AÑO (LETO) XXL (15)
No. (štev.) 27
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 6. julija 1962
V breznu horupcije
Znano je, da se komunizem, za dosego svojih ciljev poslužuje vseh sredstev. Tudi laži in prevare. Obstoječo družbo prikazuje ljudem kot skrajno krivično ustanovo, M za svoje sebične namene izž-ema delovno ljudstvo, se bogati, predaja korupciji in zapravlja ljud*ti denar po raznih morskih kopališčih in letoviščih. Po zatrjevanju komunistov je nekomunistična družba naravnost kotišče vsega nečednega po. \ čctja, komunistična ideologija pa sistem, v katerem do izrabljanja delavstva v sebične namene, do kraje, poneverb, podkupovanja in do ostalih slabosti človeške družbe sploh priti ne more, ker da je članstvo tako predano komunistični ideji, ki takih grdobij ne
Tako govore komunisti, dokler še niso na oblasti. Ko pa pridejo do nje, pozabijo ne vse obljube. Najprej na tisto o diktaturi proletariata. Res vzpostavijo diktaturo, toda ne diktaturo proleariata, ampak nasilni režim izbra-■ih komunističnih osebnosti. Te vladajo „z ognjem in mečem“, ne pa proletariat. Te razpolagajo z življenji državljanov in vsem družbenim premoženjem,- Medtem, ko se prejšnji nemaniči in delomržneži kar čez noč preleve v novo komunistično buržuazijo, M se predaja razkošju po vzoru rimskih imperatorjev in ki ji je vse dovoljeno, ker je brezmejna njena oblast, pa je delavno ljudstvo ostalo na isti socialni stopnji, na kateri je bilo prej, navadno se pa dogaja še to, da mora pod komunistično oblastjo delati pod mnogo bolj nesocialnimi pogoji kot poprej.
Ali ni potem, povsem razumljivo, da vse niže stoječe plasti vseh mogočih funkiconarjev v komunističnem sistemu enostavno v vsem posnemajo vrhnjo komunistično plast, novi razred, kot ga je v vsem razvratu razgalil pred svetovno javnostjo Milovan Djilas? Posnemajo ga zlasti v izkoriščanju družbene lastnine v osebne namene in svr-he. Tako smo prišli do največjega zla sedanje komunistične družbe: do 'korupcije, ki se je že tako razširila in sega že tako globoko, da resno ogroža že sam komunistični politični in gospodarski sistem. Saj kradejo vsi,, ki le morejo. In nihče si zaradi tega ne dela težke vesti. Kako tudi, saj so bili komunisti tisti, ki so vabili mladino v svoje vrste z mamilom, da je pri komunistih vse dovoljeno, samo, če služi komunizmu! Saj so bili komunisti tisti, ki so v mladim z vsemi sredstvi in na vse načine rušili vero v Boga in v posmrtno življenje, podirali v njej moralne principe, smešili božjo zapoved o spoštovanju tuje lastnine! Kaj naj potem takega človeka le zadržuje, da se ne bi poslužil vsega, kar mu dela življenje prijetnejše, ko so mu pa ubili svet duhovnih vrednot in ga vzgajali samo v materialističnem duhu?
In tako je prišlo do tega, da je korupcija pod komunističnim režimom v Jugoslaviji zavzela že take obsege, da jp postala naravnost največje zlo komunistične družbe. Saj ni dneva, da ne bi listi poročali o procesih zaradi milijonskih poneverb v Sloveniji, na Hr-vafskem, v .Srbiji, Vojvodini, Bosni in Hercegovini, zaradi podkupovanja, zaradi zapravljanja družbenega imetja za reprezentacije, zaradi potovanja v inozemstvo na stroške družbenih obratov itd. itd. Tega zla se je nagrmadilo že toliko, da so morali ustanoviti posebna gospodarska sodišča, ki so pristojna za sojenje „gospodarskih deliktov“. Pa vse. dosedanje kazni niso nič zalegle. To sklepamo iz priznanja samega maršala Tita, ko je na zadnjem shodu v Splitu dejal: „Moram reči, da nas je prav ta zaskrbljenost zaradi raznih anomalij prisilila, da zelo temeljito ip zelo ostro preučimo vse te pojave in kritiziramo tudi sami sebe, pa tudi vse druge, ki jih je treba kritizirati.“ Tito je napovedal že stroge ukrepe. Med drugim tudi tega, da bodo morali znova komunisti poprijeti in iz centrale dirigirati, kako in kje bo treba delati in voditi gospodarstvo.
Tako je pri komunistih v Jugoslaviji. Pa ni korupcija sami pri njih. Tudi iz pritožb Hruščeva smo zvedeli, da je korupcija rak rana tudi na sovjetskem družbenem gospodarstvu. Zelo veliko je je moralo biti, če so zaradi nje samo v letošnjem letu postrelili 200 komunističnih funkcionarjev po kolhozih.
v
Alzir po dobljeni neodvisnosti
Preteklo nedeljo, 1. julija, je 9 milijonov muslimanov glasovalo za neodvisnost Alžira, ki naj sodeluje s Francijo. Za to formulo neodvisnosti, ki jo je postavil De Gaulle, je glasovala tudi večina francoskega prebivalstva v Alžiru,, ker mu pač drugega ni preostalo. Nad ena tretjina Francozov pa se je pred 1. julijem izselila iz Alžira v Francijo, boječ se krvavih represalij muslimanov po proglasitvi neodvisnosti.
Nastala je nova neodvisna država v Afriki. Toda že nekaj ur po plebiscitu se je že razvila borba za oblast med različnimi frakcijami muslimanske Osvobodilne fronte, ki je doslej skupno nastopala proti Francozom. Zaradi te borbe grozi Alžiru še hujši kaos, kakor ga je doživljal zadnjih skoraj osem let osvobodilne vojne.
Predsednik začasne alžirske vlade Ben Keda je namreč ukazal odstavitev nekaterih visokih častnikov iz osvobodilne vojske, temu ukazu se je pa uprl Ben Bellah, vodja muslimanske ekstremistične frakcije, ki hoče uvesti v Alžiru komunistični režim, po vzorcu Castrove Kube. Ben Bellah poveljuje 40.000 možem, ki so se urili v Tunisu, izven alžirskih meja, za pohod v Alžir po plebiscitu.
Vodja zmerne frakcije Osvobodilne fronte, profrancoski Abderaman Fares, je takoj začel mrzlična pogajanja za ustanovitev več ali manj enotne muslimanske vlade, v katero naj bi vključili tudi francoske predstavnike. De Gaul-lbva vlada je pripravljena pomagati
najti izhod iz te borbe za oblast in mirno sprejeti alžirsko vlado, ki bi ji predsedoval Ben Keda. Notranji minister bi postal znani Belkacem Krim. V vlado namerava Ben Keda sprejeti tudi komunističnega Ben Bellaha. Če bo ta ponudbo odbil, potem ga namerava Ben Keda proglasiti za upornika.
Za ta slučaj Ben Keda računa na alžirsko vojsko, ki se že nahaja v Alžiru, medtem, ko se je vsa vojska, ki ae še nahaja v Tunisu in v Maroku, izjavila za poslušno vrhovnemu poveljstvu osvobodilne vojske pod vodstvom generala Boumedienna, ki je pod vplivom komunističnega Ben Bellaha.
Ben Keda namerava storiti vse, da bo preprečil množičen pohod 40-000 mož osvobodilne vojske iz Tunisa in Maroka v Alžir, za kar je že 'organiziral svojo vojsko, ki ima povelje z vsemi sredstvi nastopiti proti Beri Bellahovim oddelkom.
Evropsko časopisje o tem razvoju dogodkov v Alžiru poroča, da se je v Alžiru razplamtela divja borba za oblast med istimi Alžirci,, ki so se sedem let borili z ramo ob rami proti Francozom in so kot en mož na plebiscitu 1. julija izglasovali neodvisnost dežele. Alžir je bil doslej samo za Francijo, odslej naprej pa bo za ves svobodni svet pomenil novo skrb, kam se bo obrnil. Kakor kaže trenutni položaj, zahodni tisk ne izključuje državljanske vojne v Alžiru, ki jo- bodo na vse načine poskušali razvneti komunisti pod vodstvom Ben Bellaha-
Pionirja nove Evrope
Zahodnonemški kancler Adenauer je priletel v ponedeljek na obisk k De Gauilu v Pariz. Adenauer pred odhodom ni hotel dati točnega pojasnila, zakaj odhaja v Pariz, vendar so začeli opazovalci iz njegovih nedavnih izjav sklepati, da namerava z De Gaullom skleniti neke vrste meddržavno pogodbo, s katero bi proglasili Francija in Zahodna Nemčija skupno z Italijo u-stanovitev nekake „male Evrope“, ki naj bi predstavljala jedro bodoče evropske unije, okoli katerega bi se potem zbrale druge članice. Toda to jedro bi imelo vodilno vlogo v evropski zvezi.
Proti taki možnosti so v Zahodni Nemčiji nastopili zlasti svobodni demokrati, ki so Adenauerju poslali pred
odhodom svarilno pismo, da bo v slučaju zgoraj omenjenih Adenauerjevih poskusov s Francijo in Italijo prišla v nevarnost stabilnost njegove koalicijske vlade. Po- zadnjih volitvah se mora Adenauer namreč opirati v parlamentu v Bonnu na svobodne demokrate, da vzdrži večino nad socialisti.
V istem, smislu piše glede Adenau-erjevega obiska v Parizu tudi skoro vse zahcdnonemško časopisje, vendar pa ugotavlja, da je Adenauer pod pritiskom svojih sodelavcev in javnega m.nenja opustil idejo o francoskc-nem--ško-italijaniskem jedru, po nedavnem Ruskovem obisku v Bonnu pa je znova potrdil svoje prepričanje v pravilnost prvotnih načrtov za združitev Evrope.
v v
Hpnseev na obiskih
Hruščev se je preteki'1 teden mudil na 7 dnevnem obisku v Romuniji. Obisk spada v njegov letošnji načrt potovanja po .satelitskih državah, ki jih hoče povezat v še tesnejšo celoto z ZSSR, tako v političnem kakor tudi in trenutno predvsem v gospodarskem oziru, ker se je Moskva z vsem svojim rdečim imperijem začela resno bati gospodarske tekme z Zahodom, odkar so se začeli kazat' zlasti letos bogati sadovi gospodarskega sodelovanja Skupnega evropskega trga (SET).
Hruščev se je doslej trudil, toda brezuspešno, da bi pridobil SET kot celoto za gospodarsko izmenjavo z ZSSR in njenim satelitskim blokom.
Kaj sledi iz povedanega? To, da ni resnična trditev komunistov, da korupcijo. omogoča samo kapitalistična družba, ampak, da ima bohotno razvojno možnost tudi v komunističnem sistemu. Se pravi, da jo dobimo povsod tam, kjer so ljudje zavrgli moralna načela, kjer ni vere v Boga, ne v posmrtno življenje in so vse to zamenjali z materialistično ideologijo. Kjer se pa zgodi to, tam zamre tudi idealizem, z idealizmom pa smisel za požrtvovalnost, nesebičnost in čut dolžnosti do skupnosti. Izgine tudi smisel za urejeno družinsko življenje in svetost srečnega družinskega doma zamenja gon po uživanju in razvratncsti ter po grabežu materialnih dobrin.
