Za gospodarje
Maribor dne 23. avgusta 1933.
Banovinski prispevek za napravo gnojišč in gnoj-ničnih jam.
V banovinskom proračunu za 1. 1933-1934 je določen znesek 280.000 Din kot prispevek za ureditev gnojišč.
Ker niso bila določena v proračunu, niti v uredbi glede banovinskega proračuna nobena načela, po katerih se bodo dajali taki prispevki, je banska u-prava dravske banovine izdala dne 18. 5. 1933 posebna določila, ki jih morajo upoštevati tako prosilci kakor tudi ob-< as tv a.
Banovinskega prispevka
ne dobi prosilec v gotovini izplačanega, marveč plača istega banska uprava naravnost tvrdki, ki dobavi cement Prosilec dobi določeno količino cementa, od katerega plača banska uprava določeni odstotek, ostanek pa prosilec sam.
Prispevki znašajo:
1.	50% nabavne cene pri gnojiščih do 8 glav velike živine;
2.	40% nabavne cene pri gnojiščih od 0 do 13 glav velike živine;
3.	30% nabavne cene pri gnojiščih' za 14 ali več glav velike živine.
Določeno je, da ti banovinski prispevki ne smejo za enega posestnika znašati več kakor 2000 Din.
Število velike živine se izračuna ta-ko-le: Odrasli konj ali odraslo govedo nad dvema letoma — ena glava; juni-čad ali mladi konji — pol glave; teleta, mlada žrebeta ali svinje brez razlike na starosti — četrt glave.
Omenjene, v odstotkih naznačene prispevke lahko banska uprava zviša:
1.	v srezih, kjer za napravo gnojišč še ni dovolj zanimanja, za 10%, to je na GO, 50, oziroma 40%;
2.	izjemoma v srezih, kjer je naprava gnojišč zvezana z izrednimi višjimi po-troški, za 20%, to je na 70, 60, oziroma 50%.
V teh primerih znaša lahko banovimi ski prispevek tudi več kakor 2000 Din.
Zaradi cenejše nabave naroča cement banska uprava na ime in račun orga-i nizacij, oziroma občin, katerim je bil prispevek priznan. Kupci naročenega ce-i menta so imenovane organizacije, ozir, občine. Dobavni rok cementa se določi enotno za naslednjo pomlad in sicer to najkasneje do 15. aprila. O izvršenem naročilu obvesti banska uprava priza^ dete organizacije, oziroma občine, ka-i kor tudi sreska načelstva s točno nan vedbo višine banovinskega prispevka in ostanka, ki ga plačajo posamezni pro-i silci, oziroma organizacije ali občine po železniškem povzetju. Zaradi tega moi rajo kmetijske organizacije ali občine, ki so vložile skupne prošnje, pobrati od prosilcev pravočasno na prosilce odpadajoče zneske, da lahko dobavljeni cement takoj po obvestitvi brez pridržka dvignejo.
Upravičen Je zaprositi
načeloma vsak posamezni kmetovalec, vendar pa imajo prednost skupne prošt nje, ki jih napravijo:
1.	kmetijske organizacije (zadruge ali društva, podružnice, odseki) ali
2.	občine,
in to najmanj za 5 svojih članov ali oBt čanov, ki morajo vsi prebivati v okolišu ene in iste železniške postaje. r
Prošnje posameznikov,
torej onih, ki jih niso napravile kmetij-i ske organizacije ali občine, je mogoče upoštevati le izjemoma v okviru dolo-i čenega kreditnega deleža v primerih, ki so vredni ozira. Tak primer je zlasti podan v krajih:
1.	kjer še daleč na okoli ni urejenega gnojišča in
2.	ako se napravi gnojišče na posebna vidnem mestu.
Vsebina prošnje.
Za' sestavitev prošnje so posebni obrazci, v katerih je treba navesti;
m —
f. imena: in ločna KfvaliftČa poedinih' prosilcev;
2.	število ivelike živine (konji, odrasla goveda);
3.	število juni Sadi in male živine (teleta in svinje), ki jih prosilec ima;
4.	se vsak prosilec podpiše in obveže:
a)	da bo delo izvršil v določenem ro^ ku točno po načrtu in navodilih sreske-ga kmetijskega referenta;
b)	da bo s svojim delom in z 'denarjem kril vse ostale stroške naprave, t. j. da bo preskrbel ostali materijal (pesek, gramoz, les, železo) in plačal tudi delo;
c)	da bo v nasprotnem primeru povrnil vso prejeto podporo za cement;
č) da bo preskrbel zidarja, ki bo delo strokovno izvršil;
d)	da bo pristopil kot član k eni izmed kmetijskih organizacij, in to le v tistih krajih, kjer take organizacije obstoje.
