Murska Sobota, 15. decembra 1988 • Leto XL • Št. 48 • Cena 1100 din
VREME
V drugi polovici tedna bo suho in hladno. V noči na nedeljo bo ponekod rahlo snežilo
Prebujajte se z nami od 4. januarja 1989!
Dan se v severovzhodni Sloveniji začne z jutranjim programom Radia Murska Sobota!
INGOLSTADT
Lastovkina krila ostajajo razprta
Kot je to tradicija, so naši delavci, ki živijo in delajo v Ingolstadtu v Zvezni republiki Nemčiji, tudi letos proslavili največji jugoslovanski praznik — dan republike. Obenem pa so imeli tudi letni občni zbor Slovenskega kulturnoprosvetnega društva Lastovka, ki je bilo lani staro (ali mlado) 10 let, še prej pa so se člani upravnega in nadzornega odbora sestali s predstavniki pokrovitelja (OK SZDL Murska Sobota) in se pogovarjali o nekaterih problemih. Vse to je bilo minulo.soboto v društvenih prostorih Lastovke.
O čem je torej tekla beseda najprej? O kakšnih problemih? Šlo je predvsem za denarne in prostorske težave. Predsednik in sekretar občinske konference Socialistične zveze, Geza Farkaš oziroma Jože Stvarnik, ter predsednica in tajnik Zveze kulturnih organizacij občine Murska Sobota, Erna Brumen oziroma Geza Kisfalvi, so se želeli tudi prepričati, ali je društvo res zašlo v krizo, kot se je razširil glas tudi do Murske Sobote. Pa so si odkrito vse povedali; vsaj upamo, da je bilo tako. Osnovna ugotovitev pa je bila, da so res imeli več problemov in jih še imajo, vendar se je medtem v glavnem že vse dobro izteklo. Sicer pa jim je že
Na kratko je spregovoril o aktualnih dogodkih in razmerah v domovini in med drugim dejal, da bo dal nov zakon o podjetjih oziroma zakon o tujih vlaganjih tudi zdomcem možnost, da bodo kot partnerji, sovlagatelji ali delničarji sodelovali v našem gospodarskem razvoju. Ob koncu jih je tudi pozval, naj še naprej ohranjajo slovensko besedo in jo prenašajo na mladi rod.
Nato so se obiskovalcem najprej predstavile mlade Lastovke, torej otroci zdomcev, ki živijo na tujem, obiskujejo nemško šolo, znanje iz materinščine pa si pridobivajo pri dopolnilnem pouku iz slovenskega jezika in kolikor ga z njim oborožijo njihovi starši. S svojim nastopom so pokaza-
Z recitacijami, glasbo in plesom mladi v Lastovki ohranjajo slovensko besedo.
(Foto:.I. G.)
grozil bankrot, ker so dobili nekatere nepredvidene račune za več let nazaj (najemnina, gretje, davčni svetovalec) in celo za davek na obrt. Ker so navzoči člani Lastovke izražali nekatere pripombe na račun ingolstadtske mestne uprave, so sklenili, da je potrebno pripraviti še skupen pogovor s »prizadeto« stranjo.
Proslava v počastitev dneva republike pa je bila, kot je to ob takšnih priložnostih že običajno. Zbranim je najprej spregovoril predsednik društva Zvone Kokalj, potem pa je imel slavnostni govor predstavnik pokrovitelja, in sicer je bil to tokrat tajnik ZKO M. Sobota, Geza Kisfalvi.
li, da slovensko besedo s ponosom izgovarjajo, kar daje upanje, da bodo ostali Slovenci, tudi ko odrastejo. Program pa sta popestrili z doživetim recitalom slovenskih domoljubnih pesmi in odlomkom proznih del tudi učenki pedagoške usmeritve Srednješolskega centra iz Murske Sobote Nataša in Norma. In preden so zadoneli zvoki narodnozabavnega ansambla Šantavec, ki so ga pripeljali s sabo gostitelji, so imeli člani društva Lastovka še občni zbor, na katerem so pregledali delo v minuli enoletni sezoni. (Nekoliko podrobneje se bomo o vsem razpisali v novoletni številki našega tednika.).
Iz Ingolstadta pa smo se vrnili z upanjem, da Lastovka še ne bo tako kmalu povesila svojih kril.
Jože GRAJ
NAGRAJUJEMO!
W JELOVICA
NAGRAJUJE NAROČNIKE VESTNIKA!
Predstavljamo vam četrto fotografijo okna Jelovice. Kmalu bomo objavili ime srečnega nagrajen
Predstavljamo vam okno TERMOTON, na katerega so montirana polkna z nepremičnimi lamelami. Polkna so izdelana iz kakovostnega smrekovega lesa, impregnirana in zaščitena z lazurnim premazom. V okno TERMOTON je vgrajeno termoizolacijsko steklo, ki ga čistimo le na zunanjih straneh. Za nakup se priporoča Jelovica, predstavništvo Murska Sobota, Cankarjeva 25, tel. (069) 22 921.
PRAVOČASNO POSTANITE NAROČNIKI VESTNIKA!
Doma je vse po starem, le ljudje smo se spremenili
Tako nam pišejo in sprašujejo tisti, ki jih je usoda gnala v svet tujih ljudi. Odpišemo: doma je vse po starem, živimo po malem iz dneva v dan. Pridite za praznike domov! Res, sedaj je priložnost, da gremo domov!
Vzplamti iskrica domotožja, zaneti človekove spomine na dom; samo prijetne, saj za tiste polne pelina zdaj ni mesta. Prevzamejo dušo in telo in, neverjetno, pomnijo drobne malenkosti iz zgodnjega otroštva. Odločitev dozo-
ri: da, domov! in kot balzam oblaži rane, ki jih je prizadejala tuji svet. Kaj bom našel doma, je res vsepo starem, kot pišejo? In čim krajša je pot do doma, te*n bolj prevzema človeka strah.	S 1 g J	'
Pogled n«	vpsi; in domačo reko in zven
domače besede slutnje in strah. Čeprav nekoliko spremet	vendar je to svet mojih spominov
in domačih ljudi.
Čez čas pa dozori spoznanje: saj to so vendar drugi ljudje! Pomurci smo postali drugi ljudje. Spremnih smo se,
LJUTOMER
Rezultati gospodarjenja v devetih - mesecih letošnjega leta v občini Ljutomer so skoraj katastrofalni. Čeprav Sta z izgubo poslovala le dva tozda — Ljutomerčanov Prevozništvo in Lesninin Mizarstvo (pri prvem znaša izguba 106. pri drugem pa 202 milijona) — to ni razlog, da bi bili z rezultati zadovoljni. Dovolj je, da povemo, da se je delež občine Ljutomer v skupni akumulaciji pomurskega gospodarstva zmanjšal s 14,7 v lanskem letu na letošnjih 10,2 odstotka. Tako je občina Ljutomer zdrknila na zadnje mesto v regiji.
Tudi ostali kazalci gospodarjenja niso nič boljši. Celotni prihodek se je povečal za 151 odstotkov, dohodek za 150 in čisti dohodek za 179 odstotkov.
Zmanjšal se je tudi delež prihodkov, ustvarjenih na tujem trgu, v sestavi celotnega prihodka. Lani je ta znašal 8,2 odstotka, letos pa samo še 7,3.
Kaj se gredo v soboškem Agroservisu?
BOJ ZA
OBLAST IN ŠUŠMARSTVO?
Str. 5
ker se ubijamo z dodatnim delom, da bi dostojneje živeli in nas visoke cene ne bi potisnile na rob revščine. Spremenili smo se, ker ne vemo, kaj nam bo prineslo novo leto, kdaj in kdo bo prvi postal tehnološki presežek, ker ne vemo, ali bodo otroci našli ustrezno delo. Spremenjeni smo zaradi majskih ukrepov zvezne vlade, ki so onbjili osebne dohodke in poseglj v odnose S^noupre^nšega odločanja, zaradi stavk, ker h^SejkHtritb, zakaj so bin obsojeni štirje premenSB Biroje, ker so vzplamteli različni interesi narodov ob sprejemanju ustavnih dopolnil, ker se je okrepil nacionalni ponos. Spremenili smo se . ..
Ne vemo, kakšni smo in kakšne nas vidite. Postali smo si tuji, ker imamo različne probleme, ki so nas odtujili, ki so tako ene kot druge spremenili in ugonobili.
Pa vendar, dobrodošli doma, čeprav med ljudmi, ki so tuji vašemu spominu na dom. Pridite, dokler najdete odprta srca svojih staršev, iskren stisk roke in solze sreče!
DO DNA NI VEČ DALEČ
Zanimivi so podatki o obrestih. Zaradi velike zadolženosti gospodarstva, so le-te zelo velike. V prvih devetih mesecih je ljutomersko združeno delo plačalo kar 16 milijard 77 milijonov obresti. Od tega predstavljajo realne obresti. 2,6 milijarde dinarjev.
Tudi osebni dohodki v gospodarstvu občine Ljutomer vedno bolj zaostajajo. V devetih mesecih letošnjega leta je znašal povprečni osebni dohodek
436.468.— dinarjev, kar je sicer za 130 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, realno pa dost,) manj. V regiji zaostajajo ljutomerski osebni dohodki za 8 odstotkov od povprečja.
In kaj storiti ob teh rezultatih? Izvršni svet meni, da več kot pogovoriti se z odgovornimi v posameznih organizacijah združenega dela, ki slabo poslujejo, in analizirati stanje ter poiskati vzroke za takšno gospodarjenje, ni mogoče.
Na plan lahko potegnejo le že sprejete sklepe izvršnega sveta in občin-
ske skupščine in ugotovijo, kako in koliko sojih uresničili.
Kaj bo to prineslo, pa bomo še videli.	Dušan Loparnik
KDO GRE IN KDO NAJ ”
GRE IZ ZK K
Občinski svet Zveze sindikatov Murska Sobota, Telesnokulturna skupnost Murska Sobota, Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota
PRIREJAJO
v petek, 16. decembra, ob 17. uri v dvorani kina Park
PRIREDITEV
ŠPORT IN GLASBA
—— Sodelujejo:
Dr. Ludvik Horvat, predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, ansambel Magnet.
Podelili bodo nagrade in plakete TKS zaslužnim telesnokultumim delavcem, razglasili najboljše ekipe in posameznike delavskih sindikalnih iger in najboljše športnike Pomurja za leto 1988.
	Vabljeni!
aktualno doma in po svetu
Seizmologi trdijo, da se potresi ne dajo napovedati. Tako tudi mi nismo mogli predvidevati, da bomo dva tedna zapovrstjo objavili na tem mestu posnetke iz Armenije. Tokrat o silovitem potresu, ki je prejšnjo sredo prizadejal sovjetsko zakavkaško republiko Armenijo. Potresne sunke sta najbolj čutili mesti Leninakan in Kirovkan. Bil je to najhujši potres v tem predelu sveta v zadnjih osemdesetih letih. Vseh žrtev, ki jih cenijo celo na 100 tisoč, najbrž ne bodo nikoli ugotovili. Poleg številnih drugih držav je tudi Jugoslavija poslala prizadetim za 5 milijard dinarjev zdravil in sanitetnega materiala. Na sliki: po razdejanju v Leninakanu — življenje teče na cesti.
Jugoslavija
»Danes pohodi v Beograd zavoljo Kosova, včeraj stavke, gospodarski polom, kriza federacije, gora dolgov, krhkost po Titu. Z eno besedo, velika stalna nestabilnost na tako imenovanem balkanskem krilu ravnotežja med Vzhodom in Zahodom. Kaj se bo zgodilo, če se nestabilnost preobrne v zlom?« Tako trdi v rimskem dnevniku La Repubbli-ca poznavalec vzhodnoevropskih vprašanj Alberto Cavallari.
