kot baloncek. Ne-kam otožno je zrla vame, kot da bi se mi želela opravicevati, potem ko se je obliznila. 
Prehitro je prišel tisti dan, naju­sodnejši za oba. Zdelo se mi je, da je zame težji kot zanjo. Meni je bilo vse jasno. Ona pa je verjetno samo dom­nevala. Saj menda ne bo res, še Daki ji je prizanesel. Stric Lojz mi je brez slepomišenja ukazal, naj oblecem ta dolge zakmašne hlace, »ker gremo v Lašce«. 
Zle slutnje so postale resnicnost; saj je dodal, naj jo še malo poštreg­ljam in skrtacim. Prišel je za menjo, mi dal v roke štrik, ki naj bi ji ga na­taknil cez celo za oba rogova, verigo pa naj odpnem na vratu. Nekaj sem nasprotoval, ceš da jo bo bolelo pod štrikom, saj je imela, od bogve kdaj, levi rog snet tako , da ji je iz cela štr­lel samo kratek okrenek, ki so ga všcasih, ko je bil krvav, obvezali s 
TROBLA DEDIŠCINA 65 
kosom traku, odtrganim od stare rjuhe. Ampak tisti frdamani crni 
dan je imela štrcelj že na frišno povit in prevezan s ta mocno dreto. 
Pa smo odšli iz štale. Vsi trije. Jaz sem držal štrik, Rmena je bila v sre­dini, za njo pa stric Lojz – kar v tah­mašnih hlacah, ceprav sem bil jaz bos. To pa je bilo takrat v modi in se ni nihce pritoževal. Nasprotno, bilo je zelo prakticno, saj si si noge lahko hitro omavžal od vcerajšnjega blata in štalskega gnoja kar v prvem po­tocku. Vse do Hrastinjakov ni bilo kakšnih posebnih problemov. Vsi trije smo se pocasi prestopali proti klanckom Lisicne po sistemu »enkrat danes, enkrat jutri«. Stricu to ni bilo prevec po volji. Naenkrat mi je neka­ko zaskrbljujoce tiho ukazal: »Jožek, daj poženi, ošvrkni jo s štrikom.« To sem ne prevec rad tudi storil. Rmena pa namesto, da bi stopila hitreje, se je ustavila, obrnila glavo proti meni in me pogledala naravnost v obraz, kot da bi mi hotela reci: »Ali ti sploh veš, kaj delaš?!« V njenih velikih oceh, ki sem si vanje komaj upal pogledati, je bilo polno ocitkov. Tiste metlaste bele trepalnice pa so se pocasi odpirale in zapirale … 
Prvi nogi je drevenasto tišcala v 
pesek in prah makadama. Stric pa: 
»Le cakajta, jo bom jaz pognal,« in 
jo ošvrknil z odlomljeno šibo. Rme­
na je vdano ubogala in spet smo 
krenili. S stricem sva se spogledala 
in hitro odmaknila pogled. Obeh je 
bilo nekako sram. Ko smo bili že blizu Mramorja mi 
je namignil, ceš naj hitro stopim do 
potocka in si umijem noge »saj bomo 
kmalu v Lašcah, Rmena ne bo ušla«. 
S peskom sem si pocasi ribal nogi in 
se ofrišal po obrazu. Vse skupaj sem 
želel nekako zavlacevati: »Daj no, 
kaj onegaviš. V slevskem turnu je že 
enajstrkat udarilo; smo že v zamu­
di,« je bil nejevoljen. 