Podpise prosilcev na teh prošnjah ove-rava brezplačno občinsko županstvo.
Istočasno s prošnjo mora .vsak prosilec položiti
varščino
,v znesku 250 Din pri sreskem načelstvu. Ta znesek izgubi prosilec v korist Breškega kmetijskega odbora:
a)	ako odstopi od svoje prošnje, ko je komisija že pregledala prostor, ali
b)	ako poslanega cementa ne prevzame;
c)	ako prosilec ne napravi gnojišča do 'določenega roka, ali
č) ne izdela gnojišča po načrtu.
Prav tako služi varščina v kritje morebitnih ležarinskih stroškov, ako prosilec ne pride pravočasno po cement.
Konec sledi.
Ljudski pravnik.
Določitev oglednika živine. Š. F. Sv.
R. S. Zanima Vas, če more župan sam določiti oglednika, ali more to storiti samo občinski odbor. — Določitev oglednika živine spada po našem mnenju k izvrševanju krajevne policije, ki je pa v zmislu zakona bistvena županova naloga. Ker mora isto izvrševati župan, si more tudi poljubno določiti osebo, ki bo v njegovem imenu izvršila živino-oglednjške posle.
Blagajnik prt občini. S. F. Sv. R. S.
Vprašate, če mora imeti župan blagajnika pri občini ali ne. — Po doslej veljavnih zakonih ni nikjer predpisano, da mora imeti župan občinskega blagajnika, ker ti posli niso tako obsežni, da bi jih ne zmogel župan sam, ali pa občinski tajnik, ki ga občina veliko bolj in preje rabi, kakor pa blagajnika. Seveda če župan iz svojega plača blagajnika, mu nastavitve posebnega uradnika za blagajnika ne morete ubraniti. V obratnem primeru pa bo lahko občinski odbor preprečil nastavitev občinskega blagajnika s tem, da ne bo odobril v občinskem proračunu dotične postavke, ostali davkoplačevalci pa na ta način, da se bodo zoper takšno postavko v občinskem proračunu pritožili na nadrejeno državno oblast.
Odgovornost za kažnjiva dejanja na-doletnega pastirja. Z. A. P. Vaša mati je kupila za 3 Din kolofonije proti ke-brom. Pri hiši imate liletnega pastirja, ki je že oproščen šole. Imate ga pravzaprav Iz usmiljenja, ker je brez matere, oče pa se zanj ne briga, ker je v drugič poročen. Ta fant je strašno neubogljiv; ne pomaga ne beseda in tudi šiba ne zaleže. Vsako nedeljo je odšel z doma in rekel domačim, da se hodi kopat. Tam se je več enakih znašlo in so baje lovili ribe. Nekoč je brez Vaše vednosti ali naročila prinesel skrivaj domov par za prst velikih rib, ki so jih mačke nosile. Lovski upravičenec je celo zadevo ovadil orožnikom. Sedaj ste pa toženi, dočim gre fant le za pričo, ker je rekel, da je pri Vas vzel kolofo-nijo, čeprav to ni resnica, ker je bila od Vaše matere kupljena kolofonija ša nedotaknjena. Vi sploh niste vedeli, da je v Vaši hiši kolofonija. Fanta ste zaradi nedeljskih odhodov z doma vedno kaznovali. Vprašate, če Vas lovski upravičenec sme tožiti za škodo, ker ste pri celi stvari popolnoma nedolžni". -— Po našem mnenju VI ne odgovarjate za nobeno škodo, ki jo je napravil Vaš 14-letni pastir, ker je lovil ribo na skrivaj. Iz vprašanja razberemo, da je lovil ribe s kolofonijo. Posest kolofonije ni kažnjiva, kor je Vaša mati vendar kupila isto v lekarni ali v drogeriji. Sicer pa Vi niti vedeli niste, da jo kolofonija iV Vaši hiši. Poleg vsega tega pa pravi-
^ 135 —
te', 'da; imale dolfaze, dä spioli ni vzel pri Vas isolofonije, ker je ona, ki jo je prinesla k hiši Vaša mati, šo nedotaknjena. Ker je fant star že 14 let, odgovarja tudi on kazensko. Vse te našo navedbe veljajo seveda le tedaj, ako je pastir v resnici lovil ribe brez Vaše vednosti in brez Vašega naročila. Če je zadeva taka, kakor ste jo Vi opisali, se Vam pravde ni treba bati, ker ne boste mogli biti obsojeni za dejanja, ki jih niste napravili in ki so jih tudi drugi izvršili brez Vašega naročila, brez Vaše vednosti in brez Vaše koristi. Pri sodišču boste ^norali natančno navesti vse dokaze, kr Vas razbremenjujejo in na podlagi katerih bote mogli dokazati, da pastir ni vzel kolofonije pri Vas in da je delal brez Vaše vednosti in brez Vašega naročila.
