Naročnina lisiu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse-rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
SIRA
Heodiiszn politics list za siarasfes ljudstva

10§. &t©v.
STRAŽA izhaja v pondeljefe, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ije vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Telefon interurban št 113.
Maribor, dne JO. septembra 1004«
Imetnik XVI.
Za evropsko varnost ta* mir.
Ameriški pacifist Edvard A. Filene je razpisal an-iketo o vprašanju, kako se naj-' Ervopi zagotovi varnost in mir. Na to vprašanje je dospelo doslej iz same Francije že nad 5000 odgovorov in vsi odgovori, ki pridejo v poštev kot najboljši pri odločitvi razpisanih nagrad, imajo zelo slične misli in nazore. Temeljno načelo vseh predlogov je, da je treba gojiti in obdržati splošno voljo za mir. To se pa doseže samo potom stroge zakonitosti. Eden od najboljših odgovorov anketi je takole razpredel j en:
Kriza odškodnin in dolgov.
Vprašanje odškodnin je v danih okolnostih rešeno z Dawesovim predlogom. Izvedba tega predloga je pa mogoča samo pod kontrolo močne in trajne organizacije in to bi mogla biti edino le Zveza evropskih narodov.
Cela vrsta takozvanih zmagovitih narodov ali držav je zvezana med seboj z dolgovi in posojili, a vsaka država bi rada svoje upnike potolažila s tem, kar ji dolžniki vračajo. Na koncu te verige je pa narod, ki ima samo posojila in nobenih dolgov. To je Amerika in od te strani mora priti rešitev. Amerika je že razglasila, da je pripravljena le tedaj' za ureditev dolžnih obveznosti, če Evropa sama svoje zadeve uredi ter napravi splošni in medsebojni plačilni načrt. Ameriki kot upniku nasproti se morajo evropski narodi združiti v enotno organizacijo. Ta organizacija pa mora urediti tudi vrednostno krizo na ta način, da bi centralni organizem delil devize.
Kriza produkcije.
Kriza produkcije in brezposelnost nastaja in raste vsled zmanjšane kupne moči gotovih evropskih narodov, vsled nemogočnosti nabave surovin, vsled mahinacij gotovih producentov in končno vsled neenakosti v Evropi, po kateri imajo ene države malo naravnih zakladov, a veliko delavnih sil, druge pa zopet toliko zakladov, da se ne dajo dovolj izkoriščati. V odpomoč vsega tega bi morale nastati tri organizacije: ena bi morala skrbeti s propagando in s krediti za produkcijo takih surovin in živil, na katerih je splošno in povprečno največje pomanjkanje; druga organizacija bi morala razdeljevati surovine ter bi morala vse potrebe tako dobro poznati, da bi jim lahko najhitrejše odpo-mogla; tretji organizaciji bi pa pripadalo urejevanje vselitve in izselitve delavnih moči.
Prometna kriza.
Z delom za rešitev iz gospodarske krize gre sporedno tudi reševanje prometne krize. Tej bi se odpo-moglo z velikim internacionalnim podjetjem, ki bi oskrbelo kredite, da se uredijo važne mednarodne linije, kakor na primer Dunaj—Solun, da pride do dobrih carinskih pogodb med državami srednje Evrope, da se poenostavijo nacionalne in internacionalne proge, da se uredi promet pristanišč, da se zgradijo nove proge in da se končno najdejo še druga prometna pota za hitro izmenjavo surovin in izdelkov. Dobro in hitro zvezo mora imeti na primer premog in železo, Srednje morje z Renom, poljedelsko bogate dežele vzhodne Evrope z industrijskimi kraji Nemčije, širok sistem kanalov na eni strani med Donavo, na drugi strani pa med Renom, Elbo in Oder itd.
Družabna in gospodarska kriza.
Vi podporo družabnega življenja in kulture bi morala imeti zveza evropskih narodov predvsem urejeno poročevalsko službo o duševni in umetniški vzgoji vseh svojih narodov. Ta poročila bi dvigala kulturo in bi določala moralno stopnjo vseh «vojih narodov. Gospodarstvu se pa zavaruje razvoj samo na ta način, da se dela z vsemi sredstvi na ustanovitev velikih internacionalnih podjetij in da se odnošaji med podjetniki in delavci podvržejo mednarodnemu štatutu dela.
Politične nevarnosti.
Večina narodov se čuti osamljeno in ogroženo med sosedi, ki izglodajo premočni, maščevalni ali pa pohlepni. Oborožitve in posebne zveze so v tem položaju in razpoloženju seveda bolj strup kot pa zdravilo. Da se ta kriza polagoma reši, je treba najprej vse evropske narode sprejeti v Društvo narodov, ki ima posebno razsodišče za vse konflikte in končno naj se da Društvu narodov oborožena sila tako dolgo na razpolago, dokler so v Evropi še narodi, ki Društva narodov in razsodišča ne priznavajo. Vse drugo naj se pa razoroži in ko so enkrat vsi narodi včlanjeni in zastopani v skupni zvezi, potem pa sama od sebe tudi oborožena sila Društva narodov odpade.
Kriza načel.
Svetovna vojna je svet navdala z zaupanjem v silo, razvnela je materializem in šovinizem .in proti temu je treba sedaj nastopiti potom vzgoje in vseh izobraževal-
nih sredstev, da se oživi duh miru, idealov, spoštovanja do drugih narodnosti in duh evropske solidarnosti.
Posebna organizacija naj bi skrbela, da ljudje vseh stanov, predvsem pa dijaki in intelektualci pridejo daleč naokrog po svetu ter se tako narodni delavci med seboj spoznajo, spoštujejo in drug od drugega učijo. Pobijati je .treba egoizem in varstvo narodnih manjšin se mora izda‘no izpopolniti, Skupna organizacija za uvajanje novih pravičnih in spravljivih načel bi morala imeti najmočnejšo radio-posta jo, da lahko hitro zavrne vse hujskajoč«, in napačne vesti.
Združene države Amerike ne bodo odrekle svoje pomoči, če jim stopi enkrat Evropa nasproti z voljo za mir, obnovo in red. Ta volja pa mora najti izraz v natančnem gospodarskem, političnem, socialnem in duševnem načrtu. S pomočjo Amerike bi potem te ideje vplivale tudi na druge narode sveta in tako bi se začelo na svetu splošno organiziranje medsebojne pomoči in sporazuma.
Politične beležke.
Obtožbe radikiaiskih plrvakcv. V svojem listu »Smotra« razlaga radikalni poslanec Rankovič, da je Pašič s svojim ožjim krogom kriv sedanje krize radikalne stranke, ker se je dal popolnoma voditi od Pribi-čeviča in ker je nasprotoval vsaki pomirljivosti, dokler ni bilo prepozno. V drugi številki razkriva pod naslovom »Sodoma in Gomora« zopet novo veliko korupcijo, ki so jo uganjali neki radikalski prvaki v družbi Mad-žarja dr. Schneiderja z nekakšno »prometno akcijsko družbo«.
Priobčevjanje Radičevih izjav po beograjskih in drugih listih je često netočno in popačeno. Radič to dobro, ve, ter je po svojem zadnjem sbodu pozdravil poročevalce in novinarje s posebnim pristavkom, da velja pozdrav tudi onim, ki mislijo njegove besede popačiti. Beograjski listi, ki delajo.za Pasica, sedaj svojim poročilom o shodu in Radičevem govoru pridno pristavljajo, da so popolnoma avtentična. S tem pačenje in krivo tolmačenje seveda ni odpravljeno ali vsaj prikrito, ker je že povsod predobro znano.
Iz razdvojenega tabora policaj demokratov. Vlada se je po vstopu Radičevcev tako neomajeno utrdila na svojem stališču na vse strani, da verujejo v njeno trdnost celo slovenski policajdemokratje. Čim trdnejši postajajo temelji sedanje vlade, tem bolj: se poglablja od dne do dne razcep med samostojnimi demokrati v Sloveniji. Razkol med Žerjavovci, ki se je začel v Mariboru, se je raztegnil že tudi na Ljubljano. Skupina Davidovičevih demokratov vedno bolj narašča in je še samo vprašanje nekaj mesecev in Davidovičevi demokrat j e bodo imeli v Sloveniji svoje lastno glasilo proti »Jutru« in »Narodu«. Javna tajnost je že tudi, da še diha »Jutro« prav iz zadnjih luknjic in da namerava peščica Žerjavovcev združiti »Jutro« in »Narod« v eno glasilo. Za Žerjavovo narodno in državno edinstvo gorečih vernikov zadostujejo samo ene »cajtnge« na Kranjskem ter Štajerskem, kokor je bilo to svojčas, ko je vodil ter krmaril napredno politiko rajni dr. Tavčar, ki je imel v glavi več soli nego dr. Žerjav, v srcu več poštenja, v rokah pa precej sreče — a ne samih čudno duhtečih cekinov, kakor njegov naslednik dr. Žerjav. Kaka usoda pa bo doletela v najkrajšem času že skoz in skoz jetični mariborski »Tabor«, pa lahko spozna vsak, ki je le enkrat imel v rokah glasilo mariborskih Žerjavovcev, ki še brca samo na dveh straneh. Ravnokar povedano so dejstva v njihovih naprednih vrstah, ki se razvijajo z isto naglico, kakor se utrjuje sedanji režim in ž njim tudi rasteta moč in ugled države na znotraj in zunaj.
Invalidi in invalidski zakon. Predsednik centrale vojnih invalidov je bil sprejet od kralja v avdijenci. Društvo vojnih invalidov je kralju predložilo zakonski načrt o invalidih in izjavilo, da je to načrt, ki ga je napravilo Udruženje invalidov in ki ga je socialno ministrstvo osvojilo. Kralju je izrazilo svoje zadovoljstvo nad tem. Socialni minister je obljubil, da se bo potrudil, da sprejme ministrski svet načrt čimpreje. Finančni minister se strinja s finančnim efektom tega zakona, nad čemer so izrazili svoje zadovoljstvo.

P® svetal.
Politično klanje v Bolgariji. Okrog Džumaje se še vedno koljejo makedonski komiti med seboj. Ubitih je že nad 20 komitskih voditeljev. Bolgarska vlada, o kateri se trdi, da je bila s kraljem vred zapletena v zaroto proti Aleksandrovu, pa izrablja sedanjo situacijo za preganjanje zemljoradnikov. Zadnje dni so vladni pristaši ubili zopet večje število zemlj oradu iških voditeljev. Oborožene vladne tolpe imajo celo deželo pod svojo strahovlado, ki izziva prebivalstvo na odpor in boj na življenje in smrt.
Finančna sanacija Avstrije. Finančna komisija Zveze narodov je dokončala delo o sanaciji Avstrije. Željam avstrijske republike se je v končni rešitvi precej ugodilo, zlasti glede prihodnjega budgela. Za proračun se je dovolila svota 495 milijonov zlatih kron, za investicije pa 50 milijonov zlatih kron. Avstrijski zahtevi, da se omeji finančna kontrola, se ni ugodilo.