Rmena me je res mirno cakala in mi ponudila glavo bliže, da bi lažje prijel za štrik. Pa nisem. Vrgel sem ji ga preko vratu in ji tako, kot sva bila navajena, kadar je bila vprežena v voz, namignil: »Rmena, daj greva, … dijo…!« 
Do Polaka se je še enkrat nameni-la ustaviti in me prosece pogledala. Stric pa v luft, ocitno že orng zner­viran je precej glasno ukazal, naj poženem, zraven pa tiše zamrmral, da ce se bomo ustavili, ji bo res prišlo »tisto na pamet…«. Vedel sem, kaj je bilo »tisto« in vedel sem, da tudi nje-mu ni bilo vseeno, saj je bila Rmena pri hiši že pred vojno. 
Ko smo se bližali Lašcam, mi je kar cez njo nekaj ravsnil, cesar jaz prej nisem vedel: »Tam pri Jurjev­kinih se dajta ustaviti; smo že zme­njeni …« Res sva se ustavila skoraj pred vrati. Tista teta je stala na pra­gu in pokazala na zadnjo stopnico. Mimogrede pa je ušcipnila: »Mi smo mislili, da vas ne bo, saj bo že pol-dne. Škaf imaš na spodnji štengi.« In se umaknila. 
Škaf je bil štrihano poln. Prinesla ga je iz Cereje. Sam pa sem ugotovil, zakaj stric nosi seboj tisto culo. Na hitro jo je razvezal. V škaf se je vsulo za prgišce soli, potem pa izpraznil še vreco z otrobi … Rmena je pila in pila, dokler ni bil škaf skoraj pra-zen. Do dna pa ni mogla … Stric mi je med njenim žlampanjem zacel zabijati v glavo nekaj najbolj po­membnega: »Jožek, samo še nekaj korakov imamo do vage pri Stupici. Ce bi ji prišlo na pamet »tisto« (kar je še posebej poudaril), jo prime za rep in ga mocno tišci dol med noge.« Nekako sem ga razumel. Potem pa je on poprijel za štrik. Jaz pa sem raztreseno žužnjal tik za repom. Za dol po klancu je kar šlo. Ko smo priš­li na ravno in bili res samo še nekaj metrov od vage, je Rmena pricela hoditi »na šir«, se obotavljala in se zacela ustavljati. Potem je cisto obstala. Narava je zacela z grom­kim, nedišecim brbranjem; rep je dvignila visoko – kot kakšno zasta­vo. Z obema rokama sem ga junaško grabil in med zelo glasnim povelje­vanjem strica Lojza, ki je že hripavo ponavljal samo eno besedo: »Jožek, tišci, tišci, tišci …« Tišcal. 
Tišcal sem, kolikor sem zmogel, vse do vimena. Ampak bilo je ocitno, da je gornji konec repa pretanek za zamašitev obeh etaž pod njim. Iz zgornje je driskalo, iz spodnje pa lilo. Rep je »fronto« zaustavil le toliko, da niso bili zadetki direktni. Ja pa udar­jalo in zaudarjalo po levi in desni. Kmalu sem bil podoben povodnemu možu, ki se je ravnokar skobacal iz mlakuže temnozelenega blata. Po »tistem« je bila Rmena pripravljena hoditi naprej proti vagi. Stric je bil bled od jeze. 
Voz, naložen s senom, je pravkar izpeljal iz tehtnice. Nanjo je stopila Rmena. Stric je skozi lino dobili li­stek in ga pokazal tistemu, ki je vagal seno: »Na poglej, sem mislil, da bo tristo sedemdeset, pa je tristo petde-set.« Potem se je obrnil še proti Rme­ni, ji potegnil štrik izpod cela, in ji pomolil cegelc pod mavel. »Ti pa kar preberi, preklemanska kelba. Dala si me ob dvajset kil žive vage. Zdaj pa pojdi še sama k mesarju Lencku,« je dodal in jo bolj pobožal kot mahnil s štrikom. 
Na mene pa so kar pozabili. Na dvorišcu so imeli pri Štupici štirno. Tam sem se za silo oplaknil. In ko sem se vrnil, Rmene ni bilo vec tam. Sam pa sem se tolažil z mislijo, da bom spet kmalu pri studencu, kjer bo treba za prvim grmom »hlace dol …« 
Drugi dan so me poslali k Lencku po eno kilo kosti »za župco«… Še na misel mi ni prišlo, da bi jo poskusil. 
POSLANSKI KOTICEK 
Alenka Jeraj 
Slovenijo, Evropo in ves svet je zaje-la epidemija, kakršne ne pomnimo. Zato smo v DZ RS sprejeli že šesti zakonski pa-ket (PKP6), s katerim želimo ohraniti kon­dicijo družbe, države in gospodarstva tudi za cas po epidemiji. 
Sprejeli smo nekaj novih ukrepov, nekatere, ki so se izkazali za ucinkovite v prejšnjih paketih, pa podaljšujemo. 
Najvec sredstev je šlo za pomoc tistim, ki delajo, in za pomoc podjetjem, da se ta delovna mesta ohranijo. Tako smo v petih paketih namenili preko 300 milijonov evrov za nadomestilo izplacil oziroma plac tistim, ki zacasno cakajo na delo. Te pomoci je bilo neposredno deležnih skoraj 150.000 zaposlenih. Poleg tega je bilo nekaj 10.000 upravicencem s kulturega in drugih pod-rocij izplacanih preko 110 milijonov evrov temeljnega mesecnega dohodka za samo­zaposlene. Tistim, ki so bili izpostavljeni v casu epidemije, je bilo izplacanih za skoraj 200 milijonov evrov dodatkov. Za pomoc turisticnemu gospodarstvu so bili izdani tu­risticni boni. Doslej je to ugodnost koristilo vec kot 800.000 ljudi in izplacanih je bilo okrog 125 milijonov evrov. Bone bo možno izkoristiti tudi v prihodnjem letu. Pomagali smo s subvencijami pri izpadu prihodkov v šolstvu, preko 10.000 kmetom iz razlicnih naslovov, najvecji del sredstev iz teh pake­tov pa je bil namenjen placilu ali pa subven­cijam pri oprostitvah placila prispevkov za razlicna socialna zavarovanja, za poklicno zavarovanje (151.000 posameznikom) ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer je bilo upravicencev skoraj 500.000. 
Povecan je bil znesek dodatka za veliko družino in izplacan vec kot 30.000 upravi-cencem. Izplacan je bil enkratni solidarno­stni dodatek za upokojence, ki ga je preje-lo 305.000 tisoc upokojencev z najnižjimi pokojninami. 150.000 upravicencem je bil izplacan tudi solidarnostni dodatek (štu­denti). Zagotovili smo dodatna sredstva za zašcitno in ostalo potrebno opremo v casu epidemije, za kar je šlo preko 100 milijonov evrov. Izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so bili v tem casu prizadeti, so dobili pokrite stroške, za kar je bilo izplacanih preko 100 milijonov evrov. Tako je zdravstveni sistem ohranil kondicijo in nas rešuje tudi v bistve-no bolj zaostrenih razmerah drugega vala. 