Največjo nevarnost, da se bo sedanja kriza federacije spremenila v vihar, vidi v pohodih v Beograd v imenu Kosova, ki jih vodi srbski voditelj Miloševič. Za zdaj zahtevajo ukinitev avtonomije Kosova in Vojvodine, ni pa »nobena skrivnost, da bo Srbija svoje sanje o hegemoniji nad obema pokrajinama slej ko prej razširila na vso Jugoslavijo! Teženj, da bi postaja nekakšna Prusija, država vodnica vseh repu-' blik v federaciji, sploh ne skriva.
za obe Evropi
preizkušnja
»Zato se ostali združujejo proti tem »prastarim srbskim sanjam<. Toda bolj ko koalirajo, bolj federacija razpada. Bolj ko razpada, močnejši so klici k rešitvi s pomočjo >centralizacije<«.
Če bodo sprejete spremembe ustave v prid večjih pooblastil zvezi, Cavallari napoveduje, da se bosta upirali obe najbogatejši republiki, Slovenija in Hrvaška; če pa ne bodo sprejete, se bo Srbija še odločneje ponujala kot »zadnja šansa<. V enem in drugem primeru — bo konec Titovega čudeža o federaciji, z njim pa bo padla tudi neuvrščenost. »Če pade oboje, bo Jugoslavija res v kosih. Take si ne želi nihče, tudi Jugoslovani ne; s tem bi se odprlo brezno problemov za vse, za Evropo, za ravnotežje Vzhod— Zahod. Toda Jugoslavija še ni »v kosilu, čeprav je drobitev vedno večja.«
Cavallari našteva štiri stvari, ki so Jugoslavijo napravile za
model socialističnega sveta: federativna ureditev, samoupravljanje, neuvrščenost in prvi sporazum z Vatikanom. Federalizem škriplje, samoupravljanje je omahnilo skupaj z gospodarstvom, preostala dva elementa pa sta najbrž premalo za optimistično bilanco. Če poskusi gospodarske samoozdravitve ne bodo uspeli, bo Jugoslavija morala poiskati »tujega zaščitnika«, v tem primeru bo šel še predzadnji od preostalih stebrov.
Cavallari svari pred hudimi posledicami za obe Evropi in opozarja, da je v občem interesu, da dvojna kriza »ostane pod nadzorom tako, da bo Jugoslavija v središču mednarodne pozornosti in se je ne obravnava več kot postranski, obrobni problem«.
O
§
REVOLUCIJA ?!^
Ob sklepih nedavne tridnevne konference ZK Srbije smo s televizijskega ekrana slišali ugotovitev, da se je v Srbiji že začela antibiro-kratska revolucija in vprašanje: ali se samoupravljanje ujema s tržnim gospodarjenjem.
Ob začetku objavljanja pisem iz Beograda sem iz Zgodovine človeštva v izdaji Unesco povzel dognanje, da je tehnokratizem obvladal človeštvo tega zadnjega obdobja življenja po vsem svetu in da vlada čez vlade in druge državne institucije, v katerih se uzakonjuje takšna ali drugačna, bolj ali manj zbirokratizirana politika.
Naše krilatice o tehnobirokraciji kot lastnosti posameznikov, s katerih menjavo da bomo v celoti opravili z birokracijo, so toliko neresne kolikor so dolgotrajne, kajti z menjavanjem tistih, ki odločajo po logiki tehnokracije, ne dobimo nič drugega in drugačnega, kot z menjavo operaterjev, prenašalcev načina mišljenja, ki ga proizvajajo takšne tehnokratske organizacije, kot so statistična, planska in podobne službe, na katere se preveč opirajo tudi naše skupščine in družbenopolitične or ga nizacije.
O nevarnosti birokratizacije je govoril Boris Kidrič že pred koncem narodnoosvobodilne vojne, da o Leninu in drugih prej in pozneje ne govorimo, pa tudi ne o kulturnih in podobnih revolucijah istega antibirokratskega namena, ki tudi niso zalegle. Kaže namreč, da vše takšne hitre poteze ne zaležejo, že zategadelj, ker je tehniciziranje človeštva splošni proces razvoja sveta, ne glede na ideološke in druge opredelitve.
Najpreprostejša ilustracija temu je podrejanje človeka elektronskim možganom. Vsesplošna navada ali razvada naših organizacij je, da je tisto, kar se je vtisnilo v strojne možgane, nespremenljivo, češ da ničesar ne moreš več spremeniti, ne da bi zbrisal vse. pa če ti v imenu zmanjka prostora za eno črko, boš poslej imel pač spremenjeno ime. pa naj te to stane, kar hoče. Nihče vam ne pove. Na je napaka v mišljenju elektronskih možganov pravzaprav napaka človeka, ki stroju streže, če ne že tistega, ki je izumil tak nepopoln stroj.
Uporaba brezčutnih strojev najsodobnejše elektronike pa je v tem smislu lahko še bolj surova, kajti ne samo da spreminja imena in priimke ljudi, temveč jih tudi posvem izničuje, kadar so tem strojem podrejene celotne organizacije in tudi institucije. Tako je na primer z beograjskim računalniškim načinom obračunavanja stanarine za to specializirane organizacije, ki obsega tudi funkcioniranje sodišča pri izterjevanju dolgov od posameznikov, ki so v tem stroju pač niz številk.
O tem ste bili pravzaprav svojčas že obveščeni, vendar velja vse skupaj še enkrat ponoviti: računalnik nadzoruje plačanje stanarin in vsako trimesečje (ali kakor je še programiran) izvrže dolžnike na seznam terjatev, za katere dobi od sodišča številke za tožbe, a po pravilu: če človek ni kriv, bo to že dokazal. In nič ne pomaga, če še plačate stanarino in dokazujete, da je v računu napaka, kajti nihče vas ne izključi iz spomina elektronskih možganov, da bi z vami spregovoril s človeško pametjo. Pa samo zato, ker sodišče nima elektronskih možganov in uporablja sposojene pri — tožniku, ki vas je že tako prepustil svojim elektronskim možganom, ki pa so neuničljivi del brezčutne administracije.
Pred kakšnimi dvajsetimi leti, ko se je Beograd začel zavzemati za takšno elektronsko uporabo tudi v obliki banke podatkov, sem se
^javno zgrozil nad takšno strojno oblastjo nad človekom, vendar sem
«5
O
bil in ostal, kot vsi vi in drugi ljudje, nemočen pred naraščanjem te
vrste tehnokracije, ki vse bolj odloča o usodah ljudi in ljudstev — tja do začenjanja in prenehanja vojn.
vse
Vsemu temu in takšnemu robotiziranju človeka in človeštva smo S se odločili zoperstaviti z osvobajanjem deta v socialističnih oblikah S samoupravljanja, zdaj pa slišimo vpraševanje: ali gre samoupravlja-nje skupaj s tržnim gospodarjenjem?! Zakaj? Ker samoupravljanje
zahteva ustreznejšo ceno delu v polnem marksističnem pojmovanju dela?! Ker je borba za samoupravljanje najuspešnejša (tudi antibiro-kratska) revolucija?	Viktor Širec
Mi smo za dražje
globus
BONN — Eno od sedemnajstih ameriških vojaških letal, ki so poletela iz ameriškega letalskega oporišča v Nbrvenichu blizu Kblna, je strmoglavilo na neki mestni predel Remscheida, ki šteje okoli 120 tisoč prebivalcev. Eksplozija je porušila nekaj hiš, sedem ljudi je bilo mrtvih, precej pa hudo ranjenih. Letos je bila to že dvaindvajseta letalska nesreča, najhujša pa je bila tista konec avgusta v Ramsteinu, ko je bilo ubitih 70 ljudi.
NEW YORK — Sovjetski voditelj M. Gorbačov je pred generalno skupščino OZN razložil pobude Sovjetske zveze o zmanjšanju moči sovjetske armade. Med drugim naj bi do leta 1991 iz Češkoslovaške, NDR in Madžarske umaknili 6 tankovskih divizij. Za Hruščovom je bil Gorbačov prvi sovjetski voditelj, ki je po letu 1960 govoril v generalni skupščini.
DUNAJ — Dvodnevni obisk Češkoslovaškega zunanjega ministra J. Johanesa pomeni zbliževanje med Avstrijo in ČSSR.
BUDIMPEŠTA - V hudi nesreči v premogovniku Lencshegy blizu Budimpešte je umrlo 17 rudarjev, 28 pa jih je bilo ranjenih. Nesrečo naj bi povzročila nepravilna raba razstreliva.
NEW DELHI - Ciklon, ki je prejšnji teden razsajal v Bangladešu, je terjal veliko žrtev. Doslej so našli prek 1600 trupel, 35 tisoč ljudi pa še vedno pogrešajo.
TORONTO — Skupina mednarodnih strokovnjakov za letalstvo je ugotovila, da je posadka ameriške križarke Vincennes naredila več napak, ki so julija letos pripeljale do sestrelitve iranskega potniškega letala nad Perzijskim zalivom. Rečeno je, da ameriške ladje niso imele opreme za pogovarjanje s komandnim stolpom za civilni promet, to pa naj bi povzročilo tragedijo.
WASHINGTON — Na lestvici največjih družb na svetu, ki jih je objavila revija Le Nouvel Econo-miste, je največja družba glede na promet v lanskem letu General Motors s skoraj sto milijardami dolarjev. Sledita dve naftni družbi, in sicer Shell ter Exon.
Mi in Evropa
Predsedstvo SFRJ se je odločilo, da sprejme pobudo Evropske skupnosti za »politični dialog« med ES in SFRJ. Prva misel, ki se vsiljuje, je, zakaj pobuda skupnosti in ne Jugoslavije, se v Delu sprašuje Dušan Snoj.
Neprijetno je, da smo v odnosih z njo podrejeni zaradi razmerij moči in sedanjih težav, a poniževalno, da skoraj ne prevzemamo več pobud v povezavah z veliko in močno sosedo. Političen dialog gotovo daje novo dimenzijo odnosom z ES, toda bistveno pomembnejši za Jugoslavijo bi bil začetek resnejšega notranjega dialoga o tem, kako se politično in gospodarsko prilagoditi spremembam v Evropi.
Doma se gremo preštevanje neprodanih Fruktalovih sokov, Labodovih srajc ali Gorenjevih'hladilnikov v nekaterih delih naše države. Stvar je podobna preštevanju stolov na palubi Titanica. Pri vsem tem pa ne vidinjo, da je Jugoslavija tista, ki jo bojkotirajo. In sicer jo že desetletja bojkotira Evropa. Navedimo samo tale dokaz: tuji kupci, v veliki večini iz razvitih evropskih držav, so lani vrnili jugoslovanskim izdelovalcem za več kot 30 milijonov dolarjev blaga ali za H odstotkov več kot leto popreje in to skoraj izključno zaradi nalepk, ki so padle s steklenic vina, kljuk, ki so odpadale z avtomobilov, in drugih neslavnih dokazov slabe kvalitete.
Kako bo po letu 1992? Evropska skupnost namerava biti konkurenčnejša soseda in še zahtevnejši kupec kot kadarkoli. Včasih smo v Jugoslaviji iskali integracijski dejavnik tudi v vojaški ogroženosti. Zakaj ne bi Jugoslavije zdaj združeval strah pred tem, kar se bo zgodilo v Evropi po letu 1992?
Od nakupovanja drage surove nafte na tujem ima, največjo korist temeljna organizacija za raziskave in pridobivanje domače nafte in plina Ina Naftaplin, ki bo v tem letu ustvarila 1750 milijard dinarjev celotnega prihodka, potem proračuni, družbene dejavnosti in nerazviti s prispevkom 110 milijard dinarjev, 97 milijard dinarjev pa bo Naf-taplinu ostalo za reprodukcijo in akumulacijo. Ugoden poslovni rezultat jim je omogočila cena domače nafte, ki se v zadnjih letih samodejno izenačuje s »svetovnimi«, v resnici pa z uvoznimi cenami surove nafte. Gre za našo izvirno iznajdbo: čim dražji uvoz, tem dražja domača nafta, se pravi, če za uvoženi sod nafte plačamo 18 dolarjev, namesto med 9,5 do 12 dolarjev, kakršne so cene na prostem, tako imenovanem spot trgu, potem je cena domače nafte 18 dolarjev. V takih okoliščinah ne izgubljajo le porabniki naftnih derivatov, temveč izgubljajo predelava nafte v petrokemične izdelke, pravzparav celotno gospodarstvo in družba.
