VRTEC TRNOVO PEDAGOŠKA INOVACIJA DIDAKTIČNI ZEMLJEVID Avtorji priročnika S. Antič, M. Garvas, D. Gobec, M. Kolar, N. Komljanc ter vzgojitelji in vzgojiteljice Vrtca Trnovo Ljubljana, 2019 Ljubljana, 2013 KAZALO Predgovor ...................................................................................... 3 Mnenja .......................................................................................... 5 Pedagoško inoviranje v vrtcu ...................................................... 10 Pedagoška inovacija I : ................................................................ 13 PROJEKTNO DELO Z LUTKO (PDL)............................................ 13 Pedagoška inovacija II : ............................................................... 20 DIDAKTIČNI ZEMLJEVID ........................................................... 20 UpoRaba posodobitve - didaktičnega zemljevida ............... 22 Pedagoška inovacija III : .............................................................. 28 IZVEDBENI KURIKULUM .......................................................... 28 Študija primera ............................................................................ 35 Sklep ........................................................................................... 39 Terminološki kotiček .................................................................. 41 Uporabljeni, priporočeni viri ....................................................... 45 Predgovor riročnik je namenjen vzgojiteljem v vrtci in učiteljem v ni ji razre i osnovne ole, ki ji zanima projektno elo z lutko, o krivanje, raziskovanje in inoviranje učne prakse, ormativno spremljanje, večplastni izve beni kurikulum ip . rojektno elo z lutko DL je strategija izkustvenega, situacijskega, akcijskega in re eksivnega učenja otrok in vzgojiteljev. V na em vrtcu je projektno elo z lutko procesno, postopno načrtovan, izvajan in ovre noten izve beni kurikulum vrtca, ki ga ustvarjamo strokovni in rugi elavci vrtca skupaj z otroci vse starostni skupin in nji ovimi star i. Z vi ika potreb spremljanja in ovre notenja DL smo razvili inovativen pe ago ki in trument, ki smo ga poimenovali i ak ni z lj i . omeni nam urejeno, pregle no in učinkovito oro je za načrtovanje, izvajanje, spremljanje in evalvacijo vzgojno izobra evalnega procesa in pre stavlja inovacijo . nivoja . porabnost i aktičnega zemljevi a prikazuje njegova notranja zgra ba je zemljevi posamezni etap, ejavnosti in zaposlitev, ki ka e, kako se aktivnosti ume čajo v konkretni projekt, v celoletno načrtovanje, v me sebojni o nos z ejavnostmi, nji ovo zapore je, katere so r eče niti načrtovanja in vozli ča, kak ne so vsebinske in i aktične posebnosti načrtovanja ter kako se ejavnosti razporejajo v skla u z uravnote enjem in armonizacijo izve benega kurikuluma. 3 Di aktični zemljevi je krati instrument evalvacije uresničljivosti in uresničenosti projekta ter spo bu a in iz o i če za načrtovanje na aljnji projektov vrtca. Dora Gobec, 200 Ta inventivni element inovacijskega projekta je rezultat večletnega razvojnega ela celotnega tima strokovni elavcev Vrtca Trnovo, ki smo svoja znanja in spretnosti usmerjali v ustvarjanje svojske poti uresničevanja izve ben- ega kurikula. Z zave anjem pomembnosti in bogastva oseb- nostni in strokovni znanj ter kompetenc vsakega posameznika smo nabor vse na i potencialov skozi leta smiselno usmerjali v ustvarjalno so elovanje za uresničevanje pe ago kega inoviranja. ro esionalno smo napre ovali skozi različne oblike učenja, ki smo ji razvijali na elovnem mestu interni razvojni seminarji, so elovalno učenje, učenje rug o rugega, kolegialno opazovanje, re eksije, intervizije, samostojno učenje, strokovne ekskur- zije, ki ji izvajajo so elavci i r. e posebej smo gra ili pristop timskega ela raznovrstnost in vsebinska različnost timov , kjer vsi posamezniki aktivno in avtonomno participiramo gle e na na e interese, znanja in sposobnosti. Vse omenjeno nam omogoča, a izvajamo vzgojno izobra evalni proces sistematično, procesno naravnano in visoko osebnostno ter smo pri tem pro esionalno motivirani. Vsebina na ega izve benega kurikuluma je večplastna, kar pomeni, a upo tevamo potrebe otrok, strokovni elavcev, star ev, vizijo vzgojno izobra evalne organizacije, bivalnega okolja, nacionalne stan ar e ter vi ike globalnega učenja. 4 Mnenja Dr. Natalija Komljanc (konzulentka): Inovacijski projekt (IP) z naslovom Projektno delo z lutko (PDL)– učenje, raziskovanje in ustvarjanje otrok v vrtcu; inovacijski element – didaktični zemljevid vrtca Trnovo, nosilk projekta Mojce Zupan in Dore Gobec pod vodstvom ravnateljice ga. Suzane Antič predlagamo kot pedagoško invencijo - odkritje. Na osnovi večletnega pedagoškega raziskovanja vzgajanja z lutko in hkrati natančnega spremljanja učinkov je projektna skupina izdelala didaktično pomagalo – orodje – vodilo zase in ga ob rabi izboljšala do mere, da ga ponuja vsem zainteresiranim. Didaktični zemljevid omogoča celovitejše in aktualno načrtovanje vzgoje in izobraževanja v vrtcu. Spremljanje in vrednotenje učinkov vpliva na ponovno (re)načrtovanje procesa učenja najmlajših oz. njihovih vzgojiteljev. Procesno načrtovanje je privedlo do sprememb načrtovanja izvedbenega kurikuluma vrtca, ki zaznava in upošteva potrebe otrok in sposobnosti vzgojiteljev, priložnosti kraja oz. okolja ter možnosti za optimalno izvajanje nacionalnega in globalnega kurikuluma. Načrtovanje so sprejeli vsi dejavniki vzgoje in izobraževanja (predvsem otroci). Vsak se po svojih močeh oz. sposobnostih vključuje v vzgojni in izobraževalni proces ter prida svoj miselni vložek. Na tej osnovi spodbuja didaktični zemljevid stalno timsko sodelovanje, zadovoljevanje potreb in pričakovanj najmlajših kot tudi njihovih vzgojiteljev, inovativno povezovanje vsebin, ki se ponujajo otrokom kot učni magnet. Didaktični zemljevid je preizkušala večja skupina vzgojiteljic in vzgojiteljev in ga dograjevala v smislu izboljšav (glej prilogo: didaktični zemljevid). Ne gre le za enostransko strukturno predlogo, ampak za računalniško podprto aplikacijo, ki omogoča vzgojitelju sprotno in stalno procesno načrtovanje, medsebojno sodelovanje in sovplivanje tima na vzgojno in izobraževalno delo v vrtcu. Omogoča natančnejše formativno spremljanje vzgoje in izobraževanja in hitre ter zanesljive medsebojne informacije. 5 Prav tako pa služi tudi kot aplikacija za oblikovanje poročila o didaktičnem prispevku vzgojiteljev in vzgojiteljic celotnega vrtca, ne nazadnje tudi za aktualiziranje vizije. poraba didaktičnega zemljevida je spodbudila vzgojitelje in vzgojiteljice k razvojnemu samospremljanju odkrivanju odgovorov na raziskovalni vprašanju: . ako reagira otrok na spodbude vzgojitelja in . ako vzgojitelj vpliva na svoj profesionalni razvoj Vodstvu skupaj s strokovnimi delavci vrtca, staršem in njihovim otrokom želimo bogato vzgojo in izobraževanje že od otroštva dalje Helena Ina Rupnik (vzgojiteljica): Didaktični zemljevid je orodje za učinkovito načrtovanje, izvajanje in spremljanje izvedbenega kurikuluma. Nudi okvir, v katerem je ogromno prostora za otrokove in vzgojiteljeve aktivnosti. Barbara Ham (starš): Zelo mi je všeč, kako cel vrtec sodeluje in diha. So zelo ustvarjalni, kreativni in inovativni. Vsak ima svoje mesto in lahko prispeva k skupnemu cilju. To je zelo dragocena oblika dela za nas starše. 