Za ozdravitev te strašne nalezljive bolezni na grobem materializmu zgrajena družba ne more dati učinkovitih sredstev. Uspešno zdravilo lahko da samo povrnitev na moralna načela, samo spoštovanje božjih zapovedi, ki prepoveduje jemati tujo lastnino, za pridobivanje materialnih dobrin pa postavlja čisto določne m.oralne principe.
To mu ni uspelo. Vsaka članica SET-a se je pripravljena z ZSSR in s sateliti gospodarsko razgovarjati in sklepati pogodbe samo posamič s svoje strani in tudi samo z vsak'tn satelitom posebej, nikakor pa ne SET kot celota ;S sovjetskim blokom kot celoto. Zato je ves trgovinski promet med zahodno Evropo in sovjetskim blokom še vedno podvržen raznovrstnim carinski tarifam, ki onemogočajo komunističnim režimom kakršno koli gospodarsko tekmovanje z zahodnoevropsko industrijo kjer koli na svetu.
V	takem vzdušju je Hruščev priromal v Romunijo. V svojih govorih pred prisilno zbranimi delavskimi množicami je pozival Romune na večjo proizvodnjo, spretno molčeč o, kakršnem koli zboljšanju njihove življenjske ravni. Romunija naj bi več proizvajala, da bi mogla še bolj zalagati ZSSR, v kateri je prišel na dan težak gospodarski položaj, ko je moral Hruščev z dekretom zvišati cenp mesu in maslu.
V	svojih govorih se je Hruščev dotaknil tudi zunanjepolitičnih vprašanj. Tako je za vprašanje Berlina dejal, da' ZSSR ne bo šla za Berlin v vojno in da ne postavlja datuma za ureditev tega problema. Spet v drugem govoru je, kakor že tolikokrat poprej, napovedal, da je „prepričan, da bo jutri v ZDA v:,hrala rdeča zastava“. Prav tako se sovjetski blok ne sme bati SET-a, ker „mi imamo svoj možganski trust, dobili bomo tudi kapital ter nadkrilili zahodno Evropo in ZDA“. Romunske komuniste je opozarjal, naj se ne hvalijo, da „so že končali s kolektivizacijo kmetijstva. Kmečka duša ima vedno težke psihološke probleme. Nihče se ne rodi komunist. Po kolektvizaciji se začne kmet ozirati za svojim konjem in še vedno misli, da je samo njegov.
9. ¡ulij - praznik argentinske neodvisnosti
9. julij je vsako leto praznik argentinske neodvisnosti. Tega dne leta 1816 so narodni zastopniki v državnem kongresu, ki je zasedal v Tucumanu pod predsedstvom dr, Frančiška Narcisa de Laprida po daljšem razmotrivanju - proglasili neodvisnost Združenih provinc Južne Ameriki. Tako je bila spopolnjena majska revolucija iz leta 1810.
Od tedaj naprej živi Argentina svoje svobodno in neodvisno državno življenje. Od gospodarsko in politično zaostale španske kolonialne posesti se je pod vodstvom rodoljubnih mož ter delovnega domačega ljudstva in, številnih naseljencev, ki jih je sprejemala iz vseh delov sveta, zlasti pa iž evropskih 'držav, razvila v moderno državo, ki ima zaradi svojega naravnega bogastva, živinoreje in poljedelstva, še neizrabljene možnosti za še večji razvoj in razmah.
Od leta 1816 pa do danes je Argentina doživljala poleg srečnih in veselih dogodkov, tudi težke gospodarske in politične preizkušnje. Vse je prestala in si z naporom vsega prebivalstva gradila naprej svojo bodočnost. Zato smo prepričani, da bo prestala tudi sedanje težave. To ji iskreno želimo ob prazniku njene neodvisnosti tudi vsi slovenski naseljenci.
IZ TEDNA
Najmočnejši brazilski stranki — socialnodemokratska 'stranka in demokratska narodna skupnost — sta se odločno uprili predlogu predsednika dr. Goulanta, naj bi bil dosedanji brazilski zunanji minister Dantas bodoči predsednik brazilske vlade. Poslanci obeh strank so v parlamentu zavrgli zadevni predsednikov predlog. Predsednik dr. Goulart je imel nato razgovore s predstavniki brazilskih strank za določitev novega predsednika. Končno je za ta položaj izbral predsednika senata Moura Andrade
Peru doživlja notranjepolitično krizo. Po 19 dneh je glavna volilna komisija objavila, da je pri zadnjih volitvah dobil največ glasov predsedniški kandidat demokratske zveze Aprizma in Pradizma Victor Raúl Haya de la Tore, ki je usmerjen bolj proti levici ter n. pr. glede Kube ne zagovarja tako ostre politike, kot jo je vodila sedanja perujska vlada, ko je s Kubo prekinila diplomatske stike. Perujske- oborožene sile so že m.ed volilno kampanjo dale jasno vedeti, da niso na strani Victorja Raúla Haya de la Tore, pač pa na strani kandidata Ljudske akcije Fernanda Belaunde Te,rry-ja. Tretji važnejši predsedniški kandidat je bil general Manuel Odria, prejšnji perujski diktator. O.d ostalih predsedniških kandidatov omenjamo še Hectorja Corne-lija Chaveza, ki je pri volitvah kandidiral na listi krščansko-demokratske stranke. Po končnih rezultatih je dobil Victor Haya de la Tore 558.237, Belaunde Terry 543.828, Manuel Odria 481-404 in Hector Cornelio Chavez 48 tisoč 828 glasov. Oborožene sile zatrjujejo, tla so bile velike sleparije v korist, levičarskemu kandidiltu Victorju Raúlu Haya de la Tore in zahtevajo razveljavitev volitev v sedmih volilnih okrožjih in razpis novih, če volilna oblast v omenjenih okrožjih volitev ne bo razveljavila, potem bo moral novega predsednika izvoliti dne 28. t. m. perujski parlament, ker noben od predsedniških 'kandidatov ni dobil predpisanih 33,33% glasov. Za ta primer mislijo poslanci vseh strank podpreti levičarja Victorja Haya de la Tore proti
V TEDEN
Belaunde Terriju. Celo prejšnji perujski desničarski diktator Odria.
V	Kolumbiji so oblasti prišle na siëd komunističnim načrtom za povzročitev velikih izgredov ter nemirov ob nastopu novega predsednika Guillerma Leona Vaiencije dne 7. avgusta. Po komunističnih načrtih bi se nemiri morali začeti v mestu Mendelin.
Predsednik Venezuele dr. Betancourt je začel razgovore s predstavniki opozicije za ublažitev notranjepolitične napetosti ter za znosnejše odnose med vlade in opozicijo.
Na Kubi so nagla vojaška sodišča začela znova izrekati smrtne obsodbe-
V	zadnjih dneh je tako sodišče v prov. Orient obsodilo na smrt dva nasprotnika sed. kom. diktature na Kubi kot „agenta severnoameriških imperialistov“.
V	mestu È1 Cano v bližini Havane je pa Castro kaznoval z zaplembo- trgovin in drugih obratov vse tiste, ki sojih v znak protesta proti brutalnemu nastopanju orožnikov za več ur zaprli.
Ameriška vlada namerava letos zmanjšati svojo vojaške posadko v Zahodni Nemčiji za okoli 7.500 vojakov.
V	glavnem so taki oddelki, ki so bili poslani v Evropo ob zadnji napetosti s Sovjetsko zvezo.
Novi španski veleposlanik v ZDÀ
Antonio Garrigues je izjavil, da se bo v Španiji prenos oblasti na monarhijo v slučaju Francove -smrti ali, če bi Franco iz katerih koli drugih razlogov ne mogel več izvrševati vladarskih poslov, izvedel popolnoma mirno in v redu. Za to so- porok oborožene -sile, kat. Cerkev in javno mnenje.
V	ZDA je bil dr. Robert Soblet obsojen na dosmrtno ječo zaradi vohunstva za Sovjetsko zvezo. Po obsodbi je bil zaradi neozdravljive bolezni proti položitvi visoke kavcije izpuščen na svobodo. Ko ga je sodišče pred dnevi pozvalo, naj nastopi odsluženje kazni, je s ponarejenim kanadskim potnim listom pobegnil v Izrael, odkoder so gà pa izgnali, ker je protipostavno prišel v državo. Ob prihodu v London, je poskušal izvršiti samoumor. Vohun je pod strogim policijskim nadzorstvom.
I» æïwljeiija lia ë&ogajaosja v
Važna seja vlade
Po imenovanju dr. Adrogueja za notranjega ministra je imela vlada prejšnji petek prvo sejo. Na njej je minister za gospodarstvo ing. Abogaray poročal -o stanju argentinskega državnega in privatnega gospodarstva, o težavah, s katerimi se mora boriti in o ukrepih, ki so bili za 'ozdravitev gospodarskega in finančnega poslovanja že izdani in o tistih, ki jim bodo še sledili. Poročal je tudi 'O osnovah, na katerih naj bo zgrajen nov proračun, -ki naj bi bil uravnovešen. Kot znano primankljaj v sedanjem dosega strahotno višino 40 milijard pesov.
Na seji vlade je minister Alsogaray od vseh članov vlade dobil popolno zaupnico za svojo gospodarsko in finančno politiko, kajti uradno poročilo o viMni seji pravi, da je bilo na njej sklenjeno, „da ministri solidarno prevzemajo odgovornost za izdane odredbe“.
Špekulanti, ki se malo ozirajo na težave države, -še manj na trpljenje in stisko ljudi, v tem času tudi- niso mirovali. S svojim sebičnim početjem.
s-o v zadnjih dneh prejšnjega tedna zvišali vrednost dolarja'kar na 13-5. Tedaj pa je nastopila, vlada in v ponedeljek izdala vrsto odredb za zaščito narodne valute in ozdravitev gospodarstva! Iz. dan-e odredbe se nanašajo na še večjo omejitev uvoza, na kontrolo Centralne banke, kateri je podvrženo vse vladno delo, plačljivo v devizah. Menjalnice so pa morale biti v ponedeljek zaprte. Z novimi gospodarskimi ukrejbi hoče minister Alsogaray doseči, da bi se razmerje pesa do dolarja nekako ustalil-o f-a višini 110 pesov za 1 dolar. Min. Alsogaray. je tudi objavil, da bo 20. t-m. odšel v ZDA in nato. pa v Evropo.
V z-vezi z ukrepi vlade za okrepitev gospodarstva gre naprej preiskava v Narodni banki, ki odkriva nove nečed-nofi i. ki so se dogajale v tem, državnem denarnem zavodu, ko so dobivali visoka milijonska posojila in kredite na hitre sestavljene družbe brez zadostnih garancij. Za ugotavljanje nepravilnosti je določena tudi posebna državna preiskovalna komisija, ki bo delovala pod predsedstvom dr. Bernarda Velarja de Irigoyen.
v	v
Ob 25-tetnici smrti nadsh&fn Jegliča
telesne vrline njegovega rodu. širok, vsestranski, vzgojitelj, pisatelj, pre-poroditelj, voditelj. Tudi Jeglič je bil tak. Samo, da so v nebo kipeče gorenjske gore .vtisnile Jegličevemu značaju tiste silne poteze njegove neupogljive odločnosti in borbenosti. Borec do zadnjega! V 88. letu svojega življenja je štiri dni pred svojo smrtjo s tako plamtečim ognjem navduševal mladino, da so njegove besede prešinjale vse tisoče zbranih mož in fantov.