Nemara je res, kot so pred dvema letoma dokazovali v Ini Nafta-plinu, da ne glede na svetovne cene sod surove nafte stane 24 dolarjev, ker iz ene vrtine povprečno načrpamo komaj 7,15 tone nafte (v zahodni Evropi 78 ton, v Saudski Arabiji 1360 ton). Vsak pameten gospodar bi v takih razmerah zaprl svoje naftne pipe, varoval nacionalno bogastvo do postnih dni, ko naj bi cene nafte na svetovnem trgu spet silile kvišku. S štirimi milijoni ton nafte in 3 milijardami kubičnih metrov plina, kolikšna je jugoslovanska enoletna proizvodnja, se vsekakor ne moremb iti drugačne vojne s ceno nafte kot pa z gospodarnim ravnanjem. Samo za letošnji uvoz 10 milijonov ton surove nafte bomo plačali 440 milijonov dolarjev več, kot če bi nafto plačali na prostem trgu.
Banka za drobno gospodarstvo
V SR Hrvaški bodo v kratkem ustanovili posebno banko za drobno gospodarstvo. To bo nova spodbuda drobnemu gospodarstvu, ki naj bi se po sprejetju ustavnih sprememb v okviru tržne usmeritve v prihodnje hitreje razvijalo.
Glavni nosilec teh programov je poslovna skupnost za drobno gospodarstvo, v kateri je zbranih okoli 300 zadrug in organizacij združenega dela. Direktor te poslovne skupnosti Rade Maleš in njegov pomočnik Stevo Japranin sta povedala, da so te organizacije v letošnjem letu izvozile za 30 milijonov dolarjev blaga. Hkrati so na domačem trgu prodale za 250 milijard dinarjev izdelkov.
S pomočjo združenih sredstev in finančno pomočjo republike je poslovna skupnost ustanovila tudi osem območnih središč drobnega gospodarstva. Hkrati so začeli graditi tudi skupni informacijski sistem drobnega gospodarstva, ki je vsekakor nujno potreben za sodobni način poslovanja.
Spomenik proti fašizmu
(po DELU)
v preteklost
Ko se ves razviti in civilizirani svet poslavlja od nekdanjega strankarstva ... se mi hrupno in zagrizeno gnetemo skozi odškrnjena vrata v to preteklost evropske civilizacije. Evropski razumniki se nam lahko samo žalostno posmehujejo. Politični pluralizem so že zdavnaj doumeli kot primerno bojišče za ravno pravšnjo družbeno dinamiko, v kateri je dovolj prostora tudi za tiste, ki niso pri vrhu, radi pa bi uveljavili svoje aspiracije — je zapisal Božo Kovač v prejšnji sobotnji prilogi Dela. Ko je že vse kazalo, da smo preživeli delitve na klerikalce različnih barv, liberalce in njim sorodne ali kako nasprotne duše, so geni začeli intenzivno delovati, le da so vsebine nove. Odbori in zveze so začeli segati krepko čez meje programov, ki so si jih sami določili. Odborov in zvez pa je in bo očitno čedalje več. Če bodo preživeli tudi vse zimske mraze do volitev čez dve leti, potem si lahko obetamo pravi boj za oblast, na las podoben predvojnim, seveda če ne bomo klasičnega strankarstva nadomestili z boljšo vsebino.
TITO IN TEMPO
Znani prvoborec Svetozar Vukmanovič-Tempo je v svojem Pričevanju v titograjski Pobjedi med drugim zapisal:
»S Titom sem se poslednjič pogovarjal leta 1977 na Brionih. Tito je odklonil, da bi se pogovarjala v njegovem kabinetu: predlagal je šotor in tam sva se pogovarjala tri ure, sama. Šef kabineta me je pred pogovorom opozoril:
— Pazi, kaj boš govoril: resnico mu prikrivamo.
— Zakaj?
— Da se ne bi razburjal, ker bi to vplivalo na njegovo zdravje.
— Zakaj mu prikrivate? Prikrivate mu zaradi svojih funkcij. Ne bom molčal; vse mu bom povedal.
Potem sem ostal sam s Titom.
— Dobro, Stari, kaj se dogaja, kje je Jugoslavija?
— Ni je več. Sedaj imamo osem držav, ki jih nihče ne spoštuje, je odgovoril Stari.
— Kaj je s Partijo?
— Ni več Partije. Samo še boj za funkcije; birokracija je prevlada-
Po dolgotrajnih in žolčnih razpravah so na Dunaju odkrili spomenik proti vojni in fašizmu, delo znanega avstrijskega kiparja (dolgo let člana avstrijske Komunistične partije) Alfreda Hrdličke. Veličastni spomenik iz granita in marmorja simbolizira strahote druge svetovne vojne, trpljenje avstrijskih Judov ter vstajenje druge avstrijske republike.
Spor okrog lokacije je sprožil dunajski bulvarski dnevnik Kronen Zeitung, ki je ugovarjal, da naj bi stal spomenik na znamenitem Albertinaplatzu v središču mesta, kot si je to zamislil Hrdlička. Polemike in spore okrog lokacije je julija končal dunajski župan Helmut Zilk, ki je brezprizivno odločil, da bo spomenik stal na Albertinaplatzu. Avstrija in Dunaj sta tako ob petdesetletnici anšlusa dobila dostojen spomenik.
I" Pokol živine
la.
— Za božjo voljo, kaj sploh delaš?
— Kaj delate vi, stari borci in soborci?
— Ne veš, da so nas razglasili za sovražnike revolucije?
— Tudi Kočo (Popoviča)?
— Tudi Kočo.
— Zakaj je Koča proti meni?
— Saj ni proti tebi; to so te nalagali, lažejo ti. Sam si se obdal z njimi in to ni dobro.«
Eden največjih proizvajalcev hrane kombinat Servo Mihalj je tik pred katastrofo v živinoreji. Število pitancev in juncev so že poleti zmanjšali za polovico. Če se politika zvezne vlade do te kmetijske panoge ne bo spremenila, bodo morali pobiti vso čredo, 5.000 zaposlenih pa bo ostalo brez dela.
Pismo s takšno vsebino sta pred kratkim prejela zvezni izvršni svet in izvršni svet Vojvodine. Čeprav so v tem delu pokrajine
naredili vse za razvoj in večjo proizvodnjo mesa in mleka, so raz-
mere za poslovanje takšne, da nobena cena ne more izvodnih stroškov za meso ali mleko.
icn.a, sv	—
pokriti pro- I
Podpredsednik poslovnega odbora Servo Mihalj Miodrag Zotovič je dejal, da je podobno tudi V drugih vojvodinskih kombinatih, ki so tudi že napovedali, da bodo zaprli svoje farme.
STKAN 2
VESTNIK, 15; DECEHH9BA 1988
od tedna do tedna 
MURSKA SOBOTA — Z rezultati, ki jih je doseglo pomursko združeno delo v devetih mesecih, se ne moremo povsem zadovoljiti, so med drugim ugotovili na seji odbora za razvoj in organiziranost pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Izgube so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem sicer znižale, skrb pa zbuja manjšanje industrijske proizvodnje, ki se še naprej znižuje. Spodbudnejši pa so rezultati, ki jih združeno delo dosega z izvozom.
MURSKA SOBOTA — Obravnavi osnovnih zakonov s področja gospodarske reforme so namenili največ pozornosti na srečanju pomurskih gospodarstvenikov z mag. Marjanom Kocbekom, generalnim sekretarjem Gospodarske zbornice Slovenije, ki ga je v Murski Soboti pripravila pomurska gospodarska zbornica. Največ zanimanja je bilo za zakon o podjetjih, ki bo začel veljati 1. januarja in naj bi precej prispeval k uresničevanju reforme gospodarskega sistema.
LENDAVA — Delavci lendavskega tozda Promet in delavnice so se v ponedeljek na referendumu izrekli za izključitev iz delovne organizacije Viator Ljubljana in oblikovanje enovite delovne organizacije. Za tako statusno spremembo je bilo od 190 zaposlenih 143 delavcev oziroma 75 odstotkov. Nova oblika organiziranosti bo uveljavljena I. januarja 1989, delovna organizacija Promet in delavnice oziroma na kratko PID pa bo še naprej članica sozda Integral Ljubljana.
LJUTOMER — V nabito polni jedilnici hotela Jeruzalem je potekal pogovor z Janezom Janšo, Igorjem Bavčarjem in Igorjem Omerzo. Največ besed se je vrtelo okrog ljubljanskega procesa, predvsem o njegovih vzrokih in posledicah. Čeprav je bilo povedano večini tako ali tako že znano, pa so nekatere stvari dodatno osvetlile dogodke, ki so letos razburkali slovensko javnost.
Pred pogovorom so se sestali tudi člani pomurskega pododbora za človekove pravice in se dogovorili za nekaj nadaljnjih akcij.
GORNJA RADGONA — Minuli teden (8. decembra) so se na redni seji zbrali člani Izvršnega sveta SO Gornja Radgona. Največ časa so namenili šolstvu, in sicer so obravnavali poročilo o uresničevanju vzgojnoizobraževalnega dela v osnovnih šolah in glasbeni šoli, o delovanju in razvoju celodnevne šole, prenehanju podružnične šole na Stari Gori, prav tako pa so spregovorili tudi o spreminjanju dolgoročnega načrta občine.
GORNJA RADGONA — Minulo sredo in četrtek, 7. in 8. decembra, je bil v Radencih posvet o razvoju komunalnega gospodarstva v Sloveniji. Organizirala sta ga Zveza komunalnih skupnosti Slovenije in Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Njihovo temeljno stališče je, da naj bi prostor v mestih in naseljih obravnavali kot celoto.
MURSKA SOBOTA Pred problemsko konferenco« prostorski problematiki izvajalcev kulturnih dejavnosti v soboški občini je bila v Murski Soboti javna razprava, ki so jo organizirale krajevne organizacije SZDL mesta. Zaradi problemov, ki so v glavnem posledica pomanjkanja denarja za širšo kulturno dejavnost, so se pojavljale začasne rešitve. Poleg prostorskih težav izvajalcev propadajo tudi objekti kulturne dediščine, kot so gradovi. Soboške kulturne skupine nimajo ustreznih prostorov za vaje, v največji stiski pa so Pokrajinska in študijska knjižnica. Pokrajinski muzej in edina gledališka dvorana, ki je že nekaj časa zaprta. V poglobljeni razpravi so se predstavniki KO SZDL zavzeli za čimprejšnjo rešitev teh problemov. Dana je pobuda za uvedbo referenduma za krajevni samoprispevek.
MURSKA SOBOTA — Regijskega posveta o obveščanju v Zvezi sindikatov Slovenije, ki ga je sklical MS ZSS za Pomurje, so se udeležili predsedniki in sekretarji OS ZSS, predsedniki komisij za obveščanje pri občinskih svetih sindikatov in predsedniki občinskih aktivov-organizatorjev obveščanja v delovnih organizacijah. Osrednja pozornost je bila namenjena vprašanju, kako se sedanja sindikalna aktivnost kaže v sredstvih javnega obveščanja, v glasilih ozdov ter kakšne so vezi med občinskimi sindikalnimi sveti in osnovnimi organizacijami ter z glasilom RS ZSS, Delavsko enotnostjo. Ob ugodni oceni, zlasti za poročanje v Vestniku in Radiu, so ugotovili, da je informacij dovolj, le premalo jih uporabljajo na vseh ravneh.