6 Uvod Domišljamo si (koren besede je misel, povezana z domišljijo, ki asociira na om, ne na mi , a si elite nekaj sve ega, novega, inovacijo. Ker prosto kombiniramo na e misli in pre stave kot SSKJ opisuje pojem omi ljija , se vam ji bomo potru ili pre staviti in vas tako spo bu iti, a se jim posvetite. elimo, a u ivate ob misli na inovativnost, ob branju na i i ej, naj vas nav a nejo tako močno, a se marsičesa novega oprimete in mor a celo kaj vročega skujete. Če imamo po obne misli in pre stave, bomo veseli ru enja z vami ob tem zapisu, ali pa ivega ru enja. oso abljanje je vse prepogosto su oparno utrujanje, splo , če se ga loti vo stvo na napačen način, ali če se v resnici niti ne elimo iz po bolj ati. Tu i, če niso z nami kolegi prijatelji, a bi na o i ejo po prli in jo skupaj z nami iveli vsaj nekaj časa, okler se v resnici ne zgo i, ozori in zvali. bratno pa je poso abljanje lastnega ela la ko z c elo zanimivo, po ivljajoče, pomlajujoče, igrivo, ustvarjalno. Vas zanima, če smo imeli srečo Smo. Z Doro Gobec, po pornim vo stvom v tr no povezani projektni skupini strokovni elavk in ta v navezi z vsemi zaposlenimi in o ečimi v vrtec, vsi pa občasno po prti s konzulentko r. Natalijo Komljanc. Ste nejeverni otem vas e bolj kot ostale vabimo, a se nam pri ru ite, pogle ate, se zanimate in prepričate sami. re stavili vam bomo tisto, na kar smo ponosni, na spoznano o kritje. Na poti trajnega zanesljivega in smiselnega poso abljanja vzgoje v na em trnovskem vrtcu si elimo prijateljski vezi. 7 Posodabljanje = pedagoško inoviranje bičajno poso abljamo sami, malo po malo, a ko se nam za oče več in bolje, potem se lotimo za eve resno in o govorno. V timu, projektni skupini, kjer si elimo me sebojno po poro znanje in veselje ter srečo. rez sreče ne gre, pre vsem ne gre o rok oblikovanje cilja, ki nas vo i vse o novosti. Inovacija je le takrat, ka ar se napove uje novost e v samem začetku, v i eji, v namenu. Inovacijski projekt je primerna oblika načrtovanja poso abljanja, saj nam aje ovolj časa in prostora za zorenje i ej, za preizku anje in takoj njo povratno in ormiranje različni ejavnikov o tem, ali ima pe ago ka novost pozitiven vpliv, sol kot se temu reče. Inovacijski projekti v so elovanju z Zavo om S za olstvo so ena o oblik poso abljanja vzgoje in izobra evanja, ko la ko vzgojitelji načrtno in sistematično opazujemo in izbolj ujemo svoje vzgajanje. Dajejo nam čas za premislek re eksijo o tem, ali so z novimi pe ago kimi pristopi zares zanesljivo in objektivno ose ene izbolj ave, kako ji o ivljamo mi in tisti, ki so z nami, otroci seve a. ozitivne spremembe naj bi prepoznavali vsi ejavniki v vzgoji in izobra evanju, ki naj bi bili proaktivni sou ele enci pri iskanju in razvoju pe ago ke novosti. ri tovrstnem poso abljanju niso izvzeti niti star i, ki imajo prilo nost ne le spremljati razvoj nji ovega otroka, o nose v socialni skupini, ki jo vo i vzgojitelj in vplive sreče nji ovi otrok, ampak e kar neposre no vplivati na vsebino pe ago ke novosti. 8 Inovacija pomeni »na novo«, a seveda «bolje« kot prej, torej krati učinkovito. omeni sicer pričakovano spremembo, ki jo uravnavajo vsi u ele enci v vzgoji in izobra evanju, istočasno pa so inovatorji ve no o prti za prilo nosti v samem procesu o krivanja novosti. To je ve čina etektiva etekcija v neposre ni ejavnosti , pre eta z iskanjem in o krivanjem. 9 Pedagoško inoviranje v vrtcu V leti izvajanja projekta z naslovom rojektno elo z lutko smo otroci in zaposleni postali e pravi etektivi, pa ne le to, tu i re iserji, scenaristi, igralci, lutkarji, lmarji in seve a kritiki a pomota raje raziskovalci lastne prakse. b tem pa nikoli ne pozabimo biti o lični vzgojitelji, ki svoje elo ne načrtujemo, izvajamo in spremljamo zgolj sti ijsko, pač pa se kot inovatorji pre ajamo procesu nastajanja novosti v spontanosti o krivanja. Na vrtec je tako vsak an znotraj malce rugačen, zanimiv, neobičajen, nikomur olgočasen, a ve no zanesljiv. ri na em elu nas usmerjajo raziskovalna vpra anja, ki ji z razvojem inovacije smiselno opolnjujemo, na grajujemo, spreminjamo, prilagajamo. Me njimi naj emo tu i te Katere animacije spro ijo kompleksne situacije učenja in pe ago ko interveniranje, a pri otroku spro imo celovito mi ljenje elovanje Kak na temeljna znanja potrebuje pre olski otrok in kak no učenje je zanj smiselno Mi to pot nare imo skupaj z na o lutko, ki jo omislimo, iz elamo in animiramo vzgojitelji sami po pristopi na ega projektnega ela z lutko. Lutka je la ko spro ilec vzgojne situacije, ki spro i otrokovo misel razmi ljanje in posle ično ravnanje govor . Strokovni elavci na različne načine spremljamo in bele imo, k aj pri otroku lutka spro i naj alj e kompleksnej e miselne procese oz. o zive. ri tem nas zanima tu i, kaj spro a najbolj intenzivne miselne o zive otrok S čim o ivimo kakovostno povratno in ormacijo otrok To za nas pomeni sprotno in stalno samoreguliranje samouravnavanje pe ago kega vplivanja, z re ektiranjem, k aj smo najbolj učinkoviti v svojem vo enju, spo bujanju in k aj je najbolj učinkovit otrok brez 10 naše intervencije. Dva primera V procesu vzgojne ejavnosti se je ena o vzgojiteljic ob koncu re eksije vpra ala Kako naj iz otrok zvabim poezijo?« in druga: ako najdem bližnje območje miselnega razvoja posameznega otroka v moji socialno- vzgojni (učni) skupini , o katerem je učeno pisal e Vigotski (1977). S samopregle ovanjem samoanalizo na ta način strokovni elavci ugotavljajo, katere teorije učenja uporabljajo v prete ni meri in kako se na posamezne pristope učenja odzivajo starši ter njihovi otroci. Tako postaja vodenje proc- esa vzgoje in vo enje vzgojiteljevega učenja vzgajanje ve no bolj zavestno, ivo aktualno in krati sistematično, saj si samore eksije pre stavljajo rug rugemu z namenom, da se sinhronizirajo (uskladijo med seboj), kot tudi z namenom, da se venomer izboljšujejo v svoji pe ago ki praksi. ri tem pa uporabljajo pe ago ka načela, ki se priporočajo pri poso abljanju pe ago ke prakse v okviru inovacijskih projektov Zavoda RS za šolstvo: 1. ustvarjamo, 2. posodabljamo, 3. sprejemamo ideje in jih uresničujemo, . povezujemo se me seboj, . irimo i eje in pedagoško novost, 6. izvajamo strategijo akcijskega raziskovanja, 7. raziskujemo lastno prakso, 8. vodstvo pod- pira inovacijo e, . usmerjajo nas ravni razvoja novosti, 10. inovacijo po pira konzulent, 11. optimalno je so elovanje tima, 12. usmerja nas raziskovalno vpra anje, 13. vo i nas cilj in 1 . cilj je pe ago ka novost. Več o pe ago ki načeli poso abljanja naj ete na p .zrss.si e ault.asp rub 212 in izveste ob vključitvi v inovacijske projekte. 11 strokovni aktiv P načrtovanje zgodbe 12 Pedagoška inovacija I : PROJEKTNO DELO Z LUTKO (PDL) V procesu posodabljanja prakse smo s projektnim delom z lutko, s pomočjo meto e akcijskega raziskovanja, razvijali pe ago ka načela, ki se me seboj smiselno opolnjujejo in ji vsako nevno ivimo o ivljamo 1. Timsko delo oz. medsebojno dopolnjevanje: Vrtec deluje kot celota, s posameznimi ekspertnimi timi, vezanimi na celoletni projekt. So stalni in občasni, z namenom učenja rug o rugega, povezovanja, so elovanja ter pre ajanja o rasli in otrok iz ejavnosti v ejavnost. S tem zagotavljamo o prtost in pestrost pretoka komuniciranja. 