Spominfajmo se y molitfvah rajnih! Selniški gospod župnik umrl. V Selnici ob Dravi je preminul zadnjo nedeljo tamošnji g. župnik Ferdinand CiTiha. Rodil se je leta 1874. pri sv. Petru v Ljubljani. Mašniško posvečenje je sprejel v Mariboru let 1897. Kaplan je bil nekaj časa na Pilštajnu, od koder je bil poslan za provizorja na Bu<5e. Kaplan je bil tudi v Ljutomeru, v Rečici ob Savinji in v Laporju. V Selnici ob Dravi je bil župnik od leta 1912. do smrti. Blagopokojni je bil zelo duhovit ter učen duhovnik, goreč za čast božjo, gostoljuben in najboljši duhovni tovariš, h kateremu se je zatekala duhovščina po nasvete. Kjer koli je bil v dušeskrbju, si je znal pridobiti srca vseh s svojo miroljubnostjo ter prijaznostjo do vseh. Vsi, ki so poznali blagega g. župnika, ga bodo ohranili v trajnem ter hvaležnem spominu. Pogreb bo v sredo, 10. julija ob 10. uri dopoldne. Bivšl župan občine Sv. Primož nad Muto umrl. Smrt si je izbrala za cilj tudi daleč po naši Dravski dolinl znanega župana bivše občlne Sv. Primož nad Muto in orglarskega popravljalca M a rk a L a u k o. Ta je mnogo skrbel za svoje občane in marsikateremu prihranll žalost ln pomanjkanje, pri vsem tem pa je akrbel tudi za svoj dom, ki ga je izročil absoJventu orglarske šole v Celju, Jožefu. Ta ima veliko veselje s kmetijo rn se trudl pripeljatl Jo na višino naprednlh gospodarstev. Ofietu, ki je dalje časa tožil radi želodčnih bolečin, je stregel, ni ga pa mogel več dobiti ozdravljenega iz ormoške bolnišnice. Ko je dobil brzojav, naj pride ponj, je hitel po očeta, ki pa je bil že mrtev. Tako je ta mož, kl je toliko delal za božjo čast, našel svoj mir šele ob vznožju vinskih goric Ormoža. V miru naj počiva, plačilo pa za dela svoja uživa! Med naml pa je vrzel, ki je ne bo lahko nadomestiti. Kje je najti moža, da bi orglam bil kos In Jlm vdihoval življenja moč? Spi in vendar poje ¦— a ne več na nemirni zemlji. , Od mrtvouda zadetega trpina je Bog rešil trpIjenja. Iz Mute poročajo: Zopet so se tožeče oglaaili zvonovi. Kdo neki je med srečnimi? Zakaj zemlja ne pozna mlru; za srečne štejemo one, ki ne poznajo več strahu, to so pa oni, ki sladko zaape v Gospodu ter se v slavi nebeškl prebude. Ta izvoljenec je Ivan Huter, p. d. Kapšer. Pripravljal si je pa to pot s križem trpljenja; pet let je trpel zadet od mrtvouda, večinoma priklenjen na posteljo. Samarijansko službo je vdano in krotko vršila njegova žena, ki je že od leta 1896. delila z njim vse bolestl zemskega potovanja. Ob njegovi bolni&ki postelji si lahko dobil zgled, kaj ljubezen premore, kaj potrpi in kako iz Kriatusa živi. Prebiral je rad posebno Glasnik Srca Jezusovega, kjer je črpal tolažbo in moč. Za čast božjo je bil vnet kot skrben eerkveni ključar. Nikdar ni bil preutrujen. Ce je bilo treba kaj poprositi za zupno cerkev na Muti. žalosten je radi bolezni odložil to zanj prijetno skrb, zanimal pa se je vendar še, kako napredujemo v dolini pri cerkvi. Potolažen s tolažili svete vere je zasnul za ta svet — iz onega pa nam kliče: V veri in ljubezni hodite za križem Gospodovim! — žalujočim naše sožalje! Smrt prlljnbljene šivilje. Iz Ptuja poročajo: Umrla je v bolnišnici križniškega reda v Ormožu, kamor si je šla iskat pred 14 dnevi zdravje, v 51. letu Marija Menoni, šivilja v žabjaku. Vdana v božjo voljo