S.RD. 38/1,2 1998. strun 'JI 0C61Í6 KMlg OBZORJA STROKE
Tadeja Primožič
ETNOLOG ŠT. 7,1997
ÍLtóW&OV&'SKKW fmx;Xtf£Xt£4 MUEEM «UUUWÚFflff SU¡VSK [mVCMHfcMUSnJU
ETNOLOG


Slovenski etnografski muzej. LJUBLJANA 1997. 520 str. ISSN 0354-0316
Novo, 7. številko Etnologa, sla s sodelovanjem sourednikov in uredniškega odbora uredili Bojana Rogelj Škafar in dr. Nena Židov. Tematski del je tokrat posvečen tržaškim Slovencem. Trstu in njegovemu zaledju.
^ Prvem prispevku RatTaeüa Skubin ugotavlja dokumentarno vrednost lotografij Giuseppeja VVulza, ki prikazujejo tradicionalno nošo na 'ržaškem območju v 2. polovici 19. stoletja. Življenje in delo priznanega tržaškega fotografa slovenskega življenja Maria Magajne predstavlja Živa ^ahor. Njegov obsežen fotografski opus. ki je naslajal v preteklih Petinšestdesetih letih, brez dvoma zasluži analizo tudi iz etnološkega zornega kota. Bruno Volpi Lisjak, izvrsten poznavalec slovenskega Pomorskega ribištva, predstavlja Cupo, čoln, narejen iz enega kosa lesa, k' so ga slovenski ribiči v Tržaškem zalivu uporabljali vse do sredine 20. stoletja. Primerek čolna hrani tudi Slovenski etnografski muzej, V članku z naslovom Od železa do kruha avtorica Katja Colja piše o stoletnem delovanju ikedenjske železarne. Poleg zgodovinskega pregleda delovanja so osvetljeni še socialni aspekti vaškega in delavskega življenja Skednja. Kristina Kovačič predstavlja porodno babico kamin Ano Slavec, ki je "delovala" v vaseh v okolici Trsta do sredine 20, stoletja, in njeno "babiško" zapuščino. Dr. Darja Mihetič Pise o podobi srednjeveške Tržačanke skozi različna življenjska obdobja, kot se zrcali skozi mestni statut iz 15. stoletja. Oriše njen položaj v družini in zakonu ter njeno pravno in poslovno sposobnost, bedijo trije prispevki, ki prikazujejo pomen Trsta za slovensko Istro. V Prvem s pomenljivim naslovom Smo se boljše razumeli v Trstu kot v <ranu, Podoba Trsta v spominih Supetrcev do 2. svetovne vojne mag, Horut rumen analizira socialne spomine prebivalcev in prebivalk istrske vasi V' Peter. ki so vezani na Trst med leti 1900 in 1941. Ugotavlja pomen
socialnega spomina in z njim povezanih zgodovinskih izkušenj za kulturno tradicijo skupnosti, v kateri je Trst vse do današnjega časa ohranil položaj ekonomskega in simbolnega urbanega središča. Martina Orehovcc na primeru raziskave v isti vasi osvetljuje delo žensk izven doma in vlogo, pomen ter razsežnosti plačanega gospodinjskega dela leteli pri družinah v Trstu. Nataša Rogelja in Špela Ledinek pa sta združili moči v prispevku, ki govori o Šavrinki kot osebi (jajčarici) in simbolu. Trstu je posvečen tudi Janusov razdelek. V njem mag. Elkc-Nicolc Kappus, švicarska etnologmja in kulturna antropologinja, razmišlja o prihodnosti tega mesta oziroma o rekontekstualizaciji njegove zgodovine.