2. Prehajanje otrok in vzgojiteljev med skupinami: Izvajamo vertikalno so elovanje, povezovanje in napre ovanje. V različni raziskovalni ateljeji upo tevamo močna po ročja osebnostnega razvoja otrok in o rasli . S tem je zagotovljena stalna mo nost izbire ejavnosti otrok, raznolikost so elovanja s sovrstniki in o raslimi. troci in strokovni elavci na ta način pri obivamo izku nje z učenjem v pestri socialnih interakcijah. 3. P oak no so lo anj s sta i, participiranje star ev, ki inventivno so elujejo z o elki Vsi star i so preko intranetni skupin in ormirani in vabljeni k izve bi procesa vzgoje in izobra evanja v o elki vrtca. Star i se vključujejo v proces tako, a s svojim znanjem obogatijo ivljenje in elo v vrtcu. rav tako so za kakovost vzgoje in izobra evanja pomembne nji ove re eksije in ruge oblike povratni in ormacij o otrokovem o ivljanju ter za ovoljstvu bivanja 13 v vrtcu. Predlogi, odzivi in vprašanja ter druge oblike komunikacije me star i samimi ter eksperti se ne le vre noti, ampak se z nji ovo pomočjo nene no izbolj uje kakovost bivanja oz. učenja v vrtcu. 4. Zavedanje poslanstva vzgoje stalne samore eksije in o atna strokovna izpopolnjevanja Nene no učenje in spremljanje teoretski spoznanj o otrokovem razvoju za teva bu nost in sposobnost strokovni elavcev, saj otroci ves čas sporočajo in nakazujejo svoje potrebe, elje in za teve po osmi ljenem učenju in raziskovanju. V ta namen strokovni elavci nene no ozave čamo pomembnost samo re ektiranja v o ji in ir i timi . Gre za uvi v izve beni proces posamezni ejavnosti in otrokovega o zivanja, vključevanja, učenja, ravnanja in nji ovi me sebojni interakcij. Za strokovno in subtilno re eksijo je potrebno nene no izobra evanje, izpopolnjevanje in izmenjavanje me sebojni izku enj in znanj, kar je v na em vrtcu stalna praksa. 5. k i anj in n anj in ino i anj V inoviranje kot način razmi ljanja in elovanja vse zaposleni v na em vrtcu nas vo ijo potrebe in za teve otrok, pričakovanja nji ovi star ev ter te nje strokovni elavcev po osebni, strokovni in socialni rasti. zivamo se tu i na za teve ir ega ru benega okolja, ki se nene no spreminjajo. 6. Integriranje oz. povezovanje po vsebini in pro li strokovni elavcev To je vezano na projektno elo z lutko (PDL), ki se s svojo zgodbo, oblikovano na nivoju vrtca, skozi načrtovane i aktične enote posamezni etap, razprostre po vsej vertikali in orizontali. Izbor vsebin je skla en s sposobnostmi in zmo nostmi otrok v posameznem 14 razvojnem ob obju, pri čemer obstaja o prta mo nost za pre ajanje, nav u evanje in povezovanje me vsebinami in otroci. Strokovni elavci v okviru raznovrstni timov razvijamo svoja močna po ročja multi isciplinarni tim zaposleni socialni elavec, biolog, pro esor portne vzgoje, multime ija, plesni pe agog ip . repletamo in povezujemo irino in različnost strokovni pre znanj ter tako bogatimo otrokovo samostojno o krivanje in ustvarjanje, saj mu nu imo različne pogle e na ivljenje, po piramo raznotere stile učenja, o krivanja in spoznavanja sveta. . p sk i ku ikulu kot po pora subjektivni teoriji S DL jem smo oblikovali o prto socialno okolje ter inovativne mo nosti za spremenjeno načrtovanje, izvajanje, spremljanje in vre notenje vse vzgojno izobra evalni procesov, ki se ogajajo v vrtcu. Me rugim smo eleli zmanj ati vpliv prisotni elementov prikritega kurikuluma. Z me sebojnim učenjem in o atnim usposabljanjem vplivamo na zmanj anje elovanja t.i. subjektivni teorij, ki ji človek o ivlja kot stalni proces ru benega sobivanja. . ocialna ko unikacijska ža jasnost in točnost me sebojnega komuniciranja Z vi ika organizacije ela in vsebine izve benega kurikuluma smo oblikovali princip so elovanja in povezovanja vse akterjev. Komunikacijsko omre je smo razvijali postopoma, gle e na zmo nosti in znanja. Zgra ili smo intranetno zvezo zaposleni v vrtcu, me skupinami v posamezni o elki , me star i in strokovnimi elavci. prli smo internetno oz. spletno stran vrtca. porabljamo pe ago ke mape o elkov, tu ijske mape, pre stavitve ejavnosti otroka na D ji , organiziramo ne ormalna srečanja in po obno. istveni namen tovrstnega mre enja je zagotavljanje nene ne 15 ostopnosti o star ev otrok, ko naspotrebujejo iz različni razlogov. . t oci so j o z ojno-izob až aln a p oc sa Izve beni kurikulum je oblikovan in naravnan tako, a ga otrok in vzgojitelj ustvarjata skupaj. troci in vzgojitelj pre lagajo, spreminjajo, opolnjujejo, o krivajo, spra ujejo in se o zivajo na za teve okolja, v katerem elujejo in se razvijajo. 10. t oci so spo to ani na moto oz. vo ilo Vrtca Trnovo je troci so vi eni opa eni , sli ani in spo tovani . Spo tovanje zagotavljamo z o prto komunikacijo, zgle om, etičnim o nosom, po prtimi s so obnimi teorijami učenja, ki upo tevajo potrebe in pričakovanja otrok, star ev in vzgojitelja. pli z o b na p oc s poso abljanja Aka emski princip učenja smo zamenjali za neposre no so elovanje sobivanje vzgojitelja z otrokom, ki naroča tempo samo vzgoje, samo razvoja. trok je osre nja oseba v vzgojno izobra evalnem procesu, lutka pa močno motivacijsko sre stvo, spro ilec učne aktivnosti in otrokov prijatelj. Vzgojitelj, ki lutko animira vo i , močne čustvene situacije uporabi kot prilo nosti za otrokovo učenje, samoobvla ovanje, samoaktualizacijo, samou ejanjanje in samouresničevanje. Dinamika komunikacije, o ivljanja je izjemna. Dogaja se zgo ba. Zgo ba je zgo ba vse časov in krati resničnost aktualnost , ki se spreminja, prilagaja, preverja, preizku a, ugotavlja, naravnava, ustvarja v skla u s potrebami in pričakovanji otrok in vzgojitelja, ki sta v intenzivnem ialogu, 16 intenzivni večsmerni komunikaciji. Zgo ba se ogaja in krati ustvarja. Zgo ba aje človeku mo nost izmi ljanja in povezovanja z resničnim ogo kom. animacija lutke režiser erdo Domi ljijo in resničnost zgo ba pove e v eno, v celoto. mogoča smiselno sle enje ogo kov v nekem literarnem elu, omogoča pripove . S pe ago kega vi ika zgo ba pomeni prilo nosti za osebne izku nje in skupna ejanja ob mo ni in spo bujeni uporabi omi ljije oz. sposobnosti za ustvarjanje. Mo gani zgo bo pre elajo popolnoma rugače kot pre elajo s prejeto pravilo, navo ilo, razlago, pojasnilo. Zgo ba omogoča oblikovanje s premislekom in krati ustvarjanjem tistega, česar v resničnosti mor a e ni, ne obstaja ali ne vemo, a obstaja. Je za nas novo invencija. Zgo ba sama po sebi je sre stvo za oseganje načrtovani ciljev. krati je zgo ba tista, ki nene no motivira, tako zunanje kot notranje, otroka in vzgojitelja. Z meto o akcijskega raziskovanja se nene no ustvarja monolog, 17 dialog, polilog. Pomemben vidik za otrokov razvoj je, da otrok ves čas ve, kaj se ogaja, na kaj r ima vpliv, kaj r la ko spreminja, ustvarja. Lutka ga čustveno pritegne, ker je otrokov prijatelj. ozitivna samopo oba spo buja otrokov samorazvoj in tu i kompetenčnost, ki jo otrok pri obiva skozi izkustveno učenje, na njemu privlačen način. trok ve, a je on naj pomembnej i igralec v svoji ivljenjski učni zgo bi. To opolnomočenje aje otroku zagon, ga motivira za aktivno so elovanje. troku so ane mo nosti preigravanja v različni učni situacija , ki vplivajo na oblikovanje osebnega stila učenja oz. prilagajanja na ivljenjske izzive. eloletno zgo bo razvija celoletna motiviranost otroka za igro, o krivanje in raziskovanje. rav otro ki motivi in volja so vzgojitelju r eča nit oz. izziv za irjenje njegovega strokovnega zornega kota in te enje po so ustvarjanju s celotnim strokovnim timom. stvarjena zgo ba je na ta način povratno za otroke izjemno zanimiv tematski