Sporazum med angleško in francosko delegacijo. V Ženevi je dosežen med angleškimi in francoskimi zastopniki o zaključkih zasedanja Zveze narodov popoln sporazum in sicer lako g’ede razorožitve, kakor glede razsodišča in varnosti.
Plačevanje francoskih dolgov. Ameriški finančnik Hurley je izdelal načrt za odplačevanje francoskih vojnih dolgov v Ameriki. Načrt je vzbudil veliko pozornost posebno v Franciji. Po tem načrtu bi odplačala Francija svoje vojne dolgove v Ameriki v 65 letih. Vsako leto bi plačala 10Ö milijonov dolarjev, vendar bi se 50 procentov amortizacijske svote lahko vlagalo v francosko industrijo. V pariških industrijskih in finančnih krogih vlada veliko razburjenje, ker bi izvedba tega na-, črta privedla francosko industrijo v popolno odvisnost Amerike.
Položaj v Maroku. Stanje španskih čet se je nekoliko izboljšalo, odkar so prispela številna pojačenja. — Vendar je položaj še vedno kritičen, ker uporniki oblegajo Tetuan. Španija se bo morala na vsak način odreči maroškega ozemlja razen ozkega pasu ob morju. Na Španskem je povzročilo veliko nervoznost odkritje, da podpira Abd el Krima nek angleški rudniški koncern. Angleži pošiljajo upornikom orožje, materijal in denar, ti so se pa zavezali po zmagi prepustiti omenjeni družbi eksploatacijo rudnikov na osvobojenem ozemlju. — V španski polituri se opaža velik preobrat. Primo de Rivera čuti, da ni mogoče z diktaturo urediti nevzdržne razmere, ki so se po njegovi enoletni vladi še poslabšale. Radi tega namerava zopet vzpostaviti parlamentarno vlado, v kateri bi se on naslanjal na močne konservativne skupine, ki bi ga držale na krmilu. Nekateri listi celo poročajo, da namerava skupina generalov, ki so nasprotni sedanjemu režimu, napraviti pu* in mesto Primo de Rivere postaviti drugega diktatorja.
Po umoru Todor Aleksandrova.
Nad voditeljem makedonskih komitov Todorom Aleksandrov so se pretečeni teden izpolnile svetopisemske besede: Kdor za meč prime, bo z mečem pokončan. Todora Aleksandrova so zvabili neki makedonski komiti s seboj v smeri proti naši meji, ter ga med potjo ustrelili. Truplo umorjenega so našli še le črez par dni in ožji krog Aleksandrova se je takoj podal na krvavo maščevalno delo. V Džumaji, malem bolgarskem mestu v bližini katerega se je zgodil umor, so pobili Aleksandrovi tovariši več direktnih in indirektnih povzročiteljev atentata, sredi Sofije ob belem dnevu sta pa bila umorjena-dva poslanca sobranja in sicer en zemljoradnik in en Makedonec.
Umorjeni Todor Aleksandrov je bil dolgo časa znan kot legendarni vodja vseh makedonskih nacionalnih revolucijonarjev. V makedonskem pokretu in ustaštvu so se pa kmalu začele pojavljati razne struje, a se še danes prav ne ve, v koliko se razlikuje ena od druge in katere so pravzaprav stale pod vodstvom umorjenega komitskega voditelja. Gotovo pa je, da je bil Aleksandrov pojava, ki ne spada v 20. vek. Rojen je bil v Štipu, šolal se je pa na srbskih šolah v Skopi ju in pozneje v Solunu, odkoder je bil izgnan v Bolgarijo. Tu je bil najprej učitelj, potem profesor, a se je kmalu popolnoma prepustil makedonskemu revolucij onarnemu gibanju. Kot vodja Makedoncev je imel že pred vojno na bolgarskega kralja Ferdinanda velik vpliv in leta 1913 je močno prigovarjal bolgarski vladi k napadu Srbije in Grčije. Med "svetovno vojno je pomagal Bolgariji in sicer on sam bolj s propagando, njegov tovariš Protogerov pa kot poveljnik ali general komitskih čet. Komitsko akcijo sta finansirala avstrijsko-ogrski in nemški poslanik v Sofiji. Po sklepu svetovne vojne Todor Aleksandrov ni odložil orožja, ampak se je bil kar na tri strani: organiziral je vpade v del Macedonije, ki je pripadal Jugoslaviji, uporabljal je svoje komite v grški Macedoni ji in končno se je boril z vsemi sredstvi proti bolgarskemu zemljoradniškemu ipokretu, ki je prišel na krmilo v Bolgariji. Predsednik bolgarske zem-ljoradniške vlade, Stambolijski ga je imel nekaj časa interniranega, pa mu je ušel in poslal še hujši sovražnik bolgarskih zemljoradnikov in njihovega voditelja.
Ker je Macedonija in Macedonci pod oblastjo in posestjo treh držav: Jugoslavije, Bolgarije in Grčije, je jasno, da bi nastala samostojna Macedonija le tedaj, če bi prišlo do zveze evropskih držav (Panevrope), ali pa, če bi se ustvarila zveza balkanskih držav ali pa vsaj jugoslovanska federacija z avtonomnimi svojimi deželami in narodi. Do tega je seveda še daleč in se da priti le mirnim potem. Todor Aleksandrov pa ni bil za
mir, ampak za hajduško vojskovanje. Izbiral ni nobenega sredstva ali ofožja in vsako zavezništvo mu je bilo pravo, če bi hotela katera od na Macedoniji zainteresiranih držav začeli vojno na Balkanu in bi njemu ponudila celo Maced oni j o, bi ji bil laicoj pomagal. Za najboljšo rešitev macedonskega vprašanja pa gotovo ni imel dovolj smisla in razumevanja. Najbrž mu je bila pot do te rešitve premima in prepočasna. Z vso strastjo se je vrgel proti nekdanjemu bolgarskemu zemljorad-niškemu režimu in to je bilo zelo napačno, ker bi bil Stambolijski s svojim pokretom mnogo pripomogel k mirni ureditvi Balkana ter dobro zastopal idejo jugoslovanske zveze. Todor Aleksandrov ima g’avne zasluge pri ustoličenju sedanjega bolgarskega režima ter največjo krivdo in najbolj krvave roke pri groznem pobijanju in preganjanju bolgarskih zemljoradnikov. Po zrušenju bolgarske zemljoradniške vlade je postal Todor Aleksandrov s svojimi macedonskiini komiti pravi gospodar Bolgarije. Do svoje smrti je bil zaveznik sedanje bolgarske vlade in sicer vedno nevarnejši zaveznik, ker sofijska vlada pred svetom ni mogla slediti ustašem, a od strani Aleksandrova ji je vsaki dan predla nevarnost, da se komitska akcija proti njej ravno 'tako ukrene, kakor se je ukrenila prej proti zemljorad-niški vladi.
Kulturnemu svetu da mnogo misliti velikanska razlika med oblastnimi in komitskimi tipi in pa med mirnim in tihim ljudstvom Bolgarije in Macedonije. — Oblastniki in komiti so na vsak način poseben izrastek dolgoletnih bojnih časov in pa preostanek najbrezob-zimejšega feudalizma in široki narodni sloji, ki so po vseh svojih lastnostih ljudem tega kova silno nasprotni, niti ne pridejo v ospredje. Komitski in oblastniški ekstremisti imajo glavno besedo, ljudstvo pa mora molčati. Konec Todor Aleksandrova nam kaže, da strast in bo-jaželjnost sama razkraja komitski in oblastniški tabor. Razumljivo je, da so imeli vodilni makedonski komiti različne nazore glede Macedonije in njene bodočnosti, a nepojmljivo je za kulturni svet to, da nesoglasje med seboj rešujejo z orožjem in umori. Ko so še pred letom neki angleški novinarji obiskali Todora Aleksandrova v njegovih gorskih taboriščih, so dobili od tega, okrog 40 letnega, visokega in vitkega, črnolasega in črnogledega moža bledih, upadlih lic in kratkopristrižene črne brade vtis, da je v prvi vrsti velik fanatik tudi ne glede na to, da je bil s svojim tovarišem enako vedno oborožen do zob in da je govoril vedno samo o bojnih akcijah in le redkokedaj o mirnih korakih in o mirnem razvoju.
Ko so se komiti začeli klati med seboj, je gotovo, da bodo za Aleksandrovo glavo padle še mnoge druge glave in da se bo tako komitstvo samo iztrebljalo. Naslednik Todora Aleksandrova je njegov dolgoletni drug, komitski general Protogerov. Pravijo, da on med ustaši nima toliko vpliva, kot ga je imel umorjeni. Vprašati se moramo, koliko je bil vreden ta vpliv vpričo komitske narave, ko je vendar legendarni in toliko proslavljeni komitski vojvoda padel od rok in orožja svojih lastnih pristašev. Za države, ki imajo Macedonijo in Maced once pod svojo oblastjo, je nujno potrebno, da tudi od svoje strani pripomorejo k samoiztrebljenju komitstva, in sicer na ta način, da v svojem delu Macedonije uvedejo dobro in pošteno upravo ter da svojim Macedoncem uvažujejo pošteno in taktno upravičene zahteve. Naša sedanja vlada se v polni meri zaveda napak, ki so se od prejšnjega režima delale v Macedoniji in smo prepričani, da bo sedaj z vso vnemo uvajala red in zakonitost tam, kjer je najbolj potrebna.
cem. Najbrž bo tako, da bo zopet dr. Žerjav še enkrat klečal, ker on to zna, in je prisiljene ponižnosti vajen.
Iz Slovenji®.
Kapucinskim j/rovincijaiom slovenske province je bil izvoljen č. g. p. Linus Prah, superior v Studencih pri Mariboru. G. p. Linusu kot vnetemu delavcu na slovenskem kulturnem ter verskem polju iskreno častilamo!
Duhovniki, ki bi se še eventuelno odločili za duhovne vaje v Rogaški Slatini, lahko pridejo v pondeljpk na Slatino brez posebne prijave, ker je pripravljenih dovolj sob in ker tudi radi prehrane ne bodo spravili nikogar v zadrego. Stroški bodo minimalni.