Na pol stoletja eden! V najtežjem času je bil svojemu narodu Mojzes. Če bi se ne bil on postavil pred 20. leti z vso silo in vso veljavo za osvobodilno gibanje, težko, da bi bil narod ustvaril svoj narodnostni vzor. Duhovni vodja naroda, njegov vzgojitelj, njegov preporoditelj, je v odločilnih trenutkih, kadar je šlo za biti ali ne biti vsega naroda, stopil na čelo narodnemu gibanju: vedno neupogljiv, odločen, jasen in brezpogojno načelen.
Njegov lik je tako visok in svetal, njegov pomen tako vekovit, njegovo življenjsko delo tako veliko, da bo moral zajeti vso novejšo domačo zgodovino, kdor bo hotel zadostno očrtati in pravično oceniti delo tega poslanca božjega.
Ob njegovem grobu ne plakamo. Iz zemeljske posode !se ! je preselil njegov svetli duh k svojemu Stvarniku, kjer bo bdel nad svojim narodom. Svoj zemeljski spomenik si je izklesal sam. Ne enega. Mnogo.
V imenu kraljevske vlade — v imenu vsega naroda: hvala in slava Ti. Slava!“
Tako je govoril pred 25 leti voditelj slovenskega naroda dr. Korošec poslovilne besede nadškofu dr. Jegliču na pokopališču pri ,Sv. Križu v Ljubljani. Točno 20 let potem, ko je na isti božji
KAJ PRAVITE?
Pred tednom dni smo mogli brati v buencsaireških časopisih naravnost neverjetne slavospeve nekemu evropskemu komornemu orkestru, ki je nastopal v tukajšnjih koncertnih dvoranah, in katerega izvajanja so prenašale tudi radijske ter TV postaje.
Saj ne bi v tem naposled bilo nič čudnega, če ne bi buenosaireška kritika, ki ji ostrosti in tudi cinizma — še posebej, kadar gre za svetovna imena — ne primanjkuje, ne govorila tako enoglasno o čudoviti izvedbi, o presenetljivi muzikalnosti (človek bi takoj pomislil, da gre za kak italijanski orkester), o čudoviti tehniki in preciznosti (človek bi takoj pomislil na kak nemški orkester), posebno še, ker so devetdeset odstotkov programa zavzemali italijanski in germanski skladatelji: Vivaldi, Tar-vidnejša kritika sta kar naravnost za-•tini, Corelli, Mozart, Bach... Dva naj-vidnješa kritika sta kar naravnost zapisala, da gre za najboljši komorni orkester, kar jih je trenutno na isvetu.
Pri vsem tem je zanimivo to, da v resnici ni šlo ne za kak rimski, milan.
ARGENTINA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Za normalizacijo političnega življenja
Novi notranji minister je po prevzemu resora uvedel 'živahnejši tempo za dovršitev politične zakonodaje. Sam je po zaprisegi poslal svoji stranki — ljudski radikalni stranki — ostavko na članstvo v njej, ker vodstvo stranke ne dovoljuje, da bi člani stranke prevzemali kake funkcije v sedanji vladi, istočasno pa objavil, da sedanja vlada ni vlada ne nepomirljivih, ne ljudskih radikalov in tudi ne konservativcev, pač
njivi med prvo svetovno vojno ob dr. Krekovem pogrebu dajal pogum Slovencem, naj vztrajajo v osvobodilnem boju,
naj dvignejo glave, ker se bliža njihovo odrešenje.
Dr. Krek, dr. Korošec, dr. Jeglič — trojica velikih slovenskih mož, ki je narod povedla iz avstrijske politične sužnosti v svobodo in mu postavila tako trdne osnove za njegov nadaljnji vsestranski razvoj, da jih nobena sila ne bo mogla porušiti in da bo na njih slovenski narod lahko kljuboval v bodočnosti vsem nevarnostim, ki bi nadenj prihajale in grozile njegovemu narodnostnemu obstoju.
Danes so že vsi trije mrtvi. Toda prepričani smo, da še naprej bdijo nad usodo slovenskega naroda, mi pa ohranjajmo živ spomin nanje z izpolnjevanjem njihovih naukov in navodil. Še kar naprej se moramo „postavljati po robu hudobnim silam4, da bomo odstranili njihove strahote, kakor je naročal nadškof Jeglič na celjskem taboru pred 25 leti, da bodo Slovenci lahko znova neovirano častili svojega Boga in njegovo prečisto Devico ter živeli in razvijali v svobodi svoje narodno življenje.
ski, berlinski ali dunajski ansambel, ampak za „Zagrebške soliste“ (Solistas de Zagreb), nastopajoče resda pod taktirko tujca Ianigra in pa še bolj to, da so med dvanajsterico poleg violinske solistke Jelke Stanič, še štirje drugi — Slovenci.
Kadar malodušno govorimo, da nimamo ničesar pokazati svoji mladini, vedno pozabljamo, da so dejstva — o katerih široki svetovni tisk seveda nič ne ve — da namreč Slovenci s kvaliteto ne samo nič ne zaostajamo za drugimi večjimi narodi, ampak da smo jim lahko celo za zgled. Naša zgodovina je zgodovina kulture in take stvari, bi naj očetje in matere povedali svojim otrokom. Seveda, pri vsem item se predpostavlja, da oče in mati to vesta, da zasledujeta kulturno dogajanje med narodom, sredi katerega živimo.
Vsekakor: dogodek, kakor je ta, tudi spada v našo zgodovino, tisto zgodovino, o kateri tolikokrat tožimo, da je nimamo. Kaj se Vam zdi g. urednik?
B. š.
V	ponedeljek, dne 2. julija, je minilo 25 let od smrti nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča, enega najznačilnejših slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov in najzaslužnejših slovenskih narodnih mož sploh. Bil je cerkveni knez, kakor smo jih malo imeli. S svoje škofijske stolice v Ljubljani je neumorno deloval za dušni blagor vernikov svoje škofije. Za dosego tega cilja se je posluževal govorjene in tiskane besede ter osebnih stikov.
Bil je velik prijatelj mladine. Hotel ji je preskrbeti tudi versko in splošno izobrazbo v narodnem jeziku. Zato je sam zgradil prvo slovensko gimnazijo v št Vidu, ker je tedanjai Slovencem krivična avstrijska oblasit slovenskemu narodu ni hotela dati. V zvezi s šentvid-eko gimnazijo so velike njegove zasluge za izdajanje slovenskih učbenikov in slo. varjev za srednje šole. Njegove ljubezni, s katero je bdel nad slovensko orlovsko organizacio, ni mogoče premeriti. Njegove zasluge za osvoboditev Slovencev izpod avstrijskega jarma, so izredne, saj je bil med prvimi, ki je podpisal Majsko deklaracijo in se tako postavil odločno v bojno fronto proti krivični avstrijski oblasti.
V	slovensko zgodovino je šel ta veliki sin slovenske zemlje tudi kot prerok, ki je na mogočnem mladinskem taboru v Celju ¡nekaj dni pred svojo smrtjo opozoril tako slovensko mladino, kakor tudi ves narod na nevarnost, ki prihaja tudi nad Slovence in na potrebo pripravljenosti za odločen nastop proti njej. Takole je tedaj govoril:
„Živimo v velikih časih kakor nikoli. Naš čas je velik, ker dela veliko hudobijo. Kako strašno se je hudobija razpasla ne vseh straneh. Države same jo podpirajo, saj že po šolah otroke uče, da je treba odstraniti vse, kar spominja na Boga, Res, hudobija našega časa je velika. Velik je naš čas, ker dela mučenike.
Na drugem mestu je nadaljeval:
Toda imeli bomo še večje čase. Morda bomo imeli še hujše čase. Hudobija bo še rastla, to vidimo od leta do leta. Tudi pri nas na Slovenskem je že začela s svojim groznim delom. Upam pa, da vas možje in fantje ta hudobija ne bo niti zapeljala niti uplašila, ampak da se boste z vso krepostjo uprli njenemu prodiranju.
In zopet malo dalje:
Ne bojmo se, če grozi razdejanje, napovedano v Skrivnem razodetju. Naše molitve po sveti maši imajo prečudno moč. Molimo za spreobrnjenje grešnikov, in glejte čas velikih spreobrnjenj kakor nikoli. Molimo za poveličanje svete Cerkve in glejte čas njenih strašnih bojev, pa tudi krasnih zmag! Nadangel Mihael je njen pomočnik, pa tudi naš. Satan ima že svojo fronto, pa ima tudi Kristus svojo fronto. Toliko pogumne mladine, toliko mož iz vseh vrst, ki ste tud zbrani, to je njegova fronta. * 1 2 3
Spoštovani gospod urednik!
Dne 26. aprila ste v „Svobodni Sloveniji“ objavili kritiko mojega članka iz pariškega „Savremenika“, katerega ste v prevodu objavili 30. marca, čeprav zahaja g J. C. nekajkrat na čisto osebno polje, mu ne mislim odgovarjati z isto mero. Bad pa bi razčistil nekaj točk, zato ponovno prosim gostoljubja v listu, ki ga urejate.
1.	Iz mojega članka je jasno, da sem komentiral odmev na pariški ,jApel“ (29. okt. 1960), za kar me je prosil urednik „Savremenika“. Tako je marsikatera kritika g. C. J. brez smisla, ker sem komentiral „Apel“,, do-čim veže g. 'C. J. moj komentar na „Slovensko formulo“.
2.	Formulo sem omenil le v zvezi z Jugoslavijo in edino tu je bila kritika umestna. Gospod C. J. ima formalno vzeto kajpak prav, češ da Formula ni vrednotila Jugoslavije, dasi je videl v mojem komentarju („Formula je modro poudarila pomen Jugoslavije“) več kot sem rekel. Njen pomen je namreč poudarila že s tem, da je ni enostavno izbrisala z zemljevida, arrvpak je pametno upoštevala njeno nujnost za prehodno dobo.