izziv. Zgo ba je magnet za izkustveno učenje. bičajno ima tri aze (enote). Tako smo izvedli 1. Predstavitev mesta Ljubljana v sre njem veku in anes projekt Kralj Matja in Alenčica , 2. Vesolje projekt Traja , 3. Ljubljansko barje projekt kratovilka Minu , . opotovanje po različni e ela projekt omor čak Karlo , . azvijanje spretnosti na po ročju te nike in te nologije projekt astir ene in njegova Jago a . Zgodba je povezovala tradicijo z novodobnim življenjem. Vodila nas je k odkrivanju človeške zgodovine, tradicije, običajev, kulinarike, načinov komunikacije in sporočanja. Povezovali smo jih z znanimi vsebinami in jih nadgrajevali , meni vzgojiteljica T.P. 18 »Otroci prek glasbe razvijajo domišljijo, razvijajo se predstave, spodbuja se inventivnost, kritično mišljenje in kreativnost. e ob glasbi nastopi lutka, ki v okviru projekta predstavi svojo zgodbo in problem, otrok glasbo doživlja drugače. S tem, ko lutka predstavi svoj problem in zaprosi otroke za pomoč, sproži v otrocih proces empatičnega vživljanja. S tem nagovori otrokovo čutno in čustveno doživljanje. «, meni vzgojiteljica K.S. Vsi vzgojitelji prek lutke ves čas nosimo delček otroka v sebi in ga negujemo. , pravi vzgojiteljica K.V. Tematske zgo be imajo izjemno močan vpliv na celotno klimo Vrtca Trnovo. Vplivajo na organiziranje vzgojno izobra evalnega procesa oz. na strokovno elo in sodelovanje strokovnih delavcev - med seboj, z vodstvom, eksperti, star i in ne le otroci. Spo bujajo splo no raziskovalno vpra anje Kako strokovnim elavcem omogočiti iv pro esionalni razvoj Kako vzpostaviti učenje rug o rugega in rug rugemu Iz arevajo umor in veselje, srečo in ra ost, ki se ka ejo v o zivi lju i, pri nji ovem učenju, vzgoji in ivljenju. In misel, misli vse nas, ki so me seboj povezane, so ro ile ustvarile pe ago ki cilj in ta inovacijo pe ago ko novost, imenovano i ak ni z lj i . 19 Pedagoška inovacija II : I K I I I Projektna skupina inovacijskega projekta Zavoda RS za šolstvo je v letu 2012/13 skupaj z Doro Gobec in konzulentko Z S r. Natalijo Komljanc razvila, preizkusila in ovre notila i aktični instrument DL i aktični zemljevi , ki strokovno opre eljuje in osmi lja celovito načrtovanje, izvajanje in evalviranje izvedbenega kurikuluma. V njem je razvidna struktura projekta: temeljno izkustveno učenje otroka ter njegova pomembna participacija v procesu načrtovanja, potek in proces ejavnosti otrokovega raziskovanja in raziskovanja vzgojitelja: “Kaj so v konkretnem projektu pridobili otroci, kaj vzgojitelji?” in “Kakšni so bili vplivi rugi ejavnikov kontekst učenja, vloga star ev, socialne interakcije). e posebej nam je ragocena samore eksija strokovni elavcev, ko razmi ljajo o unkcionalnosti tega i aktičnega o g ro ja gle e na to, kako vzgojitelj razkriva in ozave ča svoj osebni in profesionalni razvoj ter odnos do otroka in kako se otrok odziva na pobude ter podporo vzgojitelja. Di aktični zemljevi je novost, rezultat iskanja poti spremljanja vzgojno izobra evalnega procesa in ugotavljanja njegovi učinkov. Je strategija, pomagalo strokovnemu delavcu, ki mu je pri roki in pri (v) glavi, ko v akcijskem izvajanju vzgoje in izobra evanja o govorno razmi lja o poti do cilja in o cilju samem. 20 opolnoma logično se nam z i, a pre en gremo na potovanje, ali ko se o ločamo za večje elo, stro ke, večje ivljenjske spremembe, nakupe, a se na ta ivljenjska potovanja pripravimo optimalno. ri vzgoji pa se pogosto oprijemamo sti ijski o ločitev, celo naključni reakcij. Di aktični zemljevi je tisti, ki nam pomaga smiselno in sistematično vo iti spremljanje razvoja otrok, strokovni elavcev in izve benega kurikuluma. ormativno spremljanje ima veliko e nicij. V na em primeru gre za obliko spremljanja vpliva, o ziva in me sebojnega povratnega in ormiranja, pe ago kega komuniciranja, rabe situacijskega učenja in rugi oblik učenja otrok ter strokovni elavcev. ormativno spremljanje ni le občasno preverjanje, čekiranje , ampak premi ljeno načrtovanje ejavnosti z razlogom na osnovi situacij, spo bu , potreb in pričakovanj u ele encev vzgoje in izobra evanja, kjer so upo tevana pre znanja, potrebe in interesi. Velik pou arek v procesu ormativnega spremljanja je na soglasju pri oblikovanju namena učenja, e niranju osebnega in skupnega cilja učenja. Veliko pozornosti je namenjeno meto am učenja in opazovanju stila učenja. Vsebina pa je postaja in ostaja učni magnet, ki otroka ravno prav vznemiri, a ga pritegne, aktivira in a vz r uje napetost vse okler ne ose e elenega cilja. Strokovni elavec osmi lja in povezuje aktivnosti in rezultate v smiselne nove učne oz. vzgojne groz e povezave, o nose, relacije , i če po atke o napre ku, izbira komentarje in spo bu e, a proces učenja teče nemoteno o cilja. Spo buja samo re eksije in i če in ormacije, po atke o uspe nem vo enju in učenju, spo buja otroka k zbiranju najbolj i virov in okazov, a zmore, zna, razvija, rabi, aje in eli. Vsi se veselijo zanimivi por eljev, ki niso le album veseli uric v 21 vrtcu, ampak prikazujejo resničen razvoj, osebno rast, napredek, ki se ga veselijo starši in vzgojitelji, in na katerega je ponosen otrok, a mu samozavest utira nove prilo nosti. or elj postaja nevnik ivljenja in krati nova oblika načrtovanja ustvarjanja ter re evanja ivljenjski izzivov. po aba poso obit - i ak n a z lj i a Di aktični zemljevi je namenjen celotni organizaciji vsem strokovnim delavcem vrtca in vodstvu) za spremljanje izvajanja programa vrtca in vsakemu strokovnemu delavcu, ki načrtuje v skla u z vrtčevskim e svoj izve beni kurikulum. Di aktična zgo ba v na em primeru tu i literarna zgo ba ima svoj tok, svoj čas, zato i aktični zemljevi upo teva časovnico v tre la ko je več ali manj, po potrebi časovni ob obji učenja vzgajanja. Časovnica se oblikuje gle e na razvoj vsebine i aktične zgo be. Ta pa se razvija v skla u z meto ologijo samo regulacije, s pomočjo samostojnega, avtonomnega samoreguliranja, za katerega je odgovoren vsak posamezni vzgojitelj za celotno socialno skupino otrok. Tako se ne ogajajo le naključja, ampak premi ljeno pisanje zgo be, ive, resnične, učne zgo be, ki jo sestavljajo bolj ali manj, ve e ali neve e, vzgojitelji in nji ovi otroci. Načrtovanje je torej posle ica ejstev in vzrok potreb. Vsak načrt imenuje temo in vsebino vsebinske enote . Sle nji sta oblikovani na osnovi zbrani ejstev in e nirani opre eljeni v logičnem realnem raziskovalnem vpra anju, ki sle i na im mislim. aziskovalno vpra anje ni le ober vo nik v oločanju strategije vzgoje, ampak zari e oblikuje tu i na cilj pri o nost učne poti. ilj ne opre eljuje le rezultata, pač pa nakazuje tu i meto ično pot, izpostavi 22 mo nosti za spremljanje oz. preverjanje meril uspe nosti oseganja cilja in ne naza nje, narekuje učne vire, materiale ter oblikovanje učnega okolja. čno okolje ni le prostor, je tu i lozo ja ela, so konkretne akcije v prostoru, a se misel prebu i. Vzgojitelj ni klasični pre avatelj, niti animator oz. lutkar, ampak strateg, ki natančno pre vi i ogo ke, zato oblikuje vzgojni scenarij, a krati pusti prostor in čas v načrtu ter samem vzgajanju za vna anje reakcij, ki se ogajajo v neposre ni resnični učni zgo bi. Vzgojitelj pre vi i, premisli in načrtuje tu i mo ne alternative, a se smiselno in učinkovito o ziva na sporočila, reakcije otrok. Če si za na pot bolj opremljen kot sicer, te la ko preseneti manj nepričakovani scen. omemben osre nji