PKP6 prinaša podaljšanje ukrepov za-casnega cakanja na delo, dvignili smo ma-ksimalne višine delnega povracila izplacila nadomestila place, in sicer na povprecno placo. Uvedel se je ukrep v obliki delnega povracila nekritih fiksnih stroškov, cesar v spomladanskih ukrepih ni bilo. Dodatno se zagotavlja informacijske tehnologije za šolanje na daljavo, podaljšuje se roke, ko gre za izpolnjevanje pogojev pri usposa­bljanju mladih raziskovalcev, subvencionira se zašcitna oprema za dijake in študente s podrocja zdravstva in socialne varnosti, so-financira sobivanje staršev ob bolnem otro­ku v zdravstvenem zavodu za otroka do vkljucno štirinajstega leta starosti. Dodatno je sprošcena jamstvena shema, podaljšuje se moratorij za kredite. Starše se razbre­menjuje placila vrtcev, zagotavljajo se topli obroki za ucence staršev do 3. dohodnin­skega razreda, torej za ucence iz tistih družin, ki so socialno šibke. Uvajamo tudi financiranje zašcitne opreme za športnike in še nekaj manjših popravkov. 
Vse našteto kaže, da se je vlada sproti odzivala na probleme, ki jih je povzrocila epidemija. V državnem zboru smo vse pre­dloge obravnavali in jih vecino tudi sprejeli. Ponekod so bili uvedeni manjši popravki, a usmeritev je bila prava, na kar opozarjajo tudi iz gospodarstva in drugih prizadetih podrocij. V tretjem cetrtletju (julij–septem­ber), ko so zadeve vsaj približno stekle, se je bruto domaci proizvod (BDP) dvignil za 12,6 %, kar kaže, da ne gre za tako krizo, kakršna je bila pred desetimi leti, in da se bo, ko se zadeve vrnejo v stare tire, tudi gospodarstvo hitro zagnalo. BDP je sicer nižji za 2,6 odstotka glede na lani, a je spodbudno dejstvo, da je BDP v Sloveniji na letni ravni upadel za 2,9 odstotka, v EU pa v povprecju za 4,3 odstotka. Tudi zato so nam bonitetne hiše izboljšale številke in je zadolževanje precej cenejše, kot je bilo v preteklih letih. Je pa tokrat drugace tudi to, da bomo dobili vec nepovratnih sredstev za okrevanje tudi iz Evropske unije. 
Pripravljen je že PKP7, ki bo naslavljal podrocja, ki so bila morda izpušcena, ter pojasnil izhod iz epidemije v naslednjih treh mesecih. Obravnavali ga bomo sredi decembra in moral bi biti sprejet še letos. Pricakujemo pa tudi, da bo cepivo, ki pri­haja v uporabo, uspešno ustavilo širjenje epidemije v Evropi in tudi v Sloveniji. Vlada že pripravlja nacrt cepljenja. Najprej bodo cepljeni zdravstveni delavci in rizicne sku-pine (starejši, delavci v rizicni infrastrukturi). 