Tudi cestarji se nameravajo »ločiti«
Kakor je bilo pred leti v modi, da so se pomurski delovni kolektivi v večjem številu združevali z večjimi kolektivi v Mariboru, tako se jih večina zadnji čas ločuje; kot tozdi se izločajo iz matičnih delovnih organizacij in ustanavljajo samostojne delovne organizacije. Tako so postorili v Splošnem gradbenem podjetju Pomurje, lendavskem Primatu, Gradbeniku in Opekarni in Avtobusnem prometu Murska Sobota. Za podoben korak pa so se odločili v ljutomerskem Marlesu in tozdu Varstvo in vzdrževanje cest Murska Sobota, kjer bosta referenduma o izločitvi iz matičnih delovnih organizacij v Mariboru še ta mesec.
Morda je najnovejši primer, tozd Varstvo in vzdrževanje cest M. Sobota, ki je združena s Cestnim podjetjem Maribor, še posebno >pre-senečenje<. O njihovi pobudi je razpravljal tudi izvršni svet občinske skupščine. Kje so vzroki za takšno odločitev? Preplah v Murski Soboti je nastal predvsem po seji centralnega delavskega sveta Združenih cestnih podjetij Slovenije,- ki je predlagal reorganizacijo in med drgim tudi ukinitev nekaterih tozdov. Murska Sobota sicer ni bila konkretno omenjena, vendar bi se to lahko zgodilo tudi s sprejemom novega zakona o podjetjih, ki naj bi tozdom odvzel precej suverenosti. Da ne bi bilo prepozno, so se torej odločili za ločitev.
Kot je bilo pričakovati, so se pogledi ene in druge strani na omenjeni seji izvršnega sveta precej razlikovali. Direktor soboškega tozda Ivan Ipšaje med drugim omenil, da morajo letos prispevati za skupne službe v Mariboru čez 45 milijonov dinarjev, ker tam zanje dela določena opravila 22 delavcev. Ker pa so si precej narazen, to povzroča časovne zamude in druge motnje, tako da z delom skupnih služb v Mariboru nikakor niso zadovoljni. Po njegovih besedah, oziroma na osnovi elaborata o ustanovitvi samostojne delovne organizacije bi lahko to delo opravljalo le 10 ljudi, če bi jih zaposlili v Pomurju. Z reorganizacijo bi se tudi bolj približali krajevnim skupnostim, imeli bi manj težav pri izdajajnju soglasij in sploh bi lahko bolj učinkovito opravljali svojo dejavnost — vzdrževanje in obnovo cest v Pomurju. V sedanjem tozdu so 204 zaposleni, imajo 23 tovornjakov in 30 strojnih enot mehanizacije. Tako so poleg vzdrževanja cest in opravljanja zimske službe usposobljeni tudi za posodabljanje (asfaltiranje) cest. Letos bo to razmerje že 70 : 30 v korist obnove cest, dela pa pridobivajo večinoma na osnovi konkurenčnosti v ponudbah.
Delavski svet tozda je po obravnavi v sindikalnih skupinah in v osnovni organizaciji ZK (povsod so podprli predlog o izločitvi z Cestnega podjetja Maribor) že razpisal referendum, ki bo 21. tega meseca. V Mariboru pa, kot je dejal direktor CP Stanko Tominc, ocenjujejo, daje to prenagljena odločitev, ki bo lahko imela za soboški tozd negativne posledice, in da gre tudi za rušenje enotnega sistema cestne službe v Sloveniji ter kršenje samoupravnega sporazuma o združevanju v sozd Združena cestna podjetja Slovenije.
Člani izvršnega sveta pa so menili, da je izločitev samoupravna pravica delavcev, tako kot je bila to tudi združitev, da ne vidijo v tem nobenega rušenja sistema in kršenja samoupravnega sporazuma. Sicer pa morajo vso odgovornost za takšno ali drugačno odločitev prevzeti v kolektivu samem. Elaborat o prihodnji samostojni delovni organizaciji pa je treba dopolniti s pokazatelji ekonomskega razvoja. Da se ne bi bilo treba srečevati na sodišču, pa naj bi se predstavniki obeh prizadetih strani sestali še pred referendumom in se dogovorili o rešitvi problemov.
Jože Graj
Za generacijo, ki raste v vrtcih
V vzgojno-varstveni organizaciji Murska Sobota, v katero je vključenih 1400 otrok in ima 175 zaposlenih, primanjkuje varuhinj, pa tudi strokovnih delavcev. Pravzaprav je med naštetimi tako označena le ena socialna delavka, nujno pa bi potrebovali tudi logopeda, saj je prav v letih oblikovanja govora potrebno intenzivno sodelovati in pomagati najmlajšim, da bodo v zrelejšem obdobju sposobni nemoteno komunicirati. Za to so sicer pristojne zdravstvene službe, toda dlje kot v zdravstvenem domu bi se lahko z govorno motenimi otroki ukvarjal strokovnjak tudi v vrtcih, kjer so v vzgojnem varstvu, ne pa vzgojiteljice (z dobro vljo, vendar ne povsem usposobljene za tovrstno delo), ker imajo že tako dovolj drugega dela v številnih sjtupinah.
V njih je težko izvajati kakršnekoli naloge, sicer urejeno varstvo pa daje občutek manj urejenega v času, ko prihajajo starši po svoje otroke. Primanjkuje namreč varuhinj in tako se pred tako imenovano oddajo otrok po dopoldanskem bivanju v vrtcih, skupine družijo in nereda je več kot sicer. Tako je na kadrovski primanjkljaj opozorila ravnateljica Ivanka Šeruga na razširjeni seji sveta vzgojno-varstvene organizacije z zunanjimi predstavniki, med katerimi smo nekateri starši’glasno opozarjali, da gre pravzaprav za otroke in da zakoni, papirji in ostalo ni tako pomembno kot generacija, ki raste, in je od nas odvisno, v kaj bo zrasla pri omejenih možnostih.
Kot je razbrati iz letnega delovnega načrta vzgojno-varstvene organizacije Murska Sobota, ki vključuje štiri enote s številnimi oddelki na območju soboške občine, so med prednostnimi nalogami tega šolskega leta načrtovanje in izvajanje delovne in prometne vzgoje, izbor metod, ki bodo omogočile čim večjo aktivnost in ustvarjalnost otrok, posebej odkrivanje in spodbujanje nadarjenih med njimi (kar je novost in obrat v dosedanji uravni-lovski praksi), ter razvijanje zdravega načina v vrtich. Pri tem je mišljeno primerno prehranjevanje, skrb za ustrezno mikroklimo v prostorih in gibanje zunaj njih na prostem, kjer so lahko vsebine iz okolja zasnova za delo na vseh vzgojnih področjih, ter zagotavljanje prijetnega počutja otrok v času, ki ga ne preživijo s svojimi starši, ampak v vrtcih.
Njihovo vzdrževanje je vedno dražje, zato je tudi večjih vzdrževalnih del vedno manj, čeprav so nekateri prostori (kot stara zgradba enote Štefana Kovača in v Dokležovju) neprimerni, premajhne pa so tudi igralnice, posebno za počitek, ko jih do zadnjega kotička zapolnijo z ležalniki.
Čeprav prispevek staršev znaša največ šestdeset odstotkov ekonomske cene, se tako, kot vse, sproti draži tudi vzgojno varstvo- Razpon med najnižjim mesečnim zneskom, ki znaša 50.000, in najvišjim, ki je 12.000.000, je dokajšen, vendar se niža število plačnikov slednjega, kar priča o realnem padcu osebnih dohodkov, to pa potrjuje tudi dejstvo, da je kar dvesto otrok v vrtcih deležnih družbene pomoči. O tem, ali so med njimi vsi, ki živijo pod socialno ravnijo, je bilo eno od vprašanj, na katerega bi morali dati odgovor na Centru za socialno delo, ker je tema o upravičenosti in neupravičenosti prejemanja družbenih pomoči in prikazov dejanskega materialnega stanja družin zelo občutljiva. Posebno v večjih krajevnih središčih pa preverjanje oteženo, bolj kot na vaseh, kjer se ljudje med seboj poznajo. Osnova za izračun prispevka staršev pa je 35 odstotkov njihovega osebnega dohodka v preteklem letu, preračunanega na družinskega člana, kar od lanskega leta (ko je bil v maju 1984 sprejet posebni sporazum), velja kot izhodišče tudi za družbene pomoči, vse pa naj bi bile v dobro otroka. Ne le kot geslo.
Brigita Bavčar
KOMENTAR----------------------
Kdo gre in kdo naj gre iz ZK
Vsakokrat, ko beseda nanese na prenovo Zveze komunistov z njenega teoretičnega, vsebinskega, kadrovskega in moralnega vidika, jo je treba povezati z zelo aktualnim vprašanjem izstopov iz partijskih vrst. Ta se še vedno premalo obnavlja z mladimi člani, kar je v Pomurju zadnje čase velikokrat omenjeno. Kaže, da nekateri komunisti v sedanjih težkih razmerah nočejo sodelovati v boju za odpravo težav, ampak raje menijo, da naj se »barka potopi brez njih«. Ravno v takih razmerah pa se najbolj vidi »prava barva« članov Zveze komunistov. Tudi pri sprejemanju vanjo nimamo dovolj izostrenih meril in premalo je idejnopolitične diferenciacije, po drugi strani pa marsikdaj iz svojih vrst ne izključijo tistih posameznikov, ki ne izpolnjujejo partijske politike.
Ni namreč vseeno, kdo danes zapušča Zvezo komunistov in zakaj. Za kategorijo tistih, ki so nas zapeljali v brezno težav, nam ne bi smelo biti prav nič žal. Pa naj gre še za tako ugledna imena. Za kategorijo delavcev pa pravzaprav sploh ne moremo trditi, da so zapustili Zvezo komunistov. Dobro bi bilo, če bi se v njej začeli obnašati prožneje do tistih svojih članov, ki iz docela človeških vzrokov nočejo biti več člpni Zveze komunistov, ostajajo pa njeni somišljeniki. To je dostikrat dragocenejše, kot so zgolj formalni sopotniki te iste organizacije.
Tega se dobro zavedajo tudi v Zvezi komunistov Pomurja, ko pregledujejo gibanje članstva v zadnjem obdobju. Lani je bilo v Pomurju 4369 članov ZK', ob koncu letošnjega novembra pa le še 4149 ali kar za 220 manj. Letos so našteli 172 izstopov, da o črtanjih in izključitvah, kjer je prav tako zaznati porast števila, ne govorimo posebej. Že podatek, da so v soboški občinski organizaciji ZK, ki šteje 2041 članov in je
30 LET DVOJEZIČNEGA ŠOLSTVA
Uspehi prinašajo tudi probleme
V letošnjem šolskem letu praznujemo 30-letnico dvojezičnega šolstva. Ob praznovanju tega pomembnega jubileja pa ne bi smeli pozabiti tudi na napake in pomanjkljivosti, ki jih na svoji koži prav gotovo najbolj občutijo učitelji in učenci v dvojezičnih izobraževalnih organizacijah. Številni organi v lendavski in soboški občini so v zadnjih tednih razpravljali o položaju dvojezičnega šolstva. Osnova so bila poročila vrtcev ter osnovnih in srednjih šol na narodnostno mešanem območju.
Problem vseh, ne le dvojezičnih izobraževalnih organizacij, je pomanjkanje denarja. Pri tem pa ne gre le za padanje materialnega standarda, ampak tudi za druge probleme. Tako prihajajo slovenski učbeniki do učencev z veliko zamudo, saj jih je potrebno za učence v dvojezičnih šolah še prevesti in primemo pripraviti. Večkrat mine celo šolsko leto, preden pridejo tako urejeni učbeniki do učencev v šolskih klopeh. Poleg tega pa bi bilo potrebno pri pouku nekaterih predmetov, od zgovodine, zemljepisa do madžarskega jezika, priskrbeti učila in učne pripomočke iz Madžarske. Učbeniki, ki jih zdaj dobivajo iz Vojvodine, namreč niso vselej ustrezni, tako da se pojavljajo težave pri razlagi določenega učnega gradiva.