el i aktične zgo be je sam proces procesnega izvajanja vzgojne ni ejavnosti. premljen je z aktivnostmi raziskovanja o krivanja in z ustvarjalnostjo otrok in vzgojitelja ter rugi akterjev v procesu . Vzgojitelj v ustvarjalnem procesu o krivanja in oz. razvoja usmerja pozornost nase, na otroka, na meto e in stile vzgoje, na vire ter materiale in celotno učno vzgojno okolje. ozornost je usmerjena na celoto oz. na veliko sliko ogajanja in me sebojnega vplivanja ter krati tu i na speci ko, specialnosti v procesu prilagajanja. rav zara i kompleksnosti, inamičnosti, o prtosti in tolerantnosti ni vseeno, kako izvajamo vzgojnoizobra evalni proces. Smiselno je spremljati in krati zbirati po atke o kakovosti učenja, ki je ves čas iv proces, spreminjajoč se, saj raznotere, različne povratne in ormacije, zbrane in okazane tvorijo pogonsko silo energijo, vir pogona procesa vzgoje in izobra evanja otrok s strokovnim elavcem, star i in rugimi v okolju. V tem smislu niso le obro o la vsa na a čutila, ampak tu i vsi zunanji etektorji, ki pomagajo pri 23 natančnem zbiranju, o biranju, sortiranju in o ločanju o poteku procesa učenja. To je aktivna banka po atkov, ki je s pomočjo samoregulativni me anizmov v na i mo gani ustvarjena in vo ena. Akcijsko raziskovanje namenja pri zbiranju po atkov veliko pozornost nji ovemu opazovanju skozi prizmo tre pogle ov triangulacijo naenkrat, obenem, a bi se me seboj pokriti po atki v presečni mno ici izkazali kot tisti najbolj vero ostojni po atki, ki jim je verjeti in ki ji je smiselno uporabiti v na aljnjem procesu, saj se je potrebno iz obilice aktivnosti opre eliti v pri o nje v en sam cilj. Samore eksije in skupne re eksije na vse ravne elovanja vzgoje v vrtcu so torej vir pogona zaganjanja procesa učenja, zato ni vseeno, kako ji izve emo in primerjamo s po atki pri obljenimi neposre no v vzgojni oz. pe ago ki akciji. Ni ovolj, a re ektiramo neposre na ogajanja, pač pa tu i olgoročne vplive, mo ne poso obitve inovacije v procesu vzgoje in izobra evanja, ki nam naka ejo pravočasne aktualne , zanimive in neizmi ljene potrebe poso obitev i aktike vzgoje in izobra evanja. To pomeni, a nam i aktični zemljevi izlu či in naka e mo ne in smiselne ter nujne poti samoizbolj evanja vizije vzgoje in izobra evanja, i aktične poso obitve z vi ika organizacije in vo enja procesa učenja. Ve no je obro o raniti tu i vire, ki so se izkazali za uspe ne in rezervne vire, ki nam la ko pri ejo prav. Če je vse pre vi eno, prete tano, potem gremo veliko la je na za tevno pot ob tem, a se zave amo, a oločeni okoli čin ne moremo pre vi eti vnaprej, in a ji bomo morali re evati kot izzive na licu mesta, sre i aktivnosti. Intervenirati. Takrat bomo uporabili izku nje celotnega tima 24 skupine . Na pot gremo z obrim počutjem, kot a gremo na praznovanje, ki smo ga obro pripravili organizirali. Ka ar se obro počutimo, na i mo gani ubirajo ruge asociativne poti, izrabljajo rugačne električne in kemične snovi ter tako prive ejo rezultat ejavnosti o rugačnega cilja, kot če nas pesti jeza, stra , nezainteresiranost. Di aktični zemljevi omogoča, a praznuje vsak in vsi z njim, a o ivimo uspe , srečo, ra ost in pre vsem, a si e elimo učenja. Ni pomembno le obro počutje otrok, pač pa tu i vzgojitelja, saj je o njegovega počutja v veliki meri o visno počutje otrok o zivanje otrok otrokovi mo ganov . Saj veste, zgle vabi. To je osnova, poleg tega pa je potrebno obvla ati celotno situacijsko učenje, obro opazovanje, spremljanje oz. etektiranje potreb in pričakovanj otrok, vzgojitelja ter okolja oz. situacije. Vse skupaj narekuje smiseln vzgojni proces, ne umeten ali samo sti ijski, načrtovan le o zunaj neo visno o resnične skupine otrok in resničnega vzgojitelja. ev čina obvla ovanja situacijskega učenja in slabotno spremljanje la ko pogosto ustavita naravni tok procesa učenja, zato ni vseeno, po kateri poti nastaja izve beni kurikulum. Vzgojitelj in dobra ekipa za dobro počutje v organizaciji potrebujemo dobro in učinkovito vodenje, inovativno naravnano kulturo vrtca, učenje in izobraževanje celotnega strokovnega kolektiva in dobro medsebojno sodelovanje. nako vodilo, kot ga imamo pri otroku, velja tudi za vse zaposlene, da je viden, slišan in spoštovan. Vsak od nas je svoj univerzum, ki ob dobrih pogojih in skrbi participira najboljše kar ima, tako na osebnem, kot profesionalnem nivoju. Skrb za posameznika je nenapisana vrednota vrtca, 25 zadovoljni posamezniki pa tvorijo zadovoljno harmonizirano skupino, ki žarči in spodbuja vse akterje vrtca , meni projektni razvojni tim. Z razvojem inovativnega elementa – didaktičnega zemljevida smo pridobili orodje, ki strokovnim delavcem omogoča strokovno bolj kompetentno in celovito načrtovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje vzgojno izobraževalnega procesa z vidika napredovanja in razvoja otrok, strokovnih delavcev in samega projektnega dela z lutko (PDL). Tako strokovnim delavcem kot tudi vodstvu nudi vpogled v proces načrtovanja, izvajanja in vrednotenja rezultatov , o aja projektna skupina. 26 Slika i aktični zemljevi navo ila za uporabo naj ete na p .vrtectrnovo.si projekti. tml IJI C TA EN M JA U N : K A A O V IK JITELJ O I D TO ID EO N R ISI ZG P Č P ID U A Z V Š, V SIJA N JA I ZA R SK A N K TI FIJE, V EG JAR TSK I A EFLEK EK V A A E D I O R TK , STA R O K IN V D LTA G K O EV K O O ELK A EK O I O STV D TR TO ISP SEB ETO IR N EZU M O TR R IR TR LJE U O V M V IZD A R P FO O SA P V E O O IN IN K IN JA O JA JA N N A SEB A O A N IJ - A ŠA M N V A C B EG A D A O IR D R LU U M O TE - V P U B R O V IK D E ZB O ZISK FO ZG A R A LIK A JITELJEV LN U ILJI B IN N O E ENN A IH V JE K LI, SP STI R E O TI ZG O Č IA O TN lacija K V TIČ O N N A A A K TEZE, C A R gu O TER R ID ZISK D A TIV ZLIČ V D ID A O IP K A O TEM D R P H M A R P trian E G B O JE R N ED JE A N JE V I K V N O LJA A TO TK IJSK ES IZV IR A C R C EM K D A O R ZB A R O N P SP IN P AICNV SOA ABDO a ZG a a a AN etap tap tap tap R e e e A red . . . 1 2 3 LITER p 27 Pedagoška inovacija III : IZVEDBENI KURIKULUM Kurikulum je pojem, ki opisuje potek ela, torej načrt učenja. Načrt poteka ela je la ko en. Ta se začne in konča z eno zgo bo, ki ima začetek uvo , je ro in konec zgo be. La ko pa je nene en, trajen načrt, ki se smiselno razvija kot na aljevanka, procesni načrt z vso smiselno inamiko učenja. rocesni izve beni kurikulum brez i aktičnega zemljevi a ni nujno iv, akcijski, inamičen, o prt, pre vsem pa ni nujno smiseln. Torej je i aktični zemljevi bistvena, ključna inovacija, element premika iz epizo ne zgo be v na aljevanko, smiselno za vse učeče se. Načrt je la ko skromen, če menimo, a bomo uporabili le to, kar imamo in vemo, tako iz glave. La ko pa je bogatej i, ki omogoča več in zanimivej e izku nje. Če je cilj okle čen, ne ivljenjsko oblikovan kot ogovor, pravilo, potem ne aje optimalni mo nosti za raziskovanje, o krivanje, re ektiranje, ampak le za me anično učenje in ponavljanje sli anega. Načrt, narejen kot večplastni večslojni kurikulum omogoča več uvi ov vpogle ov . Večslojnost načrtovanja PDL pomeni odprt sistem učenja, ki medsebojno prepleta in povezuje soodvisne nivoje: . narativni nivo (pripovedni): lutka in njena zgodba kot predstavitev umetnosti, . tematski nivo: teme za otrokovo raziskovanje in . nivo otrokovih dejavnosti: izkustveni, izvedbeni nivo temeljnega učenja , izpostavlja razvojni tim. 28 (Na)vodilo