Pravica postavitve plota na lastnem svetu. Z. M. R. Pred nekaj leti ste postavili plot tik do mej svojega posestva. Sedaj pa je začel tudi sosed kopati tik do svojo meje navpično grabo, vsled česar se bojite, da bo Vaš plot sčasoma padel. Vprašate, kaj Vam je storiti. — Vsak lastnik zemljišča sme isto svobodno in poljubno rabiti, vsled česar sto Vi imeli pravico postaviti plot tik ob meji svojega posestva, prav tako pa tudi sosedu ne morete zabraniti, da bi na svojem svetu ne postavil, oziroma izkopal navpičnega jarka. Le, če bi Vam vsled tega nastala škoda, in če bi bilo dejanje soseda izvršeno zgolj iz nagajivosti v Vašo škodo, potem boste imeli pravico zahtevati od soseda povračilo dejansko nastale škode.
Postavitev gospodarskega poslopja ob meji. Z. M. R. Želite povečati, oziroma na novo postaviti gospodarsko poslopje. Ker nimate na drugem mestu primernega stavbenega prostora, želite postaviti gospodarsko poslopje na svetu, ki meji na njivo soseda, s katerim se je težko sporazumeti. Vprašate, koliko da mora biti kap strehe oddaljen od meje sosedove njive. — Za oddaljenost strehe oziroma kapi od sosedove mejo ni nobenega zakonitega predpisa, vsled česar morete postaviti zgradbo tako, da bije kap na Vaš svet, in to tik ob meji na svojem svetu. Seveda boste odgovorni sosedu za vso morebitno škodo, ki hi mu nastala vsled postavitve gospo-
darskega poslopja, h. pr. ker Ef padel sneg na njegov svet. Poskušajte pa na vsak način zadevo s sosedom urediti na mirni način.
Zasilna pot. V. F. D. S sosedom imate! parcele v takem kraju, da ne morete drugače spravljati z njiv, kakor čez svet spodnjega soseda, ki pa Vam je to prepovedal, čeprav ste pripravljeni plan čati za to odškodnino. — Ako na noben drug način nimate možnosti, da bi spravljali s parcele pridelke domov, kakor čez omenjeni svet soseda, in Vam ta te^ ga ne dovoli, potem zaprosite pri okraji nem sodišču za priznanje prisilne poti. Prošnjo utemeljite s tem, da nimate z javno cesto nobene zveze, vsled česar ne morete vršiti na svoji parceli rednega gospodarstva in je na gospodarski nai čin okoriščati. Za priznanje take zasilne poti, ki bo obstojala ob služnosti vožnje čez sosedov travnik, boste morali plačai ti primerno odškodnino v štirih tednih po pravnomočnosti odločbe. Ta rok za plačilo odškodnine se lahko podaljša na tri leta. Stroške postopanja za določitev take poti bote morali sami trpeti. Pot se bo potem vknjižila in bote imeli za vedno mir.
Šolska obveznost. H. I. P. p. P. Imata fanta, ki bo spolnil 14 let, a se od Vas zahteva, da mora isti hoditi še eno leto v šolo. Želite vedeti, če mora Vaš fant, ki je začel hoditi v šolo, predno je stopil v veljavo novi šolski zakon, obiskovati šolo toliko čas, kakor to predpisuje novi zakon o narodnih šolah. — Narodne šole se delijo na osnovne šole in višje narodne šole. Osnovna šola traja 4 leta, višja narodna šola pa za otroke, ki so dovršili osnovno šolo, do dovršenega 14. leta, prav tako 4 leta. Osnovna kakor tudi višja narodna šola ima vsaka zase 4 razrede ali skupno 8 razredov. Vsak otrok bi moral hoditi v šolo toliko časa, da napravi vseh 8 razredov. Ker je pri nekaterih otrokih vsled njihove bolezni to izključeno, pri drugih pa ni pričakovati, da bi napravili vse razrei de, ker bi morali predolgo hoditi v šolo, je dovoljeno, da se učenca izbriše iz šoi le med obveznim osemletnim šolanjem:; 1. Če težko oboli za neozdravljivo boleznijo. 2. Če je zaradi poznega vpisa ali ponavljanja razredov prestar za šolo in dovrši deček 16. leto, deklica pa 15,
136 —
leto. Kdor še ni dovršil vseh 8 razredov narodne šole, pa je že dopolnil 16. ozir. 15. leto, morejo njegovi roditelji zaprositi krajevni šolski odbor za izbris, ali pa ga tudi šolski odbor sam po svojem prevdarku izbriše. To odločbo o izbrisu pred izgotovitvijo 81etne obvezne šolske dobe mora potrditi sresko načelstvo. Od obveznosti, da mora vsak otrok napraviti 8 razredov narodne šole, so nadalje oproščeni oni otroci: 1. ki po dovršenem
4.	letu osnovne šole nadaljujejo šolanje v meščanski, srednji ali strokovni šoli; 2. ki vstopijo pred dovršenim 14. letom v obrt in trgovino, ali ki hodijo v obrt-no-trgovdnsko šolo. Če Vaš fant še ni dopolnil 16. leta in ga ne boste dali u-čiti kakega obrta, potem bo moral hoditi v šolo vsaj toliko časa še, da dopolni 16. leto. Nato pa imate pravico — ako ne bo že prej oproščen iz šole s-* vložiti prošnjo na krajevni šolski odbor za izbris.
