61 VREME V GORAH S suhimi vtisi in mokrimi doživetji Pomlad 2010  Miha Pavšek 1 in Gregor Vertačnik 2 Ž e res, da smo sredi poletja in s tem na začetku visoke planinske sezone, pa vendarle se kaže še enkrat spomniti na letošnjo pomlad. Vremen- ske stopinje in oprimki so postali redna mesečna tema Planinskega vestni- ka. V okviru te bomo tudi v prihodnje pripravljali četrtletne prispevke o vremenskem dogajanju v vzpetem svetu po meteoroloških letnih časih. Tako kakor ste bili vajeni doslej in kakor je začel s tem pred desetletji da- nes že pokojni geograf France Bernot: natančneje z opisom vsakokratnih vremenskih razmer na Kredarici. Opravka imamo torej s trimesečnimi ob- dobji, ki se začenjajo na začetku vsakega od štirih mesecev (marec, junij, september in december) in v katerih vstopamo tudi v astronomske letne čase. Meteorološki letni časi dejansko prehitevajo astronomske za okrog tri tedne ali pa je morda ravno nasprotno – da slednji zaostajajo za prav toliko za prvimi. Kakorkoli že, meteorologi se bolj zanašajo na dejansko vreme, astronomi pa na natančen položaj Zemlje na njeni letni poti okoli Sonca. A vrnimo se raje spet k letošnjemu pomladnemu trojčku marec–maj. Čeprav so že zadnji februarski dnevi nakazovali tople pomladne dni, so dali že prvi marčevski jasno vedeti, da je v gorah do prave pomladi še da- leč. Močna ohladitev je prinesla nekaj snega tudi po sredogorju (snežilo je sicer do nižin), največ na Kočevskem. Od 5. do 9. marca so bile razme- re v visokogorju naravnost arktične – na Kredarici je bilo ob vetrovnem vremenu večinoma med –15 in –20 stopinjami Celzija. Na začetku zadnje marčevske dekade, ta je bila sicer bolj muhasta in z nekaj več padavinami, pa se je ogrelo za prav toliko, kolikor se je pred tem ohladilo. Vse močnejše spomladansko sonce je sredi meseca pričelo načenjati tudi sorazmerno obilno zimsko zalogo snega v sredogorju. V začetku aprila je zima še zadnjič pomahala v slovo. V Ratečah so 2. aprila zjutraj namerili 23 centimetrov svežega snega. Poleg te in še ene krajše ohladitve je sicer prevladovalo sorazmerno toplo vreme. Sredina meseca je bila aprilsko muhasta, s pogostimi, a bolj ali manj simboličnimi padavinami. Veliko sončnega vremena je bilo med obema ohladitvama v prvi in v celotni drugi polovici meseca. Zlasti zadnja dva aprilska dneva sta bila ob spremljavi visokih temperatur že bolj poletna kakor pa pomla- dna in torej več kot imeniten vremenski zaključek prvomajskih praznikov. Kaj hitro pa so nam na sončni upravi izstavili račun za prelepe aprilske in večji del prazničnih dni, saj je bila prva polovica zadnjega meseca me- teorološke pomladi v gorah prav zakleto oblačna in zelo namočena. Prvih 16 dni je bilo na Kredarici pičlih 22 ur sončnega vremena ali manj kakor tretjina običajne vrednosti. Do sredine meseca se je za nameček še neko- liko ohladilo. Zato so maja na Kredarici zabeležili kar 11 zaporednih dni z novim snegom. Druga polovica meseca je vendarle prinesla višje tempe- rature, več sonca in manj padavin. Najtoplejši dan minule pomladi je bil nekdaj mladostni 25. maj. Na Kredarici so namerili 8,0, na Voglu 15,1 in v Ratečah 25,3 stopinje Celzija. Preglednica 1. Povprečna temperatura (°C) in količina padavin (mm) v meteorološki pomladi 2010 ter primerjava s povprečjem obdobja 1971–2000. Postaja (nadmorska višina) Povprečna T Odklon T Padavine Indeks padavin glede na povprečje 1971–2000 Rateče (864 m) 6,5 0,8 323 95 Planina pod Golico (970 m) 5,9 0,3 421 102 Vojsko (1067 m) 5,6 0,6 503 93 Vogel (1535 m) 2,6 0,1 604 91 Krvavec (1740 m) 1,3 0,0 255 82 Kredarica (2514 m) –3,7 –0,1 393 87 Vir: Arhiv Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje. Pomlad kot celota je bila v nižjih delih goratega sveta le malo toplej- ša od izbranega primerjalnega obdobja 1971–2000, v visokogorju pa po- polnoma povprečna. Pravzaprav je to kar nekaj posebnega, saj smo se v zadnjih dveh desetletjih že kar navadili na skoraj vsakoletno doseganje ali celo podiranje mesečnih ali obdobnih temperaturnih rekordov. Ma- rec je bil povsod hladnejši, april pa toplejši od povprečja. Vtis precej suhe pomladi v marcu in aprilu je v glavnem izničila zelo mokra prva polovi- ca maja. Vsota padavin, izmerjena v dneh od 3. do 15. maja, je ponekod v Julijcih presegla 400 milimetrov (Livek nad Kobaridom 442 mm). Nad snežno sezono se tokrat, podobno kakor lani, ne moremo pritoževati. Na Voglu so letni višek z 210 cm zabeležili sredi marca, na Kredarici je bilo največ snega (450 centimetrov) 19. aprila, kar je skoraj tri četrtine metra več od dolgoletnega povprečja za vsakoletno največjo izmerjeno skupno višino snežne odeje. Naravni sneg pri zgornji postaji gondole na Voglu je večinoma skopnel šele 12. maja. Marsikje v visokogorju pa se bo debela snežna odeja ohranila še globoko v poletje. Še na kresni dan so imeli na Kredarici skoraj meter snega! Rubrika izjemnih vremenskih dogodkov bo ostala tokrat izjemoma prazna, pa čeprav je bila spomladi več kakor polovica vikendov neprimer- nih za hribolazenje, ne pa tudi za hojo. Od posameznih dogodkov minu- le pomladi se je verjetno mnogim v spomin še najbolj vtisnila orkanska burja, ki je 9. in 10. marca pometala zlasti na Vipavskem in Goriškem. A tudi brez rekordov je bila letošnja pomlad vremensko pestra, na kar nas je vseskozi opozarjala že dolgo ne tako bujno zelena narava in vztrajno beli mogočneži nad obzorjem. Dolinci s(m)o bili veseli dejstva, da ni bilo slane ali še kakšne hujše zmrzali, zaradi česar bomo še dolgo črni okrog ust. Seveda naj te tudi to poletje krasi čim več smeha, za kar pa bo mo- ralo poskrbeti tudi gor(s)ko sonce. In nadomestiti edini malo bolj očiten spomladanski primanjkljaj ... m 0 2 4 6 8 10 12 14 1. ma r 11 .mar 21 .mar 31 .mar 10 .apr 20.apr 30 .apr 10 .maj 20.maj 30 .maj 20 10 19 71 -2 00 0 Dnevno trajanje sončnega obsevanja na Kredarici in primerjava s povprečjem obdobja 1971–2000. Vir podatkov: ARSO. 1 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana. 2 Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, Ljubljana.