Kake [jfojme ima dr. Žerjav o naši slovenski univerzi v Ljubljani? Ponos naše slovenske kulturnosti je ravno naša ljubljanska univerza, ki pa je bila vedno trn v peti centralističnemu petolizniku dr. žerjavu. Še pred kratkem, ko je Žerjav divjal z orjunskimi bandami po Trbovljah, Ljubljani in Gorenjskem ter bil uver-jen, da lahko samooblastno pašuje po Sloveniji kot kak paša po Sandžaku — no v teh časih se je oglasil pri njem rektor ljubljanske univerze in ga prosil posredovanja v prid vseučilišča. Tedanji orjunski paša pa je rektorja od zgoraj navzdol sprejel kar v predsobi in izjavil, kako more prositi za posredovanje v prid slovenski univerzi njega, dr. žerjava, ki se čudi, da so predavanja na vseučilišču v Ljubljani še v slovenščini. Po' teh besedah je gospod rektor ostavil Žerjava v prepričanju, kaj da bo napravil ta človek s slovensko univerzo, ako se bo obdržal na oblasti Pribičevič. No, pa prišlo je hvala Bogu drugače in se ne bo več treba čuditi Žer-javovcem, ker se bo predavalo na ljubljanski univerzi tudi v naprej ne v dr. Žerjavovi jugoslovanščini, ampak v čisti in sveti nam slovenščini!
Vsi farji bodo v 14 dneh klečali pred menoj in me prosili. Ravnokar citirane besede je še pred kratkem izustil politični agromerkur dr. žerjav. Razmere v nasi državi in osobito še v Sloveniji so se zasukale zadnje tedne tako trdno in diamentralno nasprotno Pribičevič-Žerjavovi politiki, da so že tu oni časi, ko je krivil g. Žerjav svoj policajdemokratski hrbet pred rajnim dr. iKrekom in sedanjim prosvetnim ministrom dr. Koroš-
Že enkrat prav v prah zemlje pripognjena hrbtenica se v drugič že lažje zopet pripogne do kolen in to dejstvo si naj dobro zapomni dr. Žerjav!
Aretacija orjunskega voditelja. V sredo so v Ljubljani aretirali or junca ing, Ferdo ali prekršenega Marka Kranjca. Odpeljali so ga v celjske sodnijske zapore. — Orjunski odbor poziva povodom te že davno pričakovane aretacije svoje člane, naj »ohranijo mirno kri«. To je predrznost, ker je jasno, da orjunci morajo mirovati in da je minil čas, ko so se bahali z nastopi proti pozitivnim zakonom države, še bolj predrzno je pa to, da se pozivajo k razvijanju zastave — v Zagorje. Pričakujemo, da oblast orjunske provokacije pravočasno prepove.
Iz Dravograda. Večkrat se je že ožigosalo v časopisih nepostavno delovanje tukajšnjega policijskega komisarja, a ostalo je vse brez uspeha, mož se ne poboljša in še tudi do danes noče razumeti, da se je režim nasilja P. P. že davno zrušil. Tudi njemu velja po našem mnenju deklaracija nove vlade in on je dolžan uradne dolžnosti v smislu iste vršiti, naj si zapomni enkrat za vselej, da so časi nasilja in batin minuli’za vselej. Mož spada že davno iz te obmejne točke nekam v Albanijo, da ne bo kratil ugled naše domovine pred tu in inozemstvom. Komaj se je nekoliko poleglo razburjenje med ljudstvom radi aretacije izmišljenih boljševikov na kolodvoru Dravograd—Meža, je ta oblastnik zopet nastopil proti neki ženski (Rusinji) ter isto zaprl, iz kakšnega povoda, nam ni znano. Ženska je bila zaprta več dni brez hrane ter je bila odvisna od drugih ljudi, da je dobila nekoliko okrepčila in da ni od gladu umrla. Prosimo g. velikega župana, da posveti delovanju -tega moža več pažnje ter se tudi sam prepriča o njegovem delovanju in skrbi, da pride tje, kam po svoji kvalifikaciji spada; prepričani smo, da se bo za njega našlo hvaležno polje med kački v južni Srbiji. Tukaj se naj nastavi moža, kateri bo znal povzdigniti zopet ugled naše države ter bo imelo ljudstvo do njega tudi zaupanje in spoštovanje, na komisarijatu pa napravil red. — Obračamo se na gg. poslance, da storijo pri g. notranjem ministru potrebne korake, da se ta mož krivice in nasilja v najkrajšem času od tukaj odstrani. Policijski komisar naj opozori tudi svoje najbližnje, da ne bodo pred javnostjo zmiraj govorili v Mussolinijevem maternem jeziku. — Tukajšnja orjuna še zmiraj nabira člane, čeravno nima prave sreče. Njen predsednik S. najraje gre tja, kamor spada in se tukaj ne šopiri, da se mu ne pripeti kaj enakega kot v Rušah. Sramota za organizacijo, katera mora imeti člane inozemce, posebno pa predsednika, ki ni naš državljan, temveč iz Italije; naj se raje vrne domov in postane tam nacijonalist, ako ne fašist in izdajica Slovencev. — Tihi opazovalec.
Novice od Sv. Antona v Slov. goricah. Skoraj vse občine, ki celotno ali deloma spadajo pod antunjoški zvun. so brez boja ostale v rokah SLS. In tako so izvoljeni za župane: v Andrencih Ignac Zorec, v Cogetin-cih Ludvik-Poljanec, v Čagoni A. Suen, v Župetincih Alojz Balaškovič, v Smolincih Valentin Kaučič. Tudi v cerkvenem okolišu Sv. Antona je SLS ob zadnjih volitvah napredovala; takrat je dobila od 9 odbornikov tri, sedaj pa tri od sedmih. Listo proti SLS je tokrat sestavil neki Zimič. Bilo mu je že dolg čas, da stranke nič k njemu ne prihajajo, kakor v vojnem času, ko je marsikatero uslugo izkazal ženam, ki so imele može v vojni, sedaj jih bo kot župan zopet lahko sprejemal, ako bodo možje dovolili. Novoizvoljenega župana Zimiča prosimo sedaj, ko je stopil v javnost, v interesu javne spodobnosti,' da se tisti dan, ko bo polagal prisego, pri dotič-nem uradu obenem tudi vsaj civilno poroči. Kajti delajo se velike priprave za slovesni sprejem ne samo g. župana, ampak tudi matere županje. — Dne 4. septembra smo položili v grob k njegovi rajni ženi g. Jožefa Tušak, bivšega župana in trgovca, ki je do zadnjega opravljal častno službo cerkvenega Ključarja in ubožne ga očeta, Bil je pred 30 leti soustanovitelj Katoliškega bralnega društva in njega častni član, ustanovitelj tukajšnje Posojilnice in nje načelnik do smrti. Štirje duhovniki in obilo ljudstva ga je spremljalo, dva pevska zbora sta mu pela žalostinke. Otroci in vnuki so bili polnoštevilno zbrani okoli krste. V miru na ji počiva. — Dan pred njim so mu pokopali pri Sv. Andražu enega odbornika Posojilnice.
Močne potresne sunke so občutili 15. t. m. ob 9. uri 6 minut zvečer v Laškem in po okolici. Potresni sunki so bili tako močni, da je ponekod padel omet s stropov in so ljudje preplašeni zapustili stanovanja. Kake posebne škode potresni sunki niso napravili.

litem novice.
Pozor na modri križ in položnice! Znamenje, da s
1.	ali 15. oktobrom naročnina poteče. Ponovite naročnino pravočasno, ker radi zakasnele naročnine izostale številke se ne dopošiljajo. Naročnina stane četrtletno 20 D. Upravništvo.
Zbor pravnikov v Zagrebu. Kakor že objavljeno, je dovolil prometni minister udeležencem zbora pravnikov na eno četrtino znižano vožnjo. Udeleženci zbora kupijo na odhodni postaji polovično karto in izjavijo, da potujejo v Zagreb na kongres pravnikov. Te polovične karte v Zagrebu ne oddajo, marveč obdrže za povratek. Vrnejo se namreč z isto karto iz Zagreba domov, pri tem se morajo izkazati z legitimacijo. Prekinjenje vožnje ni dopustno. Znižanje vozne cene velja do 24. t. m.
Prpičeva palača za HRSS. Zadnji »Slobodni dom« javlja, da se je HRSS končnoveljavno odločila kupiti Prpičevo palačo na Zrinjevcu ter jo premediti v Seljaški
J dom. Prpič zahteva za palačo 56 milijonov kron, ver-[ jetno pa je, da bo za par milijonov popustil. Kupna J svota se bo izplačala v posameznih rokih in sicer 10 milijonov takoj, ostalo pa v daljšem razdobju. Teh deset milijonov bodo spravili skupaj večinoma iz poslanskih dnevnic, katere bodo uživali poslanci samo za časa zasedanja skupščine, drugače bodo pa jih morali dati na razpolago Zadrugi Seljačkega doma. V palači' je 136 sob, med temi velika dvorana, ki je že sedaj služila HRSS za posvetovanja. Radič, ki dosedaj stanuje v tej: palači je izjavil, da si bo poiskal drugo stanovanje, proti temu so nastopili narodni zastopniki, češ, da bi bila sramota za hrvatsko narodno zastopstvo, če bi se predsednik izsélil iz poslopja, ki je last hrvatskega naroda.
Dišal mu je salonski voz. Rankovičeva »Smotra« v Beogradu prinaša, da si je hotel dati Nikola Pašič na. državne stroške zgraditi poseben salonski voz v mari- . borski železniški delavnici. V ta namen bi se moral uporabiti nov vagon na 8 osi, katerega je prejela država iz Nemčije. V vozu bi bila posebna spalnica, obednica in salon. Celotna preureditev bi stala nič manj kot 1 milijon 500 tisoč dinarjev. Ubogi Pašič, da ni dočakal,, da bi se vozil v lastnem vozu kot kako veličanstvo.
Planinski Vestnik, olctoberska številka, izšel bo tokrat šele po sredini prihodnjega meseca. Številka bo obsežnejša ter prinesla izključno članice, posvečene triglavskim žrtvam dr. Klementu Jug in Vladimirju Topolovec. Tudi bo ilustrovana s slikami, ki pripadajo k člankom. — V Mariboru se bo dobila ta številka pri, članu Odseka amaterfotografov SPD. g. Franjo Majer,* trgovcu na Glavnem trgu, na kar opozarjamo zlasti nenaročnike Planinskega Vestnika. — OASPD.
Za kmetovalce. Ne čakajte da Vam bodo Vaši prašički oboleli. Da Vam ne bodo nikoli oboleli, je potrebno čistiti hlev in polagati najmanje vsaki teden po en mali zavitek »Miastelina«, katerega dobite pri Vaših; trgovcih. Prašiči bodo jedli tudi najslabšo hrano in se hitro odebelili. Na to Vas opozarja današnji inserat.
mm
Za naše srednješolske dijake.