3.	In v tem smislu ima po mojem mnenju Formula jugoslovanski značaj. Vzelo mi je nekaj časa (zato odgovarjam z zamudo), da sem prav to točko razčistil z nekaterimi prijatelji, od katerih jih je nekaj močnih zagovornikov Narodnega odbora. Vsi smo soglašali tem jugoslovanskem značaju Formule,
Svojo preroško napoved groze, ki bo zadivjala nad Slovenijo, je pa zaključil z zatrdilom:
Zvesti borno ostali, pa naj pride nad nas kar koli, tudi če bi morali postati celo mučenci. Po robu se moramo postaviti hudobnim silam, da se bomo izognili njihovim strahotam. Tako bomo veliki dočakali velike čase. Zato pa zahtevamo: Povsod Boga in Devico Marijo.“
In ta veliki slovenski vladika je samo štiri dni po tem, ko je Slovencem, dal še zadnje svoje naročilo, t. j. 2. julija 1937. v mirnem stiškem samostanu umrl. Slovenski narod mu je pripravil dne 5. julija v Ljubljani pogreb, kakor ga prireja samo svojim največjim možem. Pred njim so tako pokopavali dr. Janeza Ev. Kreka, za njim pa tri leta pozneje dr. Korošca. Ta se je od njega tudi poslovil v imenu kraljevske vlade z govorom, v katerem je lapi-darno orisal Jegliča in vso veličino njegovega dela za Slovence. Dejal je:
„Kraljevska vlada mi je naložila tužno dolžnost, da vzamem v njenem imenu zadnje slovo od, Tebe, veliki naš vladika. Združena v globoki boli z vsem narodom, je zastopana tukaj s tremi člani, da izkažejo zadnjo čast velikemu preporoditelju, vzgojitelju, velikemu domoljubu, velikemu Slovencu, velikemu Jugoslovanu.
Zadnjo čast izkazujemo možu, ki je izpolnil do zadnjega svoje življenje, ki je bilo poslanstvo. Možu, ki se je dal svojemu ljudstvu prav vsega, do poslednjega diha. Izreden je bil ta mož.
Pol stoletja po rojstvu Antona Martina Slomška se je rodil Jeglič. Na pol stoletja eden! Vladika Anton Martin Slomšek je bil najčistejša poosebljenost slovenskega narodnega veleuma. Skladen značaj, 'v katerem so se ubrano družile vse duševne in
čeprav se formalno ta ne izjavlja za Jugoslavijo. Smo se torej motili vsi? Smo ¡torej vsi tolmačili napak? Tako so jo tolmačili številni podpisniki pariškega „Apela“, v tem smislu jo je tolmačil ves slovenski, hrvatski in srbski tisk, ki je pisal o njej ,— pozitivno ali negativno.
4.	če bi se „¡Formula nanašala sa-m.o na Slovence“, kot zdaj trdi g. J. C., potem je bila njena pojava brez smisla, saj vendar sestavljajo Jugoslavijo štirje narodi in saj končno Formula razpravlja prav o prehodni dobi celotne Jugoslavije, ki je lahko za nas Slovence in za ostale nevarna. Dokler ne stremimo za tem, da jo vsi sprejmejo, tudi in zlasti HSS, Formula pač ne more imeti kak praktični pomen; sprejmejo vsaj v načelu, če že ne po črki. Zato sem zapisal o Formuli, da „je izgubila praktično vrednost, kakor hitro je predsednik Narodnega odbora g. dr. Miha Krek napisal, ‘da nimamo namere iste svetovati Srbom in Hrvatom in da pri tem nočemo biti niti posredniki’.“ Ta predsednikov komentar, na žalctst, nareja Formulo mrtvo rojeno dete. Mnenja sem, da bi morali Slovenci storiti celo nekaj več, kot da bi jo le svetovali Srbom in Hrvatom, če bi oni sprejeli Formulo, bi to pomenilo, da so voljni na razgovore. In pri tem bi lahko hladne glave, ob slovenskem posredovanju, spoznale, da niso samo .stvari, ki nas ločijo, ampak da so skupne koristi.
ki govorijo za skupnost, so trajni in osnovni. Incidenti, ki ovirajo skupnost, so začasna dejanja grešnikov“ (Iskra,
7.	aprila 1960) je torej jasno, da gre pri tem. le za taktično potezo, ki jo smatram na celi črti zgrešeno.
V takem smislu sem torej videl pomen Jugoslavije, ki ga je Formula vsaj smiselno, če že ne formalno poudarila.
5.	Žal kažejo dolga leta nazaj vse izjave, resolucije in molk prvakov in organizacij HSS, da ta stranka ne želi nič čuti o Jugoslaviji. To ni stvar mnenja, to je stvar dejstev. Toda če že sami ne ¡sprevidijo samomorilnosti takega ravnanja — dr. Maček je to samo enkrat rahlo nakazal — potem smo poklicani ostali, da nekaj ukrenemo. Ker je Formula, na žalost, itudi to odklonila, če se tako izrazim, sem nad tem stanjem resigniral. Toda mar niso resi-gnirali tudi vsi ostali, ki :so sicer sestavljali Formulo, pa jo ¡smatrajo, da „se nanaša le na Slovence“ ? A sami Slovenci je niti ne potrebujemo, če upoštevamo, da smo si v mnogih osnovnih političnih pogledih edini — z izjemo pripadnikov Državnega gibanja. Teh pa pridobiti ni mogoče, dokler jim jasno ne izjavite, da ste za razbitje Jugoslavije.Ker pa Formula tega ni storila, so jo gladko odklonili. Tc bi vendar lahko vsakdo vedel v naprej .
6.	Z ozirom na tak položaj in predvsem, z ozirom na čas. ki spreminja z leti vse bolj našo domovino, leži moje upanje .samo v razvoju doma. Emigracija lahko tu vpliva, o tem sem že pisal drugod dovc-lj. Naj me kritiki zato označujejo za fatalista ali malodušneža,
Tudi v pogledu Jugoslavije, čije ideje bo po vseh znakih sodeč mednarodni svet prej krepil kot pa razbijal
7.	Gospod J. C. se hudo moti, ko piše o osebni diktaturi v Jugoslaviji. Dobri poznavalci so mnenja in dogodki potrjujejo, da gre za kolegialno' diktaturo na vsej črti. Ta razlika v ocenjevanju položaja marsikaj pojasni, zakaj se z g. C. J. potem razhajam drugod.
8.	Ob koncu naj pojasnim, da Klic Triglava ni „moj“ list in da nekaj let jaz niti nisem bil njegov urednik. List izdaja „Slovenska pravda“ in ta postavlja urednika. To „da se nikdar ne ve, kaj pravzaprav hoče“ ta list, je pač pripisovati dejstvu, da je „Klic Triglava“ politično neodvisen, da torej objavlja različne poglede različno politično opredeljenih ali neopredeljenih oseb, da poroča o vsem mogočem in da dopušča široko izmenjavo mnenj. Nihče pa ne more zanikati, da ta list ni v svojih uredniških uvodnikih — in le 'ti predstavljajo ¡smer lista in mnenje uredništva — vedno hrabro povedal svojega mnenja in da se nekatere temeljne ideje, na katerih list stoji, kakor rdeča nit nepretrgano vlečejo- od prve do poslednje številke. Na žalost je „Klic Triglava“ edini slovenski politično neodvisen list. Za zdravo demokracijo je tak tisk neobhcdno potreben: vseh državljanov ni mogoče spraviti v strankarske jopiče in programsko vezane stranke ne morejo (ali pa včasih ne smejo) pogledati vsem vprašanjem, do dna.
Zahvaljujem se Vam, gospod urednik, za prijaznost in ostajam z iskrenim spoštovanjem
Dušan Pleničar
pa vlada domovine za domovino. Za končno izdelavo besedila novega volilnega zakona in zakona o političnih strankah je začel vabiti na razgovore predstavnike demokratskih strank. Tako so bili že pri njem konservativci in demokratski socialisti. Povabljeni so pa že tudi dr. Frondizijevi nepomirljivi radikali ter ljudski radikali. Peroniste iz politične skupine Ljudska zveza (limon popular) na razgovore ni povabil, ker po njegovem mnenju niso demokratska stranka.
Minister dr. Adrogue je že tudi objavil, da je gotovo, da bo novi volilni zakon vseboval popolni proporcionalni sistem. V glavnem bo ¡tisti, kot je veljal za volitve poslancev v ustavodajno skupščino leta 1957 z dopolnili, ki jih narekujejo sedanje razmere. Zakon o političnih strankah nastopanja totalitarističnim ¡skupinam ne bo dovoljeval.
V	ostalem je politično življenje precej živahno. Dr. Frondizijevi nepomirljivi radikali se pripravljajo na nadaljevanje državne konvencije dne 7. julija v mestu Rosario. Nasprotne si skupine bodo verjetno popustile v toliko, da bo stranka ostala še naprej enotna. Po časopisnih poročilih za vodstvo stranke ne bodo izvolili predsednika, ampak veččlanski odbor, v katerem bodo lahko zastopane osebnosti iz raznih struj.
Pri ljudskih radikalih prihajajo do izraza razna uporniška gibanja. Tako so imeli nekateri vidnejši strankini funkcionarji — Horacio Panela, Arthuro Matov, Juan Carlos Brunebti, Emesto Sammartino in Silvano Santander - zborovanje, na katerem so govori vseh izzveneli v obsodbo sedanjega strankinega vodstva z dr. Balbinom na čelu. Zagovarjali so potrebo po izvedbi revolucije v ¡stranki sami, pa tudi izven nje, za zrušenje sedanje vlade. Listi skupino teh politikov splošno nazivajo ,ygol piste-prevratnike".
Napadi na jude
V	zadnjem času so listi obširno poročali o napadih na judovska podjetja, na njihove sinagoge, restavracije, zlasti pa o napadu na študentko Gra. cielo Sirota, katero so štirje neznani moški, člani skrajnih nacionalističnih organizacij, najprej z udarcem spravili v nezavest, nato odvedli na neznan kraj, ter ji na desno stran prsi vrezali kljukasti križ, po telesu jo pa s cigaretnimi ogorki mučili. Prav tako so pisali o študentu Ricardu Heraldu D’Alessan-dru, ki je imel na obrazu tudi lepo vtisnjen kljukasti križ. V izjavah obeh napadenih je pa več kontradikcij. Za napadenega študenta so štirje uradni zdravniki po preiskavi izrazili dvom, da bi mogel biti ta kljukasti križ napravljen ob napadu, ker bi v tem. primeru žrtev prav gotovo dobila več globljih zarez v kožo, kfer bi se branila. Študentka Sirota se pa pozivu policije, naj pride na zaslišanje in uradni pregled sploh ni odzvala, pač pa je na univerzi dajala o napadu obširne izjave. Da vso to zadevo policija razčisti, je za sredo ponovno pozvala študentko Siroto na zaslišanje, kjer da ji bodo pokazali razne slike tistih, kateri bi po njenem mnenju utegnili biti napadalci, ker izjavlja, da jih pozna. Policija je na to zaslišanje povabila tudi predstavnike vseh listov, radijskih in televizijskih postaj, da bo javnost povsem točno poučena o poteku preiskave. Buenos-aireški popoldnevnik „Correo de la Tar. de“ je namreč povzdignil svarilen glas, naj bo javnost pri takem dogajanju skrajno previdna, ker bi komunisti na vsak način radi dosegli, da bi zlasti mladino ¡nahujskali na pogrome proti judom in tako povzročili še večje težave Vladi za normalizacijo notranjepolitičnega življenja. Vlada je s svoje strani obsodila sleherni napad na jude in objavila, da so pred zakoni državljani in prebivalci vseh veroizpovedi v državi enaki, vsi uživajo enake pravice, za vse so enake dolžnosti in vsi morajo uživati tudi enako zaščito.