Nekateri ste se name obrnili v zvezi z gradnjo vrtca in šole na Turjaku. Svetnici in svetnik SDS so že podali pojasnila, jaz bi dodala le to, da podpiramo projekt, ven­dar se pricakuje, da je ta strošek realen in se pridobijo sredstva tudi od drugje, iz razlicnih razpisov. Naj omenim, da smo na Igu leta 2013 zgradili vrtec za 200 otrok v 12-ih oddelkih za 3.012.410,97 evr z DDV, vkljucno z dodatnimi deli (24.865,81 evr z DDV). V ta znesek je vkljucena tudi oprema. Zagotovo se bo postopek nadaljeval, kar je nujno, saj bo februarja 2021 javni razpis za investicije v šolsko infrastrukturo in bo možno projekt na Turjaku tudi prijaviti ter tako pridobiti sredstva države. Pri tem bom pomagala po svojih moceh. 
Za vse informacije sem na voljo na t: 01/478-95-80, m: 051-374-475. alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko tudi obiš-cite mojo facebook stran. 
»Zaradi izzivov odkriješ 
o sebi stvari, ki jih nisi vedel. Zaradi njih se potrudiš in sežeš cez meje obicajnega.« 
Cicely Tyson 
Letošnje leto je zagotovo izziv za marsikoga izmed nas. A naj bo to tudi priložnost za nov razmislek o življenju in poslanstvu, ki ga imamo kot clani te družbe. Naj vam praznicni dnevi prinesejo veliko miru, veselja s svojimi najdražjimi, ponosa ob spominjanju pomembnih prelomnic v življenju našega naroda, novo leto pa naj bo zdravo in uspešno. 
Srecno in vse dobro! 
Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije. 
TROBLA STRANKE 67 


»Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi. Vse, kar je dobro, naj za vekomaj ostane. Vse, kar je lepo, naj raste in cveti!« 
Drage obcanke, spoštovani obcani ter bralci Troble! 
Vam in Vašim dragim želimo blagoslovljene, mirne in vesele božicne praznike ter ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti. 

Vas spremljajo tudi v novem letu in Vam dajejo voljo in pogum za medsebojno razumevanje in dobra dela. 
Srecno 2021! 
Obcinski odbor SDS Velike Lašce      


Casi se spreminjajo in z njimi tudi mi. Zdi se, da smo besede, kot so dobrota, ljubezen, modrost, odnosi, resnica, smisel in vztrajnost postavili na stran, kjer kot Trnuljcica cakajo na prebujenje. 
Zbudimo jih! 

V življenju najbolj hrepenimo po sreci, svobodi in duševnem miru. 
Pridobimo jih! 