Razprave sestavlja vsebinsko šest različnih prispevkov. Hrvašna etnologinja dr. Ines Priča najprej spregovori o vojni in 'domačem etnograju'", Sledi članek Mire Omrzel Terlep Od Ure do lajne, v katerem avtorica prikaže razvoj tega glasbila od staroveške oblike aktivnega Lipa do instrumentalnega predhodnika sodobnega računalnika. Na fenomen rojsiv.t se navezujeta Irena Rozman, ki piše o zgodovini h a bistva na Slovenskem in porodni pomoči v fari Velike Brusnice na Dolenjskem med letoma 1840-1945. ter mag. Mojca Ramšak, ki v prispevku Mama me je s poličko gnala nazaj, ko sem dobila sina. spregovori nezakonskih otrocih in njihovih starših na Koroškem v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Škotske sledi na Slovenskem oziroma njihove zgodovinske fragmente in sodobne stereotipe išče mag. Inja Smrdel. V zadnjem prispevku Razprav pa nam Iris Zakošek približa utrip mestne tržnice v Celju pred drugo svetovno vojno.
V	razdelku Gradivo dr. Roberto Starec piše o koprskih vaseh v notarskih aktih IX. stoletja, Jože Eržen pa o kroparskih ptjčarjih.
Na einu muzejskih straneh je predstavljen projekt priprave stalne muzejske razstave v Ribnici avtoric Taje Cepič, Dragice Trobec Zadnik, mag. Marjete Mikuž in Mojce Turk, O predstavitvenih razstavah SEM Prvo dejanje spregovori Mateja Habinc, o njegovem izvirnem sodelovanju na dnevih evropske kulturne dediščine z izdelavo secesijskih pričesk pa Irena Keršič. Razstavo Zlato, obredje in miti starega Peruja, ki je bila na ogled v goriškem Pokrajinskem muzeju v Gorici od junija do septembra 1997, oceni mag, Marija-Mojca Terčelj. V Novih pridobitvah mag. Janja Žagar. Tanja Tomažifi in Irena Keršič predstavijo vujeniee ročnega dela, merilno verigo in kotno omaro za shranjevanje oblek. Sledijo Poročila Sonje Kogej Rus o delovanju SEM v letu 1997, Irene Keršič o letnem sestanku nacionalnih in regionalnih dopisnih članov NET-a v Ljubljani in na Bledu. Tanje Tomažič o mednarodnem simpoziju Maske v evropski tradiciji ter mag. Andreja Dularja o knjižni zbirki Knjižnice Slovenskega etnografskega muzeja od njenih začetkov do leta 1997.
Oh sedemdesetletnici prof. dr. Angelosa Baša mag. Janja Žagar predstavlja njegova z muzeji povezana strokovna prizadevanja. Na naslednjih straneh so govori mag. Inje Smrdel, direktorice Slovenskega etnografskega muzeja, Jožefa Školča, ministra za kulturo Republike Slovenije, in dr. Duše Krmel Umek, predsednice Slovenskega etnološkega društva, ob odprtju novega domovanja Slovenskega etnografskega muzeja ter čestitke uredniškega odbora Etnologa ob podelitvi Murkovih priznanj, listin in častnih članstev Slovenskega etnološkega društva v letu 1997.
Rair Čeplak Menein se hi memoriam spominja življenja in dela preminule slovenske antropologinje, ene vodilnih v Južni Ameriki, dr. Uranislave Sušnik.
V	razdelku Kritična in informativna bibliografija je predstavljenih štirinajst tematsko različnih knjig, vsebina pa je sklenjena t bibliografijo sodelavcev SEM za leto 1996 in bibliografija Rudolfa Krissa.
Nova številka Etnologa bralcem poleg aktualnih dogodkov iz v leta 1997 ponuja tematsko zelo različne prispevke. Rojstvo, boj za preživetje, človekova ustvarjalnost, druženje itd. odražajo tako širok spekter človekovega bivanja in delovanja, kol je raznoliko tudi človekovo življenje. Prepričana sem, da bo vsak bralec, ne glede na to. ali prihaja iz vrst strokovne ali iz širše javnosti, lahko potešil svojo radovednost.