za posodabljanje kurikuluma Mor a vas je zamikalo, a bi tu i vi poskusili rugače načrtovati, izvajati, spremljati in vre notiti vzgojno izobra evalni proces učenja z otroki in s kolegi. V ta namen vam ponujamo preprosto vo ilo vo ič , kako se tega lotiti in kako novost iveti. Iz ajamo iz organizacije, vrtca ole kot o prtega učnega okolja z vizijo, strategijo in poslanstvom vzgojitelja oz. lozo jo vzgoje in izobra evanja. Vsi ti osnovni organizacijski elementi se me seboj smiselno po pirajo in opolnjujejo, krati pa imajo tu i moč samoizbolj evanja, samoobnavljanja. Tako kot vsaka organizacija ima tu i na vrtec jasno postavljeno vizijo, kaj eli oseči. Vizija vrtca se skozi leta dopolnjuje v smeri spremljanja novih teoretskih spoznanj o otrokovem razvoju in ose eni razvojni naravnanosti vrtca na ravni izve benega kurikuluma. Nene no ormativno spremljanje z re eksijami vrtcu o pira pot za na aljnje kakovostno izvajanje pre olske vzgoje in prakse. V tem elu vizija pre stavlja konstanto v časovnici, okvir, znotraj katerega nam tempo, ritem in vsebine nakazujejo in narekujejo otroci, strokovni elavci, star i in okolje. Vizijo o ivimo v skupni kreaciji, ki jo razvijamo v varnem, o prtem, spo bu nem in prijetnem okolju, kjer vsi, otroci, vo stvo in strokovni tim ter star i ivimo rug z rugim in se učimo rug o rugega. 29 viteške igre Gle e na to, a je kurikulum za vrtce o prt, eksibilen nacionalni okument, aje ne vomno mo nost vsakemu vrtcu, a ustvarja in poso ablja svoj vzgojni koncept in okvirni vzgojni načrt. Koncept in načrt sta vzpore na tretjemu okumentu, učnemu načrtu. Vse skupaj je povezana celota za samostojno iskanje najprimernej e strategije samorazvoja. V trnovskem vrtcu smo se spra evali Katera oro ja potrebujeta otrok in vzgojitelj za razvoj osebni strategij in kompetenc, skla nimi z njunim osebnim razvojem?« Vo stvo vzgojno izobra evalne organizacije vpliva na oblikovanje omenjeni okumentov in pogojev za izve bo pe ago kega ela. Zagotavlja ustvarjalno in inovativno ter o prto učno okolje, v katerem se la ko izka e celotna ekipa strokovni elavcev. Vo ja s svojimi strokovnimi elavci vliva energijo energetizira so elavce, a la ko svoj elan usmerjajo k elenemu cilju. Vo stvo skupaj s strokovnimi so elavci nene no spo buja izvirnost oz. ustvarjalnost, katere učinki se zlijejo v skupno timsko pro esionalnost, originalnost. Vrtčevsko inovativno so elovanje v vse ivljenjskem učenju nam pomeni konstanto. 30 Zavedanje avtonomije ustvarja pogoje tako za zaposlene kot za otroke in nji ove star e, ustvarja spo bu no učno okolje zaupljivo, podporno, odprto, kjer lahko vsi skupaj in vsak zase sledimo skupnim ciljem in kreacijam. Zadovoljstvo ob ose ki pa je močan motiv za pre ano elo, kjer je vsak o kolegov viden, slišan in spoštovan. Na tej osnovi se oblikuje več in enoletni izve beni kurikulum vrtca. Zajema več slojev načrta oz. ogovorov o najbolj em optimalnem poteku učenja, vzgoje. Ti sloji so osebni kurikulum otroka in vzgojitelja To je je ro kurikula. To je ro se mora biti zmo no samorazvijati skozi čas ivljenja. ivljenje v instituciji oz. institucija namreč v svoji osnovi, v svojem temelju poslanstva vzgajanja za teva in krati omogoča učenje otrok ob po pori eksperta, vzgojitelja. trok, človek, oseba se uči sam, a ne le sam, tu i ob po pori vzgojitelja, mentorja, modrejšega ter ob interakciji (socializaciji) s sovrstniki in okoljem. Kurikulum načrt poteka učenja se ustvari, ro i, oblikuje, za ivi z osebnim načrtom poteka učenja otroka, človeka, posameznika, manj izkušenega, z namenom da bi postal bolj izku en. To je temeljni namen, cilj, oblikovanja načrta poteka učenja samoučenja, samovzgoje, učenja iz ivljenja za ivljenje . rimer Vzgojiteljica rančka je pripravila interakcije med vzgojiteljico, otrokom in lutko učno uro slovenščine za papigo Perlito, ki bi se rada naučila jezika. Otroci so razmišljali, kako pomagati Perliti pri učenju. o je prišla Perlita v skupino, je Luka prinesel tovornjak. er se Perliti nikakor ni posrečilo lepo izgovoriti besede tovornjak in sta se z izgovarjavo trudila že nekaj časa, je Luka, ki mu je bilo na začetku zabavno, obupal. otel je že razočaran odkorakati, 31 ko se mu je čez obraz prikradel nasmeh. Luka odgovori Perliti vzgojiteljici: e vem, reci kamion, ka mi on. Mogoče bo pa šlo. Perlita se je zelo potrudila in pravilno izgovorila besedo, v Lukovo olaj anje in njegovo srečo. Luki se je na ta način obnovila motivacija za učenje. Vzgojitelj je potrpe ljiv, vztrajen in po poren, spo bu en pri oblikovanju osebnega kurikula posameznega otroka. To je izjemno obra iagnostika pre znanja otrokovega mi ljenja, krati pa etekcija potreb in elja pričakovanj . trok, če eli in ko eli, pre stavi svoje elje in pričakovanja o učenju vzgojitelju, star em in tu i sovrstnikom. troku je potrebno ati čas in prostor za ru enje s sovrstniki v socialni in učni skupinah, da bi se med seboj spoznali in da bi vedeli, kaj kdo pričakuje, kaj se k o uči, kaj eli. Na ta način vzgojitelj ugotovi tu i, česa otrok e ne zna, e ne zmore. To pa je e primeren čas, a k osebnemu kurikulu otroka pri a e svojega kaj pa jaz znam, kaj si jaz elim, kaj jaz pričakujem, kak ne so moje potrebe po učenju, po pori in tu i vzgojitelj pre stavi svoja pričakovanja, svoj osebni kurikulum, a se učeči me seboj spoznajo in osmislijo me sebojno ru enje, spo bujanje, so elovanje. sebne kurikulume la ko skupina da na razstavo, na vpogled, ga zriše, predstavi na zanimiv način, tako a se lju je v skupini naj ejo. Ker pa vzgojitelj ve, kaj so elje in pričakovanja vrtca vizija, poslanstvo, lozo ja ter pogoji, ob a, ovije, oplemeniti osebne kurikulume v socialni učni skupini z vrtčevskimi eljami, pričakovanji. Na ta način posamezni lju je postanejo el učeče se skupnosti in la ko me seboj vplivajo na nji ova posamezna in skupna pričakovanja v procesu prilagajanja na ivljenje, vzgojo, učenje. Vo stvo vrtca se zanima za osebne 32 načrte učenja otrok skupaj s svojimi vzgojitelji v posamezni učeči se skupnosti in uravnove a uravnava me sebojne potrebe in pričakovanja na uspe en način. ri tem mu pomagajo vsi strokovni elavci in tu i star i ter zunanji strokovnjaki konzulenti. Moje močno področje je interpretacija, vživetje v dogodek, pravljico, osebo – lutko. mam bujno domišljijo, ki me včasih zavede stran od predvidenega. Vendar sem z lutko v skupino vnesla sproščenost, navdih, vedrost, razmišljanje, samozavest, akcijo, pogum, pripove uje vzgojiteljica .A. S procesom učenja se osebni kurikulumi otrok v izve benem kurikulumu vrtca smiselno plemenitijo vzpore no s pričakovanji ir e ru bene skupnosti z regionalnimi lokalnimi , nacionalnimi načrti oz. kurikulumi ter globalno vizijo sveta. Tako se otroci učijo in spoznavajo okoli čine, ki jim ajejo mo nosti oz. prilo nosti za nova preiskovanja, o rivanja, nove bogate in tr ne izku nje. Da pa kurikulum ni le enkraten, zaključen, epizo en, ampak na aljuje, je procesen, izjemno uporaben za načrtovanje procesnega izve benega kurikula t.i. i aktični zemljevi . i aktika ve a o poučevanju in zemljevi pre loga s celovito po obo objektov elementov, ki vplivajo na potek ela v na em primeru učenja oz. vzgajanja . Di aktični zemljevi pre stavlja celovito po obo elementov, ki usmerjajo vzgojitelja v procesu izkustvenega učenja za osego skupni učni ciljev. Vzgojitelj bo ob poznavanju otrokovi osebni pričakovanj, stilov