je že dalje Casa prenašala hude bolečine v želodcu. Za njo žalujejo trije bratje, sestra in 83 letni starši. Najbolj je prizadeta bolna mati, kateri je bila pokojnica velika pomoč pri gospodinjstvu. Njeno največje veselje je bila pot v cerkev in dober časopis. V hišo sta prihajala »Slov. gospodar« in »Glasnik presv. Srca Jezusovega«. Marsikateremu je bila krstna in birmanska botra. Kako je bila priljubljena pri ljudeh, je pokazal pogreb, katerega se je vkljub slabemu vremenu udeležilo obilo pogrebcev iz bližnje in daljne okolice. Pogrebne molitve je ob asistenci štirih gospodov opravil g. p. Jozafat Jagodi<5, kateri se je tudi z lepimi besedami poslovil od pokojnice. Naj ji bo domača zem]jica lahka in na. veselo svidenje nad zvezdami! — 2alujočim naše sožalje! Bog je poklical k sebi bivšega trgovca in posestnika. Na Z a v r č u pod Ptujem je bilo izroCeno v mlnulem tednu materi zemljl truplo 39 letnega Vekoslava Vuka, bivšega vinskega trgovca in posestnika v Dubravi pri ZavrCu. Rajni je bil edini sin ugledne in premožne kmečke družine. Marljivi ter skrbni Vukov oče je dal svojega edinca temeljito izobraziti v trgoveki stroki. žal mu je oče kmalu umrl in je sin po končanih trgovskih študijah sam gospodaril in trgoval z materjo v Dubravi. Rajni je bil znan in priljubljen daleč po Hrvatskem in v Sloveniji kot vinski trgovec, ki je zalagal s haloško vin- sko kapljo Ljuirijano in Gorenjsko. Pred leti je bil uslužben pri Izvozni vinarski zadrugi v Mariboru. Radi hudih gospodarskih kriz v zadnjih letih je opnstil vtnsko trgovmo in se je oprijel goepodarstva na svojem lepem doirm v Dubravi. Poročen je bll z Marico Budigam, hčerko uglednega posestnika in blvšega župana na Zavrču. S skrbno mlado ženko sta živela v najlepši ljubeznl. Vukova liiša v Dubravi je slovela daleč naokrog po svoji izredni gostoljubnosti in darežljivosti napram revežem. Rajni še mladi gospodar je bil vesele narave, s katero si je znal osvojiti veliko število vdanih prijateljev. Pred enim letam je ponesrečil z motornim kolesom in od tedaj je bolehal, dokler ga ni Vsemogočni odpoklical v najlepši moški dobi. Dobremu Lojzetu svetila veCna luč, blagi soprogl pa naše iskreno sožalje! Smrt nadarjenega f antka. Korenovo družino vBorecih v Križevcih pri Ljutomeru je zadela huda izguba, kajti kruta smrt ji je vzela 11 letnega zelo nadarjenega sin&ka Marjana, ki je bil v šoli vedno odličnjak. Bil je zelo velik ljubitelj knjig, saj ga skoraj nikjer ni bilo videti brez knjige. Ljubkega dobrega ministranta je pobrala zavratna bolezeo meningitis. Naj mu bo tuja zemlja smrti v Murski Soboti lahka — žalujočim staršem in sorodnikam pa naše sožalje! Posestnik pokopan v črnečah pri Dravogradu. V petek, 5. julija, smo pokopali Pavla Kvaan i k a , 75 letnega posestnika v črneški gori. Pokojni je bil vzoren katoliSki mož. OdšeJ je za svojo življenjsko družico, ki mu jo je neznan zločinec pred šestimi leti umoril in oropal ter konč¦no požgal še hišo. Rajnima zakoncema naj sveti večna luč — prizadetim pa naše iskreao sožalje.' Cerfrpeni ključar u_rL Dne 6. julija je umri Mlakar Franc, p. d. Zimšek, cerkveni kljudar na P r e 1 o g a h št. 14, župnija Prihova pri Slov. Konjicah. Naj mu svetl večna lufi — žaItijočim naše sožalje! Do pisi Dravska dolina Muta. Na južnih obronkili Radla na sipini prijazno vabi staro znani industrijski kraj Muta na oddih. Letoviščarji so vedno radi hiteli sem. živIjenje na Muti ni bilo za take ljudi drago. Saj jih je kar mrgolelo zadnja leta. Znano je lepo in čedno pokopališče poleg lepo prenovljene cerkve. Delavci prihajajo sem od raznih strani. Za ta kraj se zanima marsikdo; posebno je mnogo govorjenja radi stolpa, ki kaže sedaj videz starcga gradu. 