Podarimo jih drug drugemu. 
Mirne božicne praznike in zdravo leto 2021 



TEORIJA ZAROTE 
Piše inžener dr. Alfonz Brusek, dipl. ing. phD., msC. Instituto de Investigacion de Enfermedades de la Pina, Kostarika 
V zadnjem casu se po vsem svetu govori samo še o korona virusu. Prehitel je celo nogomet, ki je bil v Srednji in Južni Ameriki vedno tema številka ena. Virusnih novic je toliko, da bi jih težko razvrstili in analizirali tudi s pomocjo umetne inteligence. Res je, nekaj zadev okoli SARS-Cov-2 so skušali razrešiti z uporabo super racunalnikov, pa kljub temu ni bilo tistih optimisticno pricakovanih rezultatov. Spomnimo se samo, kako veselo so novinarji povzemali znanstvene clanke 
o kandidatih za zdravila, ki jih je super racunalnik izbral glede na molekularni ustroj virusa in delovanje okužene cloveške celice. Ampak kakorkoli že, cloveški možgani so le cloveški možgani s svojimi rešitvami. In ravno v tem dejstvu nastaja pogost zaplet, saj vecina ljudi, ki neko nerazumno informacijo procesira, to hitro pripiše kakšni teoriji zarote ali pa nadnaravni sili, vcasih božanstvu. Teorij zarote je okoli korona virusa res veliko, in ker podrobneje poznam vsa dosedanja znanstvena odkritja s tega podrocja, se bolj kot vsemu drugemu cudim cloveški domišljiji, ki te teorije zarote ustvarja. Ker se bližamo pricetku masovnega cepljenja, razmišljam o vseh teorijah zarote, ki so in bodo nastale v zvezi s tem. Koliko neresnicnih zgodb in škode se pri tem ustvari, ne vemo. Je pa to zanikanje znanja vseh, ki se trudimo najti rešitve za marsikatero bolezen. V naši raziskovalni skupini smo preucevali razvoj imunosti v razlicnih situacijah na korona virus (o tem sem vam porocal v eni od letošnjih številk vašega casopisa Trobla). Raziskovali smo seveda tudi ucinek novega cepiva na osnovi dednega zapisa SARS-Cov-2. Za ta cepiva je obvezno, da so neposredno do uporabe (cepljenja) shranjena na izredno nizkih temperaturah, od –80 do –70 şC. Ker cloveška domišljija in neumnost ne poznata meja, so v enega od takšnih specialnih zamrzovalnikov neodgovorni sodelavci našega inštituta spravili ostanke sladoleda, ki ga niso uspeli pojesti do konca. Drugi del ekipe je seveda korektno shranjeval cepivo in v iskanju prostora v že tako prekomerno napolnjenem zamrzovalniku je prišlo do izlitja še ne zamrznjene šarže cepiva po tej vsebini zamrzovalnika, med drugim tudi po prej omenjenem ostanku sladoleda. Povošcena embalaža ni bila vec originalno zaprta, tako da je prišlo do kontaminacije vsebine, kar smo ugotovili kasneje. Laboratorijska nesreca je bila ustrezno evidentirana, uvedeni so bili vsi predpisani postopki dekontaminacije. Sladoled v embalaži je bil namenjen uradnemu unicenju, ce ne bi nižje izobraženi delavci na oddelku sterilizacije ta sladoled brez zadržkov pojedli. To smo ugotovili ob interni kontroli sterilizacijskih postopkov teden dni kasneje. Na inštitutu smo se znašli v zelo neugodni in kriticni situaciji, tako da so bile tri osebe napotene na opazovanje skladno s predpisi v primeru laboratorijske nesrece. Med rednim tritedenskim spremljanjem njihovega zdravstvenega stanja smo v odvzetih vzorcih krvi teh treh neodgovornih delavcev odkrili protitelesa proti korona virusu. Iz njihove historicne anamneze je bilo razvidno, da nihce izmed delavcev pred tem ni bil okužen s korona virusom niti ni kazal znakov covida-19. Podatki so seveda spodbudili znanstveno razmišljanje o vzrokih in kasneje tudi o oblikovanju modela na podlagi laboratorijske nesrece. Zakaj ne bi poskusili cepiva proti SARS­Cov-2 aplicirati preko ust (prebavnega trakta)? Do sedaj je namrec vecina uveljavljenih praks, da se cepivo z injekcijo aplicira v mišico ali pod kožo. Nenazadnje je v strokovni literaturi veliko podatkov o množicnem cepljenju živali, kjer prakticno ni mogoce z injekcijo cepiti posamezne živali. Na farmah z ogromnim številom kokoši ali prašicev se v praksi cepivo dodaja v vodo ali hrano, lahko pa se v prostoru farme zrak nasici z drobnimi kapljicami cepiva. Živali cepivo prevzamejo skozi zgornji del prebavne ali dihalne sluznice. Takšno cepljenje je nebolece in bi bilo prikladno tudi za cloveka. Glede na poznana dejstva smo opravili poskus na laboratorijskih dihurjih. Za tak poskus s SARS virusi so zelo primerni prav beli laboratorijski dihurji, ki imajo radi sladek okus ananasovega ali kokosovega sladoleda, ki mu dodamo nekaj pišcancje mašcobe. Cepivo proti SARS-Cov-2 na osnovi dednega zapisa smo zamešali v tak sladoled, ki ga je konzumirala poskusna skupina laboratorijskih dihurjev, kontrolna skupina dihurjev je konzumirala le sladoled brez cepiva, tretja skupina dihurjev pa je bila cepljena na klasicen nacin, v mišico. Rezultati poskusa so bili presenetljivo dobri in glede na izid laboratorijske nesrece na inštitutu celo pricakovani. Kontrolna skupina dihurjev pricakovano ni razvila protiteles proti SARS Cov-2, medtem ko sta skupini dihurjev, ki sta prejeli cepivo s sladoledom ali v mišico, razvili visoko raven protiteles proti korona virusu. Clanek z opisom poskusa in rezultati je bil objavljen v mednarodno priznani znanstveni reviji Abstracts of future vaccinology. Zelo obetavni rezultati poskusa nakazujejo, da bi lahko sladoled uporabili kot nosilec cepiva za cepljenje ljudi proti korona virusu, prav tako bi s tako obliko cepljenja lažje zagotavljali obstojnost cepiva, cepljenje ne bi povzrocalo bolecine ter strahu, ljudje bi ga najverjetneje raje sprejeli in v domišljiji ljudi bi bilo manj prostora za nastajanje teorij zarote. 

