IZ DELA MODRIH UNIFORM V LETU 1980 (1) Kriminalcem se je lani slabo godilo Varnostni položaj je bil v naši občini dober, čeprav je bilo nekaterih kaznivih dejanj in prekrškov več kot prej, je bilo pa na drugi strani spet manj tistih, ki so prevladovali v fninulih letih. Gre skratka za dolo-čen preobrat. Očitno je tudi, da naraščajo dejanja, ki jih stori posameznik, medtem ko je vse manj takšnih, kjer jih sodeluje več in celo ni primerov, ko bi bila na delu celotna skupina. To kaže, da je samozaščitna osveščenost občanov pripeljala do tega, da niti ne uspe organiziranje kakih mladoletniških vlomilskih skupin, saj skupina takoj povzroči večjo pozornost. Tisti, ki se spuščajo v nezakonite posle pa se očitno tudi zavedajo, da morajo pri svojem početju računati na »nevarnost« ne le s strani unitu.rriiranega milični-ka, temveč da ga »ogroža« vse več občanov, ki so družbeno in samozaščitno osveščeni. Na znaten porast družbene osveščenosti in tudi večjo samozaščito je vplivalo lansko specifično leto, ko smo se pri nas srečali z nekaj hudimi preskušnja-mi in jih tudi vse uspešno prestali. Občutek, da potrebujemo eden drugega, je strnil vrste vseh na-prednih in poštenih in posledica tega je bila tudi večja stopnja družbene samozaščite. Ljudje so po-stali bolj pozomi na pojave, ki jim preje niso zbujalf pozornosti in zapažali so dejanja, pri katerih bi mo-goče kdaj prej zamahnili z roko češ »za to so drug»«. Viški miličniki med najboljšimi v Sloveniji S povsem strokovne pldti pa je opravila svoje delo naravnost odlično Postaja milice Vič-Rudnik. Raču-nalnik jim je sicer priznal 82 odstotkov raziskanosti storjenih dejanj, vendar je ta odstotek po izračunih miličnikov na postaji nižji: 74,70 odstotka. Kljub temu pa to uvršča našo postajo med najboljše v Sloveniji in v Ljubljani. Do odstopanj pri odstotku prihaja zaradi neusklajenih podatkov zajemanja, saj je računalnik prištel k lanskemu letu še skupino mtadoletnikov z več kot sto kaznivimi dejanji, ki so bila storjena leta 1979, odkrili pa so jp ob prelomnici lanskega leta. Lani je bilo nekaj več primerov poli-tičnih kaznivih dejanj. To je bila posledica specifič-nosti leta 1980 in zaostrenih razmer gospodarjenja, ki so povzročile pri nekaterih navale besa proti drža-vi in vsemu, kar ima sploh zvezo s to državo, pa svojega negodovanja ali nestrinjanja niso izrazili z običajnimi in spodobnimi načini. Vse skupaj pa je ostalo v takšnih mejah, da zaradi teh pojavov ne bo, razen tistih nekaj posameznikov, ki sov nepremišlje-nosti dejanja storili, nikogar bolela glava. Gospodarski kriminal na Viču lani ni porasel. Ta-ko govorijo podatki in primerjave z letom poprej. Viški miličniki ob tem dodajajo, da je seveda mogo-če, da česa niso odkrili, vendar trenutno kaže, da gospodarskega kriminala ni nič več kot kdaj prej. So pa na tem področju prišla do izraza nekatera kazniva dejanja, ki jih doslej niso srečevali. Tako so zabeleži-li lani primer stečaja (ta je bi! v Žimnici), ki so ga zakrivili v veliki meri nekateri vodilni kadri. Zoper njih so seveda predlagali kazenski postopek. Stečaji so pri nas še vedno redkost in zato bo primer Žimni-ce in epilOg zanimiv ne le kot novost, temveč kot opozorilo. »Novosti« gospodarskega kriminala ; Kljub vsem znanim, splošnim stabilizacijskim prf- ' zadevanjem so viški miličniki našli v delovnih orga-nizacijah več primerov malomarnega in nevestnega ravnanja z družbenim denarjem. Tu ne gre le za to. da bi razsipali denar kolektiva, temveč tudi za takšne stvari, da je nekdo le odgovoren in kriv, če nekaj milfjonov vreden stroj stoji tri leta na dežju in snegu, pa ga nihče ne uporablja in v tem času propade. Nekaj je bilo tudi primerov goljufij v službi in ponarejanja listin. Ker je naša občina znana šo veli-kem številu obrtnikov, so delavci milice usraerili pozornost tudi na poštenost obrtnikov in njihovih davčnih prijav. Vsi niso bili pošteni in takcfse bodo posamezniki, ki so davke zatajili, znašli pred sodi-šeem. ; _. - Po uradni klasifikaciji sodi h gospodarskemu kri-minalu tudi razpečevanje in uživanje mamil. To je lahko kaj donosen posel. Čeprav v naših razmerah ne gre za milijone dolarjev kot npr. navajajo zgodbe o ameriški mafiji, pa gre kljub vsemu za težke tisoča-ke. Pred leti, ko so se mamila prvič pojavila pri nas, smo o tem veliko pisali in se zanimali za pojav, potem pa je vse utihnilo. Toda pojav se je pri nas v določenih, pa čeprav ozkih sredinah zasidral in udo-mačil. Tisti trenutek pa smo vse skupaj prepustiii milici in njenim organom, kot da se to ne tiče nikogar več. »Domovinska pravica« matnil /- Samo miličniki seveda ne bodo mogli narediti ..¦ drugega kot požar gasiti. Preprečevati pa bi motal ¦-.. seveda kdo drug prej in o tem se je treba zamisliti. . Mamila in z njimi povezani razpečevalci in uživalci se pri nas pojavljajo in so, pa čeprav o tem v javnosti ni • ¦¦; danega osrednjega poudarka. Nesprejemljivo je, da , smo do tega brezbrižni, pa čeprav gre le za zelo ozke • skupine in posamične primere. Z mamili v zvezi so a imeli lani viški miličniki posla osemkrat. Nekajkrat --,-dobijo od razpečevalcev interesenti mamilo zastonj, potem ko se ga privadijo pa se začne kupčija-. »Ma-mila so izredno draga. Novinci zasvojeni z mamili imajo potem za dvakraten ali trikraten nakup še denar, potem pa ta skopni. Zasvojenost je že močna in takrat iščejo denar za mamila na vse mogoče načine. Ker denarja nimajo, začno vlamljati, ropati, krasti,.. skratka zasvojenost z mamili povzroča kla-sičen kriminal. Potem imamo opravka z vlomi v lekarne, kjer iščejo mamilo, in vsemi možnimi kazni-vimi dejanji. Mamilo tako ni škodljivo le za uživalce mamil, temveč za družbo, saj ima niz posledic,« ugotavlja komandir Postaje milice Vič-Rudnik Ala-dar Belec. (nadaljevanje prihodnjič). . . MILOVAN DIMITRIČ