Zopet je tu novo šolsko leto, ko bodo naši dijaki prihiteli v mesto, da se v počitnicah pokrepčani z novo-vnemo poprimejo učenja in se pripravijo za svoj bodoči poklic. Pa marsikateri sicer nadarjen in marljiv dijak z bojaznijo misli na mesce, ki jih bo moral prebiti v mestu. Ga veseli učenje, njegov duh je lačen izobrazbe,, a s strahom se vprašuje, kako bo izhajal, ali ne bo, med tem ko bo svojega duha sitil z znanostjo, pa njegovo telo trpelo pomanjkanje in lakote. In v današnjih težkih razmerah ne more ravno veliko staršev z lastnimi sredstvi preskrbeti svojega dijaka z vsem potrebnim. Drugi pa so odvisni od pomoči blagih, sočutečih src. In ubogi naši slovenski dijaki, če talcih src med našim ljudstvom ne bi bilo! Hvala Bogu, imamo pri nas že nekaj ustanov, ki kolikor mogoče podpirajo uboge dijake. — Brez teh bi tako marsikateri nadarjeni kmečki, delavski, obrtniški, pa tudi uradniški fant moral zakopati svoje talente in bi nikdar ne dosegel, po čemer hrepeni njegovo srce.
Taka ustanova za podpiranje revnih dijakov je tudi Dijaška večerja v Mariboru, ki že dve leti oskrbuje najrevnejšim dijakom toplo, tečno večerjo. Lansko leto-je 69 dijakov iz vseh šol prosilo pomoči in se je radi radodarnosti našega dobrega ljudstva moglo tudi vsem ugoditi in je 69 dijakov vsak dan dobivalo toplo večerjo. Letos bo gotovo prosilcev še več in bilo bi hudo, ko bi le enemu ne mogli izpolniti njegove upravičene prošnje in bi morali mladega, doraščajočega človeka, lei tako zelo potrebuje izdatne hrane, pustiti brez vsake večerje. Zato se pa odbor Dijaške večerje tudi letos obrača na dobra srca našega usmiljenega ljudstva inv imenu ubogih, usmiljenja vrednih dijakov pro?- pomoči tudi za novo šolsko leto. Sprejemajo se hvaležno prispevki v denarju, pa tudi razna živila, krompir, iepa, zelje, fižol, moka, mast itd., ki naj se oddajo v Mar :oru v Cirilovi tiskarni, Koroška cesta 5.
Blagi dobrotniki, spominjajte se tudi letos naših ubogih dijakov, ki po Dijaški večerji trkajo na vaša srca! Ko bodete po gostijah in ob drugih veselih prilikah sedeli pri bogato obloženi mizi, spomnite se takrat tudi naših dijakov, ki bi morali brez vaše pomoči lačni sedeti pri svojih knjigah, in naj ob talcih ^eilikah tudi za Dijaško večerjo lcaj odpade. Spominjajte se Dijaške večerje tudi pri sedminah. Tako se lepo počasti spomini vaših rajnih, pa se jim tudi pomaga, saj pravi sv. pismo, da miloščina očiščuje grehov in stori, da se najde usmiljenje. Naše mladinske organizacije ne pozabite svojih sovrstnikov po mestu, ki bi morali brez pomoči pomanjkanje trpeti in zato vsi, posebno pa še vrla dekleta, kakor dosedaj, tako tudi. letos pobirajte po svojih župnijah denar in živila za Dijaško večerjo. Naj bi ne bilo župnije, ki ne bi vsaj nekaj darovala za tak lep in dobrodelen namen, kakor je Dijaška večerja! Ne pozabite, brez vaše pomoči marsikateri dober fant ne bo mogel študirati, brez vaše pomoči si bo marsikateri naš dijak nakopal bolezen, ki ga bo tlačila vse življenje ali pa bo že v svojih najlepših dijaških letih žalostno izbiral. Zavedajte se, s svojo darežljivost j o pomagate vzgajati naše bodoče duhovnike, dobre učitelje, zdravnike, ki bodo enkrat s svojim delom svojemu ljudstvu obilno vrnili, kar jim sedaj: dobrega izkazuje.
!
Za odbor Dijaške večerje: Dr. Anton Jerovšek.
Sisominiaite se Dijaške večerje!
Volišča za nedeljske občinske volitve v Mariboru so
sledeče razdeljena: I. okraj (mesto) voli v dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici št. 1. II. okraj (graško predmestje) voli od A—M v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici 5; od N—ž v deški ljudski šoli v Razlagovi ulici št. 16. IH. okraj (Melje) voli v dekliški ljudski šoli v Cafovi ulici št. 9. IV. okraj: (Koroško predmestje) voli v deški ljudski šoli v Samostanski ulici 10.
V.	okraj (Sv. Magdalena) voli od A—M v otroškem vrtcu IH- v Valvazorjevi ulici 40; od N—ž v deški ljudski šoli IH- na Ruški cesti.
NAŠI KANDIDATI ZA NOVI OBČINSKI SVET so: 1. dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne;
2.	dr. Leskovar Josip, odvetnik; 3. Lorber Ivan, slikar;
4.	Stabej Jože, državni uradnik; 5. Ozvatič Ignacij, davčni upravitelj; 6. dr. Juvan Alojzij, odvetnik; 7. Pivec Rupert, pomorski general in komisar v pokoju; 8. Zmazek Franc, poštni kontrolor; 9. Nekrep Josip, hišni posestnik in tesarski mojster; 10. Živortnik Pavel, ravnatelj; 11. Holmec Franjo, mesar; 12. Lahovič Miha, poštni poduradnik; 13. Domiter Franc, nadsprevodnik;
14.	Murko Vid, trgovec; 15. Kekec Luka, paznik; 16. Mather Ivan, strojevodja; Lorbek Ivan, sprevodnik; 18. Polše Anton star., cementar.
Kandidati za mestnike obč. odbornikov so: 1. Ferjančič Miroslav, paznik; 2. Viher Anton, posestnik in mizar; 3. Kukovič Josip, posestnik in vpokojeni železničar; 4. Uranjek Alojz, posestnik in izvošček; 5. Kores Martin, železničar; Sojč Ivan, kipar; 7. Kostanjšek Anton, sprevodnik; 8. Kočevar Mihael, delavec; 9. Lešnik Slavko, kolarski mojster; 10. Grobelšek Franc, trgovec; 11. Gajšek Ivan, varilec železa; 12. Kavčič Janko, sprevodnik v pokoju; 13. Potočnik Ivan, postajni paznik; 14. Rutnik Jakob, pisar pomočnik v bolnici v pok.; 15. Veronek Franc, mizar; 16. Kuhar Rudolf, komisijonar;
17.	Raček Jožef, dimnikarski mojster; 18. Filipčič Vekoslav, poštni poduradnik.
PREDSEDNIKI IN NJIHOVI NAMESTNIKI V VOLILNIH KOMISIJAH.
Občinske svet je na svoji zadnji seji imenoval za predsednike oziroma njih namestnike naslednje občin: ske svetnike:
za prvo volišče: Dr. A. Jerovšek — J. Roglič.
za drugo volišče: Francé — Filipčič,
za tretje volišče: Podlesnik — Šoštarič,
za četrto volišče: Bahun -— Lorger,
za peto volišče: dr. Leskovar — dr. Rostohar,
za šesto volišče: Druzovič — Krajnik,
za sedmo volišče: Ramelli — Selinšek.
Za Magdalensko predmestje (V. okraj) sklicuje SLS na željo naših somišljenikov, posebno železničarjev za petek, dne 19. septembra ob pol 8. uri zvečer v .dvorano gostilne Nendl—-Friedau na oglu Tržaške in Pobreške ceste volilni shod. Dnevni red shoda je isti kot za shod na Koroški cesti. Poslanec Žebot bo tudi poročal o važnih železničarskih zadevah.
Volilni shodi za volilcc Slovenske ljudske stranke iz
I.	in IV. okraja se je vršil sinoči ob lepi udeležbi v dvorani gostilne Anderle. Mesto odsotnega poslanca žebota, ki se zborovanja žal ni mogel udeležiti, ker je moral spremljati gospoda ministra Sušnika na potovanju v Prekmurje, je otvoril shod kandidat SLS g. Stabej ter podal besedo glavnemu govorniku g. odvetniku dr. Ve-bletu, ki je v svojem govoru orisal občinsko gospodarstvo Nemcev ter socialistov in povdarjal važnost sedanjih volitev. Opominjal je navzoče, da naj agitirajo za volitve od moža do moža ,da ho v nedeljo udeležba čim večja in zmaga Slovenskega bloka popolna. Govorili so nadalje še g. Jožef Stabej in drugi govorniki, nakar je bilo zborovanje zaključeno.
Državni vpokojenci pokažimo prihodnjo nedeljo z oddajo krogi j ic v prvo skrinjico, da smo zvesti državljani in trdni značaji. V mestnem za s topu bomo imeli izbornega zastopnika. Dokažimo vsi do zadnjega upokojenca, da smo vredni častne označbe »državni« ter agitirajmo v tem smislu tudi pri tujerodnih tovariših, ki živijo od naše države v naši državi. Bodimo edini in složni, kajti v slogi rastejo lepe stvari a nesloga vse pokvari.
Slovenci! Pazite strogo ' na tiste Nemce, ki bodo v nedeljo šli na volišče. Mi pravim Nemcem ne odtekamo pravic, pač pa moramo odločno nastopiti proti vsem tistim Nemcem, ki bodo v nedeljo* šli volit nemško listo. Vsi ti Nemci so proti nam. Kdor je pa proti nam, njego ne smemo podpirati. Objavili bomo brezobzirno imena vseh tistih Nemcev, ki bodo v nedeljo volili proti Slovencem. Po volitvah ne sme nobeden Slovenec prestopiti praga tistih nemških trgovedv, obrtnikov in krčmarjev, ki zdaj rujejo proti Slovencem! Zato še ob 12. uri z vso resnobo kličemo pametnim Nemcem: Ostanite v nedeljo doma in ne sledite hujskarijam brezvestnih nemških agitatorjev.
NEMCI SO UNIČILI MESTNO HRANILNICO.
Nemci so izdali v «Cillier Zeitung« posebno agitacijsko prilogo. V nji se hvalijo, kako imenitno je prospevala pod njihovim gospodarstvom mariborska Mestna hranilnica. Vsa ta hvala pa je laž-rjiva, kakor je sploh lažnjiva vsa njihova agitacija za volitve.
Nemci so Mestno hranilnico naravnost uničili. To naj dokažejo gole številke. Leta 1918 je Mestna hranilnica imela okrog 40 milijonov vlog.