p. s. Z veseljem seveda pricakujem odziv, tako vprašanja, komentarje, kritike in predloge po sodelovanju, ki jih sprejemajo na uredništvu lokalnega medija, s katerim sodelujem. Od tam mi bodo seveda posredovali vse odzive na strokovne edukativne prispevke skladno z Zakonom o izdaji lokalnih medijev (ZILM). 
TROBLA RAZVEDRILO 69 

NAGRADNA KRIŽANKA 
SESTAVIL ANDREJ PRAZNIK  PREPRO­STO PIHALO  ILUZIJA, SAMO­PREVARA  RENIJ  VELIK KVAR­NERSKI OTOK  KAJNOV BRAT  STRIC V SRBSKEM OKOLJU  RUSKO MESTO OB AZOVSKEM MORJU  
VAS SEVERO­ZAHODNO OD ROBA  
REDKA KOVINA (Yb)  
ŠTEFAN VEVAR  PIŠKOT  
MESTO Z. OD ZAGREBA  
KOLICINA, KI JO MERIJO URE  PREMAZ ZA NOHTE  
PISATELJ CAPEK  
ŽGANJE IZ RIŽA  UCBENIK ZA JEZI­KOVNI POUK  NADUŠ­LJIVEC  DONALD TRUMP  
ALPINIST KARO  
TROBLA  OBVEŠCE­VALNI URAD  NAJVIŠJI URADNIK V AM. ZVEZ­NI DRŽAVI  RISTO SAVIN  ORODJE ZA CIŠCE­NJE PLUGA  DIVJA KOZA AZIJSKIH GORA  ADAMOVA ŽENA  GLAVNO MESTO PA­KISTANA  
 
STO AROV  
KMETIJSKI TEHNIK  AGAMEM­NONOV SIN  
ODPRAVA  
FRANC. PISATELJ (GOSPA BOVARY)  VLADAR HUNOV  
ELDA VILER  POLJSKO MESTO  REKA V V. SIBIRIJI  
VRSTA KAMNINE  HODNIK NA ALP. HIŠI  
OSKRBA BOLNIKA  TROPSKI KUŠCAR  MESTO Z. OD SPLITA  VRSTA SOCVETJA  
CASOVNI TERMIN  DRŽAVA V Z. AFRIKI  
RAST­LINSKA BODICA  NEPRIJE­TEN OB­CUTEK OB GOLOTI  ALFRED NOBEL  GERMAN. LJUDSTVO  
OSEBA, KI CESTITA  DOLŽIN­SKA MERA  
REKA NA SEVERO­ZAHODU BOSNE  GLASBENI MARŠ  IGNACIJ LOJOLSKI  
NEURE­JENOST  JUŽNOAM. INDIJANCI  
MOŠKI, KI SKRBI ZA TUJEGA OTROKA  GEOLOŠ. PANOGA  
PREPRO­STA POT  
HRVAŠKI PESNIK IN PEVEC DEDIC  KISLA TEKOCINA ZA SO­LATE  POLET, VNEMA  MOC­NEJŠA OGRAJA  POLMRAK  
GL. MESTO TURCIJE  
TROBLA  MALO­VREDNO BLAGO (POGOV.)  AVSTRIJ. SKLA­DATELJ (FRANZ)  RDECI KRIŽ  8. STOP­NJA TON. LESTVICE  PTICA PEVKA CRNE BARVE  
DEL VOJSKE  
ZAPOR  
ŠVICAR. SLIKAR IN GRAFIK (PAUL)  FRANC. IGRALEC DELON  IVAN PREGELJ  NEKDANJI LJUBLJ. NADŠKOF (ANTON)  PESNIK GRUDEN  
GL. MESTO NORVEŠKE  
ELEMENT  
SLOV. PEVKA (SAŠA)  SKUPEK PODOBNIH CELIC  RUDOLF MAISTER  
POJAV NA MORJU  
CUTILO ZA SLUH  KRALJ ŽIVALI  MADŽAR. MESTO  
IVAN GROHAR  DANI ALVES  
ŽENSKA, KI IMA OTROKA  IZDELO­VALEC SODOV  NAJVIŠJI UPRAVNI ORGAN V DRŽAVI  
SPODNJI DEL VRATNE ODPRTINE  FRANC. PESNIK (TRISTAN)  HRVAŠKA METALKA KOPJA (SARA)  