Molitve za srečen izhod iz sed. težav
V	nedeljo so imeli v Buenos Airesu v jezuitski cerkvi El Salvador mašo bivši gojenci jezuitskega kolegija za srečen izhod iz sedanjih težav v Argentini. Nanjo so bili povabljeni in so tudi prišli državni tajniki oboroženih sil — general Loža, kontraadmiral Clement in letalski brigadir 'Rojas. Pridigo je imel Rev. Ferreyra. Med drugim je sedanji položaj v Argentini označil z besedami: „Argentina, naša mati, je bolna. Akutna kriza moralnih vrednot slabi njen obstoj. V inozemstvu govore celo o njeni agoniji. Njeni sinovi, razbiti zaradi sovraštva med brati, v pomanjkanju odpovedi in žrtev ter predani ozkosrčnemu egoizmu in osebnim koristim, jo puščajo samo v nesreči. Delati mera-m.o, da jo bomo povečali in visoko dvigali ter ohranjali njene težnje.“
nas družijo. Ker je bil o • nja tudi predsednik j v izjavi dopisniku ,
ŠE O „MOŽNOSTI IZHODA IZ ZAČARANEGA KROGA*
ki
prav istega, mne-Narodnega odbora
.Iskre“ — „Razlogi, ’ sam smatram., da gledam realistično.
Upravni odbor Sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Ljubljana, šiška je objavil natečaj za prodajo 145 stanovanj, ki so v izgradnji v .stanovanjskem bloku v št. Vidu. Do konca leta 1962 bo gotovih 39 stanovanj in sicer 8 trisobnih v izmeri 67-71 kv. m po ceni 5,376.680 dinarjev; 20 dvosobnih v izmeri 50.72 kv. m po ceni 4,028-140 din. in 11 enosobnih v izmeri 34.14 kv. metrov po ceni 2,711.370 din. Te cene pa niso dokončne, ampak samo približne- Končne cene bodo določili šele v enem mesecu po predaji oziroma prevzemu vse stavbe.
Ureditev stanovanj je taka: Ogrevanje bo toplozračno s pečmi, v predprostoru so vzidane omare; kopalnica: WC, kopalna kad, umivalnik in električni bojler; v kuhinji štedilnik na trdo gorivo, električni štedilnik, pomivalno korito, shrambe,, podstavne in viseče omare ter prostor za hladilnik.
Plačilni pogoji za nakup stanovanja so pa tile: 20 % od navedene cene je treba položiti kot udeležbo varčevalca do dne 81. decembra 1962, plačljivih v enakih mesečnih obrokih; 30% od navedene vsote kot udeležbo delodajalca. Plačati je treba do 31. decembra 1962 v štirih zaporednih mesečnih obrokih. Prvi obrok zapade z dnem sklenitve kupne pogodbe. Obveznosti varčevalca in delodajalca se lahko spremene v okviru njunega skupnega prispevka 50 odstotkov tako, da se mora v primeru zmanjšanja prispevka enega sorazmerno povečati prispevek drugega izmed njiju. Pri tem pa se prispevek varčevalca ne sme zmanjšati pod 10 %. Ostanek kupne cene 50 % začne kupec stanovanja odplačevati v 1 mesecu po izročitvi kupljenega .stanovanja. Odplačevanje je v mesečnih obrokih, ki so izračunani na podlagi vsakega ostanka cene, 2 % obrestmi in 40 letnega kreditiranja kupnine. V enakem 40 letnem razdobju od dne izročitve stanovanja mora kupec odplačati tudi prispevek delodajalca.
Imenovanja: Na lastno željo je bil razrešen sodnik Vrhovnega sodišča LRS dr. Albin Juhart; izvoljeni so pa bili: za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru Janko Küster, za sodnika okrožnega sodišča v Kranju Milan Gaspari ter za sodnika okrožnega sodišča v Celju Anton Terpin in Vekoslav Tanko.
V	Sloveniji' je bila od vseh železniških prog ozkotirna samo med postajama Poljčane in Zreče. Zgradil jo je leta 1892 nekdanji) lastnik rudnika lignita v Radani vasi. Od tedaj naprej je po tej ozkotirni progi vsak dan vozil Konjičan ter prevažal ljudi in razno blago. Proge in voznega parka v vsem času seveda niso obnavljali1, zato je že
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
V počastitev spomina slovanskih bratov
V	nedeljo, dne 24. junija je bila v slovenski kapeli v ulici Ramón Falcón 4158 sv. maša po vzhodnem obredu v (počastitev svetih slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda in za zedinjenje vseh kristjanov. Sveto daritev je opravil jezuitski pater č. g. Silvin Eiletz, ki je pred kratkim prišel iz Rima v Buenos Aires. Med mašo je pel zbor slovenskih bogoslovcev iz semenišča v Adrogueju ter gojencev tamošnje Apostolske šole. Posamezne dele svete daritve po vzhodnem obredu je vernikom razlagal g. di-rktor Anton Orehar.
Telovska procesija
Slovencev na področju Vel. Buenos Airesa je bila v nedeljo, dne 1. julija, v Don Boscovem zavodu v Ramos Me-jii. Ob 10 je bila sv. maša, ki jo je imel tamošnji salezijanski duhovnik Slovenec g. Janko Mernik, med njo je prepeval Slovenski pevski zbor „Gallus“ pod vodstvom pevovodje dr. Julija Sa-vellija. Po maši je pa bila procesija po prostranem parku pred Marijino baziliko. Oltarje so pripravili: prvega rojaki iz San Martina in Floride, drugega .Slovenci iz Slovenske vasi, tretjega rojaki iz San Justa, četrtega pa Slovenci iz Ram.os Mejia. Najsvetejše je nosil g. župnik Gregor Mali ob asistenci gg. Janka Mernika in dr. Alojzija Starca ter bogoslovcev in podelil tudi vse štiri blagoslove, evangelije sta pela gg. Mernik in dr. Starc in sicer dr-Starc prvega in četrtega, Janko Mernik pa drugega in tretjega. Med procesijo so peli pevci in pevke Slovenske, ga zbora Gallus ter cerkvenih pevskih zborov iz San Justa in Ramos Mejia pod vodstvom g. Štefana Drenška.
Tudi letošnje procesije se je udeležilo zelo veliko rojakov. Kot v prejšnjih letih so ji dali poseben sijaj slovenski fantje ter dekleta in otroci v slovenskih nsirodnih nošah.
vse močno izrabljeno in je vlak porabil za prevoz 22 km dolge proge v vsako smer po eno uro in četrt. Ker je bila proga nerentabilna, njena obnova bi pa zahtevala visoke zneske, so osebni in blagovni promet aprila meseca ustavili ter je Konjičan stopil v zasluženi pokoj.
Na nedavni seji predsedstva Zveze gostinskih zbornic Jugoslavije so ugotovili, da je močno nazadoval promet z vinom potem, ko so .posamezne občine zvišale doklade na vino z najvišjo dovoljeno stopnjo 20%. Padec prometa z vinom je zlasti občuten v Sloveniji, ker je promet z vinom močno nazadoval že v letu 1961, ko je padel od 259.800 hektolitrov v letu 1960 na 230.200 hi v letu 1961. V nadrobni prodaji je imelo zvišanje doklad na vino za 20% podražitev vina pri litru za najmanj 33%. Med tem, ko je bilo prej po gostilnah navadno vino od 260-300 dinarjev, danes za to ceno vina ni! nikjer več dobiti, ampak stane 1 liter navadnega vina od 400 dinarjev navzgor. Ponekod celo 600 dinarjev 1 liter.
V	zvezi z razširitvijo železarne v Štorah pri Celju so pri tovarni zgradili moderne metalurške laboratorije. E-nonadstropno poslopje brez tehnične opreme je .stalo 65 milijonov din. Povečanje železarne pa predvideva naslednje nove objekte jeklarno, valjamo, livarno, še en elektroplavž in druge objekte v vrednosti pribl žno 15 milijard dinarjev.
Umrli so. V Ljubljani: Hedvika Adamič, roj. Salmič, Jože Rihterič, skladiščnik, Frančiška Kresovič, roj. Hlebš, Zvonimir Lumbar, Drago Štancer, šofer, Matej Žgajnar, Albin Adlešič, žel. inšpektor v p., Malka Repič, Magdalena Battelino, roj. Kočar, Marija česmiga, roj. Sitar, Katarina Germek, upok., Joško Stresen, Melhijor Rovtar, bi.v. trgovec lin posestnik, Antonija Šimenc, roj-Gabrovec, Vida Raznožnik, roj. Gabršček in Franc Jurca v Slapih, Jože Prusnik, šolski upravitelj v Gribljah, Franc Gej, železničar v Postojni, Ivanke Sem., roj. Vrečko v Ljubnem ob Savinji, Viktor Drobne, vratar v Celju, Franc Glavnik, župnik na Predvorju, Irm.a Zemljič, roj. Repič v Ljutomeru, Štefan Samsa, upok.. na Brezov:ci, Franček Lešnik, sodnik v Mariboru, Alojzija Krševan, v Gradišču, Ivan Kunčič na Bledu, Vincencija Ludoviko v Zagorju, Franc Koršič v Kamniku, Alojz Lotrič v Češnjici, Franc Tomšič, rud. upok. v Trbovljah, Marija Svetina na Bledu, Joško Kure, višji industrijski obratovodja v Bohinjski Bistrici, Janez Janžekovič, pos. v Radov'ci, Justina Špindler, roj. Gorečen v Vojniku, Franc Selan v Stranski vasi in Franc Sedmak v Koritnici,
ARGENTINI
Osebne novice
Obisk, V Buenos Aires je prispel iz Združenih držav dr. Alfonz Čuk, uni. verzitetni profesor psihologije. V Argentini bo obhajal srebrno, mašo. Preč. g. dr. Čuka prisrčno pozdravljamo in mu želimo prijetno bivanje med nami.
Družinska sreča. V nedeljo, 1. julija so dobili v družini Zdravka Fale in ge. Justi roj. Košane, krepkega sina, ki bo dobil pri krstu ime Mirko, čestitamo
SAN MARTIN
Občni zbor odseka SFZ
V	nedeljo 24. junija. so. imeli san-martinski fantje, ki so našo javnost prijetno presenetili nedavno z lepo igrano dr. Česnikovo veseloigro Pogodba, svoj redni občni zbor. Ob lepi udeležbi fantov in sanmartinskega sl-cv. dušnega pastirja g. Juraka 'so odborniki podali svoja poro.čila, se pogovorili o nadaljnem delu ter izvolili nov odbor. Za predsednika je bil ponovno1 izvoljen Hren Janez, ostala odborniška mesta pa so si izvoljeni odborniki na svoji prvi seji razdelili takole, tajnik Nace Frančič, blagajnik Jože Možina, gospodar Janez Boltežar, športni referent Franc Žigart, odborniki: Gregor Verbič, Jurij Smersu in Gabrijel Petkovšek. V osrednji odbor SFZ pa so bili izvoljeni Milan Kržič, Marijan Boltežar, Marijan Jesenovec, Boris Kodrič in Gabrijel Petkovšek.