Od tega denarja, ki je bil last vložnikov, so Nemci dali blizu 16 milijonov za vojna posojila, za 12 milijonoy pa so nakupili državnih papirjev. Danes pa je vsakemu pametnemu človeku že znano, da so vojna posojila izgubljena, avstrijski državni papirji pa danes tudi ne neseje niti en vinar obresti. Tako so Nemci zapravili s svojim navdušenjem za cesar j a. Viljema Mestni hranilnici celih 28 milijonov kron. Mestna hranilnica mora od tega ogromnega kapitala svojim vlagateljem letno plačevati 2 milijona 240 tisoč obresti, ne dobi pa od njega niti vinarja. Tako je Mestna hranilnica imela v zadnjih 6 letih 15 milijonov zgube. To je glavni vzrok, da je Mestna hranilnica v denarnih težavah, ter mora nositi posledice nemške lahkomiselnosti. Nemški kandidati dr. Wiesthaler, dr. Schmi-derer, Nasko, Pfrimer in drugi so torej spravili Mestno hranilnico ob rob propada. Ce bi ti možje bili pošteni, bi to škodo hranilnici povrnili. Seveda tega ne bodo storili, ker so jim vloge slovenskega ljudstva deveta briga. Proč torej s kandidati nem-čurske stranke, ki so mestnemu denarnemu zavodu zapravili skupno 42 milijonov kron! Slovenci! V nedeljo vsi na volišče in vrzite krogljico v prvo skrinjico! Kdor ostane doma, podpira nemško oholost in nadutost in je izdajalec slovenskega Maribora!
Postopanje magistratnega urađništva napram strankam pred in po preobratu. Mariborčani, mar li mislite, da so bili Nemci in to še osobito nemško na-cijonalni magistratni uradniki priljubljeni pod rajno Avstrijo? Kaj še? Pod staro Avstrijo si je vsakdo [presneto dobro premislil, predno se je podal na kak urad na magistratu. In zakaj? Ošabnost in oholost nemško-nacionalno zagrizenih magistratnih uradnikov je bila tako zoprna in neznosna, da se je je vsak miroljubni Mariborčan izognil kot zlodej križa. Marsikateri mariborski Nemec je po preobratu priznal odkrito, da je uradništvo na magistratu sedaj veliko prijaznejše in uljudnejše nego je bilo poprej, ko je razpenjal po prostorih mariborskim občinskih uradov nemškonacional-ni duh svoje peruti. Ako bi se danes mariborsskim Nemcem in nemškutarjem posrečilo, da bi prišli do moči na magistratu, bi zopet zakrilatila na magistratu ona odbijajoča oholost in ošabnost, kakor jo je opazovati samo na nemškonacijonalno zagrizenih šovinistih. Magistratni uradni prostori morajo ostati tudi za-naprej lokali prijaznosti, vljudnosti ter potrpežljivosti, ki so pa lastne samo Slovencem, a ne Nemcem — a najmanj pa nemškutariji, ki bi zopet rada zagospodarila na magistratu. Mariborski volilci, pri volitvah gre med drugim tudi za to, kak duh naj zanaprej nadkriljuje med magistratnim uradništvom ter uslužbenci: ali duh prijaznosti ter potrpežljivosti; ali šovinistična nadutost ter oholost! Za prijaznost in potrpežljivost jamči samo prva skrinjica!
Mariborska elektrika. Elektrika se je v zadnjem mescu podražila, ker je Falska elektrarna zahtevala višje cene. Cene elektriki določa v slučaju sporov posebno razsodišče v Ljubljani. Veleindustrijami Scherbaum, Franz in Götz mestni občini niso hoteli plačati za elektriko višjih cen, kokor jih je zahtevala in razsodišče v Ljubljani jih je obsodilo, da morajo plačati štiriin-dvajsetkrat višjo ceno kakor poprej, in to ne samo od dneva razsodbe, ampak za vsa leta nazaj, tako; da dobi mestna občina od njih za nazaj nič manj kakor 600 tisoč dinarjev. Ako mestna občina ne bi hotela Fali sama povišati cene za elektriko, bi bilo o tem odločalo razsodišče v Ljubljani, ki bi bilo Fali priznalo le cene, pa ne samo od prvega septembra 1924, ampak tudi za tri leta nazaj, tako, da bi bila morala občina plačati za nazaj Fali gotovo svojih 10 milijonov kron. Vprašamo zdaj hujskače Glaser ja in druge, ali bi bil s tem zadovoljen? Povdarjamo pa, da je vkljub zadnjemu povišku v Mariboru elektrika še od 30 do 600 procentov cenejša, kakor drugod. V Mariboru je stala pred povišanjem kilovatna ura elektrike za razsvetljavo 2 D, za gonilno silo pa 2.50 D; po povišku pa stane razsvetljava 3 D, gonilna sila pa 3.75. Kaka pa so cene drugod? Elektrika stane v Zagrebu 4 do 6 D; v Ogulinu 8 D, na Sušaku 8 D, v Ljubljani 4 do 6 D, v Vukovaru 13 D, v Čakovcu 5 D, v Št. Petru na Krasu 5 do 6 lir, to je 4 do 5 D. Tako torej stoji zadeva z elektriko. Glaserjevo hujskanje je torej po polnoma neupravičeno. Sicer pa so na Fali sami Nemci, ki so zahtevali povišanje cen za elektriko. Tam se naj Glaser in njegovi nemškutarji pritožijo zaradi povišanja cen. Nemci so torej povzročili povišanje cen elektriki, zato pa proč z Nemci iz občinskega sveta!
Dober nauk. Iz znane mariborske trgovine se je agitiralo za nemško listo. Mi smo beležili to nemškonaci-onalno agitacijo v »Straži« in takoj je nekaj slovenskih odjemalcev javilo Hartingerju, da ne bodo več kupovali pri njem. Gospod Hartinger je prosil enega odhajajočih na vse mile viže, naj ne izvaja posledic, a odločni Slovenec je ostal trden pri svojem sklepu. Kakor s Hartinger jem, bomo postopali napram vsem drugim nemškim tvrdkam ki bi agitirale, ali se odločno potegovale za nemško listo. Ako bo nemškim tvrdkam po volji to naše postopanje, je drugo vprašanje, a izvajali ga bomo, ker organizacija naše stranke je strogo disciplinirana.
Delo Velenemcev za invalide. Na magistratu je nastavljen še iz časa nemškega paševanja kot mestni fizik V elenemec dr. Leonhard, ki se še do danes ni toliko potrudil, da bi se naučil slovenski. Dr. Leonhard je kot mestni fizik skrajno krivično nastopal proti delavskim in železniškim invalidom, katerim je po 20—30 letih njihove invalidnine odvzel nezgodno rento ter jih spoznal za 30 in še več procentov boljše nego so bili prej. Dr. Leonhard je s tem pahnil nad 540 delavskih in železniških invalidov v revščino in pomanjkanje, da jim preostane sedaj še edino ubožnica. To Krivično delovanje dr. Leonharda je orisal na zborovanju v pon-deljek žel. invalid Kavčič, ter tako dokazal, kako bi se z ubogimi invalidi še le postopalo, če pridejo na krmilo občine sami Velenemci.
Slovenskim delavcem grozijo. Iz delavskih krogov čujemo, da hočejo nekateri nemški gospodarji vršiti pritisk na slovenske uslužbence. Pozivamo vse, katerim bi se samo namignilo, da se hoče na nje vplivati, naj nam to takoj javijo. Preskrbljeno je, da se bodo takšne grožnje bridko maščevale. Časi so minuli, ko je pošten slovenski delavec za boren kruhek moral zatajiti svoje slovensko pokolenje in svoje prepričanje.
Mar li ni to zadostno jamstvo? Pri upravljanju : vsake občine gre v prvi vrsti za dobro in pošteno gospo-: darstvo. Da vladata na občini razum in poštenost, je odvisno predvsem od voditeljev občine. Da gre Narodnemu , bloku pred vsem za dobro in pošteno gospodarstvo na magistratu, nam je porok za to celem Mariboru znani ravnatelj Cirilove tiskarne dr. Jerovšek, ki je kot eden najboljših in najpoštenejših gospodarjev v Mariboru tudi nosilec liste Narodnega bloka. Dr. Jerovšek se je že pod Grčar—Bahunovo ero z vso energijo boril za dobro in pošteno gospodarstvo z mest!'im imetjem in preprečil marsikaj, kar bi bilo po Grčar—Rahunovi krivdi težko padlo na žepe mariborskih davkoplačevalcev, ako bi ne bilo dr. Jerovšeka. Ako je dr. Jerovšek prevzel za te volitve odgovornosti polno nalogo nosilca liste, potem je Mariborčanom zasigurano, da bo nosilec liste Narodnega bloka v prihodnje vporabil ter zastavil vse svoje moči, da se bo na magistratu po možnosti dobro in pošteno gospodarilo. Od priznanega voditelja gospodarstva je pri veliki občini kot je Maribor odvisno vse in to si naj dobro zapomnijo mariborski davkoplače-: vaici in volilci!
Mariborski volilci
Naša Skrinjica je
prva
it
Pristaši Slovenske Ljudske stranke! Na dan vo-! litev dne 21. septembra vrzite vsi krogljico v
prvo Skrinjico,
; ki je skrinjica slovenskega Narodnega bloka. PRISTAŠI! SWVENCH
Agitirajte od moža do moža, da gredo vsi Slovenci dne 21. septembra na volišče in v olii o v PRVO •	SKRINJICO!
j PRISTAŠI SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE!
I Dne 21. septembra vsi do zadnjega na volišče!
Kdor ostane takrat doma, izda naš slovenski 1	Maribor!
]	< ju
Župan in podžupan sla odžagana. O socialdemo-’ kratih je splošno znano in dokazano, da znajo kritizirati in s pomočjo najogabnejše demagogije agitirati ter \ riti do korit in oblasti, a kakor hitro se jim da v roke j gospodarstvo,	so	še doslej povsod	odrekli,	vladali	in
! gospodarili	širši	javnosti v škodo	in	pogubo.	Vzgled
j gospodarske nezmožnosti so pokazali socialdemokrat; e i na mariborskem magistratu. Da se pa socialistična Ü stranka res tudi sama zaveda gospodarske nesposob-! nosti in nezmožnosti, ie najboljši dokaz odstop sociali-
stičnega župana Grčarja ter podžupana Druzoviča. S svojo triletno vlado na magistratu sta g. župan in pod župan kot zahvalo za svojo nesposobnost žela ne le samo odstranitev iz županskega in podžupanskega mesta, ampak njuni imeni nista niti med namestniki na novi kandidatni, listi socialistčne stranke. Pri drugih strankah ostanejo voditelji vedno na prvih mestih ali vsaj v ospredju, le pri mariborskih socialpartrijotih se generali menjavajo kot luna in to radi tega, ker je eden bolj nesposoben kot drugi. Ako sta na mariborskem magistratu pri lastni stranki dogospodarila do popolne ne- , zaupnice g. župan Grčar in podžupan g. Druzovič, kako bi še le izgledalo, ako bi gospodarske vajeti v Mariboru vzel v roke novi nosilec socialistične liste g. profesor 1 Favaj v družbi raznih Ošlakov ter Bahunov, katerim se niti ne sanja o gospodarskem aparatu avtonomnega mesta kot je Maribor. Grčar ni znal, Favaj pa še veliko manj--------- glasov mariborskih volilcev torej ne zaslu-
ži socialistična stranka, ki je morala sama poslali v kot dva vrhovna voditelja in to radi nesmiselnega razmetavanja z občinskim imetjem. Skrahirano socialistično stranko v Mariboru naj le vodijo: Favaj, Bahun . in Ošlak, a mestne občine ne bodo!
