Iz Maribora. (Naaa 6italnica) je najstarejaa na Slovenskem ter je uže 20 let zbirališče tukajanjim slovenskim domoljubom. To ima ostati in želeti je, da pridobi čedalje več udov in tako zadostuje svojemu namenu od leta do leta bolje in uspeaneje. Domoljubom nam je pomisliti, da sedaj, ko smo na kmetih narodno zave8t toliko probudili, da je pri volit^ah nemškutarija povsod propala, moramo prodirati v trge in mesta. Ta ae moramo Slovencem pridobiti, na videz smelo podjetje, a vstrajno delovanje, aložno postopanje in potrpežljivosti bo tudi tukaj zmagala. Nekateri trgi so uže naši n. pr. Mozirje, Vranako. Ne plašimo se torej, v.birajmo se, navduševljajino se v citalnicah! Pri zadnjem občnem zboru je prišlo pre- cejšnje število 5italni6arjev in so ugodno poro6ilo prejšnjega odbora z radostnim zadovoljatvom sprejeli. Tudi so večletnemu prejsnjemu predsedniku g. dr. Ka6i6u, ki se je 7 Celje preselil, izrekli jednoglasno in navdušeno zahvalo za veliko skrb in trud, ki je ga naaej čitalnici na 6ast in koriat 7e6 let blage volje žrtvoval. Bog ga živi mnoga leta, vrlega, zvestega narodnjaka! — V novi odbor bili so iz7oljeni naslednji gospodje: dr. Ulrib, predsednik, dr. Pitamic, predsedniko7 namestnik, J. Škoflek, denarničar, J. Holobar, tajnik, dr. Dominkuš, dr. Srnec, dr. Ipavic in dr. Gregorec, odborniki. Letošnji predpust napravi čitalnica naslednje 7eselice: I. 17. prosinca veliki ples, II. 1. svečana mali plea in III. 10. svccana ples v kostimab. Začetek vsakokrat ob 8. uri zvečer. Iz grada Lemberg pri Dobrni. (Zvest prijatelj nSlov Gospodarja"). Ta list sem ci zopet naro6il, ker sem uže mnogo let jemu znanec. Ko sem še na Sladkigori zabajal v tamošnjo nčilnico, sem tebe ,,ljubi Gospodar" na pašo jemal, kedar šole ni bilo, in si prizadeval prebrati te od besede do besede. Popolnem ae te takrat nisem razumeval. Kot učenec celjake normalke te pa nisem mogel v roke dobiti. K temu pripomogli so mi poznej vrli součenci na gimnaziji. Stopilo naa je namre6 več akupaj; vaak je položil nekaj krajcarjev in smo naročili ,,Slov. Gospodarja". Poznej mi je mila osoda odkazala drugo pot, drug stan. Preselil aem se 7 kmetijsko solo v Gradec, ter sem imel priložnost prebirati pokojni list: ,,Štajerski gospodar" (prestavo nemakega ,,Landbote"), ali jegovih izrazov nisem umel. Moral sem zato marsiktero grenko požreti od predpostavljenih in sou6encev, ki so mi pravili: ,,to ste nam Slovenci, še ne razumevate ne, kar 7 87ojem jeziku 6itate". Vsled tega aem ae zopet na tebe, ljubljeni mi ,,Slo7. Gospodar" naročil, ker t7oje izraze sem popolnem poznal. Kot ]81etnemu mladenču bila mi je sreča mila, da sem samo«talno prevzel oskrbovanje velikega posestva dr. Langerjevega tukaj na gradu Lemberg, koje še zdaj oakrbljujem. Reklo se mi j« v začetku, naj gledam posebno na vinograde. Okoli 6 let bo, odkar aem iz deželne kmetijske šole izstopil, in 7 teb letih mnogo gospodarskih skušenj prestal. Radovoljno eoo drugo sedaj dragim čitateljem ,,Slov. Gospodarja" ponudim, ako mi slavno urednistvo kaj prostora dovoli! [Blagorodni gospod! Vaše cenjeno pismo bilo nam je na veliko veselje in tolažbo, Bog nam daj takih vrlih korenjakov več. Predala ,,Slov. Goap." 80 Vam odprta. Vsak članek goapodarskih strokovnjako^ je bil in bode vselej hvaležno sprejet. Urednik]. Zaupaje, da bodo osemdesetnica boljse od sedemdeaetnic, gklenem avoje pismo! Davorin Zdolšek, grajščinaki onkrbnik. Iz Brdic pri Dobrni. (Letina). Dovoli zopet preljubljeni ,,Slov. Gosp." mali prostor6ek priprostemu kmetakemu mladeniču, da naznani nektere vrstice 7 liatu, ki potuje po hribih in dolinah, kjer 8e je povsodi tako priknpil, da ga staro in mlado željno pri6akuje in ob pribodu z veaeljem sprejme, 6ea, kaj bo nam danes povedal poducnega in no7ega. — Trdo zimo, ki je za6ela briti z adventom, nismo preživeli pri toplej pe6i, ampak smo si 8voje mrzle ude ogrevali med drugim opravilom tudi — s plesom! Toda nikar ae čuditi nad toto besedo. To se mora zgoditi 7 omenjenem svetem 6asu, 6e ho6emo kruh jesti. Kdor naše hribe pozna, temu ne bode neznano, da je poletje tukaj krajše kakor drugod. Opravilo moramo si razrediti, kakor pa6 najbolj kaže. Tako sejamo ozimino, ali primerno ne toliko, kakor po ravninab in oatalib nižih krajib. Lanjsko jesen nam je še to spodletelo. Zavoljo vcdnega deževanja in prevelike mo6e nismo mogli posejati skoro nič; vsled tega zanašali smo se na jarino, pa tudi ona nam ne obeta obilnega bogastva. Zelo malo dobili smo namreč pšenice, ječmena in rži; za to pa je ajda bila prav lepa, ker jej je vreme sploh ugajalo. Z 07som bili bi sicer popolnoma zadovoljni, zrnje mu je lepo, ko bi ga le številne miši »koro čisto ne spridile. Krompirja nakopali in repe napipali smo prav obilno; zelje pa je bilo prav slabo. Kar se tiče tarš6ice, ta je ostala pi ezelena vsled prezgodnjega snega in je malokaj vrcdna. Na Brdcib nekoliko više pa bi že bil 6udež, ako bi kornza dozorila; jeden gospodar že v6asih z njo poakuša svojo sr«6o, toda najve6krat ga zima prisili, da mora zelišče pesekati pred 6aaom, kar pa živini bolje tekne. V ob6e še z letošnjimi pridelki smemo biti zado^oljni; 7 prvej 7rsti pa hvala Bogu, da nas je obvaroval pred strašnim gostom, neljubo to6o, ki je po drugib krajih nemilo klestila, naredila veliko škode in pouzročila marsiktero grenko solzico. Ker toraj pri poapravljanji »vojih pridelkov moramo s 6asom biti jako varčni, zato odlagamo za zim8ko dobo z delom, ktero bo mogoče takrat opraviti. Semkaj spada posebno mlatitev in to je tisti ples, ki sem ga omenil skraja. Zimi smo mi precej privajeni; starejši ljudje so prestali že veliko budega mraza, ali da bi v enomer tako dolgo mrzlo bilo, kakor letos, tega ne vedo povedati. Ftice 80 kar cepale od glada in zimc. Ce 86 k temu uresniči govorica, da bo sledeče leto tako, kakor je bilo dvanajst dni pred Boži6em, to moramo pri6akovati veliko auao, ker je o re6enem 6a8u nebo bilo vedno jasno in čisto kot ribje oko; južno vreme naa jo pozdravilo ae le 29. decembra. Pridelki, ki jih 8edaj ne moremo spraviti v denar, bi nam po takem dobro doali in tolažili želodec. ,,Da sad zemlji daš in obrauiS, — to Te prosimo, Go8pod, usliši nas!" Frauce Jamnišek. Iz Hajdine pri Ptuji. (K a k o š o 1 e r a z a iriti z malimi stroški). JMuogo let s<> setukaj možje krajnega šolskega sveta trndili enoiazredno šolo, ki je leta 1808 nastala, razsiriti. Dasiravno 80 k teruu imeli plan, ki jib je stal okoli 120 fl. — niso vendar nič početi zaniogli, ker bi jib šolsko