Nagrajenec iz Troble št. 6 je Filip Debeljak. Nagrado bo prejel po pošti. CESTITAMO! 
Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašce ali ga oddajte v tajništvu obcine oziroma pošljite rešitev na naslov trobla@velike-lasce.si. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka, 3. februarja 2021. Izžrebanec nagradnega gesla bo prejel nagradni bon in bo objavljen v Trobli št. 1. Nagrado bo izžrebanec prejel po pošti. 

Microera Jože Šilc s.p. Hrovaca 14A (trgovski center SPAR Ribnica) 1310 Ribnica

 01 8373 116 051 358 762 info@microera.si www.microera.si 



Ugodni .ksni paketi NEO in mobilni paketi NAJ 
DELOVNI CAS: 
PON - PET 
8.30 h - 11.30 h ter 14 h  - 17 h 
SOB 

8.30 h - 11.30 h 

zahvala 

Ob boleci izgubi brata in strica 
JANEZA ADAMICA 
iz Lužarjev (15. 9. 1936–2. 11. 2020)
 se iskreno zahvaljujemo njegovi osebni zdravnici Milenki Starc Vidrih in sestri Marjeti Vidic za vso nesebicno pomoc, osebju diabeticnega oddelka UKC-ja ter še posebej socialni delavki UKC-ja Mateji Zabukovec.Hvala župniku Andreju Ojstrežu za lepo opravljen obred, Lojzetu Bojancu za nepozaben govor, pogrebni službi Zakrajšek ter vsem, ki so poskrbeli, da je slovo potekalo spoštljivo in dostojanstveno. 
Žalujoci vsi njegovi. 
Tiho tece našega življenja reka, tiho tece solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolecina v srcu dragega in vecnega spomina. 


zahvala 

Obkrožena z ljubeznijo svojih dragih je v 96. letu starosti mirno odšla v vecnost naša ljubljena mama, izjemna stara mama, prababica, tašca, sestra in teta 
MARIJA BOBEK 
iz Prilesja 6

 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, svece in svete maše. Posebna zahvala gre g. župniku Andreju Ojstrežu za lepo opravljen obred in lepe besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Zakrajšek za poslednje slovo od naše drage mame. Posebej pa gre zahvala tudi Zdravstveni postaji Velike Lašce, dr. Starcevi, medicinskim sestram in patronažnima sestrama Petri in Martini za nesebicno pomoc in tople besede v težkih trenutkih. 
Žalujoci vsi njeni. 
TROBLA ZAHVALE 71 

Cerkvica 
Na hribcku bela cerkvica v daljavo se blesti, obnovile so jo roke lužarskih ljudi. 
Mnogo trpljenja je takrat bilo, je hitro bilo vse pozabljeno, a ta spomin bo le ostal, kar vsak Lužarcan je žrtvoval. 
So jo gradili mnogo dni za Marijo, ki v oltarju tam stoji, veselje, radost jim deli, vsej soseski lužarski. 
Je zvon jim zazvonil, ko konec je bilo, zdaj Bog jim naj poplaca, kar si zaslužijo. Ob cerkvici je njiva, bodo ležali vsi, drug za drugim bodo prišli, tu mir uživali. 
Janez Adamic 
Ko mene vec ne bo 
Le sled v knjigi bo ostala, ki zapisala jo je moja roka. Morda bo tole kdo bral in si bo dejal: 
Bil clovek je enkratnega talenta, polnega srca, nic vec ne bo prišel med vas, saj se mu je iztekel cas. 
Reka tece, naprej drvi, a moje truplo v zemlji leži. Ne pišem vec, tu ni peresa, a moja duša šla je v nebesa. 
Janez Adamic 