Odbor Slovenskega doma v San Martinu obvešča rojake, da je dne 24. junija. umrla ga. Terezija Bodner, svojka treh naših članov oz. članic, ki so imeli v redu plačan prispevek za Vzajemni podnorni sklad. Zato je odbor takoj izplačal družini v smislu .poslovnika dva tisoč pesov. Porabljamo to priložnost, da prosimo in pozivamo vse člane in članite, da čimpreje. plačajo dolžni prispevek (v znesku $ 100) za preteklo in j tekoče leto, kajti nihče ne ve ne ure ne ! dneva...
RAMOS MEJIA
IV. redn1 prosvetni večer v Slom-! škovem domu se je vršil v soboto 23. junija. Posvečen je bil spominu naših
žirtev. Preprosta, a okusna oprema je bila primerna večeru. S kratkim in jedrnatim nagovorom je začel proslavo kulturni referent ¡Slomškovega doma, otroški zborček pa je zapel dve pesmi: Tiha luna in Ko pride dan. Ista skupina otrok je lepo podala deklamacijo: Domobrancem junakom, nakar je gdč. Meta Debeljakova prečitala črtico Toneta Ilca: Mučenik. Sledil je lepo zasnovan govor g. Pavleta Ranta. Lepe misli ■so b:le prežete z vodilno idejo: Storimo svojo dolžnost, ki nam jo narekujejo tisoči naših žrtev, izpolnimo svoje obveznosti do naroda in rodov, ki pridejo za nami. Z recitacijo dveh Balantičevih pesmi: ¡Svoboda in Sen o vrnitvi (Poznič Jože) je bil večer, M je trajal eno uro, zaključen.
SAN JUSTO
V Našem domu smo se nedeljo 24. junija ¡spomnili žrtev iz Št. Jošta: tistih, ki so padli V borbi za pravo svobodo islov. nairoda, pomrli po nazi-fa-šistiČnib taboriščih, in vseh ostalih žrtev zadnje svetovne morije, ki jo je komunistična revolucija zanesla tudi na naša tla.
Govornika gg- Korošec in Smersu, sta jasno pokazala začetek našega protikomunističnega gibanja med zadnjo svetovno vojno. Prvi na vojaškem, drugi pa na političnem-vojaškero. polju.
„Nisem bil prvi“, je dejal Korošec, „ampak zadnji v prvi skupini, ki je nastopila organizirano na bojnem polju proti največjemu svetovnemu zlu-ko-munizmu, ki je tudi naš narod potegnil v krvavo revolucijo. Kri in kosti so postali zemlja, srce pa ostaja in bo vedno ostalo, ker to je naša dorovina“.
Iz grl pevcev sanjuškega cerkvenega zbora sta zadoneli Venturijeva: Ti zemlja in Premrlova: Kaj doni. Slika Št. Jošta, ki jo je naslikal Ciko (Skebe Ciril), je med ubranim petjem kar oživela in marsikatero solzo navzočih je posušil gele glas g. Smersuja, ki je podal ideološko pripravo našega naroda proti zlu fašizma, nacizma in komunizma pred vojno, in odpor m,ed njo.
Omenjal je može, ki so na Slovenskem dajali smernice za rešitev socialnega vprašanja in narod tudi ideološko vzgajali. R-ovci (Reditelji) je bila prva tajna vojaška organizacija z informativno službo. Pri tem delu ne smemo izpustiti imen, Peršuh, Majdič brata Pirih, Tom.c, Pogačnik. 24. aprila 1941 leta so voditelji slov. katoliških organizacij ustanovili Slovensko legijo, vzporedno z njo, so nastale še druge in tako se je v prvi organizirani protikomunistični edinici (poznejši štajerski ¡bataljonIznašlo 17 borcev, ki so pripadali Slovenski in Sokolski legiji, tvorili Pa so jo tudi člani Katoliške akcije in akademskega kluba Straža. To se je začelo v št. Joštu in kmalu po tem so Vaške straže štele 80 edinic. O teh borcih ho morala pisati zgodovina, da so bili zmagovalci v vseh borbah. Italijanska kapitulacija je pomnožila komunistične oddelke z moštvom in orožjem.. Na Turjaku in Grčaricah se je končala zgodovina Vaških straž, kot se je za Slovensko domobranstvo v Ve-trinju. Zgodovina jasno kaže, da po izgubah pride zopet dvig; včasih iso Se nanj pripravljali stoletja: vodi ga odpor in želja po svobodi.
Božji Sin ie šel preko Kalvarije v odrešenje. Tudi slovenskemu narodu bo preko Turjaka, Grčaric in Vetrinja prišel: „svoj vstajenja dan“!
Vsi navzoči iso oba govornika nagradili s ploskanjem in tako dali priznanje vsem', ki so pripomogli do tako lepe narodne manifestacije, kot ie bila ta nedeljska proslava, ki jo je pripravil ¡kulturni odsek Našega doma pod vodstvom g. Ivana Ovna.
na sredi. Pod njim je bil skalnat" grob padlega vojaka, okrašen z nageljni in rožmarinom. Nad njim pa ¡se je sklanjala naša zastava in dekle — Katica Lahova v narodni noši. Sledila je zborna deklamacija otrok „Domobrancem junakom1, ki je bila zelo ljubko podana. Nato je stopil na oder govornik Jože Vidmar. Tehtno in nazorno nas je spomnil trpljenja našega naroda pod ‘okupatorjem in komunizmom, mladini pa prikazal veličino te žrtve, lepoto in vrednost, pa spoštovanje in vso ljubezen dragi Sloveniji. Žrtve naših padlih, muke in smrt, pa trpljenje našega zasužnjenega naroda, naj nas druži, da bomo eno z našimi brati, vredni velike ideje in velikega poslanstva. Le taki bomo vztrajali v tem brezidejnem okolju, le take nas nekoč pričakuje domovina. Govornik je bil deležen navdušenega odobravanja.
Naslednja točka je bila simbolična vaja dečkov „(Naj čuje nas presveti Bog“. Smo in bomo Slovenci! Tako so prisegali dečki ponosno ob zastavi, nato pa smo culi iz mladih grl: „Leži, leži ravno polje“. Tako prijetna je melodija iz nedolžnih, otroških src.
Za tem so prikorakali na oder naši najmlajši. S simbolično vajo so nam prikazali resnost vojaškega stanu ih zagotovili, da „če zmanjka vojakov, pa pojdemo mi“.
Ob mehki, hrepenenja polni melodiji „Oj le šumi gozd želeni“, so deklice v simbolični vaji zelo lepo in doživeto izvajale tožbo v pesmi, ki je šla do srca. Njihovi mehki gibi so se stopili tj pesem naših šumečih gozdov tam daleč...
Po kratkem odmoru je sledila recitacija ,jSmrt“, katero je res občuteno in tehtno podal visokošolec Mirko Cvetko.
Sledil je duet — prijeten in topel,
Vsak teden ena
MARIJA V POLJU
Pavel Golia
Marija Sedem žalosti 10 v kapeli sred’ polja sedi.
In krvavi iz sedmih ran Marija v polju noč in dan.
Krog nje vse poje, vse cvete, prav sama radost nosi se.
Do krvavečega srca,
Marija se ne nasmehlja.
Če ji pa varano dekle, zaupno svojo grud odpre,
če pribeži do njenih nog plač zanemarjenih otrok, „
preganjanih sirot in vseh, ki so v bežnih zimskih dneh
deležni le darov gorja, krog Njenih usten zaigra
tako neskončno blag izraz, da vse umolkne tisti čas
in da livada in polje, pretaka z njo vso noč solze.
kot vedno „Ko pride dan“. Še in že bi ju poslušali, Šterbenčevo Lučko in Vidmarjevo Nevenko.
Po pesmi pa smo gledali prizorček: „Obisk Slovenije“, katero je predstavljalo dekle v narodni noši — šterben-čeva Lučka in naši najmlajši.
Proslavo smo zaključili z udarno: „Oče, mati, bratje in sestre...“
Zares lepo je bilo, svečano in prijetno, dvakrat prijetno, kajti to pot smo se prvič zbrali že pod streho našega novega doma, ki je potrdilo zvestobe ideji naših mrtvih bratov.
KOROŠKA
USPELA PRIREDITEV SLOVENSKE GIMNAZIJE
Slovenska gimnazija v Celovcu je petletnico svojega obstoja ob zaključku šolskega leta proslavila s koncertnim nastopom svojega močnega pevskega zbora, ki je bi) v celovškem Glasbenem domu. Prireditev je izredno lepo uspela. Pevski zbor slovenske gimnazije je za občuteno zapete pesmi žel viharno odobravanje in priznanje številnega občinstva, ki je povsem napolnilo prostorno dvorano in med katerimi so bile tudi ¡odlične osebnosti koroške deželne uprave z glavarjem Wedenigom na čelu.
Na koncertu je slovenska študirajoča mladina počastila tudi svojega ravnatelja dr. Joška Tischlerja ob njegovi 60-letnici ter je v voščilo jubilantu zapela pesem Slovenec ¡sem.
Poročila o uspeli akademiji Slovenske gimnazije v Celovcu so objavili tudi nemški celovški listi. Vsi so tudi uvodoma v poročilih omenjali, da je s to akademijo Slovenska gimnazija slavila petletnico obstoja in da bodo prihodnje leto iz tega zaveda izšli prvi maturanti.
Vsa poročila so si edina, da je bila prireditev kvalitetna in da Slovenska gimnazija daje dijakom poleg učne sno-
vi tudi veliko področje za kulturno, glasbeno in telesnovzgojno delovanje. Posebej nekateri listi omenjajo tudi lepo urejeno razstavo, kjer je nekaj del takih, na katerih se že odraža umetniška roka. Največ pohvale je v poročilih o pevskih točkah, predvsem za mešani zbor.
Po tako lepo uspeli akademiji je pevski zbor Slovenske gimnazije tudi sodeloval pri tekmovanju na „Deželnem mladinskem petju“. Vendar se je tu že pokazala pristranost strokovnjakov in ocenjevalcev. Zbor Slov. gimnazije je bil ocenjen samo „dobro“, in ni bil uvrščen med pet najboljših zborov, čeprav je sodeč po aplavzih pri občinstvu njih petje najbolj ugajalo.
Proti takemu ¡pristranskemu ocenjevanju sta se v dveh celovških dnevnikih v rubriki „Bralci pišejo“ oglasila tudi dva čitatelja, ki pišeta o pristranosti komisije. V „Neue Zeit“ se bralec sprašuje, če ni morda komisiji bilo neprijetno pravično oceniti zbor Slovenske gimnazije, ker bi potem v Gradcu zastopal Koroško tudi Slovenski pevski zbor.
OVENCI PO SVET8
BERAZATEGUI
V nedeljo, dne 24. junija, je priredil Slovenski dom v Berazateguiu spominsko oroslavo padlim bratom, žrtvam vojne in zasužnjeni domovini.