po8lopje, kako se je v začetku nove aolske dobe brez ozira na ljudske denarne zadrege zidati po6elo — goto^o 10 do 12.000 fl. atalo. Potrebalo je toraj pretreaovanja in premišljevanja, kako bi se šola, ki šteje nad 200 obiakarajo6ib otrok, razširila brez velike stiske tukajšnjih prebiralcer. U6itelju V. K. se je posre6ilo sredstvo umialiti. Prepustil je namreč avoji dve stanici 7 šolskem poslopju za prenaredbo 7 učilnico, kar je le 200 fl. znoalo. Skrbno šolsko aveto^alstvo in pridni ob6inski odborniki pa 10 nadučitelju kupili kmečko zemljiš6e a stanovanjem 7red za 2000 fl., ktere sta dva poštena kmeta Simon Gojčič in And. Šlamberger poaodila, da ni bilo potrebno v kako^i hranilnici najeti. Alj bi se ne dala tudi kje dru* god šola tako razširiti — kor po tem na6inu bi ne bila šola z malimi stroški aamo raziirjena — ampak imela bi tudi zemljia6a za poduk v kniečkih napredovalnih predmetih, — in tožbe zavolj dragib aolakih poslopij bi več ali manj utibnile. Jožef Pihlar, načelnik krajnemu solskemu svetu. Od Jeruzalema. (Iz 1 ju10m e rskih goric.) Dne 30. junija 1. I. bo 70 let, kar je ne dale6 od tod zagledal Iu6 belega sveta naš nepozabljivi pesnik, Stanko Vraz, ki je z mičaimi glasovi, katere je bil izlival v avoje neumrjo6e pesni, hrvaškemu narodu na korist a Slorencem na 6ast tukajSnjo okolico toliko proslavil. Margikateri rodoljub čutil je že davno, da bi bilo potreba temu nenavadnemu geniju na njegovem rojatnem domu postaviti pristojni spomenik; in res lanakega leta se je 0 tem mnogo gororilo in po časnikih pisalo. Nekateri ne misleč, da za enake svečanosti treba mnogo raznih priprav, hoteli so, da bi se ta stvar na živo jagmo še lanakega leta izvršila, drugi dobro vedoč, da se pri enakib priložnostih ima mnogo težav odstraniti, aretovali so, naj bi se svečanost vršila 1. 1880, ko bo baš 70 let, kar je slavni Stanko bil rojen. Misel poslednja bila je odobrena od odbora brvaake Matice. Slišali smo tudi, da pride eden odlični odbornik brvaške Matice, pisatelj in u6eajak na glaau, na Vrazov dom, da pregleda celo okolico, katera bilajedala povod ve6ini Vrazovik najkrasnejih poezij. Isti učenjak sprožil je namreč med mati6nimi odborniki inisel, da bi še se dela Stanka Vraza s slikami in cateti6nokriti6uim uvodoin, kakor zabteva poetika, enkrat izdala. Žalibog ta u6enjak ni priael na Vrazov dom. Zakaj ne, ne vemo. Tudi ni zuano, bo li 1. 1. iz Vrazove svečanosti kaj. Morda za to svrho odbor ljutomerske čitaluice z odličuimi narodnimi veljaki v Zagrebu na tiben dela, kar je čisto prav, ako pa to ni, potem je žalontuo, potem bo slavni Stanko ae ostal, kakor je bil, brez spomenika 7 domačem kraju. Marsikateri morda miali: Casi so budi in za tako svrho premalo denarjev, morajo se spreineniti, in potem bo leži kateri nov6i6 žrtvovati. To so res dobre in pametue misli, ali praša se, bo li nam, ko se 8a»i spremenijo, mogoSe posta^iti na pesniko^i rojstni hiši spomenik? Morda ne. Zakaj ne, to za sedaj zamolčimo, ker uzrok je prežaloaten! Rodoljnbi slovenski, nekoliko vae še živi, kateri 8te slavnega pokojnika, to 6isto dušo, katerej bila je jedina strast, ljubezen do naroda, osebno dobro poznali, in ki gotovo toliko premorete, da bi za to plemenito 87rbo zamogli žrt707ati