30. junija 1936 je zabučal vihar nad nurno, niC hudega shiteCo Muto, ki svoji župnijski cerkvi ni privoščila strelovoda. Grozno se je posvetilo, treščilo in kljub silnemu nalivu zagorelo kot bakla. Gorel je stolp — krasno baročno delo, ki ga najstarejši ljudje niso pomnili, kdaj bi na njem kaj popravljali. Cerkev so rešili. Komisija je opravila svoje delo. Načrti za obnovo predloženi, a niso bili sprejeti. Zato je vse prehiteval Cas. Končno je na osebno prošnjo banska uprava naredila naCrte in proračun. Sedaj pa ni bilo nobenega podjetnika. Ko se je marenberški stavbenik Pregiau odkjčil, da bi Muti odvzel slab g!as, pa so orožne vaje spremenile položaj. Les se je obenem z delavskim zaelužkom silno dvignil in sedaj si beli glavo naš župan, kako pomiriti vedno dregajočega g. župnika. V to zaspanost pa spet za četrto obletnico udari strela kot resen opomin: poetavite stolp in strelovod nanj, drugaCe ne bo miru! Razdrobila je lesen križ na stoipni strehi, prebila zidni obok nad uro, ki spi od svoje Btarosti vsa pohabljena, razbila elektriCno varovalno napravo v zakristiji, da je bila cerkev ob luč, podivjala še na šoli in ae poigrala z električno napeljavo tu in tam ter preetražila mnogotero žensko in moško srce. Pohorje Morje prt Framu. (Anžurov Henrik — 50 letnik.) Dne 15. julija bo dovrSil priljubljeni in da\et okrog spoštovani posestnik Koren Henrik v Morju pri Framu petdeset let. Morda mu v njegovi skromnosti ne bo všeč, da se ga spominjamo, vendar pa frutimo dolžnoet, da se ga ob njegovem življenjskem jubileju spomnimo s par vrsticami. Jubilant izhaja iz znane Anžurjeve hiše, ki jo že deeetletja kirasi globoka vernost in narodna zavednoet. Po očetovi smrti ni prevzel rxl njega le posestva, ampak je ostal. kakor njegov oCe, v dobi burnih strankarskih bojev ne Eamo župan, ampak slovensko zaveden župan. Biez vsake višje izobrazbe, samo iz knjig in iz- kustev težkega kmeftkega življenja, si je pridofcil toliko osebne izobrazbe in preudarnosti, kar lahko povedo vsi tisti, ki so od njega dobili marsikak dober svet. Saj je med okoliškimi kmeti prielovica: »Kadar desa ne veš, pojdi Anžurjevega Henrika vprašat!« Mimo vsega tega pa ga srečamo v odtoorih raznih družtev in ustanov, kjer z neumorno požrtvovalnostjo dela in pomaga pri razvitju kraja, tako v gospodarskem kakor v socialnem oziru. KJjub svojemu udejstvo vanju v javnem življenju ne pušča v nemar svojega lepega, precej obširnega posestva, ampak ga z vso pridnostjo in marljivostjo obdeluje, saj ima, čeprav ni poročen, v svoji sestri Jožefi pridno in skrbno goepodinjo. Tudi najrazličnejše težave v življenju, štiriletno trpljenje v svetovni vojni, mu ni skalilo njegovega veeelega značaja; obratno, vedno je poln humorja in prigodic, s katerimi zabava pri dobri, z veščo vinogradnikovo roko pripravljeni kapljici svoje goste. Nikdo namreč ne odide iz njegove