Ker se bližajo volitve. Ko je svojčas dr. Jerovšek in drugi g. svetniki na občinskih sejah zahtevali od župana, da se mora napraviti red v reševanju aktov in prošenj, od' katerih so čakale nekatere nad pol leta in še več, predno so prišle na vrsto, je Bahun s svojimi socialisti vedno solidarno podpiral županovo lenobo in zlobnost. Saj je bilo socialistom mnogokrat ljubo, če se
je kaka stvar zavlekla, ker so iz nje kovali svoj strankarski kapital. Tik pred volitvami so se pa sedaj nenadoma preobrnili. Na sinočni občinski seji so očka Bahun kar naenkrat zavpili na ubogega župana, da pogrešajo na dnevnem redu prošnjo uslužbencev mestne klavnice, vložene že meseca maja. Seveda, pri volitvah glasovi klavniških nameščencev nekaj pomenijo in Bahunu, ki se sicer zelo rad peča s klavnico in iz-vožničarji, bi bili v nedeljo zelo dobrodošli.
Bahun bo piačal, ali pa kašo pihal. Andrej Bahun je bil od okrajnega sodišča mariborskega obsojen na 500 dinarjev globe — eventualno 10 dni zapora — in v povračilo vseh stroškov, ker je dne 17. januarja 1924 na javni seji društva stanovanjskih najemniKov predsednika tega društva, dvornega svetnika dr. Kronvogla razžalil. To obsodbo je okrožno sodišče pred kratkem potrdilo, je torej pravomoćna. Lep kandidat za občinskega svetnika, ta prepirljivi očka Bahun, ki se niti pošteno obnašati ne zna na javnih sejah. Potrjena obsodba je za Bahuna »posebno dobro reklama« sedaj tik pred volitvami ko itak vsak miroljuben mariborski vo-lilec ve, da je bil doslej med občinskimi odborniki v Mariboru največji in najbolj neznosni prepirljivec in dlakocep — g. Andrej Bahun. Soeialpatrijotski razgrajač na magistratu g. Bahun bo sedajo temeljito za-sldženo kazen ali plačal, ali pa bo kašo pihal.
Sahun še vedno sili v osptredje na magistratu. Znana šiba božja za vse mariborske davkoplačevalce gosp. Andrej Bahun se skuša tudi pri teh občinskih volitvah pririti do odločilne besede na magistratu. Bahun je pri
občinskih sejah in po »Volksstimme« vedno koval v zvezde svojo poštenost in se potegoval na videz z vso silo za pobijanje korupcije, a v resnici pa se je oklepal koritarstva, kjerkoli je mogel in če se mu je posrečilo, da je ta nečedna dejanja tudi lahko zakril pred pošteno javnostjo. Ne bomo papanu Bahunu klicali v spomin vsega koritarstva, ki ga je uganjal kot mestni svetnik, ampak bi ga samo spomnili na dejstvo, da je ravno on kot korupcijo in koritarslvo pobijajoči mestni oče vrinil tako na tihem v službo na magistratu svojo hčerko, svojega sinka pa v mestno električno podjetje. Mogoče še imajo ata Bahun več prvostepene žlahte, katero bi yadi življensko preskrbeli na magistratu in radi tega se silijo tudi pri teh občinskh voltvah v ospredje. Je lepo, ako človek kot oče skrbi za svojo deco in najožjo žlahto, a to ne na tak način, 'kakor so to storili očka Bahun kot mestni svetnik. Bahunovo skrb za preskrbo. svoje žlahte si naj mariborski volile! dobro zapomnijo.
Pozor na mestne uslužbence in delavce! Cela vrsta mestnih uslužbencev in občinskih delavcev se z vso vnemo navdušuje za Bahuna in socialiste. Te ljudi si bo treba dobro zapomniti! Delavec in uslužbenec, ki dela proti slovenski stranki, ni vreden, da jé slovenski kruh! Upamo, da se razumemo! Ali ne?
Imamo zanesljiva obvestila, da razne mariborske nemške tvrdke, ki živijo od slovenskega denarja, agitirajo z vso vnemo za nemškonacijonalno listo ter naravnost silijo svoje uslužbence, da morajo voliti z Nemci. Kot najmočnejša in glavna ter odločujoča stranka na Slov. Štajerskem bomo natančno vodili pregled, katera od nemških in od Slovencev živečih tvrdk je agitirala ter volila z Nemci in bomo na-pram tem tvrdkam izvajali strogi bojkot. Y Mariboru ne bo nobenega plebiscita, to si naj dobro zapomnijo vsi nemški nacijonalci! Toliko pred volitvami v svarilo, da ne bo po volitvah tarnanja in moledovanja za milost. Maribor je bil, je in mora ostati slovensko mesto !
' SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Po otvoritvi poroča gospod župan o sestavi volilne komisije, potem pa obširneje razloži potek zborovanja industrijcev, na katerem ga je stavbenik Glaser razžalil. — O poročilu komisije za pregled premoženja Theater in Casinovereina, v katerem nasvetuje komisija razne spremembe, kot adaptacijo sedanjih restavracijskih prostorov za gledališko šolo, pisarno, skladišče itd. se razvname debata, v kateri Bahun predlaga, da se zadeva odloži za pozneje, poročilo komisije pa naj se razmnoži in razdeli obč. svetnikom, da ga preštudirajo. Bahun je s svojim predlogom propadel, kar ga je jako razjezilo. — Zadrugi »Mojmir« se odpiše dolg za kurjavo. — Uslužbence mestnega električnega podjetja se bo zavarovalo pri mestni občini, ki bo pobirala prispevke; če pa bo uslužbenec izstopil iz podjetja, se bo vplačana zavarovalnina izročila pokojninskemu zavodu. — Pouk strojepisja v IV. razredu mešč. šol bo plačevala občina. — 'Ker so zavarovakte pogodbe za mestna poslopja potekle, se sklenejo nove z zavodi, ki stavijo najugodnejše pogoje. — K besedi se sedaj oglasi Bahun, ki pogreša v dnevnem redu prošnjo delavcev iz klavnice, vloženo dne 8. maja. Dokler ni prišlo do volitev, se Bahun za prošnjo vobče ni brigal. Župan obljubi, da bo prošnjo poiskal. —
Poročilo odsekov.
V občinsko zvezo se sprejme več prosilcev, nato pa se rešijo nekateri prizivi zoper različne plačilne naloge. — Fin. okraj, ravnateljstvo ponuja občini barake »Busaj«. Ker so popolnoma za nič, občina na nje ne reflektira, pač pa bo zahtevala, da mora po odstrnitvi barak vojaška oblast prostor lurediti in planirati, kakor je obvezana v pogodbi. — Požarni hrambi se ugodi prošnja, da občina plačuje njenega slugo, ki bo obenem mehanik. Občina bo plačala uslužbencu 2000 D mesečno od 1. oktobra dalje. Delati pa bo moral tudi za občino, če ne bo zaposlen z delom pri požarni hrambi. — Razpravljanje o statutu zavoda Vesna se na predlog dr. Jerovšega odloži. — Na desnem bregu Drave je nujno potrebna nova meščanska šola, kamero bi postavila občina s podporo okoliških občin, ki bodo pošiljaje v šolo svoje otroke. Mesto dosedaj določenega prostora, ki leži preveč ob železnici, se zasigura drugi na ugodnejšem mestu. — Končno župan razloži, da bo stari občinski svet sklepal do upostavitve novega, torej še najmanj dva tedna, nakar zaključi sejo. Tajna seja se ni vršila.
Nikdar več vojne! Povodom pretečeno nedeljske social istične protivojne demonstracije je napisal uvodničar A. L. dober članek v »Marbruger Zeitung«. Ta članek prav dobro in značilno povdarja, da je proti vojnam potrebna temeljita vzgoja proti zaslepljenosti, ki je povzročila, da so ljudje leta in leta blazno vpili: Živijo vojna — in to celo pri zadnjem svetovnem zločinu, ko so občutili že vse njegove strašne učinke. Zakaj od socialdemokratov prirejena protivojna manifestacija nima pravega učinka, je pa jasna stvar. Prvič socialdemokrati po raznih državah ob početku vojne niso bili v splošnem ne pacifisti m ne intemacijonalci, drugič
se pa pacifistična manifestacija ne sme nikdar ponižati na stopnjo navadne agitacije za slučajne potrebe stranke. Ne glede na preteklost, ki se v mnogih ozirin mora smatrati za pokopano, bi protivojna manifestacija naših socialistov čisto drugače izgledala in odmevala, če bi se priredila ob pravi obletnici vojne, to je med 28. julijem, in 1. avgustom in ne sedaj, ko jo vsak takoj spozna in mora spoznati za navadni volilni agitacijski obhod. Kdor je pacifist samo v času, ko se pripravlja na volitve, ta bore malo pripomore k miroljubni vzgoji. Ta vzgoja pa po našem mnenju nasprotno od člankar-ja v »Marburger Zeitung« prav lahko obdrži geslo — »Nikdar več vojne!« —» če iz knjig in vzgoje sploh temeljito izloči vse proslave krvavih in divjih »junakov«.
Ljudski oder v Mariboru sporoča vsem, ki bi radi sodelovali pri društvenem orkestru, da sprejema prijave do 1. oktobra. Sprejmejo se pa le taki, ki že obvladajo koliko toliko znanje v kakšnem inštrumentu (glasovir, violina itd.). Pogoji se zvedo v pisarni Ljudskega odra, (pisarna Prosvetne zveze v 'Mariboru), — Aleksandrova cesta 6-1, soba 6. — Uradne ure so zaenkrat od 15. do 18. ure dnevno.
Ljudski oder v Mariboru .prosi vse ,p. n. urade in privatnike, da naj dostavljajo'oziroma naslovljajo vse pošiljatve na naslov: Ljudski oder v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1, soba št. 6. Prosimo vse, da se držijo in ravnajo po tej objavi.
Ugodna prilika. Ljudski oder v Mariboru bo v kratkem začel zopet z redno sezono. Zato je dana priložnost vsem, ki še zanimajo za dramatiko in imajo veselje do gledališke umetnosti, da se vpišejo v Ljudski oder. Vse informacije se dobijo v pisarni, Aleksandrova cesta 6-1, soba št. 6.