Spominska svečanost se je začela z mašo ob 4 popoldne v farni cerkvi v Villa Esnana. katero je daroval g. St. škerbe za naše pokojne brate. V pridigi o Janezu Krstniku, oznanjevalcu Kristusovem in borcu za Vse dobro, je primerjal našo pobito vojsko, ki se ni strašila žrtev, ki ji niso bile mar muke in smrt — za Boga in Domovino. Prav kakor Janez Krstnik, so pretrpeli muke in smrt, za veliki ideal. „Ko danes proslavljamo te naše junake, za nj’ molimo, prosimo pri' Vsemogočnem, da bi ta nbhova žrtev bila skoraj v Vsta-Vnie našega naroda, nam pa v oporo in nognm. da --¡trajamo v ideji, za katero so vztrajali oni. in za katero so bili mučeni,“ jo zaključil g. škerbe.
Drugi del nroslave je bil v Našem domu. Ob zvokih slovenske himne se je odgrnil zastor- Ve.s oder je bil odet v narodne barve z domobranskim grbom
KANADA
Z nastopom vročih poletnih dni je znova oživelo slovensko letovišče izven Toronta. Začetek letošnje „sezone“ je bil na binkoštno nedeljo, dne 10. junija. Ta dan je prihitelo na slovensko pristavo okoli 500 slovenskih rojakov. Vsi so bili veseli z ureditvijo tega prijetnega zbirališča Slovencev v poletnih mesecih. Zgraditev dveh kopalnih bazenov, manjšega za otroke do 7- leta in večjega za plavalce, bo prav gotovo privabljala vedno več rojakov v slovensko letovišče. Oba ¡kopalna bazena sta opremljena s čistilnimi napravami, tako, da bo voda v njih vedno čista. Na slovenski pristavi je pa poskrbljeno tudi za neplavalce. Tako imajo balinarji kar dve igrišči, telovadci po postavljene kroge in drog. Odbor, ki oskrbuje letovišče, je za izletnike pripravil že tudi 20 miz. Za vzdrževanje in izboljševanje pristave je določena vstopnina. Kdor kupi letno vstopnico za 10 dolarjev, ima celo leto prost vstop na letovišče, za ostale je pa določena tale vstopnina: za može in fante 1 dolar, za žene in dekleta pol dolarja, za družine z otroki 1 dolar in pol.
Na slovenskem letovišču bodo v letnih mesecih družabne prireditve in izleti ter taborenja članov slovenskih društev in organizacij iz obeh slovenskih fara v Torontu. Tako bo imela n. pr. 28. julija prekmurska folklorna skupina svojo prireditev, v nedeljo, 5. avgusta bo pa na slovenski pristavi dan Slovencev iz Toronta in okolice. Zaključek letošnje sezone bo v nedeljo, 16. septembra z vinsko ¡trgatvijo v priredbi odbora za slovensko letovišče.
Ameriški Slovenci so prišli letos k Mariji Pomagaj v Toronto 26- maja. Med romarji je bil tudi ¡akad. slikar in kipar Gorše, ki je opremil is kipi obe slovenski cerkvi v Torontu.
Slovensko šolo v župniji Marije Pomagaj v Torontu, na kateri so pouk zaključili v začetku junija, je letos obiskovalo 142 učencev in učenk. V prvem a razredu jih je bilo 32. v lb 25, v drugem 23, v ¡tretjem 23, v četrtem 20 in v petem 19 učencev in učenk. Diplome so dobili Ivanka Kavčič ter Angela in Marinka Kus.
V začetku junija je minilo 10 let, odkar je zečel igrati na orgle pri slovenskih mašah Jurij Eržen. Te obletnice so se torontski rojaki spomnili na javni prireditvi in se g. Erženu zahvalili za njegovo požrtvovalnih.
AVSTRALIJA
Slovensko društvo v Sydneyu je imelo 5. maja materinsko ¡proslavo. Spored je obsegal pevske, glasbene in rajalne nastope otrok, ki obiskujejo ¡obe Slomškovi šoli. Slovenski otroci so tudi skupno zapeli več pesmi pod vodstvom p. Odila in ob spremljevanju pianista Ludvika Klakočerja. Materinske proslave se je udeležil tudi č .g Julij Slapšak, kaplan pri slovenski župniji sv. Lovrenca v Clevelandu, ki je bil tedaj na potovanju okoli sveta. Avstralskim rojakom je na materinski proslavi tudi govoril. Ta mesec bo Slovensko društvo imelo družabno prireditev, za 6. oktobra pa pripravlja Slomškovo akademijo.
PO ŠPORTNEM SVETU
Pokal evropskih košarkarskih prvakov je letos prejelo moštvo Dinama iz Tbilisija (ZSSR), ki je v finalu premagalo ekipo Real Madrid. Ljubljanska Olimpija je v polfinalu podlegla prav Real Madridu, toda rezultata obeh tekem. nam nista znana.
Nov svetovni rekord' v metu diska je postavil Vladimir Trušnej (ZSSR) z metom 61,63; nekaj dni za tem je ameriški atlet Oerter zalučal disk samo en centimeter manj kot Trušnej.
Prejšnji teden je 149 kolesarjev pričelo tekmovati za naslov prvaka dirke „Po Franciji“. Ta dirka, ki je letos že 49, je nekoliko spremenjena. Ne dirkajo namreč več dirkači kot državni relpre. zentati, ampak po ekipah raznih • podjetij, ki to dirko financirajo. Dirka se je začela v mestu Nancy, zaključila pa se bo 15. julija v Parizu, kolesarji bodo prevozili 4274 km. Favoriti te kolesar-sme dirke so svetovni frofesicnalni prvak Belgijec Rik van Lcoy, Francoz Darrigade in Italijan Carlesi.
ŠAH
Veliki kvalifikacijski turnir
Našega doma v San Justu
Preteklo nedeljo je prva skupina odigrala predzadnje kolo, medtem ko je druga skupina že končala s turnirjem. Za prvaka skupine bo v zadnjem kolu še napeta borba, kajti lahko se zgodi, da bodo imeli Močnik, Benko in Mehle enako število točk in bodo morali v takem slučaju med seboj igrati za prvo, drugo in tretje mesto. Največ izgledov ima Benko, ki lahko v zadnjem kolu za pol točke prekosi Močnika, kateri ima že vse partije odigrane! Kvalitetno menda najboljša partija celega turnirja se je odigrala preteklo soboto med Ovnom in Mehletom, ki se je po skoraj štiriurni neverjetno zapleteni borbi obrnila v prid Mehletu.
Prvak druge skupine je postal Bergant, ki se bo moral za prehod v prvo Skupino pomeriti v medsebojni igri z zadnjim po številu točk iz prve skupine.
Lestvici nam kažeta naslednjo sliko: Prva skupina
	I	D	N	Z	T
1. Močnik France	9	7	1	1	7%
2. Benko France	8	7	0	1	7
3. Mehle Ivan	8	6	1	1	6%
4. Oven Ivan	8	5	0	3	5
5. Jereb Janez	8	4	1	3	4%
6. Koisančič Bogdan	7	2	1	4	2%
7. Vidmar Miha	9	2	0	7	2
8. Dolenc Vencelj	9	2	0	7	2
9. Trpin Janez	7	1	1	5	1%
10. Zupanc France 7 1 Druga skupina			1	5	1%
	I	D	N	Z	T
1 Bergant Tone	10	9	0	1	9
2 Erjavec Slavko	10	8	0	2	8
3 Danko Mirko	10	6	1	3	6%
4	Indihar Marijan 5	Indihar Lado	10 10	5 6	2 0	3 4	6 6
6	Oven	Toni	10	5	1	4	5%
7	Modic	Lojze	10	5	0	5	5
8	Oven	Marijan	10	4	0	6	4
9	Grilj	Marijan	10	3	0	7	3
10-11 Bidovec France	10	1	0	9	1
10-11 Grabnar Jože	10	1	0	9	1
Turnir kandidatov za dvoboj s svetovnim prvakom Botvinikom se je zaključil prejšnji teden v Willemstadu na otoku Curazao. Na turnirju, ki je bil zelo dolg in naporen, je osem tekmecev odigralo po 27 -partij. Zmagal je Petrosian s 17% točkami (8,19,—), sledita mu Keres in Geller s 17 (vsi ZSSR). Na četrtem, mestu je obstal Ficher (ZDA) s 14, za njim se je uvrstil Kor-čnoj (ZSSR- s 13%, Benkoe (ZDA) z 12, Talj, ki je pri 21 partiji odstopil zaradi bolezni s 7 'točkami, zadnje mesto pa je ostalo Filipu (ČSR) tudi s 7 točkami.
Keres in Geller bosta odigrala za drugo in tretje mesto še štiri partije, če pa bo 'ta dvoboj tudi neodločen, bodo določili drugo mesto po sistemu Sonneborn-Be-rger. Ta dvoboj pa se bo verjetno odigral v Moskvi.
OBVESTILA
V. kulturni večer SKA bo v soboto, 7. julija ob 19 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. prof. Aloj zij Geržinič o Kulturnih vrednotah (teoretične, zgodovinske in kritične pripombe).
Več narodnih noš! je naslov prosvetnemu -sestanku, katerega priredi Zedinjena Slovenija v soboto, 7. julija, ob 7 zvečer v Slomškovem domu v Ramos Mejii.
Predvajane bodo skioptične slike narodnih noš, ter bo o njih pomenu govorila ga. Danica Petričkova in L. Čečeva.
Sestanek ni namenjen le Ramošča-nom, pač pa so vabljeni vsi rojaki, najsi žive v katerikoli točki Velikega Buenos Airesa, da jim je pri srcu le nekoliko ljubezni do naše prelepe narodne noše, vsem prav vsem. — Na svidenje.
Fantje iz okolice Ramos Mejia! Odbor odseka SFZ Vas vabi na sestanek, ki bo v soboto, 7. julija po prosvetnem večeru. Na sestanku bomo volili delegate za občni zbor zveznega odbora.
Društvo Slovenska vas v Lanusu
vabi na veseloigro v treh dejanjih „Glavni dobitek“ Frana Lipaha. čas: sobota, 7. julija ob 20 in nedelja, 8. julija ob 15,30.
ŽENINI — NEVESTE]
^ y
Kjer stanovanje opremi Rado, veselo je staro in mlado!
LOS ANDES — RADOVAN SOBAN
Blanco Encalada 261 Villa Madero
SLOV. PLANINSKO DRUŠTVO
vabi vse rojake na
DRUŽABNI VEČER
dne 14. julija 1962
Dvorana kluba Excelsior, Santos Lugares, ulica Patricio,s 457
Orkester MOULIN ROUGE
Sestanek Slovenske fantovske zveze bo v nedeljo, 8. julija, po mladinski sv. maši v Slovenski hiši. Ker je to zadnji sestanek, ki ga priredi dosedanji odbor SFZ, boste na njem- slišali poročila o pretekli delovni dobi. Vsi fantje vabljeni! .
Vsa dekleta iz San Justa vabljena na prvi redni sestanek v nedeljo, 8-julija v Naš dom po slov. sv. maši.
Na Slovenski pristavi bomo imeli v nedeljo, 8- julija ob 4 pop. H. Prosvetno predavanje, v katerem bo č. g. Jurak nadaljeval svoj potopis po Evropi. Vljudno vabljeni! Upravni odbor Slov. pristave.
Ob četrti obletnici smrti svetnika Karla Škulja bo dne 22. julija ob pol 9 v farni cerkvi v San Martinu sv. maša zadušnica.