ela, la je pre lagal oz. vo il otroke o oblikovanja skupne i aktične oz. poučne zgo be. Za oblikovanje 33 poučne zgo be vzgojitelj z otroki osmisli po učne teme, vsebine, enote, raziskovalno vpra anje, učni cilj, izbere meto e načine, principe učenja , učne vire in oblikuje ali poi čejo primeren učni prostor, vse za osego cilja. nastajanje animirane risanke - pikselacija 34 Študija primera »Inoviranje je del naše prakse in je integrirano v naše vsakdanje delo. Naša vizija in zadani cilji nas vodijo v skupno učenje v so elovanje, me sebojne o nose, izmenjavo izku enj , v učenje z namenom, a pri obimo iroko znanje, spretnosti in lastnosti, ki ji tako otroci kot o rasli potrebujemo, a la ko uspe no in kakovostno ivimo in elamo kot posamezniki v skupnosti otroci strokovni elavci star i ir e okolje . rvo leto leto 200 200 na ega ustvarjanja in razvijanja pe ago ke inovacije se je celotni strokovni tim po vo stvom Dore Gobec, vo je razvoja projekta, v okviru akcijsko razvojni seminarjev ukvarjal z razvojem na ega lastnega t.i. raziskovalno tematskega načrtovanja, kjer smo izve li sintezo procesnega in tematskega načrtovanja. Drugo leto leto 200 200 smo po isti meto ologiji in s evrističnimi meto ami raziskali mo ne pristope k projektnemu elu in ob elovali ve raziskovalni temi Zemlja in Vo a ter pri obili izku nje in pro esionalne ve čine, kako otroke vo iti po meto a učenja z o krivanjem. Tretje leto 200 200 smo oblikovali, načrtovali in razvijali zgo bo z lutko, tematske enote in otrokove aktivnosti. Četrto leto 200 2010 in nasle nja leta smo izoblikovali in na aljevali meto o projektnega ela z lutko DL in njeno zgo bo lutka je postala tretji človek . riginalnost projektnega ela z lutko smo na aljevali tako v umetni ki kot umanistični na gra nji projektnega ela in ga uresničevali v konkretnem vzgojnem procesu. V letu 2012 2013 smo z namenom ovre notenja izve benega kurikula, celoletnega DL, v so elovanju z Z S razvili i aktični zemljevi , inovativen 35 instrument, ki strokovno bogati in osmi lja celovito načrtovanje izve enega kurikula. V izobra evalni proces za razvoj inovacije je vključen celoten strokovni tim, saj la ko tako v smiselno celoto z ru ujemo tisto kar elamo, mislimo in občutimo. Na e učenje in izobra evanje je problemsko naravnano, izkustveno in usmerjeno v kritično razmi ljanje in razvijanje miselni nava , ki so integralni el na ega učnega procesa. Na na i interni seminarji povezujemo praktične izku nje s teoretičnim znanjem, kar nam omogoča prenos teorije v prakso in spo buja učenje avtonomnega elovanja. raksa nam omogoča nova spoznanja, ko o njej razmi ljamo in jo povezujemo z znanji, teorijami in razmi ljanjem rugi . To razmi ljanje elimo me seboj tako, a skupaj razpravljamo v spro čeni, enakopravni atmos eri. ele v o nosi z rugimi prepoznavamo, spoznavamo, uravnavamo samega sebe in ob raznolikosti me sebojni o nosov v elovnem procesu osmi ljamo tu i svoje poklicno poslanstvo. b takem načinu učenja razvijamo svoje i eje, ji razjasnjujemo, irimo in prilagajamo ter spreminjamo in končno oblikujemo kot skupne. b tem uresničujemo različnost interesov, značajski potez, vre not, o nosa o sebe in rugi ter ruge osebnostne, strokovne in socialne kompetence. Zave amo se, a smo močnej i, če smo skupaj, če upo tevamo različna znanja, stali ča, prepričanja. V celoletni projekti akcijskega raziskovanja pri obivamo nove kompetence, s katerimi izbolj ujemo svoje elo. Vse to prispeva k večjemu za ovoljstvu ter pro esionalni rasti vsakega izme nas pa tu i kolektiva kot celote, ki raste in se uči. To se o ra a v večji kakovosti ela, bolj em razumevanju razvojni potreb in speci čnosti otrok, in kar je 36 najpomembneje, v večji povezanosti strokovnega tima in uspe nej em re evanju skupni izzivov. V vrtcu smo leta 200 v raziskovalni nalogi evalvirali usposabljanje strokovni elavcev za razvoj inoviranja pe ago ke prakse z vi ika izkustvenega učenja in izobra evanja. Zanimalo nas je, kak no vlogo ima izkustveno učenje v procesu vzgoje in izobra evanja, ki mu v na em vrtcu ajemo poseben pomen. S pomočjo skupinskega intervjuja, smo na osnovi kvalitativne analize o govorov ugotavljali, kako strokovni elavci v vrtcu razumejo izkustveno učenje in kako ga uresničujejo. ezultati raziskave so pokazali, a izkustveno učenje strokovni elavci v vrtcu razumejo kot celostni pristop, ki ga je mogoče ve no in ob vse prilo nosti uresničevati na vse ravne vzgojno izobra evalne prakse. Kot velik vir izkustveno pri obljeni znanj so navajali skupna učenja na na i interni razvojni seminarji . Veliko vre nost jim pre stavlja učenje o svoji so elavk in so elavcev, ki imajo bogato zalogo izku enj in so pomemben vir za so elovanje in re evanje izzivov. Strokovni elavci novo znanje in izku nje, ki ji pri obivajo in ustvarjajo v procesu socialne interakcije, sproti uvajajo in preizku ajo pri elu z otroki. Zave ajo se, a je nji ova vloga, osre otočena na otroka, o ločilna in pomembna v procesu izkustvenega učenja otrok in, a sta za uspe nost učenja otrok pomembni tu i nji ova lastna pripravljenost in sposobnost za učenje. rilo nost uporabe svojega znanja v praksi strokovni elavci vi ijo tu i v učenju rug o rugega kjer izkustveno znanje ne le pri obivajo o rugi , ampak so la ko tu i sami vir znanja za rugega , iz tu ija različni literatur, prek teorij, ki ji spoznavajo iz knjig, praktični in terenski elavnic, 37 spremljanja umetniških, kulturnih del, interneta in IKT te nologije ter iz nji ovi neposre ni ivljenjski izku enj. glasbeni instrument, ki so ga otroci poimenovali žuborišče e svoja pridobljena znanja lahko z veseljem delimo in posredujemo svojim sodelavcem, velikokrat tudi staršem otrok, imamo ob tem možnost in priložnost odkrivati in se razvijati tako osebnostno, poklicno pa tudi socialno; kar pomeni napredovati v smeri kritičnega, neodvisnega, odgovornega odločanja in ravnanja vo stveni tim . 38 Sklep Zgodbo oblikujemo s projektnim delom. Projekt je ena od oblik načrta oz. načrtovanja ogo ka ogo kov oz. pričakovani rezultatov. rojekt pojem projekt pomeni načrt oz. skupek načrtov za osego cilja. rojekti so la ko osebni, v vrtcu običajno skupni. rojekt vsebuje vse tiste elemente, ki ji potrebujejo nosilci za njegovo osego pa tu i oceno kakovosti oz. vre nosti. Zgo ba se uresniči ele s pomočjo izve be projekta. Da se zgo ba zgo i, je potrebno projektno načrtovanje. rojektno načrtovanje vsebuje je strukturirano iz iz načrt a , ki upo teva iz o i če, izve be aktivnosti in evalviranja učinkov rezultatov ter poročanja o ose ku. rojektno elo pa se spremeni v proces ele in samo, če ga oplemenitimo s strukturo temeljni elementov akcijskega raziskovanja re načrt na osnovi re eksije, izvajanje akcij in spremljanje ter zbiranje po atkov sle ljivost oseganja aktualnega cilja za osego temeljnega cilja in ponovna re eksija samore eksija članov in skupine, la ko tu i zunanji opazovalcev konzulentov, kritični prijateljev . Gre torej za uve bo akcijskega načrta v projektno načrtovanje i aktične učne zgo be. To zgo bo bo vsak posameznik sooblikoval in o ivel na svoj način, po vsej verjetnosti če bo o ane vse načrtovane okoli čine kot optimalno učno vzgojno, prilago itveno zgo bo, ki se bo vtisnila v njegov olgoročni spomin in bo prijeten vzorec za re evanje ivljenjski izzivov. Če je bila zgo ba polna ustvarjalni vzgibov, potem se bo v spominski vzorec trajno