Tudi kadrovska zasedenost na nek-tarih šolah je še vedno nezadostna, kar je delno tudi posledica slabega načrtovanja, saj je nekaterih kadrov
V
Se odbor za varstvo človekovih dolžnosti?
Vsaj tako je bilo razbrati iz razprave na razširjeni seji predsedstva borčevske organizacije občine Ljutomer. Poleg predsedstva so bili navzoči tudi predsedniki krajevnih borčevskih organizacij z namenom, da še enkrat preverijo vsa stališča, ki so jih sprejeli pred 17. sejo CK ZKJ in ki so se nanašala na takratne aktualne družbenopolitične in gospodarske razmere pri nas. Ugotovili so, da stališča še držijo in da bi jih bilo potrebno celo zaostriti. V stališčih je čutiti zaskrbljenost, kajti borci so tista generacija, ki se je borila za avnojsko Jugoslavijo in gradila socialistično družbo in ki tudi ne more biti sama kriva za sedanji krizni položaj, kot jim to nekateri danes očitajo.
Borci so v svojih stališčih želeli pokazati socialno neenakost v družbi, saj so prav borci občine Ljutomer v težkem položaju, še posebej, če se primerjajo s tistimi, ki so že užili sadove borbe in povojne graditve nove Jugoslavije. Sprašujejo se, kdo bo temu napravil konec, kajti sedanja oblast si ne upa poseči v te socialne neenakosti.
Še posebej pa so na današnji seji omenili poslabšane mednacionalne odnose med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji. Ne
največja v Pomurju, sprejeli le 5 novih članov, izstopov pa je bilo 66, je dovolj zgovoren. Največ izstopov je med tistimi komunisti, ki so jih v partijske vrste sprejeli v sedemdesetih letih, precej pa je tudi članov z dolgoletnim partijskim stažem. V glavnem gre za kadre s srednješolsko izobrazbo in kvalificirane delavce, ki kot glavni vzrok za izstopanje navajajo previsoko članarino in neučinkovitost pri spreminjanju družbenih razmer.
Najprej smo se slepili in si upali . trditi, da izstopajo naključni sopotniki. Vsekakor sd bili med nami in so tudi še takšni. Pač, kot povsod. Toda, kadar izstopajo borci, učitelji in komunisti z dolgoletnim stažem, ki zagrenjeno razmišljajo o svoji soodgovornosti, se je treba resno zamisliti. Saj to vendar niso sopotniki! To je prehuda žalitev. Motita jih predvsem nemoč in odločanje v vrhovih, ki pa se v končni obliki skoraj vedno izgovarjajo in se še bodo na članstvo. Zgodi se torej, da iz Zveze komunistov izstopi človek, ki je z njo
preveč, drugih pa premalo. Delno bi mlade pri tem lahko usmeijali tudi z ustrezno štipendijsko politiko. Le-ta je nasploh prvi pogoj za uspešnejši razvoj narodnostno mešanega območja.
Ustrezni organi bi morali poskrbeti za ureditev učnih načrtov, saj kljub
Osrednja proslava ob 30-letnici dvojezičnega šolstva v Pomurju naj bi bila v nedeljo, 21. maja 1989, so na svoji seji sklenili člani koordinacijskega odbora za program praznovanja tega pomembnega jubileja. Poleg tega pa so člani odbora pregledali tudi programe praznovanja posameznih šol in vzgojno-varstvenih organizacij terse seznanili s predlogi za podelitev priznanj in odlikovanj posameznikom in izobraževalnim organizacijam, ki delujejo na področju dvojezičnega šolstva.
dolgoletnim izkušnjam dvojezičnega šolstva ti načrti pri vseh predmetih še niso takšni, kot bi si to želeli oziroma kot bi bilo potrebno. Veliko dela torej čaka tudi Zavod za šolstvo, tako republiške organe kot enoto v Murski Soboti. Pedagoški inštitut in Zavod za šolstvo bi morala v kratkem pripraviti tudi poročilo o rezultatih poskusa na lendavski dvojezični OŠ Drago Lugarič. Učitelji in učenci so namreč zadovoljni s to novostjo, z nekoliko spremenjenim načinom učenja slovenskega in madžarskega jezika v nižjih razredih OŠ, zato bi bilo potrebno čim prej omogočiti, da ga prevzamejo tudi druge dvojezične šole, in sicer že v naslednjem šolskem letu.
Predmet razprave pa je bilo tudi šolanje zunaj narodnostno mešanega
strinjanje in kritika med vodstvi na račun posameznega naroda je še posebej boleča, zato bo tudi na tem občutljivem področju moral prevladati razum, da si bodo vodstva morala pogledati iz oči v oči in se prijateljsko pogovoriti ter povedati napake in skupno najti rešitev in izhod iz sedanjega položaja.
V razpravi so dejali, da vedno poudarjamo le pravice posameznika, premalo pa dolžnosti. V nekoliko ironičnem tonu je bila izrečena misel, da bi morali ustanoviti tudi odbor za
preživel bistveni del svojega življenja, nemalokrat pa je z njeno avtoriteto in močjo gradil osebni položaj, v organizaciji je ustvarjal »vzdušje«, bil je nosilec idejne ostrine. Potem pa razočaranje nad rušenjem nekaterih vrednot, za katere bi marsikdo dal »roko v ogenj«.
Če sta vstop in izstop iz ZK osebno dejanje, pa je treba pogledati, kaj je posameznik v tej organizaciji koristnega storil. Ne gre toliko za tiste, ki jih je čas čisto pasivno zanesel v organizacijo in se niti v osebnih prepričanjih in niti v javnem delovanju niso tesneje vezali nanjo, gre bolj za ljudi, ki so bili z njo življenjsko povezani. Ali je razočaranje razlog, ki ga tak človek lahko navede, zlasti ko gre za razočaranje med tem, ko so »stvari v naši družbi krenile«? Kje je bil doslej tak človek, ki so ga nova družbena dogajanja presenetila do te mere, da ni sposoben dojeti pomena velikega premika v vrednotah? Predvsem je prav negotovost okrog najbolj osebnih nazorov glede družbenih dogajanj tista, ki razvrednoti organizacijo in navede posameznika k izstopu. Tudi tu se namreč dogaja nekaj, kar je značilno za nove oblike demokracije: da osebno prevlada nad splošnim. Zapustiti je mogoče splošno pozicijo, ne pa tudi osebne. In če je Zveza komunistov pridobila vrednost osebnega, je ni mogoče kar tako zapustiti.
Milan JERŠE
območja. Pripadniki narodnosti vztrajajo pri izvajanju 14. člena Zakona o posebnih pravicah pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti. O tem so v narodnostnih sisih v lendavski in soboški občini že večkrat govorili. Bila so postavljena vprašanja, zakaj na mariborski srednji vzgo
jiteljski šoli in na Pedagoški fakulteti še vedno ni zagotovljeno učenje madžarskega jezika za mlade, ki bodo pozneje dobili zaposlitev na narodnostno mešanem območju. Prav gotovo bo potrebno razmisliti tudi, kako naprej z učenjem madžarskega jezika na soboških srednjih šolah. Zdajšnja rešitev, fakultativno učenje (navadno 8. ali 9. učno uro ali pa ob petkih tri ure skupaj), namreč ni zadovoljiva. Vsaj v Murski Soboti, torej v občini, v kateri žive tudi pripadniki madžarske narodnosti, bi moral postati madžarski jezik enakopraven drugim predmetom. Tam, kjer se uče tudi drugi tuji jezik, bi to prav gotovo lahko bil tudi madžarski jezik.
S. E6ry
varstvo človekovih dolžnosti, ne samo pravic. Pravice morajo temeljiti na materialnih osnovah — toda če nismo opravili svojih dolžnosti, če nismo ustvarili materialne osnove, potem nihče ne ve, kakšna naj bi bila upravičenost do realnih, pa tudi abstraktnih pravic, o katerih se danes toliko govori.
Ljudi je lahko pridobivati samo za pravice, morali pa bi jim istočasno povedati njihove dolžnosti, ki jih imajo in ki morajo biti adekvatne tistim pravicam, ki jih posamezniki ali skupnost uživa. V nadaljevanju so spregovorili tudi o aktualnem gospodarskem položaju v občini Ljutomer, ga ocenili kot kritičnega in se zavzeli, da bi vodstvo moralo biti prožnejše, prodornejše in da bi morali v občini Ljutomer smeleje načrtovati razvoj.
Dušan Loparnik
STRAN 3
% > • *
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1983
ZA POMURSKE OTROKE NIKOLE TESLE
SEJA OBČINSKEGA SVETA ZSS LENDAVA
V ospredju tozd Skladiščna
—ZASEDANJE ZBOROV SOBOŠKE SKUPŠČINE
0 DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH
inovacije
»Zmagoslavje« naše neumnosti ali možgani v kletki — taki bi lahko bili še najboljši opredelitvi vsega tistega, kar že leta in leta prizadeva tudi svet ob Muri.
Spet smo se primorani iti »pesnjenje po naročilu trenutka«, drugače in blažje izrečeno: spet bomo pihali na dušo zdomcem, sezoncem, izseljencem, ki prihajajo, da bi znova odšli. Ker iz svoje kože ne moremo, smo se odločili za »plavanje po reki brez povratka« na strokovni ravni, pri čemer nam bo pomagal člankar iz Delove Sobotne priloge Drago Buvač, ki je svoj izdelek iz sredine novembra naslovil Otroci Nikole Tesle.
Ostanite tu, res nima nobenega smisla!
Ponavlja, da je po nekaterih podatkih v zadnjem desetletju ušlo iz Jugovije 20 do 60 tisoč vrhunskih strokovnjakov, po navedbi inštituta Rudjer Bo-škovič pa samo letos kar 40 tisoč. »K. temu naj dodamo, da visokokvalificiran strokovnjak v razvitih zahodnih gospoda-stvih ustvari približno 200 tisoč dolarjev na leto. Zdaj imamo vse podatke za ugotovitev, kako je z nami: z begom možganov izgubimo na leto od štiri do dvanajst milijard dolarjev.
Razpon je sicer velik (pa tudi denar), vendar to za naš namen ni bistveno. Če upoštevamo, da za vračilo velikanskega 20-miIi-jardnega dolga tujini na leto odštejemo pet do osem milijard dolarjev, lahko naš položaj vidimo kot na dlani.« Izhodišče te vrste je namenoma postavljeno, saj sledi namensko cefranje »umetne konstrukcije«, kamor spada tudi škoda, ki jo imamo zavoljo našega bega možganov. »Prva napaka je že izhodišče v 200 tisoč dolarjih na leto, ki jih na Zahodu ustvari naš strokovnjak. Preprosto povedano, z istim znanjem, prizadevnostjo in delom tega ne bi mogel ustvariti v domovini, celo če bi mu nudila enake razmere kot na Zahodu, če bi ga naročila na vse tuje knjige in dokumentacijo ter mu dala najboljšo laboratorijsko opremo (mimogrede, stroški za to bi bili daleč večji). Tak. učinek pri nas ni mogoč zaradi splošne nacionalne produktivnosti dela v primerjavi z isto v tujini, kjer je petkrat do desetkrat večja, poleg tega pa ga celotna naša organizacijska, kadrovska in sistemska veriga ne more spremljati.« Buvač se za tem razpiše o najmanj dveh ugovorih takemu izračunu. »Prvi je docela tehnološke narave. Na primer iz patriotskih razlogov lahko (celo na policijski način) obdržimo doma 10 najgenialnejših matematikov. 10 fizikov, 10 strokovnjakov za računalništvo. 10 genetikov itd. Toda za vsako od teh skupin je nujna še cela veriga nadarjenih ljudi, višjega ali nižjega ranga, da bi uresničili celovit znanstveno-tehnološki program, to je sto ali tisoč ljudi. Za kaj takega nimamo ne denarja ne kadrovske in spremljajoče strukture. Zato takega (ambicioznega) programa znanosti in tehnike preprosto ne moremo izvesti.« Drugi ugovor. »Če bi se nam dejansko posrečilo, da bi naši vrhunski strokovnjaki na leto ustvarili vsak po 200 tisoč dolarjev-prihodka, ki se naša vizija o družbi >osvobojenega dela< uresničila. Namesto s 50 tisoč vrhunskimi strokovnjaki, ki so nas zapustili, bi lahko s tistimi, ki so ostali doma, naredili čudež. Zaradi omenjenih 50 tisoč smo izgubili deset milijard dolarjev. S petkrat toliko strokovnjaki bi lahko letni nacionalni bruto proizvod povečali za približno 50 milijard dolarjev. Pa veste, kolikšen je zdaj naš nacionalni proizvod? Po podatkih za leto 1985 44 milijard dolarjev. Od takrat se nismo premaknili z mrtve točke. In zdaj smo v zanimivem položaju. Zakaj ne bi zaposlili 250 tisoč vrhunskih strokovnjakov ter jim zagotovili najboljše razmere za
življenje in delo? Če je treba, jim bomo za njihovo zabavo plačali letni davek v najlepših dekletih in volih ali. kar je pri naših politikih bolj priljubljeno, v jagnjetini in š počitniškimi hišami v Neumu - strokovnjaki pa bi nam na leto ustvarili 50 milijard narodnega bruto proizvoda. Vse ostalo samou-pravljalsko ljudstvo vseh narodov in narodnosti pa bi se lepo ukvarjalo s politiko, z ljudskimi zborovanji in veselicami, svoje >marksistično osvobojeno delo< pa.bi živelo kot v starogrškem polisu.« Kdo bo ostal tu?