Ne zamudite ugodne prilike! Katoliška omladina v Mariboru sporoča vsem dobrim staršem, da sprejema do meseca oktobra dpločeno število naraščajnikov in članov v svoje različne odseke. Nanovo se je vpeljal pouk na vij olino tudi za začetnike. Toplo se priporoča vsem poštenim fantom, ki imajo veselje do petja vstop v pevski odsek, katerega vodi odličen pevovodja. Torej ne zamudite te ugodne prilike! Vpisuje se vsak dan od pol 7. zvečer v začasnih prostorih Vetrinjskega dvorca. Odbor.	(
Dijaška kuhinja v Mariboru, dijaško podporno društvo ima svoj letošnji občni zbor prihodnji torek, dne
23.	t. m. v Narodnem domu ob 18. uri (ob šestih) zvečer) z običajnim dnevnim redom. Povabljeni so s tem vsi udje prekoristnega društva. — Odbor.
Zdravniško društvo v Mariboru ima prihodnjo odborov o sejo danes v petek, dne 19. L m. ob 6. uri zvečer v Kolodvorski restavraciji.
Vinarska in sadjarska šola v Maribora je otvorila novo kot 53. šolsko leto 1924-25 v pondeljek, dne 15. septembra. Gojencev novincev za prvi razred se je prijavilo več, nego jih je bilo včasih v dveh, odnosno — pod nemško upravo — v treh letnikih skupno. Nekaj se jih je moralo radi prenapolnjen j a zavoda vnaprej odkloniti, iz zdravstvenih razlogov pa se ni moglo sprejeti šest mladeničev. Zanimanje za strokovno izobrazbo kmetske mladine tedaj razveseljivo narašča in bo treba misliti na ustanovitev novih kmetijskih šol. V zadnjih letih se je pripravljala ustanovitev dveh kmetijskih šol
v Sloveniji, namreč za Prekmurje in za Gorenjsko; potem bi jih imeli z že obstoječimi v Mariboru, Št. Jurju ob juž. železnici in na Grmu pri Novem mestu pet, kar bi bilo za naše razmere in potrebe še veliko premalo. Naj bi omenjeni novi kmetijski šoli ne ostali predolgo na papirju! — Direktor Andrej Žmavc.
Društvo kmetijskih strokovnjakov zja Slovenijo imä sedaj svoj sedež v Mariboru (vinarska šola). Njega člani imajo redne prijateljske sestanke vsak torek zvečer v mariborskem Narodnem domu. Udeležba ni obvezna, a se priporoča radi potrebnih razgovorov o stanovskih in kmetsko-strokovnih zadevah. Pri sestankih so dobrodošli prijatelji kmetijskih strokovnjakov in pospeševalci ji kmetijske stroke. Organizacija je nepolitična. — Direktor Andrej Žmavc, t. č. načelnik.
Zanimiv detektiv v Mariboru. »Hrvat« poroča, da se nahaja v Mariboru kot policijski nadzornik, ki pregleduje potne liste neki Grauer, ki je znan iz afere tvrdke Nobilior. Grauer je pobegnil pred' kaznijo ter je bil uslužben nekaj časa pri dunajskem poslaništvu kot detektiv. Tu je falsificiral neke dokumente o Radiču. Ni nam znano, v kolikor je »Hrvatovo« poročilo resnično, dasi je pri nas čisto mogoče, da pride človek, katerega preganjajo zakoni, v državno službo ter se ga postavi celo na odgovorno mesto.
Živinski sejmi. Mesini magistrat mariborski razglaša ,da so živinski sejmi zopet odprli. Prvi živinski sejem je dne 23. septembra, svinjski pa dne 26. septembra 1924. Živinski sejmi se vršijo redno vsak drugi četrtek v mesecu, svinjski pa vsak petek.
Tečaj za konservirjanje sadja in zelenjave se vrši dne 25., 26. in 27. septembra t. 1. (četrtek, petek in sobota) na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Poleg drugih načinov konserviranja se bo obravnavalo izčrpno sušenje sadja z raznimi sušilnimi napravami. Zanimanci in zani-manke naj prijavijo svojo udeležbo z dopisnico najpozneje do 24. septembra ravnateljstvu zavoda.
Starši iz mesta in dežele, ki morate oskrbeti za novo šolsko leto svoje otroke s knjigami in drugimi šolskimi, potrebščinami, vse dobite v veliki izbiri po kolikor mogoče nizkih cenah v novi podružnici Crilove tiskarne, Aleksandrova cesta 6 (v novem bančnem poslopju, nasproti frančiškanski cerkvi). Vse šolske potrebščine razen knjig, dobite kakor dosedaj še tndi zanaprej v stari prodajalni Cirilove tiskarne, Koroška cesta 5.
Kje dobijo dijaki knjige in šolske potrebščine po najnižjih cenah? Gimnazijci, realčani, učiteljiščniki, dijaki trgovske ter meščanske šole dobijo šolske knjige, šolske potrebščine, kakor: zvezke, iperesa. svinčnike, šestila, risala, risalne deske itd. natančno po najnovejših šolskih predpisih in najceneje v novi prodajalni Cirilove tiskarne, Aleksandrova cesta 6 — v palači Zadružne gospodarske banke in pa v stari, ter že skozi leta in leta v Mariboru najbolj priljubljeni prodajalni Cirilove tiskarne na Koroški cesti 3.
Starši in dijaki! Vse šolske potrebščine kupite po najnižjih cenah v prodajalni Tiskarne sv. Cirila na Koroški cesti in pa v njeni podružnici, v hiši Zadružne gospodarske banke, tik frančiškanske cerkve na Aleksandrovi cesti.
Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Legatovi šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo suri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
Srbohrvaščino poučuje prvovrsten strokovnjak posamezne in v skupinah po Berlitzovi metodi tudi cirilico, čitanje in pisanje. Vpisovanja in pojasnila dnevno v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat, Marmor samo Slovenska ulica 7, telefon 100.
V soboto in nedeljo se dobe v Narodnem domu (gostilničar Oset) brezalkoholne pijače in točna poročila o izidu volitev.
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy.
Prevedel Paulus.
50
»Seveda, gospodična! Peli bodete v salonih, v naših najboljših družbah —!« je vzkliknila Margareta z veliko vnemo. »Zasloveli bodete, sam princ vvaleški vas mora povabiti, pred njim bodete peli! In sami bodete povedali, koliko zahtevate za en večer! Londonska družba se mora trgati za vas! Tisočake bodete zaslužili za uboge sestradance v Parizu —!
In da vam dokažem, kako resno mislim svoje besede, vas povabim, da pojete koj jutri zvečer v Richmondu v moji koncertni dvorani —. Njegovo 'kraljevsko Visočanstvo tudi pride. Peli bodete svoje najlepše pesmi! Sto g ine j vam bom izplačala in sprejeti jih morate *n poslati najubožnejšim delavskim družinam pariškim v imenu gospoda Pèrcyja Blakeney in v mojem imenu!«
»Prisrčna zahvala vam, plemenita gospa, ampak —,«
»Ali odklanjate?«
»Z veseljem sprejmem vašo velikodušno ponudbo, — ampak, saj me razumete —! Mlada sem še«, je pravila Renata Candeille boječe, »in — in gledališka igralka sem —! In če tako mlado dekle nima varuha —!«
»Razumem —!« je dejala Margareta nežno. »Sami aie morete hoditi po tujini —. Mater imate seboj ali sestro ali prijateljico, ki vas spremlja, kajne? In tudi jutri zvečer jo hočete imeti seboj —?«
»Ne«, je odgovorila Renata bridko, «nimam ne matere, ne sestre, ne prijateljice. Naša revolucijionarna vlada se je pozno pa končno vendarle spomnila svojih podanikov tukaj na Angleškem in je poslala sem svojega zastopnika, da se pobriga zanje.«
»Da — in?«
»Zvedeli so V Parizu, da delam in se trudim za pariške uboge. Zastopnik, ki ga je poslala vlada na Angleško, je dobil posebna naročila, da se naj pobriga zame —. On je moj varuh —. Če bi me kdo žalil —.«
»Razumem!«
»Ali bodete sprejeli tudi njega?«
»Gotovo!«
»Ali vam ga smem predstaviti?«
»Kadarkoli želite!«
»Morebiti koj sedajle, če vam je prav?«
»Sedajle —?«
»Da! Tule je, prosim!«
Njene podolgaste, polzaprte oči so že ves čas proti koncu pogovora zrle nekam mimo Margarete. Trenuten molk je zavladal.
In nato se je Margareta počasi obrnila, da bi videla zastopnika revolucijonarne vlade, ki ga ji je mlada igralka priporočila in ki ga je tudi obljubila sprejeti ped svojo streho —.
V vhodu ob odgrnjeni zavesi, z valovečo, blestečo se solnčno svetlobo v ozadju, je stala drobna, suhljata postava, oblečena v sivkasto obleko.
Ghauvelin je bil.
XVIII.
Svarilo.
Margareta se ni genila niti ni zinila besedice.
Čvetero oči je bilo napeto obrnjenih nanjo. Vso silo svoje volje je morala zbrati, da jej ni vsa kri šinila iz obraza k srcu, da niso izdale njene oči smrtnega strahu, ki jo je ohletal kakor ledena sapa, ko je zagledala Chauvelina.
Tamle je stal pred njo, oblečen kakor ga je vedno videla oblečenega, hlapčevska ponižnost je gledala iz njegovih oči, ki so pred letom dni na cala iških skalah zrle v strupenem sovraštvu doli nanjo.
Čudno —!
Zakaj bi jo naj bilo pravzaprav strah predi temle človekom —? Ali je bil vreden drugo ko prezirljivega
pogleda, on, ki ji je pripravljal toliko gorja, — ki pa mu je tako čisto in popolnoma izpodletelo?
Globoko in ponižno se je priklonil Ghauvelin ter se : splazil korak bliže, — suženj, ki je padel v nemilost pri Ì svoji gospodarici in ki si hoče spet izmoledovati njeno naklonjenost.
Nehote, se je umaknila za par korakov.
»Ali vam je morebiti ljubše, da ne hi govorili z menoj, gospa Blakeney?« je vprašal z vdano ponižnostjo.
Komaj je verjela svojim očem in ušesom.
Ali je mogoče, da se človek v par mesecih tako zelo izpremeni —? Še celo manjši se ji je zdel ko pretečeno : leto, čisto vkup je zlezel. Lasje so mu vidno osiveli.
»Ali naj odidem?« je obotavljaje se vprašal, ko se j Margareta še vedno ni genila.