nekoliko nor6i6e7, a na 6elu raui ljutomerska Sitalnica, podajte prek deroče Drave bratskemu narodu bratsko roko ter zjedinivši se posta^ite letošnje leto, ako že okolnosti ne dopuščajo, da bi na Vrazorem domu bila kaka narodna svečanost, vsaj apomeno plosčo na pro8elje jego^e roJ8tna hiše! To niso besede kakega zaneaenca, katerega kaka stvar le za trenotek navdušaje, to je glas strastnega čestitelja pesniških proiavodov Stankove pesniške Vile; to je gureča prošnja za pros^eto sloveBskega naroda ii70 7netega srca. B. F. Iz Celovca. (0 zboljšanjuduho^niške plače. — Pri por o8ilo. — Čudna zima). Zboljianje dubovnižke plače je spet na duevueni redu. Upati in želeti bi bilo, da na mesto lepib beaed, go7oro7 stopijo djanja. Pra^ico peticije (proinje) ima tudi duho7Ž8ina in z ozirom na prestolni go^or 87itlega ceaarja ter na adreie ubojib zbornic državnega sveta je tudi pričakovati, da opra^ičeno no bodo ostale brez rsega uipeba. Duborš6ina Bernike škofij« je že poslala državnemu 87etn ix 7 toček obitoje8o peticijo, ktera ima 6ez 350 podpii07. Daho7tJ8ina krške škofije pa je že 1. 1876 poslala enako prošnjo drž»7nemu poslancu Pflilgl-nn, da jo predloži 7is. zboriici poslanee?; naš mil. knezoikof pa so blago^olili vložiti omenjeno peticijo 7 7ie. gosposki zbornici. A o kakem uspehu žali Bog dozdaj se ni bilo ni6 slišati. Eat.-konšt. ljndsko društ70 za Eoroško prosi 86. gg. dekane, naj b!agO7olijo brez zamude razposlati nepopisane pole z napisom: nPristopne izja^e k peticiji, ktera se ima poslati 7is. drža^nemu zboru, gledč reguliranja pla6e dušnih pastirje7u. Podpisane pole pa »e naj nemudoma poaljejo odboru kat.-konšt. ljudskega drujšt7a. — Ear je BSlo7. Go*p.u za spodnji Štajer, to je Earntner- Volksstimme" z_ slo^enski del koroake zemlje. Ona zastopa krepko in neuatrašeno pravice in terjatvo koroškib Slo7ence7; ona je pa strogo konaer^ati^en list, kteri glaano in odlo8no zabte^a pomo8 kmetu in rokodelcu, pomo8 krški duho7Š6ini glede poruanjkauja dubo7no7 in zboljaanja njenib dohodko7; kt«ra ae pa tudi 87i*ato 7pira penem8e7anju tukajšnjih Slovence7 ter neumorno terja, da »e 7 šoli in uradu uei in posluje 7 domačera jeziku. Eolika teža^a je 7endar n. pr. za kateheta, kteri ¦amo 7 pr7cm letu sme katekizem u8iti 7 alo^en. jeziku, pozneje pa ruora 7 trdi tujščini 7erske resnice u8encem 7 gla^o zabijati, ktere se še 7 materinskem jeziku le z 7elikim trudom zamorejo zasaditi 7 ailado srce. Pa o tem ho8em ob s^ojeni 6aan obširneje go^oriti. Posebno koroškim Slo-  7encem bodi tedaj nEarntner-Volk8stimme'< toplo priporočena. Ureduje jo ob5eznani in pa za Slo7ence 7elezasluženi 8ast. g. Andrej Einšpieler. — V Lavantinski dolini bilo je na Božič tako gorko vreme, da ao se na toplem solncu cel6 bu5ele predramile ter iz panjev izletelenasvoj ples ob 6asu, ko je vendar ljudem to kratko6asno rajanje prepovedano. Tudi Celovčani 80 takrat nekako čudno skakali in cepetali, pa ne zavoljo preveliko 7ro6ine, temuč zbog hudega mraza, kajti toplomer ponižal se je pri nas do — 23° R. Verbiko jezero se je že pred Božičem obdalo z ledenim oklepom, kar se druga leta navadno še le ob srečnici zgodi. Sedaj jetudi nam zima nekoliko popustila (—5°B,), pa težko da bi pred pustom videli pleaati — mnbe. V. S.