Prav je, da je šel Tesla v Ameriko!
Po tejle računsko-sociološki burleski avtor zadevo ponazori z nekaj neprijetnimi zgledi, nakar zajadra v resnejše vode. »Po moje je čisto dobro, daje šel Nikola Tesla v Ameriko. Če bi mu celo takratna avstro-ogr-ska monarhija in vsi naši južnoslovanski patriotizmi omogočili najboljše razmere za znanstveno delo, z vsemi denarnimi in osebnimi privilegiji, na tem prostoru in v takratnih okoliščinah nikoli ne bi bil tako inspirativen magnet za današnje jugoslovanske narode. Tega mu ne tehnološko ne gospodarsko takrat kratkomalo nismo mogli nuditi. Buvač se nato sprašuje — kar je bistveno! — kako z našim znanjem, z genialnostjo Teslovih otrok, priti iz krize? Najbrž je bolj malo znano, da premoremo v Jugoviji čez 300 nadpovprečno inteligentnih mladih državljanov, ki so septembra uspešno opravili slovit Mensin test. Če je med njimi tudi kakšen z naše ravnice, ni znano. Pisec predpostavlja nekatere okoliščine, v katerih bi se dalo iskati odgovore. »Začnemo lahko z dejstvom, da smo se od naših prvih zdomcev poslavljali -s številnimi ideološkimi predsodki.
Potem smo bili vrsto let srečni, da nam z deviznimi nakazili mašijo luknje v plačilni bilanci. Zdaj bi jih radi spravili v državo z njihovimi 20 ali 40 milijardami dolarjev prihrankov vred, kot nove podjetnike v tržno osvobojenem gospodarstvu. Na podoben način bi lahko razmišljali tudi o begu naših možganov. Ne glede na to, koliko denarja je šlo za njihovo šolanje, je še vedno bolje, da so se nekateri zaposlili v tujini, kot pa da bi ta kapital uničili v tukajšnjem gospodarskem sistemu (sicer pa ves svoj kapital uporabljamo skrajno neracionalno), potem pa se samo del njih, iz lastnih interesov ali pa zaradi sentimentalnih čustev, vrne v domovino in v novih razmerah oplodi domače šolanje z izkušnjami iz razvitega sveta. Celo če bodo za vedno ostali v tujini, bodo naša pomembna zveza s svetom znanosti in tehnike.« Avtor nadaljuje. da »smo morda lahko zadovoljni. da je naša družba kljub vsem realsocialističnim dogmam vendarle odprla prostor svojim nadarjenim otrokom in jim omogočila, da' svoje znanje in sposobnosti preskusijo na svetovnem trgu, da so naši izdatki za razvoj in raziskovanje nižji kot v razvitejših državah (pribi, odstotek nacionalnega bruto proizvoda), da zato zahtevamo večje razumevanje za znanost in usklajeno znanstveno-tehnično politiko, toda še zdaj ne vemo, zakaj tudi tak potencial daje mani prijavljenih patentov in nižji narodni dohodek, kot na primer v Španiji, ki po nekaterih kazalcih zaostaja za nami, pa ima kljub temu večji narodni dohodek na prebivalca in bolj dinamično gospodarstvo .. .« In kot smetana se mu v zadnji odstavek zapiše — v poduk in ravnanje tole: »Če smo se končno odločili za verifikacijo vseh naših dejavnosti na trgu, kamor sodi tudi odpiranje proti svetovnemu trgu, potem je dobro, da tja hodijo tisti >otroci Nikole Te-sle<. Tam bodo preverili, koliko s(m)o vredni, zakoni življenja in trga pa bodo pripomogli k temu, da bodo na ta način največ koristili domovini. Za guslarje se doma še najde prostor, na svetovnem trgu znanja in tehnologije pa ga že zdavnaj ni več.« Tako!
oprema
Na zadnji seji občinskega sve-eta ZSS v Lendavi so posebej poudarili težke razmere v Primatovem tozdu Skladiščna oprema. Ta se je sicer z referendumom odločil za samostojno pot, vendar so se pojavile težave, saj Mariborčani zahtevajo vrnitev denarja, ki naj bi ga vložili v lendavski kolektiv. Tačas tudi še ni znano, kako bo z zaposlitvijo dobre četrtine delavcev v lendavskem tozdu, ki jih ne morejo polno zaposliti v sedanjem proizvodnem programu. Če se razmere ne bodo spremenile na bolje, potem se bodo v lendavski občini morali resno spoprijeti s problemom nezaposlenosti (tako imenovani ekonomski presežek), medtem ko so za zdaj še nekako shajali. V letošnjih devetih mesecih je namreč pravico do denarnega nadomestila zaradi nezaposlenosti uveljavilo 42 delavcev — na skupnosti za zaposlovanje je sicer prijavljenih 600 iskalcev zaposlitve —, za denarno pomoč pa je zaprosilo 43 ljudi, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas. Med temi je največ
pripravnikov.
Š. s.
Branko Žunec
Delegati zborov soboške skupščine so na zadnji seji med drugim govorili o uresničevanju programov v družbenih dejavnostih. Uvodni referat je pripravila Marija Horvat iz skupnih služb ter povedala, da je res težko razpravljati o nečem, kar je tako zakonsko uravnano, kot so prav družbene dejavnosti. Tudi programi so bili sestavljeni tako, kot se je predvidelo, da bo denar. Kljub temu pa so nekatere interesne skupnosti v velikih težavah. Kot drugod po Sloveniji je to tudi pri nas zdravstvo. Že skoraj leto dni dela nova bolnica, ki potrebuje precej več denarja kot prej, pa vendar z republike še niso dovolili, da bi zaradi tega za zdravstvo lahko zbrali ter potrošili več denarja. Dovoljena poraba je ostala na istem, kljub novi bolnici in dražjim zdravstvenim storitvam.
Pri socialnem skrbstvu so stvari še nekako najbolj urejene (po denarni plati), nasprotno pa je v vzgojno-varstveni dejavnosti. Ker že delamo vzgojno škodo našim otrokom, bodo morali starši prav kmalu spet več prispevati za varstvo svojih malčkov. Skorajda na tleh je soboška kultura, ki več nima ustreznih prostorov ža svoje delo. Zato je uvodničarka pozvala delegate, naj bi povedali svoje mnenje o predlogu, da bi z referendumskim dinarjem zbirali za ureditev prostorov.
Na slednje se delegati niso odzvali, prva pa se je oglasila delegatka Pomurskega zdravstvenega centra, ki je obrazložila težave v njihovi delovni organizaciji in prebrala naslednji predlog:
»Skupščina naj sprejme priporočilo, da se zdravstvene skupnosti, skupaj z zdravstvenimi orga-
nizacijami, takoj začnejo dogovarjati z organizacijami združenega dela za dodatna sredstva prek svobodne menjave dela.«
Tudi Štefan Šabjan je razpravljal o zdravstvu, delegatom pa tudi povedal, na kak način misli izvršni svet rešiti denarne težave slovenskega zdravstva.
Na ti dve razpravi se je kot edini iz združenega dela oglasil Božo Kuharič in menil, da tako reševanje težav v zdravstvu, mimo sistema dogovorjenega, ni nobena rešitev, prav tako za
združeno delo ni sprejemljiv predlog, da bi posamezni izvajalci v družbenih dejavnostih hodili prosit v združeno delo, ki je tudi v velikih težavah. Po njegovem mnenju so obresti tiste, ki dušijo združeno delo in s spremembami obrestne politike bi lahko rešili marsikaj. O gradivu so temeljito razpravljali tudi v bakovski krajevni skupnosti ter med drugim pripravili naslednjo pripombo:
»Poročilo o družbenih dejavnostih obravnavamo vsako leto in ob tem sprejemamo tudi ugotovitve in stališča, ki so si v glavnem podobni. Pogrešamo pa uresničitev sprejetih stališč, sklepov oziroma primerjavo stanja na področju posameznih dejavnosti, kaj se je zgodilo, kaj poslabšalo, in šele potem bi našteli ukrepe za odpravo 'pomanjkljivosti.«
Majda Horvat
NEMOČ MOČNIH
—DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Praznina vendarle ni
tako
Strokovni delavci pomurskih sisov družbenih dejavnosti trdijo, da prav nič ne vedo, kaj bo z nadstavbo v letu, ki prihaja, ter da je nesmiselno karkoli načrtovati. Prepričani so le o tem, da bo poraba še naprej uravnana z interventno zakonodajo in republiškimi zakoni, dvomijo pa o tem, da bi bila ugodnejša in popustljivejša do svobodne menjave dela, kot do sedaj.
In vendar: po informacijah, ki jih lahko sliši slovenska javnost in ki v vsej svoji skromnosti kapnejo vsakega toliko časa, lahko sklepamo, da praznina vendarle ni tako prazna, da se, čeprav še ni nič znano, dogaja marsikaj. Na to nas napeljuje prav slednji napotek izpred nekaj dni, da naj sisi tudi po novem letu zbirajo denar po istih prispevnih stopnjah, kot do sedaj. Odločitev v smislu status quo (ali: naj bo tako, kot je) je tudi tokrat uporabljena kot vzporedna odločitev ob besednem boju. Ta boj pa poteka za vrati, ki so zaprta za javnost in je spopad med družbeno nadstavbo in subjekti moči in odločanja. Slednje seveda ni združeno delo. Je v bistvu nasprotovanje političnim odločitvam, ki so skregane z logiko dobrega gosodarjenja in družbenega napredka. Katera stran bo prevladala, lahko le sklepamo, saj tretje ni — to je združenega dela, ki ga nobena stran ni povabila za isto mizo.