»Morebiti bi bilo res najbolje!« je odvrnila hladno. »Vi,, gospod Chauvelin, in jaz, — midva si imava pač malokaj povedati!«
»Res prav ; malo!« je odgovoril mirno. »Srečni in veliki tega sveta nimajo mnogo povedati njim, ki so nesrečni in ponižani —! Pa upal sem, da ho plemenita gospa Blakeney v vsej svoji sreči morebiti še vendar ohranila svojemu nekdanjemu, nesrečnemu znancu vsaj za eno misel sočutja in odpuščanja.«
»Ne vem, kako da bi od mene takih čuvstev potrebovali, gospod Ghauvelin!«
»Sočutje morebiti res ne. Pa vsaj odpuščanja.«
»Odpuščanje dobite, ako ga potrebujete.«
»Izpodletelo mi je, nesrečen sem bil —. Vsaj pozabili hi lahko na to, kaj se je zgodilo!«	,
»Pozabiti ni mogoče! Pa verjemite mi, na krivico, ki ste mi jo hoteli storiti, že davno ne mislim več.«
»Saj pravim, da mi je izpodletelo. In povrh, vam, gospa, nisem hotel storiti nič žalega.«
»Pa tistim, ki so meni ljubi in dragi, gospod Chauvelin!«
»Jaz, gospa služim svoji domovini, kakor znam in morem! Vašemu bratu nisem mislil škodovati! Na Angleškem je, na varnem. In »Dušica« za vas, gospa, ne pomeni vendar prav nič!«
Skušala je brati v njegovem obrazu, skušala je uganiti pomen njegovih besed; iz njegovih mirnih, nepro-dirnih oči. Ali je poznal njeno razmerje do »Dušice«, ali res ne —?
In spet jo je svaril notranji glas in ji pravil, da ima ta človek sovražne namene, da Chauvelin, zakleti sovražnik »Dušice« ne more imeti drugih ko sovražnih namenom, kjerkoli in kadarkoli se pokaže. Nekaj kakor strah pred njim se ji je vzbudilo v duši —.
Toda — ali se bo bala tega ponižanega, potrtega, polomljenega človeka —? Tistega Chauvelina, ki se je dal tako strahovito opehariti v Calaisu —? Tak človek je bil vreden edinole preziranja in zaničevanja —. Kvečjemu pomilovanja —.
»In saj se mi niti ni posrečilo, da bi bil dobil vašega junaka »Dušico« v roke ali pa mu kakorkoli škodoval!« je nadaljeval Chauvelin v ponižni samoobtožbi. »Gospod Percy Blakeney mi je, kakor veste, prekrižal račune, — seveda ne da bi bil sam kaj mogel za to! Čisto slučajno je prišel vmes —. Skratka meni' je izpodletelo, vi pa ste imeli 'srečo —!
In lako je mene sreča čisto zapustila. Vlada mi je ponudila skromno službico, daleč proč od domovine. Poslala me je sem na Angleško, da se pobrigam za naše podanike, ki tukaj žive. — Dnevi moje moči so minili. Propadel sem, podlegel. Ni me sram, da sem podlegel, saj sem podlegel v poštenem boju z močnejšim, briht- j nejšim, iznajdljivejšim nasprotnikom. Pa podlegel sem, 1
podlegel sem —, podlegel sem —! V nemilost sem padel, begunec sem —!
Taka je zgovodina mojih dni, odkar sem zadnjikrat imel čast, da sem vas videl, plemenita gospa!« je končal Chauvelin svoj otožni govor in stopil še korak bliže. »Razumeli bodete, da bi bila tolažba zame, če bi mi vsaj enkrat še podali roko in pokazali, da ste mi vsaj v srcu odpustili ali da me vsaj pomilujete, — če že nočeh več zreti mojega osovraženega obraza!«
Ponudil ji je roko.
Margareta se je obotavljala.
Hud boj; se vnel v njeni duši, boj med; njenir: dobrim, mehkim, prav ženskim srcem, ki ji je veleval« . naj bo prijazna z njim, — in med neznanim notranjim glasom, ki jo je svaril, naj ne zaupa temu človeku.
Margaretino dobro srce se je pogumno ustavljalo«
Bati se ji tega človeka ni treba, si je pravila, saj ji ne more več škodovati! Sam je povedal in priznal, da nič več ne velja p ' svoji vladi, da je padel v nemilost, da je brez moči —. Ubog nesrečnež je —.
In povrh, — kateremu njenih dragih in ljubih ni naj tudi škodoval? Armand, njen brat, je bil na Angleškem in ni mislil več na to, da bi se še kedaj vrni’ na Francosko. In Percy —? Ves svet proti njemu, pa bi se ne bala zanj —!
Ne, bala se ni, gospoda Chauvelina!
Čemu bi mu torej ne podala roke v spravo —?
Toda — sovražila ga je!
Da, sovražila je tega človeka! Sovražila, ker je morala toliko pretrpeti vsled njega. Na plesu pri lordu Grenville, v »Sivi mački«, pri Blanchardovi koči v ca-laiških skalah —. Sovražila ga je zaradi Percyja, svojega ljubljenega moža —.
Pa — ali je bil res vreden, da ga je sovražila, njega, — tega ubogega črvička, ki se je v prahu svojega ponižanja zvijal pred njo —?
Smešno! Nevredno plemenite žene!
Takega bitja človek ne sovraži. Kvečjemu prezira ga —.
Chauvelin' ji je ponujal roko. Če se je le samo dotakne, bo zadostovalo, pokazala mu bo, da mu odpušča, da ga pomiluje. Zadostila bo svojemu mehkemu srcu —.
Še en sum se ji je vzbudil.
Renata Candeille, gledališka igralka —!
Ali ni v zvezi s Chauvelinom —? Ali ni ves prizor igra, dobro zamišljena in naučena —? Ali ne prihajata ta dva človeka k njej z namenom, da jo prevarila, zazibljeta v varnost in preslepita, nato pa nemotena izvršita svoje hudobne in sovražne naklepe, kdo ve; kake —?
(Dalje prihodnjič.)
Izreden lek proti vsaki vrsti revmatizma. Po strašni svetovni vojni naše ljudstvo mnogo trpi Qd revma tizma, redko kedaj pa ve, da je mogoče to bolezen tak-lahko izlečiti z zdravilom Radio-Balsamica od dr. Piah -lejeva. Še v Rusiji se je dr. Rahlejev posvetil proučevanju tega leka in njegovo dolgoletno delo je rodilo zaslužen plod. Pred dvema leti je preizkusil svoje zdravilo v Sloveniji ter dosegel ž njim izvanredne rezultate, tako, da je danes njegov lek priznan kot edino najboljše sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Njegovo zdravilno moč najbolje potrjujejo zdravniki in lekarji, kakor cela vrsta zahvalnih pisem od ozdravljenih bol -nikov. Radio-Balsamica učinkuje jako hitro, ne zapu šča nikakšnih sledov na koži in je absolutno neškbdljiv za srce. Z dvema, tremi steklenicama Radio-Balsamica se izleči tudi najstarejši revmatizem. Lek je izdeluje in prodaje v laboratoriju Radio-Balsamica dr. Rahlejeva, Beograd, Kosovska ulica 43.
'raškimi odpadki in vlitina ;
Velika izbira pletenih jopic, bluz, oprsni-kov, jumpeijev, robcev, kostumov, pelerin, kapic, celih oblek, sviterjev, dokolenic i. t. d., vse lastnega
Sodi, 3, 4, 5, 6, polovnjakov držeči, mala stiskalnica ia žrmlje na prodaj. Naslov v upravništvu. 572 3—S
Če greste v Maribor, oglasite se v Narodnem domu pri novem gostilničarju Osetu.	571 6—1
Koneert s plesom se vrši v nedeljo, dne 21. septembra v veliki dvorani gostilne* Senica v Studencih pri Mariboru. Točijo se izborna vina.	577,
za zglavnike, puh za pernice, žimo, afrik in cvilh za ■ žimnice, platno za prtiče in vse diugo posteljno perilo, odeje Šivane in flanelaste, preproge, zastore, posteljne in kavne garniture, namizne prte, pro* daja v velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah vele* trgovina R. STERMECKI, CELJE, št. 334. Ilustrovani cenik zastonj! Trgovci engros cene.	481 16

kupim vsako množino po najvišji ceni. Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na
IYÄN SEVER, VELENJE
4
4
4
J
4
M
4?
4
M
Strops mSzirstvo
HOCHNEGER&WIHER
Koroška t. 53 MAR'808 Koroška t. 53
XXXXXXXXXXXXXXXXXXX!
Prodojalnica Tiskovnega društvi
Slovenski trg 1 PTUJ Slovenski trg 1
ima na razpolago vse šolske knjige in vse druge šolske in pisarniške potrebščine.

VRVI ZA ZVONOVI:
Ivan NJdamič,
nudi urnima : :
Vetrinjska
: ulica 21
Prvovrstni sedi "3MB
v vseh velikostih, se dobavljajo takoj in poceni od mehanične sodarne
jKL ZE^icIb-ler-ja sin, Maxi-bos',
izdelka in po zelo nizkih cenah. Vsa naročila po meri se izvršijo točno po želji v
lastni pletarni
MariieVeziak
Zobobola
ne poznaj kdor neguje zobe .z
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic .Patent Rudi*.
Postrežba točna!	Cene zmerne!

ZVONARNA IN LIVARNA
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah,
DOMAČA
ŽARNICA
TOVARMA
VOLTA
MARIBOR
C. D
Kmete velel pozori
Kar je bilo nekdaj, to velja tudi danes. Uporabljajte star», vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek za prašiče'
„MASTEUN
zakonito zavarovana a Humka.
Z malim zavitkom za 10 kron se prepričajte. — Dobi év-pri sledečih gg. trgovcih:
A. Kosec v Mariboru, državna cesta; L. Bruderman in M. Suiuer, Konjice; A. Nagode, Žiče; A. Vodenik in F. Razbor» nik, Hoče; M. Kapelj in J. Zisel, Zgor. Polskava; A. Pinter,, S.iov. Bistrica; J. Jerman, Oplotnica; A. Raunik, Sv. Jani;, M. Sumer, Poljčane; J. Smeh, Mestinje; J. Wagner-ja nasL, Šmarje pri Jelšah; K. Spaniček in Otorepec & Ž urina n. Re gaška Slatina; A. Preaz, Rogatec; M. Stefanciosa, Sv. Flee -jan; A. Letonja, Ptujska gora; R. Dimnik, Loka.
	 -1 Kdor v „Straži“ oglašuje, 11 uspeha gotovo se radnje 1 s à cunje!	1 Denar naložita 1 n sl lineili mlwmwsM® 1 pri 1 1 Spodnještajerski ljudski posojilnici r. z. z n. z.
■■bihiiihhihhmi - krojaške, suknjene in platne* j | na odpadke, staro železje, 1 j fcovano in vlito, glaževino, i kakor odpadke vsake vrsta ì kupujem po najvišji!» saneh j 1 A. Arbeiter, j Maribor, Dravska ulica 15, | Zamenjam tudi staro železjs, | katero je za vporabo, s ko* -	1 « iaribani, Stalna alita ii i, j 1 ki obrestuje hranilne vloge po I 87. -107. ! p oziroma po dogovora. $
	»»egeeeeèièèaAèèèeèééeeéèèéeKN
Spominjate sa ob wse| p ilikah DijaSfee večerje
Zadružna gospodarska banka d. d,
podružnica v Mariboru.
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Pooblaščeni prodajale« srečk državne razr. loterije.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «5traže.c