hiše, ne da bi bil pogošCen. Vsem prijateljem in znancem, ki mu bodo v teh dneh Castitali, ae pridnituje tudi »Skiv. gospodar«, ki prihaja v Anžurjevo hišo že od evoje ustanovitve, z najprisrčnejšimi častitkami in željo, da mu Bog podeli še obilo svojega. blagoslova. Na mnoga leta! Dravsko polje Ptujska gora. (Velik romarski ahod na Ptujski gorl) Praznik Marijinega obiskovanja, 2. julija, je privabil na Ptujsko goro veliko pobožnih romarjev iz najbolj oddaljenih krajev naše škofije. Bilo jih je čez pet tisoč. Prvi romarji so za6eli prihajati že v ponedeljek dopoldne. Popoldne so se njih vrste zgostile, tako da je že zvečer bila prostorna cerkev polna. Zvečer ob osmih je govoril zbrani množici g. p. Jozafat Jagodič iz Ptuja. Nato so bile slovesne večernice in rimska procesija z gorečimi baklami okoli cerkve in po trgu. Drugi dan so začele na vse zgodaj prfliajati nove množice romarjev v velikih procesijah s svojimi dušnimi pastirji in cerkvenimi pevci, ki so potera po vrsti imeli svoje sv. maše. Vseh duhovnikov, ki so pripeljali svoje procesije in prišli pomagat, je bilo na Gori 30. Slavnostni pridigar je bil gJanez Kalan, duhovni svetnik iz Ljubljane. Govoril je pri službi božji ob petih in desetih. G. govornik je s krepko besedo svaril vernike k treznemu m zmernemu življenju. Poudaril je, da moramo dati Bogu zadoščenje za žalitve vsega eveta, posebno še za naše narodne grehe, kakor je pijančevanje. S pokoro bomo ornilUi božjo jezo in tako odvrnili od sebe strašno šibo vojne, s katero nam je ljubi Bog doslej pri^anesel, a ne vemo, če nam bo prizanešeno za naprej, ako ne bomo doprinesli sadu vredne pokore. Slovesno službo božjo ob 10 je ob asistenci opravil g. A. Sagaj, dekan Iz Hoč. Sprejem sv. zakramentov je bil rekorden. Osem spovednikov je bilo vedno v spovednici. Sv. obhajil je bilo nad 3000. Vsa slovesnost je potekla v lepem redu na obče zadovoljstvo romarjev. Prlpetila se je tudi kakSna nevšečnoet, zlasti žeparjem je cvetela pšenica. Zato naj v bodoče vsak posvetl svojerrra žepu več pozornosti! Slovenska Krajiaa Sobota. Pred nedavnim so bili od tukajšnjega sodiSča premešCeni trije sodni pripravniki, in sioer g. dr. Tribnik Drago v Maribor, g. Tassotl Karel v Ljubljano in g. Dobčnik Danilo v Maribor; na izpraznjena mesta prideta gg. Kostanjevec Bogomir in Picek Jurij. — Na okrožnem sodišču je bil obsojen na osem mesecev zapora Žižek Ivan Iz Trnja, ki je neki večer po neprevidnosti ustrelil Horvat Terezijo, ki je kmalu potem umrla. — GaSpar Emerik iz Velikih Dolenjcev pa je dobil pet mesecev zapora, ker je v jezi zaeadil kuhinjski nož v trebuh svoje taSče, ki je branila svojo hčerko, da je mož ne bi pretepel. Dolnja Lendava. Zadnje čase se je po našem okraju razširila neka svinjska bolezen, katere bacile 6e niso odkrfli, in je pobrala že preoejšnje število svinj. Bolezen se loti predvsem debelejših svin]. Tmrnisee. Na Petrovo je pri naa in v okolici razsajala močna nevihta, med katero je udarjala tudi strela, ki pa k sreči ni povzrofiila nobene škode, ker je vedno udarila v strelovode. Nalivi so trajali dc pozne noči. — Naša žitna polja, katerim poljske miSi tudi letos niso prizanesls in so uničile precej pridelka, zafienjajo počasl zoreti. žetev bo letoa predvidoma sorazmerno dobra in bo žito po videzu