Združeno delo je tudi od drugih izvedelo, kako namreva republiški izvršni svet reševati izgube v zdravstvu. Povedano je, da bi z obrestmi od denarja, ki se zbira na računih bank za socialnovarstvene pravice, enotne za vso Slovenijo, plačali izgube v zdravstvu. V to so sicer privolile tudi ostale interesne skupnosti in je res trenutna rešitev za zdravstvo, a kakorkoli obračamo, je tako reševanje mimo sistema, zakonsko določenega ali dogovorjenega, nepravično do združenega dela, ki se duši v obrestih in mu jih ne bo črtal nihče (vsaj večini ne). V
prazna
to trenutno, a nečisto rešitev zdravstvo in družbene dejavnosti ne bi smeli privoliti, ker bodo v naslednji spopad šle omadeževane in z manjšo pravico zahtevati rešitev po legitimni poti ter spremembo nesmislov v sistemu. Ker lahko dvomimo da tega pomembni možje niso predvideli, potem nam ostane sklepanje, da so se za tak korak odločili zato (predvsem v zdravstvu), ker ni tistega, ki bi bil sposoben in bi si upal urediti slovensko zdravstvo in njegovo organiziranost. Torej ni tistega, ki bi povedla, kako naj bi bila organizirana enotna rizična zdravstvena skupnost, da bi najbolje delala in bi bila dobra za večino. Ne ve se tudi, po kakšnem ključu bi delili med občine z skupne blagajne. Zaradi tega predlagane spremembe zakona o zdravstvenem varstvu niso bile sprejete, prav tako se bolj kot bi bilo dobro pristaja na odločitve organov oblasti.
Majda Horvat
Na delegatsko vprašanje krajevne skupnosti Partizan v Murski Soboti, ki je izrazila nejevoljo občanov in delovnih ljudi, ker veliko mladoletnikov, ki se vozijo na mopedih, ne upošteva cestnoprometnih predpisov oziroma drugih predpisov s področja javnega reda in mira ter zaradi tega ogroža varnost ljudi, predvsem v parku in na pločnikih, s preurejenimi dušiniki pa ustvarjajo tudi hrup prek dovoljenih meja, je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga vodi Franc Čarni tako odgovoril:
»Naš svet je seznanjen z nejevoljo, ki jo povzročajo mladoletniki, ki vozijo kolesa z motorjem in je problem na svojih sejah že večkrat obravnaval. O tem je seznanil tudi postajo milice in prometne milice v Murski Soboti. Obe instituciji sta pri reševanju problema nemočni, saj obstoječa zakonodaja ščiti mladoletnike. Za podobne prekrške je predvidena prijava sodniku za prekrške, kjer jim izrečejo v glavnem opomin in ukor, zelo redko pa denarno kazen, ki jo seveda morajo plačati starši.
Dosti bi na tem področju lahko storile srednje šole, ki pa jih v svetu že več let skušamo pridobiti k sodelovanju, vendar zaman. Še več pa lahko storijo starši, ki kupujejo svojim otrokom draga kolesa z motorjem, pri tem pa pozabljajo, v kakšno nevarnost se podaja njihov otrok ter kakšno nevarnost povzroča drugim. Menimo, da staršem pri tem ne bi smelo biti vseeno in da se prava vzgoja, tudi prometna, začenja doma, šele potem v šolah in na koncu tudi v avtošolah.«
Odgovor, ki ga je dobila v vednost tudi strokovna služba skupščine občine, smo objavili v celoti. Zato, ker je simptomatičen v tistem delu, ki smo ga podčrtali. Instituciji sta nemočni, prava vzgoja naj se začenja doma. Slednje je točno, napačno pa bremeniti le starše in se skrivati za neustreznimi zakoni. Te postavJajmo ljudje, in če so neustrezni, jih je potrebno spremeniti. V državi, ki jo imamo, se včasih zakoni spreminjajo kar čez noč, to ne bi smelo biti pretežko. Laže, kot prenašati nasilniško obnašanje mladoletnikov, za katere starši največkrat nimajo časa in jim kot nadomestilo za svoje neukvajjanje kupujejo med dragimi darili tudi motorna kolesa. Z njimi, tako kot starši z dragimi avtomobili, mladostniki izražajo svoj prestiž med vrstniki, s »friziranimi« dušilci pa pozornost. Redkokdaj so za to kaznovani, čeprav je včasih cena tudi mlado življenje, ki ugasne ob objestno izsiljeni prednosti na cestah, in če prej ne, se roditelji šele takrat — prepozno — zavedo napake. Prometna in druga milica pa bi se morala bolj svoje pristojnosti in ne nemoči močnih.
Brigita Bavčar
Tudi v bolnici premalo denarja
Med tozdi Pomurskega zdravstvenega centra je Splošna bolnišnica po denarni plati že nekaj let na najslabšem. Tudi letos je tako, kvečjemu še slabše, kot je bilo leta poprej, saj so imeli v devetih mesecih le toliko denarja, da so plačali osebne dohodke in nekaj dinarjev dali v rezervni sklad, medtem ko so ostali drugi skladi še naprej prazni. Pred koncem leta pa je zmanjkalo kar tri milijarde in pol dinarjev, in četudi bi ta denar imeli, bi poslovno leto končali kot moteni pri poslovanju.
Kje so torej vzroki?
Najbolj jih bremenijo izredno visoki materialni stroški, res pa je tudi, da ima nekaj let bolnica več zaposlenih, kot jim priznajo občinske zdravstvene skupnosti, zanje pa tudi ne dobijo plačila. Z novo kirurgijo je le-teh še več, kar 37, denarno pa to pomeni
680 milijonov dinarjev (za rezervni in stanovanjski sklad bi potrebovali 700 milijonov). Pri tem pa je treba povedati tudi o določeni prepreki, in sicer, da glede na zakonsko omejevano porabo z republike ne dobijo dovoljenja, da bi v Pomurju zaradi nove bolnice za zdravstvo potrošili več denarja. O tem se še dogovarjajo, delavci bolnice pa upajo, da bodo s prošnjo uspeli) čeprav pred koncem leta.
Bolnišnični dinar pa še vedno močno bremeni plačevanje medicinske opreme iz tujine, ki ji je cena močno poskočila zaradi velikih tečajnih razlik. Vse pa bi bilo še slabše, če ne bi dobili 890
milijonov za stare prostore bolnice.
Razumljiveje, da so se odločili, da ne bodo kupili nobene me-^ dicinske opreme več, čeprav so jo na tujem že naročili in je na seznamu potrebne opreme za delo v bolnici.
Zaradi ugodne cene pa so se vendar odločili, da bodo v Nemčiji kup.ili rabljen rentgenski aparat z računalnikom (CT). Denar zanj pa zbirajo v delovnih organizacijah in so večji de! računa že poravnali. Tako bi lahko že januarja Pomurcem, pa tudi drugim ponudili boljšo in manj nevarno zdravstveno storitev.
Majda Horvat
Kafilerija
lahko dela še naprej
V Rakičanu prizidka ne bo
Čeprav smo pred poldrugim letom prepričani poročali, da bo Dom oskrbovancev v Rakičanu dobil nov prizidek s približno osemdesetimi posteljami, je sedaj dokončno povedano, da prizidka, čeprav je bil že predviden pri načrtu, ne bo. Čeprav je infrastruktura v domu taka, da bi bil po denarni plati prizidek najcenejši, paje v Sloveniji prevladalo prepričanje, da za ostarele ni dobro, da je v enem domu več kot dvesto varovancev. Imeli naj bi torej več manjših domov po občinskih središčih, ki bi bili tudi centri življenja starostnikov. V regiji se še vedno nismo zmenili, ali bi tak dom najprej potrebovali v Lendavi ali Ljutomeru, a bi se morali čim prej, saj je rakičanski dom že prezaseden.
Dom je namenjen za 268 varovancev, v njem pa jih je sedaj kar 275, številne prošnike pa so morali tudi odkloniti, predvsem tiste, ki so za svojce želeli posebno nego.
Iz republike pa so večkrat prihajale pripombe, da za stare v Rakičanu skrbi premalo ljudi, da je le 70-odstotna zasedenost s kadri po republiških normativih. Zaradi zakonskih omejitev pa tudi letos niso zaposlovali, uspeli pa so nekoliko po-
praviti osebne dohodke.
ni h
Na seji soboškega izvršnega sveta so se odločili, da kafilerije ne bodo zaprli, dokler Mesna industrija ne bo zgradila druge. Kafilerija je do sedaj delala, pa čeprav ni imela vse potrebne dokumentacije, 30. decembra pa naj bi zaprli njena vrata.
Na seji pa so izvršniki morali povedati, kaj je večje in kaj manjše zlo. Če bi kafilerijo zaprli, kot je bilo pred leti dogovorjeno, bi zadostili upravičenim pritožbam stanovalcev sosednjih blokov in inšpekcijskim službam ter zahtevam za zdravo okolje, vendar pa bi morali povedati, kje Mesna industrija lahko zakopava svoj odpad. Četudi br našli primeren kraj, pa bi okolje ogrožali spet na drugem mestu.
Ker pa je delovna organizacija v zadnjem času odpravila nekatere tehnične pomanjkljivosti ter tako zmanjšala možnost večjega onesnaževanja okolja, bo kafilerija delala še naprej. Govorili so o približno štirih letih, ko naj bi imeli novo kafilerijo. Občinski organi bodo našli primeren kraj, delovna organizacija, ki pa je v času, ki ji je bil določen do zaprtja kafilerije, naredila premalo za selitev, pa bo morala najti potreben denar. Vse naloge pa po mnenju razgretih razpravljalcev morali časovno točno določiti in ne več dovoliti opravičevanja.
Majda Horvat
•9
STRAN 4
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
LJUTOMER
Masivno pohištvo gre po svoje
V' občini Ljutomer potekajo v zadnjem času zelo intenzivni združevalni in izločitveni postopki. V delovni organizaciji Ljutomerčan bi radi iz sedmih tozdov naredili samo enovito delovno organizacijo, tozd Vitrina se je že izločil iz delovne organizacije Loške tovarne hladilnikov, tozd Bombažna tkalnica je postala obrat Mariborske tekstilne tovarne, razdru-žila sta se tudi DO Tehnostroj in Servis, le pri Emoninem tozdu Agroplod referendum ni uspel. K vsemu temu pa se počasi pridružuje tudi tozd Masivno pohištvo, ki se pripravlja na referendum o iz
Na mestu starega skladišča je letos zraslo novo sodobno skladišče gotovih izdelkov in reprodukcijskega materiala. V tej stavbi bodo tudi pisarne. Ker se je sprostilo staro skladišče reprodukcijskega materiala, bodo v njem lahko namestili stroje in tako bo proizvodnja lažja. Naložba je stala 2,4 milijarde dinarjev, zbrali pa so jih iz sklada za nerazvite iz ozdov, z bančnim posojilom in iz lastne blagajne.
ločitvi iz delovne organizacije Marles Maribor.
V ljutomerskem tozdu je bilo že konec lanskega in v začetku letošnjega precej vroče krvi, ko so delavci obravnavali zaključni račun in izvedeli, da so poslovali z izgubo. Vse kaže, da odnosi med tozdom in delovno organizacijo še vedno niso razčiščeni, in to je verjetno eden od razlogov za razmišljanje o izločitvi. To potrjuje tudi tozdov direktor Mirko Skalič:
Motivov za odločitev delavskega sveta tozda, da začnemo s postopkom za izločitev iz delovne organizacije Marles, je več: zadnja leta potekajo v delovni organizaciji Marles reorganiza-cijski postopki, ki pa so v glavnem usmerjeni v centralizacijo upravljanja, centralizacijo vseh poslovnih funkcij, tudi tistih, ki jih je tozd praktično že imel. V mislih imam pripravo proizvodnje in nekatere druge. Kmalu se je izkaizalo, da te centralizirane funkcije niso dajale pravih rezultatov. Tako je nadaljnja reorganizacija šla po naših predvidevanjih, se pravi, da večjih rezultatov ni bilo. Tudi pri zaključnih računih se je izkazovalo, da so bile nekatere denarne transakcije v našo škodo. Vse to nas je vedno bolj razdvajalo kot združevalo. Stanje med DO in tozdom se je zaostrovalo. Zaradi sedanjih zaostrenih razmer in priprave novega zakona o podjetjih je po naše še zadnja možnost, da ohra-
»Presenetljivi« ukrepi začasnega vodstva Avtoradgone
Avtoradgona želi izstopiti iz sozda Integral
Prav te dni mineva prvi mesec ukrepa družbenega varstva v DO Avtoradgona sozda Integral iz Gornje Radgone. Začasni kolegijski poslovodni organ (ZKPO), ki ga sestavljajo odgovorni in preizkušeni delavci iz raznih delovnih organizacij radgonske občine (Elrad, Kmetijski kombinat, Radenska, Izvršni svet SO), se je lotil reševanja nakopičenih problemov hitro, resno in organizirano. Problemi pa so objektivne (finančne in splošno tržno veljavne) ter subjektivne narave. ZKPO je že v prvem mesecu sprejel številne naloge za reševanje problemov obeh vrst.