3. januarja 2021, Gradež 
RAZSTAVA JASLIC NA GRADEŽU 
sreda, 16. 12., ob 18. uri spletna platforma Zoom 
ONLINE KULINARICNA DELAVNICA: BOŽICNO­NOVOLETNI NAPITKI 
petek, 18. 12., ob 17. uri Velike Lašce 
PO GOLDOVIH SLEDEH 
petek, 18. 12., ob 18. uri OŠ Primoža Trubarja 
PETKOV PRAVLJICEN VECER 
petek, 18. 12., med 18. in 21. uro trg v Velikih Lašcah 
STOJNICE, GLASBENO PRIPOVEDOVALSKI VECER: ZGODBE, KI DIŠIJO 
sobota, 19. 12., ob 16.30 Velike Lašce 
SOBOTNI KULINARICNI SPREHOD 
sobota, 19. 12., med 18. in 21. uro trg v Velikih Lašcah 
STOJNICE, RAZSTAVA POPRTNIKOV 
nedelja, 20. 12., ob 14. uri Velike Lašce 
PO GOLDOVIH SLEDEH 
ponedeljek, 21. 12., ob 17. uri spletna platforma Zoom 
ONLINE KULINARICNA DELAVNICA: PICE IZ DROŽI 
torek, 22. 12., ob 17. uri spletna platforma Zoom 
ONLINE KULINARICNA DELAVNICA: BOŽICNI KRUH ­POPRTNIK 
petek, 25. 12., ob 17. uri Velike Lašce 
PO GOLDOVIH SLEDEH 
petek, 25. 12., ob 18. uri trg v Velikih Lašcah 
TRADICIONALNI BOŽICNI POHOD Z LUCKAMI 

sobota, 26. 12., ob 16.30 Velike Lašce 
SOBOTNI KULINARICNI SPREHOD 
sobota, 26. 12., med 18. in 21. uro trg v Velikih Lašcah 
STOJNICE, RAZSTAVA POPRTNIKOV 
nedelja, 27. 12., ob 14. uri Velike Lašce 
PO GOLDOVIH SLEDEH 
sobota, 2. 1. 2021, ob 9. uri Velike Lašce – Kamen vrh – Grmada – Velike Lašce 
NOVOLETNI POHOD 
PTICKOV LOV ZA ZAKLADOM 
Odkrivajte velikolaške zaklade – lepe razglede, vodna kraljestva, drevesa in se orientirajte v naravi s pomocjo mobilne aplikacije. Po obstojecih gozdnih poteh so speljane krožne poti (5, 7 ali 10 km), ki so primerne za družine in posameznike. Na koncu vsak otrok prejme vrecko z zakladom. Izhodišce: Tenis Cereja. Ce bodo ukrepi NIJZ dopušcali, bomo izvedli tudi voden lov za zakladom s pogostitvijo. 
Vec na 

Tenis Cereja, 

041 348 498 (Stanka Hren), Zavod Parnas 
Ker boste letos verjetno vec cas preživeli doma, vas povabimo, da tudi sami, v krogu svojih najbližjih okrasite svoj dom in tako pripomorete k okrasitvi svojega kraja. 
Da bi vas spodbudili k ustvarjalnosti, smo pripravili natecaj za najboljšo okrasitev v vec kategorijah: 
• 
trško/vaško jedro 

• 
domacija/hiša z okolico • okenska polica/izložba 

Merila na podlagi katerih bo komisija ocenjevala so: 

• 
kreativnost 

• 
celovitost ureditve 

• 
vpetost v lokalno okolje 

• 
sporocilnost 


Prva nagrada v vsaki od kategorij je okusna, domaca potica, saj bo Slovenija v letu 2021 gastronomska regija Evrope. S simbolicno nagrado bodo nagrajena tudi 2. in 3. mesta. 

Prijave pošljite na naslov: obcina@velike-lasce.si. V prijavi navedite ime in priimek prijavitelja, kontaktno telefonsko številko, lokacijo in obrazložitev okrasitve, zraven pa seveda priložite še najvec tri slike vaše okrasitve. Prijave zbiramo do 22. 12. 2020, komisija pa si bo okrasitve na terenu ogledala 23. 12. 2020. 
Zaradi negotove situacije v zvezi s koronavirusom lahko pride do odpovedi posameznih dogodkov in programov. Spremljajte aktualne informacije na: www.turizem.velike-lasce.si in na 

Obcina Velike Lašce.