sodeC precej rodno. Te dni smo na polju opazili prve križe ječmena, kar je v eplošnem pomanjkanju, ki j« letožnjo pomlad nastopilo radi lanske »labe žetve, precej razveseljiv pojav. Tem križem bodo pa kmalu sledili tudi rženi in pšeniCni križi. Dobrovnik. Prejšnjo nedeljo smo na naSem sejmišču imeli nogometno tekmo, kar je za naS kraj velika redkost, zato je na prireditev prišlo lepo število ljudi, ki so borbo na zelenem polju z zanimanjem opazovali. Naši dijaki so povabili v goste svoje tovariše iz Turnišča, ki pa so bili zanje pretrd oreh in so zmagali Turniščant Za prijetni popoldan suno dijakom hvaležni ter bi želeli, da bi nam slične zabave še večkrat priredtli. Hotiza, Naže Petrovo prošCenje je vkljub deževnemu vremenu poteklo v najlepšem redu. Obiskalo ga je mnogo ljudi tudi iz sosednjih far. Filovci. Ob priliki vojaškega nabora so imeli fantje pri neki hiSi zabavo s pitjem. Ko je vino že dobilo glavno besedo, so se sprli in vročekrvni Trajbovič Franc je z nožem navalil na Avgusta Horvat ter ga močno poškodoval, zato so mu morali nuditi zdravniško pomoč. Prosenjakovci. Prejšnjo nedeljo smo tmeli precej živahen dan, kajti naši gasilci so imeli telovadni nastop, h kateremu je priglo precej ljudl in tudi gostov iz drugih krajev ni manjkalo. Slični nastopi se vršijo po vsem soboškem okraju. Saieška Jolina Sv. Križ pri Belih vodah. Nadvse lepi so bili dnevi ob stoletnici ;n ob birmi pri nas. Romarjev je prišlo nad štiri tisoč od blizu in daieč. Sv. obhajil je bilo 2500. To nam priča, da je Sv. Križ tisti, kjer iščejo ubogi zemijani pomoči. Najlepže spomine bodo imeli birmancl, ki so priSli Iz 14 župnij, da so sprejeOi po rokah prevzv. g. škofa dr. Tomažiča darove Sv. Duha zunaj pri prenovljeni c^rkvi, kjei- sta bili tudi dve najsv. da- ritvi za romarje in za dobrotnike, ki so veliko darovali, da so se atara cerkev, svete stopnice in obe cerkvenl hiai popravile. Veliko ao darovali v vaseh Sv. Andraž pri Velenju, Braslovče, Šmihel nad Mozirjem, Mozirje in Rečica. Sveti Križ tisočero povrni, še poaebej Belovoščanom, ki ao imeli veliko truda, da ao vse potrebno avozili k Sv. Krlžu. Upamo, da bomo vaa popravtla še letos plačali. Darove za popravila sprejema župnijski urad v Belih vodah. — Prihodnjl romarski shod bo ob sv. Ani. Vaak petek je sveta maSa ob sedmih. Romarji, pridite! Nursko polje Gonija Radgona. Na aedmini gospe Lasbaher Ivane, matere g. kaplana Lasbaher Franca v žalcu, ae je nabralo za novo bogoslovje 130 din. — Vsem darovalcem Bog plačaj! Savinjska dolina Galicija pri Celju. Vsem ljubiteljem naših cerkva sporočamo, da se bodo letos vršile lepe nedelje po slededem redu: v nedeljo, 14. julija, pri sv. Kunigundi; v nedeljo, 21. jullja, pri župnijski cerkvi v Galiciji la y nedeljo, 4. avgusta na Ponovem. Vai okoličani in sosedje vljudno vabljeni! Posavje Lokavec ob Gračnici.' Na god sv. Petra in Pavla je bilo blagoalovljeno novo nebo, za katerega so nabrali dobri Lokovčani toliko denarja, da ga je še oatalo za zidavo hišice, kjer bi stanoval duhovnik. Tako bomo v Lokavcu lahko imeli večkrat sveto mašo, kar nam bo vaem zelo prav prišlo, kajti k sv. mašl v Loko, Razbor aii k Sv. Miklavžu imamo zelo daleč. — Dne 28. julija bo g. Ivan Povh daroval pri naa novo sv. maso. — Letina še kar kaže, aamo aadja ne bo.