LISTJE IN CVETJE
Iz zaklada naših pregovorov.
11.  Kdor  zgodaj   vstaja,  mu  kruha  ostaja.
nKruh" se po zgledu našega Gospoda, ki nam je velel moliti za vsakdanji kruh, rebi večkrat v prenesenem ali podobenskem pomenu ter obsega vse, kar človek potrebuje za življenje: živež, obleko, stanovanje itd. Pregovor torej hoči reči: Ljudje, kateri zgodaj vstajajo in hitijo za rana na delo, imajo vsega v obilnosti, tako da jim še ostaja. Zjutraj je namreč najprimernejši čas za sleherno delo, bodisi dušno ali telesno, ker so še naše moči čile in tudi zjutranji zrak pospešuje našo urnost in gibčnost ter sploh sposobnost za vsako delo. Saj pač to vsi vemo iz lastne izkušnje, da se nam delo nikoli tako ne v odseda, kakor zjutraj zgodaj. Poleg tega si pa tudi veliko časa pridobimo vsak dan, ako zgodaj vstajamo, in koliko dobička prinaša to vsako leto!
A ta pregovor, če ga točno razumemo, sega še globočje, ter nam znači sploh prid-nega človeka. Lenoba se namreč pri lenuhu najbolj razodeva v tem, da zjutraj pozno vetaja; obratno pa pridnega človeka najlažje spoznaš na tem, če je zjutraj zgodaj na nogah in pri delu. Prva stopinja zjutraj — s postelje na tla, saj to sami le predobro veste, je
-»«    176   **-
najtežja; kdor zna to junaško zmagati, zmagal bode lahko tudi vse druge mej dnevom. Torej: zgodaj vstajati pomeni isto, kakor biti marljiv, priden, delaven. In pravi pomen našemu pregovoru je: Priden človek si pridobi toliko, da mu še ostaja. Obratno pa pravi nasproten pregoror: »Brez dela ni jela"; in veliki apostel, sv. Pavel, je kar naravnost razsodil:   ,Kdor ne dela,  naj  ne j 6 !"
Demant.
(Priobčila Iva Topolovska.)
a
a a a a a a a a a a a a a a a aaaaaaaaa abbbbbccccc cčddddeeeeeee eeeeeeeeeeghhhi i  i  i  i i i i i i i i j j j j j j j j j j jkkkkkkkkkkkkkk 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 m m mmmnnnnnnnnnoo o oooooooooorrr rrrrrrrrsss sssssst tu u u u u v v v v v v v v v z z ž
Vrste naj značijo : 1. soglasnik, 2. gozdna žival, 3. žuželka, 4. sad, 5. mesto na Kranjskem, 6. pomen tega mesta, 7. mesto na Ogerskem, 8. dve mesti na Jutrovem, 9. Babilonski kralj in izraelski prerok, 10. začetna vrsta prve kitice slovenske pesmi (zložil Jeriša), 11, tri ptice pevke, 12. češčenje Marije, 13. domača žival v Aziji in njen gospodar, 14. kaj je bila naša cesarica po rodu, 15. kaj se sliši ob hudi uri, 16. žitu škodljiva rastlina, 17. del ženske obleke, 18. zmanjševalni prirastek (v slovnici), 19. samo-glasnik.
Od zgoraj navzdol in od leve proti desni bere se začetna vrsta priljubljene slo-venske pesni (zložil Jeriša).
(Eešitev \a imeoa rešilcev v prili. listn.)
Rešitev naloge v 9. štev.:
Čita se: Hribolazec, hrib, hlev, Horeb, riba, ribez, Roza, robec, ilo, izba, bor, bolha, berilo, oreh, orel, lice, Liza, leca, Abel, ali, zibel, zora, eha!
Pravsočitali: Gomilsek Antomja. u^enfca III. Jettiika višje dekl. sole v Ljubl.iani; Adamič Dana in Mira, nadnčit. hcerlti, Ojstriš Minka in Anka v Ljubljani, učenke IV. razr. Fraac-Jožefove dekliske šole v Ljutomevn ; Štor Stanko, učenec v Ljobljani; Paulšek Karol v Račjera ; Slamberger Inka in Nuša, učenki v Kranju ; Zalaznik Minka in Franca v Polh. (rradcu;. (rregorc Jos., učenec v Novem mesfcn ; Kranjc Fr., pekovski učenec v Velenju ; s. Jlr. Cirilat učiteljica v »Narodni šoli" t Št. Enpertu pri Velikovcu ; Kilar Eiko, nčencc III razr. na c. kr. vadnici v Ljubljani; Kalin Minka in Ivanka, iičenki v Kost&njeviei; Bezeijak Ivan, pripravnik v Rovtah ; Furlani Pepina. Štefanka in Lim-Ijanka, Aleksandra Zabredova v liirski Bistrici ; Lager Florica, učenka v Velenju; Potočnik Mib., diiuTiist pri okrajni sodniji, Čirič Janko, organist, Jančav CiriK notarski uradnik v Gornji Radgoni ; Einspieler Larabert, dijak, Einspieler Štefani, gospica v Ljubljani; Tnršič Vincencij v Eavnih nad Krškim ; VršiO V., dijak v llariboru ; jarc Minka t Bra-slovčab.; La^nik Jožef, učenec v Novi Stifti pri Gor. Gradu; Topolovsek Ivanka, v Dola pri Hrastnika ; Ceda Anton, gimnasijec v Mariboni;   Šket Ivanka, učenka v Dramljab (i5taj.); Slapšek Vinc, dijak v Kranjn ; Žitko L. v Ljubljani.
,,Vrteo" izhaja 1. dne vsacega meseca in stoji e prilogo vred. za Tse leto 5 K 20 h, za pol leta 8 K 60 h. — Uredništvo in upravništvo st. Petra cesta at. 76, v -Ljubljani.
Izdaje društvo ,,Fripravniškl dom". — Urejnje Ant. Kriii. — Tiska Eateliika Tiskarna t Ljabljui.