vtisnil tu i koncept ustvarjalnega povezovanja znanega z neznanim. Če je bila zgo ba o prta v smislu re evanja najbolj i o ločitev, potem se bo učečemu v olgotrajni mo ganski spomin 39 vtisnil poleg samega cilja tu i cilj, ki je nosil nenava no, izjemno, bogato noto, torej se je učeči naučil oblikovati re erenčne cilje in postavljati merila kakovosti uspe a . Ta vzorec mu bo pomagal pri re evanju izjemni ivljenjski izzivov, ki ji bo zagotovo izve el, po mo nosti inventivno bolje o aktualnega cilja . Če bomo sle ili tej poti, se ru bi ni bati, a ne bi z ravo in smiselno napre ovala, rastla. S takim načinom ela si bo o lju je ostrili čute, bili ve či itri in pravi etekcij, ki ji bo o uporabili v pri o nji azi samo razvoja. Trajina vrnitev v vesolje 40 inolo ki ko k V nadaljevanju vas vabimo, da si preberete terminološki kotiček, kjer smo na kratko opre elili različne pojme, uporabljene v tem priročniku. Za strokovno poglobljeno elo pa vam priporočamo, a pokukate v različne terminolo ke vire. št pojem razlaga pojma 1. akcijsko organiziranje dejavnosti z določenim raziskovanje ciljem, ki je razvojno- aplikativen 2. didaktični orodje, pomagalo, učni pripomoček zemljevid načrtovanja, izvajanja in spremljanja ter vrednotenja vzgojno- izobra evalnega dela in vlog oz. interakcij akterjev v procesu 3. domišljija odprt prostor asociacij; izjemno pomemben element ustvarjalnosti in kreativnega mišljenja 4. formativno sprotno spremljanje; sistematično spremljanje sledenje in vrednotenje opazovanih parametrov v nekem časovnem okviru. 5. inovacija novost; pričakovan ali nepričakovan, nov, drugačen izid kot posledica kompleksnega in celovitega razmišljanja in delovanja; nov element je popolna novost ali pa kombinacija e znanih elementov, oblikovanih v novo celoto 6. kurikulum - načrtovane, izvedene, spremljane in izvedbeni evalvirane vzgojno-izobra evalne dejavnosti 7. lutka medij, element umetnosti, ki v realno ivljenje odpira prostor domišljiji; v našem primeru 'otrokova prijateljica' 41 8. miselni odziv razmišljujoča odzivnost, povratne otrok informacije otrok vzgojitelju, strategije otrokovega mišljenja 9. načrt vnaprej zamišljen oris aktivnosti vzgojiteljevih in otrokovih vsebin 10. odkrivanje anga iranje posameznika v raziskovalnih dejavnostih, podajati se na neznano pot z eljo po spoznavanju in odkrivanju novega 11. odprto učno odprto, s pestro izbiro vsebin, okolje dejavnosti, materialov, ki omogočajo in spodbujajo številne poti, metode, pristope, orodja, ki jih optimalno vključuje v dane situacije oz. razmere ter pri tem upošteva vse vključene akterje 12. osebni in razmejitev pričakovanj in elenih skupni cilj izzivov posameznika in/oz skupine 13. pedagoška pristop načrtnega posredovanja, z intervencija namenom doseganja zamišljenega učinka 14. posodabljanje namerno in načrtovano vnašanje /pozitivnih/ sprememb oz. novosti v ustaljeno prakso 15. povratna odziv na podano informacijo; informacija podajanje oz. spremljanje odgovora prejemnika sporočila 16. prehajanje mo nost, da otrok prosto izbira otrok med dejavnosti, odrasle in sovrstnike, glede skupinami na svojo pripravljenost in interes 42 17. ravni razvoja v okviru inovacijskih projektov novosti razvijamo pet ravni: 1. osebni razvoj, 2. uvajanje odlične prakse, 3. razvijanje odlične prakse, 4. invencija, 5. inovacija (več informacij je na www.zrss.si pod rubriko inovacijski projekti) 18. raziskovalno osnovno vprašanje, okoli katerega vprašanje razvijamo nadaljnja razmišljanja in akcije našega raziskovanja 19. re eksija razmislek, ovrednotenje, povratna informacija, 'pogled nazaj' na opravljeno delo /posameznika ali skupine/ 20. samoobvlado prepoznavanje osebnostnih vzorcev vanje mišljenja, čustvovanja, ravnanja in /dobro/ upravljanje z njimi 21. samouresniče proces sledenja svoji osebni viziji, vanje naravnanosti, potencialom 22. samovzgoja, sledenje lastnim notranjim impulzom samorazvoj in njihovo udejanjanje skupaj z drugimi; povezovanje in dopolnjevanje notranje in zunanje motivacije 23. situacijsko učenje iz ivljenja za ivljenje, učenje povezano z opazovanjem in lastno participacijo v določeni socialni situaciji 24. socialna učna skupina, ki se socializira – povezuje skupina med seboj in hkrati uči – prilagaja 'vsi za enega, eden za vse' 25. sodelovanje medsebojno povezovanje in delovanje, v dobro vsakega posameznika in/oz. vseh vpletenih 43 26. učenje drug medsebojno podeljevanje veščin in od drugega izkušenj, znanj, podpora 27. učna okolje, ki nudi mo nost za spoznanje, prilo nost pridobivanje nečesa novega, še nepoznanega, izziv 28. učni magnet nekaj, kar nas neustavljivo, nezadr no privlači, da bi spoznali, raziskali… našli nekaj novega 29. večplastni nivoji načrtovanja poteka učenja, ki se kurikulum ves čas med seboj smiselno dopolnjujejo so: osebni (otrokov in učiteljev), šolski oz. vrtčevski, lokalni oz. regionalni, nacionalni in globalni; več nivojsko povezovanje in soodvisno vplivanje več dejavnikov, ko ustvarjamo zemljevid poti proti izbranemu, zamišljenemu, pričakovanemu, elenemu cilju 30. zgodba naracija; kontekst; svet smisla, ki se zapisuje, in ki zapisano ivi 44 po ablj ni p ipo o ni i i 1. Antič, S. 200 . In ikatorji za ovoljstva star ev z vrtcem. Magistrska naloga. 2. Antič, S., Gobec, D., Garvas, M., Kolar, M. 200 . ris vzgojnega koncepta e ukacijskega mo ela temeljnega učenja v Vrtcu Trnovo. So obna pe agogika, letnik 2, t. , str. 30. 3. Antič, S., Gobec, D., Garvas, M., Kolar, M. 200 . Vzgojna komponenta okoljske vzgoje v e ukacijskem mo elu Vrtca Trnovo. aziskovalno izobra evalno sre i če Dvorec akičan, II. Me naro ni znanstveni posvet na temo Ekologija za bolj i jutri. 1 . 1 . april 200 , str. 2 2 1. . atistič Zorec, M. 2003 . azvojna psi ologija in vzgoja v vrtci . Ljubljana In titut za psi ologijo osebnosti. . Garvas, M. 2010 . Izkustveno učenje kot praksa in teorija izobra evanja in usposabljanja strokovni elavcev v Vrtcu Trnovo evalvacija na aljnjega izobra evanja in usposabljanja z vi ika izkustvenega učenja . An rago ka spoznanja, t 1, leto 2010. Ljubljana. . Gobec, D. 2000 . Iz take smo snovi kot sanje. rojektno elo z lutko pe ago ki mo el milanski vrtcev. Lutka, ebruar 2000, t. , str. 3 3. . Gobec, D. 2011 . Zgo ba o inoviranju vrtca, spreminjanju lokalne skupnosti in izzivi ru bi. Me naro na kon erenca Vloga kakovosti vrtcev pri oblikovanju ugle a mestne občine lokalne skupnosti in ir e. V organizaciji Vrtca Trnovo, Ljubljana. . Komljanc, N. 200 . Skriti zakla inovacijski projekti vzgojno izobra evalni zavo ov v so elovanju z Zavo om S za olstvo in Ministrstvom za olstvo in port. Ljubljana, Zavo epublike Slovenije za olstvo. 45 . Komljanc, N. 200 . čenje je svobo no. Vzgoja in izobra evanje za človekove pravice. e ago ki in titut Ljubljana, str. 3 101. 10. Komljanc, N. 200 . Kurikulum kaj poso abljati in kako. Kurikul kot proces in razvoj. Zbornik prispevkov. Zavo S za olstvo, str. 0 . 11. Komljanc, N. 2010 . smerjanje osebnega razvoja. azre ni pouk. Zavo S za olstvo. evija, letnik 12, t. 1, str. 3 3. 12. Komljanc, N. 2012 . Koncept o prtega učenja. Trajnostni razvoj v oli in vrtcu. Zavo S za olstvo. evija, letnik , t. 1 2, str. 11. p .e iplome. m kp.si Antic Suzana 200 0 2 .p 3.2.2013 . 13. p .zrss.si e ault.asp rub 212. 1 . .2013. 1 . p .vrtectrnovo.si projekti. tml . 1 . .2013. 1 . Vigotski, L. 1 . Mi ljenje i govor. Nolit, eogra . 46