Razna obvestila.
Na gospodinjski šoli šolskih sester ▼ Mariboru se prične pouk dne 15. septembra t. 1. Učenke se uče kuhanja, šivanja, gospodinjstva in sploh vseh predmetov, ki so potrebni, da jih zna dobra gospodinja. Istočasno se začne tudi nemški tečaj. Potrebna pojasnila daje zavod šolskih sester v Mariboru.
Konjerejsko društvo za Dravsko banovino priredi letos premovanje plemenskih konjev pod običajnimi pogoji in sicer Ljutomer dne 31. avgusta na glavnem trgu, začetek ob osmih, za srez Ljutomer. Sv. Lenart v Slov. goricah dne 12. septembra, začetek ob devetih, na poso-'jilničnem dvorišču za srez Maribor levi breg. Moškajnci na občinskem pašniku dne 13. septembra, začetek ob pol devetih, za srez Ptuj. Beltinci pri cerkvi dno 14. septembra, začetek ob pol devetih, za sreza Murska Sobota in Dolnja Lendava. Sv. Jernej na Dolenjskem na sejmišču dne 18. septembra, začetek ob pol devetih za sreza Krško in Brežice.
Pogoji za sprejem v državno strokovno šolo za pletarstvo v Ptuju. V prvi razred se sprejemajo učenci in učenko obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest letnikov osnovne šole in imajo naji
manj 14 let starosti. Prijave se lahko izvršijo pismeno in morajo vsebovati: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. izjavo starišev (varuha), s katero se zavezujejo vzdrževati gojenca. Šoli je priključen internat, ki se nahaja v Dijaškem domu v Ptuju. Pridnim, ubož-nim učencem se bodo po možnosti izposlovale mesečne podpore. Prijave je vposlati najkasneje do 1. septembra 1.1. Vsak prijavljenec prejme pismeno rešitev. Podrobnejša pojasnila daje upravi-teljstvo šole.
Cene in sefmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 19. avgusta 1933 so pripeljali Špeharji 8 komadov zaklanih svinj in je bilo svinjsko meso po 11—12 Din, Špeh 13—14. Kmetje so pripeljali 15 voz sena po 30—35, 1 otave po 35, 7 voz slame po 20—27, 20 voz krompirja po 0.75, 17 voz čebule po 1.75—2.50 (česen 5—6), 3 voze zelja po 1—2. Jabolka 4—5, hruške 3—5, rane slive 2, marelice 6—8, breskve 6—8, maline 4—5, dalmatinsko grozdje 12—16, luščeni orehi 24—28. Na trgu je bilo 11 vreč pšenice po 1.75—2, 7 vreč rži 1.50—^ 2, 7 ječmena 1.25, 9 koruze 1.50, 13 ovsa 1—1.25, 5 prosa 1.50, 3 ajde 1.75, 4 fižola
I.	50—2. Kokoši je bilo 78 po 20—25, 1170 piščancev po 15—50, 8 gosi po 25—35, 13 puranov po 30—40, 46 ovc 15—20, 43 kuncev po 5—20. Smetana 10—12, surovo maslo 20—24, jajca 0.50—0.75 Din.
Mariborski svinjski sejem 18. 8. 1933. Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 148 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 90 do 140 Din, 7—9 tednov stari 210 do 240 D, 3—4 mesece stari 280 do 340 Din, 5—7 mesecev stari 400 do 550 Din, 8—10 mesecev stari 650 do 680 Din, 1 leto stari 700 do 750 Din, 1 kg žive teže 7—8 Din, 1 kg mrtve teže 10—10.50 Din, Prodanih je bilo 74 svinj.
Mesne cene v Mariboru so bile sledeče: volovsko meso I. vrste 10—12 Din,
II.	vrste 8—10 Din, meso od bikov, krav in telic 5—7 Din. telečje meso I. vrste 10—14 Din, II. vrste 6—8 Din, svinjsko meso sveže 10—16 Din.
*