Odbor Slov. doma v Sam Martinu
sporoča, da je bilo žrebanje državne, lo-v Sanmartinskem domu koline, Za domače občutje bodo poskrbeli slovenski godci.
Krajevni šolski svet v San Justu
sporoča, da bodo v soboto, 28. julija, terije z dne 29. junija preloženo na 6-julij. Izžrebano številko bomo objavili prihodnji teden.
X. Socialni dan. se bo vršil v nedeljo, 12. avgusta 1962 v Slovenski hiši na Ramón Falconu 4158, s pričetkom ob 8 zjutraj. Obravnaval bo za naše dni zelo važno -temo „Stari in mladi“ to je odnose med generacijami. Že se-daj vabim® rojake,, da se tega zborovanja udeležijo. Stalni odbor za social, ne dne.ve.
Kuhinja v Slovenski' hiši nudi rojakom dobro, okusno in poceni kosilo vsak dan, razen nedelje, ob 13. uri. Kosilo lahko naročite do 10. ure tudi po telefonu: 69-9503.
JAVNINOTAR
Francisco R?nl Cascante
Escribano Público Pta- baja, ofic. 2-Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires

ÑAS
NAPREDEK JE GARANCIJA ZA VASE VLOGE
Od 1. julija 1962 dalje uradujemo v lastnih prostorih, v središču Ramos Mejia (pol kvadre od Slomškovega doma)
AVENIDA SAN MARTIN 263 —- 1. nadstropje desno
Ta korak naprej v razvoju Slovenske hranilnice z. z o. z., ki ga predstavljajo lastni prostori, jle sad zaupanja naših vlagateljev in članov, katerim se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo!
Za odbor Slovenske hranilnice z, z o. z.
Mirko Kopač,	Ivan Ašič,
blagajnik	predsednik
Marijan Loboda,
tajnik
SLOV. DOM V SAN MARTINU
Kdor bi rad imel
AVTO
(in kdo izmed nas ne bi ga rad imel), naj si eimpreje nabavi tom-bolske karte za VELIKO TOMBOLO v San Martinu
Tombolske karte se dobe pri vseh odbornikih Slovenskega doma v San Martinu, v dušnopastirski pisarni v Slovenski hiši ter v vseh slovenskih domovih
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea,
T. E. 69-9503
Argentina
CORREO ARGENT INO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
¡ Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za lete 1962: za Argent.no $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, m pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarje*
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7212
Najboljši klavec, počasi okrogle klobase, izvrstna vina
so poroki za prave slovenske
KOLINE V SAN JUSTU
v nedeljo!, 8, julija 1962
Pristne domače krvavice z zeljem, pečenice in svinjska pečenka. Sodeluje orkester „DONAU MELODY“ — Nagradno kegljanje.
Naš dom, z- z o. z.,
San Justo, Hip. Yrigoyen 2756
Pričetek ob 10 dopoldne
SOKOLSKO DRUŠTVO V BUENOS AIRESU
vabi vse rojake Slovence, Hrvate in Srbe na veliko
VIDOVDANSKO PROSLAVO
-•m
■&3S-
dne 7. julija 1962
v Jugoslavanskem. domu na Dock Sudu, ulica Nunez 1751
Po izbranem sporedu, družabna prireditev s plesom
Za pogostitev gostov bo skrbela „parillada“. Pridite da boste v dobrem razpoloženju preživeli večer
Av. DE MAYO 2416 RAMOS MEJIA
Vse za dom
Na dolgoročno odplačevanje
ZAHVALA
V-sem, ki so nas tolažili in z nami sočustvovali v bridkih dneh težke izgube naše predrage soproge, mame, tašče, stare mame, tete, gospe
TEREZIJE BODKER roj. TERKL
ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem cvetja, izrekamo iskreno zahvalo.
Posebno zahvala izrekamo preč. g. Juraku Jožetu za vse molitve in vodstvo pogreba tfcr za ganljivi govor ob odprtem grobu. Toplo se zahvaljujemo tudi g.. Leskovarju Jožetu za vso njegovo skrbno (pomoč-
Žalujoča družina Bodner

IVAN PREGELJ
Otroci
Pl je in se že ob prvem požirku prebudil v vsakdanjost, Pijača se mu je bila ugrela. Pil je še, a tako, da ni užival, segoltno kakor hribovski kosec. Nato je zažgal cigareto in je čutil po prvem drinu, da se mu je opojnost prelila v živce. Bilo mu je do objesti dobro in prijetno.
„Jean Jacques Rousseau,“ je vzkipel na glas. „Saj se umeva. Obojega je treba življenja sintezi, je-li? Nature, pa tudi take žlahtne in žgane kulture. Remember!“
Nato je ležal in užival. Tako nepopisno dobro mu je bilo videti, da ima še nekaj poti po hosti, nato svetlo jaso, potem grapo, potem, strm laz, za lazom zadnji Sopot in za Sopotom botro Katro, Polonko, ki so jo omožili z Matičetom, Marijo...
„Marija..
Mož vidi s. toplim hrepenenjem. Prav tilsta in takšna je, kakor tisto nedeljo opoldne, ko sta razgreta stopila v izbo -pa plaho oznanila, da stoji ujec Peter pred hišo.
,;Pojdem!“ je vzkliknil in se sunkoma pobral na noge. S pesmijo na ustnah je usmeril korak:
„Kadar boš nazaj prišel, pridi mi povedat...“
9
s o n e a
Pa mu je pesem zamolknila. Izza neznatnega ovinka se mu je zazibala naproti slabotna in suhotna ženica. Bil je v zadregi, da ga je slišala in je iskal z očmi) mimo nje v goščavo. Zdajci pa je slišal', da je zastokala.
„France!“
Spregledal je osuplo. Ne more verjet', da je Marija in da se je tako strašno spremenila. Nekaj trenutkov samo. Potem jo drži za roke in ji išče v obraz in oči. Kar sirovo nagel je v besedi, ali je res ona, da bi je skoraj spoznal ne bi več. Ona pa vzhičeno, če-tudi trudno, kako je prav, da je prišel. Pa prav danes, ko so Polonici prvikrat krstili.
„Dekle?“ hoče vedeti on.
„Fantek,“ pove ona.
„Trije odritki vs: skupaj. Oče, mati pa otrok,“ najde on nekaj svoje vedrosti. Potem, pa vpraša zopet sirovo po domače?
„Kaj -pa tvoj?"
Vidi jo, kako jo je presunila njegova beseda in kako ji, je vsa moč useh-nila v rekah, ki jo drži zanje. Zastrmi ji osuplo v ustnice, ki medlo gibljejo:
„Moj... Saj nisem... Kako, da veš?
Pa mu iztrže roke in se prime za glavo, trepeta, ihti tn prosi usmiljenja:
„France, ne sodi! Bom povedala...“
Mož vidi, da je zbledela ko krpa platna in da omahuje. Strašno ji je spačen pepelnati, obraz.
„Marija, tako se nisva zmenila,“ vzklikne in jo ujame v svoje roke...
Svojega češnjevca ji je nastavil na ustnice, pa vidi1, da se je skremžila kot otrok. A opomogla si je pri priči. Slabotno in lahko kot peresce jo nato spre-vaja domov skoz zlati jesenski večer. Zastrto snuje rahel šumot sopotov v grapah pod njima, slabotno veje sapa skozi medlo vejevje visok;h macesnov. Vonji so močnejši kot glasovi. Onadva nimata ne vonjev ne glasov, sta samo drug drugemu. Mrtvo, brez sramu in velike žalosti se razodeva dekle prijatelju, pripoveduje zgodbo svojega ubitega življenja. Iz najglobljega srca hahlja skoraj nesl šno prečudni sopot njene duše, tožba, ki nikogar ne kliče na odgovor...
Če se France še spomni, ko sta se tisti večer zadnjič videla pa ji' je povedal, da je Lomnjan na oklic h?
Je-li Ko ga je prosila, naj nikomur ničesar ne pravi. Saj tudi ni. Deset let ni z:nil besede.
O! Saj je vedela, a bala se je le. Naj ne bo zato hud, naj ji odpusti-O Lomnjanu pa da je bilo vse res. Že drugo jutro v ponedeljek sta se vzela s krčmarsko. Na vse zgodaj da je vstala
pa 'šla Čez hrib. Krčma da je ob cesti kraj va:si. Da je prišla,, prav ko so iz hiše vstali na pot v cerkev in da se skrila za staro znamenje, da je ne bi videli. Potem da je vso pot domov jokala, se vrnila z mrakom in .se nato vso noč vicalá, kako bi se pred domačimi potajila. O, saj se je, tako, da so domači in vnanji kar zijali, ki so za trdno prej sodili, da se le 'imata z Lomnjanom zares. Ko so ljudje utihnili, nekaj mesecev pozneje pa je vstala na pot in šla k njemu. Le njó da je hotela videti pa. da je vstopila, naročila pijače in gledala. Pa je prišel še on. Nič da ni marala očitati, da pa je Lomnjan sam začel govoriti, češ da je takrat •moral hiteti, ki da mu je bila ona druga materinska, kar pa še tisto uro nič res ni bilo.
Zato da se mu je kar v obraz zasmejala pa da je 'začel namigovati, da že ve, kako se je tudi ona že drugih držala. Sram da naj ga bo, da je rekla in šla. Potem ji pa prav res nič več ni bil mar, le sram. da jo je bilo samo pred seboj vsak dan bolj, da je bila včasih kakor sama iz sebe, vsa trapasta in polna neumnih misli, človek ne more ne moliti ne jokati, še spati ne in da Bog pomagaj, da more biti človek v takih letih tak, da ne voda ne umije ne spoved ne očedi...
Nu... na. se je začel takrat oglašati
v hiši Rohotnikov Martin, tisti, ki ga je potem voz pritisnil, da je tri dni pozneje v špitalu umrl. Saj ni bil prijeten, Bog ro.u daj dobro, zob da je bil tako piškavih, da je človeka kar nazaj vrglo, če mu je spregovoril v obraz, a da sta se bila le lepo že drug drugemu privadila in je bila nase pozabila...
Za porcijunkulo pa da bo temu pet let. Teta, dekla in Polonica so bile šle na božjo pot. Tisto nedeljo popoldne pa sta se še hlapec pa pastir nekam izgubila, da je bila ostala prav sama doma. Težek, soparen dan da je bil pa da je hišo zaklenila in legla. Zadremlje, pa jo vzdramijo. Ujca Petra da je prineslo od nekod...
Ne dopove in prime plaho Franceta za roko:
„Nikar! Pijanec je, tak pa nikoli!
I Ujec Peter pa ne!“
Mož prikima, dekle pripoveduje spet mirno. Ujec Peter, je-li. Pa nekega vnanjega da je bil privlekel s seboj. Le sedeta za m.izo, jesta in pijeta in ujec gode, da je veselje. Oni' drugi gost pa je resen in tih in močno skromen, četudi je videti gosposki. Ne pije sogoltno kot ujec, počasi se pa le razmaje, začne govoriti, ve toliko tega povedati, kakor bi bral, se šali in je poredno zvedav. Ujec Peter obnemore pijan nad citrami, ta pa je ljubezniv, skrivnosten.