Novembra so se člani ZKPO sestali z vodstvom Tama, Ljubljanske banke, Temeljne pomurske banke in sprejeli poslovne obiskovalce iz Združenih držav Amerike, ki so se zanimali za nakup bivalnih enot ter 28 in 38-sede-žne avtobuse. Udeležili so se vseh sestankov družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji, redno izdajajo Informator (dvakrat tedensko) in z njim obveščajo delavce o opravljenih nalogah, sprejeli pa so tudi ukrepe za izboljšanje delovne discipline. Disciplina se mora začeti že pri vhodu, zato dosledno zapisujejo in nato poimensko objavljajo v Informatorju vse zamudnike. V minulih tednih se je
nimo vso to svojo samobitnost, ki so si jo delavci tega tozda s trdim delom pridobili.«
Ste dovolj močni, da bi ostali in uspeli kot samostojna delovna organizacija?
»Z ozirom, da smo močno usmerjeni v izvoz. To pa pomeni, da imamo soliden proizvodni program, ki je na domačem in tujem trgu dokazal, da smo sposobni narediti kakovostno in za primerno ceno. Zato menimo, da obstaja realne poti za našo samostojnost.«
Kako daleč ste v pripravah na reorganizacijo oz. izločitev?
Eden od osnovnih razlogov za izločitev je, da tozd Masivno pohištvo iz Ljutomera daje za skupne služite več, kot pa je rezultat. V pripravah na izločitev so v tozdu Masivno pohištvo izračunali, da bi za funkcije, ki jih opravlja delovna organizacija, potrebovali 18 novih zaposlitev. Preračunano na oktober to pomeni 50 odstotkov manj denarja, kot pa so ga morali plačati delovni organizaciji. V oktobru so delovni skupnosti skupnih služb v Mariboru morali plačati 200 milijonov dinarjev, 23 milijonov za reklamo in 10 milijonov za servis.
Če bi vse funkcije opravljali sami, bi prihranili okoli 100 milijonov dinarjev.
»Konec novembra bomo verjetno razpisali referendum in po preteku roka se bodo delavci nato odločali o tem, ali ostanemo še naprej v delovni organizaciji, ali gremo na lastno pot. Hitimo zato, ker bi — če pride do izločitve — vse te postopke radi izvedli po stari zakonodaji, kajti ne vemo, kaj nas čaka po novem letu.«
Se bo izločil celoten tozd — lani ste namreč v sklopu reorganizacije dobili v tozd še dve žagi, v Ormožu in Radencih?
»Žaga v Ormožu je pripravljena, da deli usodo z nami še naprej, žaga v Radencih pa se je odločila, da bo še vendarle naprej sodelovala z mariborskim Marlesom. Razlog za to odločitev v Radencih je preprost: v to žago še vedno vozijo precejšnjo količino hlodovine z mariborskega območja.«
Kako pa sicer načrtujete oskrbo s surovino?
točnost prihodov in odhodov z dela bistveno izboljšala. Zmanjšali pa so se tudi izhodi med delovnim časom. Glede tega so pripravljeni še natančnejši ukrepi, ki bodo pripomogli k večji učinkovitosti in discipliniranosti. Več napora pa bo potrebno vložiti v izboljšanje discipline in izvajanja nalog na delovnem mestu. Z neizvrše-vanjem nalog bodo delavci kršili delovne obveznosti, odklanjanje nalog, ki jih določi nadrejeni, pa bo ZKPO takoj kaznoval z disciplinskim ukrepom ali premestitvijo.
ZKPO Avtoradgone je tudi sprejel sklep o imenovanju skupin za ugotovitve in oceno stanja na vseh področjih poslovanja. Te bodo organizirane za naslednja področja: načrtovanje in kontrola izvajanja, programska usmeritev, raziskave, razvoj in tehnologija, finance, računovodstvo, oskrba, trženje, domači in tuji trg, splošne in kadrovske zadeve, organizacija in informatika, tozd Proizvodnja, tozd Avto-trgovina servisi in tozd Transport. Skupine morajo delati ne glede na delovni čas, podati pisno poročilo, odgovorne pa so tudi za ustreznost in točnost podatkov.
Za učinkovitejše in doslednejše izvajanje nalog v drugi izmeni so uvedli dežurstvo, ki ga opravljajo vodilni in
»Glede tega si ne belimo glave, saj je surovine na trgu dovolj, upamo pa, da bomo, četudi pride do izločitve, še naprej sodelovali z Marlesom, predvsem z žago v Radencih, saj svoje izdelke, to je žagan les, nekomu morajo prodati.«
Pri vsaki izločitvi se pojavi osnovni problem, to so kadri, saj se vse poslovne funkcije, marketing in prodaja prenese v delovno organizacijo. Kako nameravate rešiti ta problem?
»Drži, kadri so velik problem. Ne samo zaradi tega, ker dobrih kadrov ni, radi bi, da bi dobili najboljši kader. Vprašanje je, kako srečno roko bomo imeli pri tem. Vemo, da v občini Ljutomer ni zadovoljive kadrovske politike, zato bo to eden večjih problemov pri nas. Problem je tudi v tem, da bomo začeli praktično iz nič. V začetku bomo potrebovali dobre komercialiste in računovodske delavce. Na nekaterih področjih že dlje časa pripravljamo ljudi, je pa še veliko tega odprtega. Precej bo odvisno tudi od tega, kako se bomo sporazumeli z delovno organizacijo. Gre za to, da sedanji glavni direktor odločno vztraja pri tem, da naj bi s prvim januarjem 1989 prenehale vse funkcije tozda Masivno pohištvo, mi pa vztrajamo pri našem modelu. Res pa je tudi, da bo s tem datumom, mogoče tudi prej, prenehala funkcija generalnemu direktorju. Zato upamo, da bi pri vseh drugih vodstvenih delavcih v Marlesu ostal interes, da še naprej sodelujemo in da določene skupne funkcije še na
prej opravljajo za nas. Nekatere funkcije trajno, ostalo pa po dogovoru. Gre predvsem za skupen tržni nastop, kar je zanimivo za nas in za Marles. V tej delovni organizaciji in z njo smo si ustvarili določeno ime in zato upamo, da bo v novi zakonodaji omogočeno poslovno in tehnično sodelovanje, vendar na enakopravnejši osnovi.«
Marles pa tudi ni edina lesna organizacija, s katero bi lahko poslovno-tehnično sodelovali, saj je slovenska lesna industrija zelo razvejen in povezan sistem?
»Že sedaj smo povezani z Lesnino in Slovenijalesom. Prek teh dveh sistemov v glavnem izvažamo naše izdelke. Zato je mogoče to nekoliko lažje, ker lasten izvoz ne gre prek Marlesa. V tej povezavi, kljub izločitvi, ne nameravamo ničesar spreminjati.«
Dušan Loparnik
vodstveni delavci, v tozdu Proizvodnja pa so v drugi izmeni uvedli delo , obratovodje. V prihodnje bodo posebno pozornost namenili odpravljanju prevelikega režijskega dela v delovni organizaciji.
ZKPO pa je že analiziral nekatere sklenjene posle s tujimi in domačimi partnerji in sprožil postopek za izstop delovne organizacije iz sozda Integral.
Konec novembra so se sestali člani ZKPO in vodstvo Ljubljanske banke, Temeljne pomurske banke. Pogovarjali so se tudi o pokrivanju izgub Avtoradgone po zaključnem računu ter o pripravljenosti Ljubljanske banke, da spremlja sprotno poslovanje Avtoradgone. Temeljna Pomurska banka je za soglalsje zahtevala izpolnjevanje naslednjih pogojev da v Avtoradgoni zagotovijo bistveno večjo proizvodnjo ob sedanjem obsegu zaposlenih, ob manjšem poslovanju pa število zaposlenih zmanjšajo, da uresničijo notranje ukrepe sanacije, da racionalno izkoriščajo proizvodne, transportne in prostorske zmogljivosti ter da zagotovijo pozitivno tekoče poslovanje, torej donosnost vseh dejavnosti. •
Bernarda Balažič—Peček
Izrečeno je bilo brez dlake na jeziku: »Delavci šušmarijo in »rihtajo« stranke na dom. Le kdo ne bi tega počel ob takih mi-zernih plačah? Zavoljo pičlih 350 ali morda kaj več tisočakov v plačilni kuverti bi lahko 27 delavcev od 220 vseh zaposlenih pri oktobrskem izplačilu mirne duše štrajkalo. Pa niso, ker so se takoj našli dinarji za 30-odstoten dvig plač.« Niso to nekoliko prenevarne igrice s potrpljenjem Agroservisovih modrih ovratnikov?
O razmerah v tej delovni organizaciji, sicer članici sozda ABC Pomurka, smo se obširneje razpisali avgusta, vendar bolj z vidika uvajanja nekaterih razvojnih projektov. Pri tem smo nekoliko preuranjeno domnevali, »da niso posredi osebn(ostn)e razprtije ali skrhani medčloveški odnosi, marveč dialoško-poiemična >čist-ka< na osnovi strokovnih argumentov.« Po nedavnem skupnem sestanku najodgovornejših sindikalistov v soboški občini ter ključnih predstavnikov (samouprave, politike in poslovodstva) v tovarni je očitno, da imamo opravka -z globoko razklanostjo na vsaj dva bregova: delavci na enem in direktor Milan Šanko na drugem. Dobre tri ure so se dajali in zdi se, da bi mogli govoriti
Nov dosežek delavcev Ina Nafte Lendava
Poslej hitrejše »rojevanje«?
V lendavski Ina Nafti imajo že dolgoletne izkušnje z izdelavo vrtalnih strojev Janez 600, s katerimi je možno vrtati 600 metrov globoko v zemljo. Izdelujejo jih po načrtih, ki so jih dobili od drugih. Na tržišču pa je bila potreba po manjšem vrtalnem stroju za vrtanje v globino do 200 metrov.’ Strokovna skupina: Ladislav Kocon, Štefan Godina, Drago Horvat in Franc Horvat, je pred nekaj leti začela izdelovati načrte za tak stroj. Najdlje je za risalno desko ostal Štefan Godina, zato ga lahko označimo za »očeta« hidravličnega vrtalnega stroja VS-200. Sodeloval je tudi Robert Pevec.
Vrtalni stroj ima 35 kW dieslov motor, na katerega je preko menjalnika in sklopke vezana hidravlična črpalka, ki poganja hidravlični motor na vrtalni glavi in oskrbuje cilinder za hiter premik vrtalne glave. Na pogonskem motorju je nameščena še manjša črpalka za oskrbovanje cilindra, s katerinj. se uravnava kot vrtanja.
»Vrtalni stroj VS-200 je namenjen za razna vrtanja do globine 200 metrov, in sicer za hidrološke raziskave, vrtanja tal, ki jih je treba utrditi, vrtanje zaradi miniranja, za sezmične raziskave, vrtanja zaradi postavljanja raznih sider, vrtanje vodnjakov in tako naprej. S strojem lahko vrtamo navpično, vodoravno ali pa pod koti različnih stopinj,« nam je povedal Stefan Godina. Moramo reči, daje bil po svoje vesel, ker je vse, kar je zarisal, izdelano v strojnih delavnicah v Ina Nafti, kupili so le pogonski motor, hidravlične črpalke, hidravlične cilindre.
»Stroj smo pred kratkim predstavili možnim kupcem. Le-ti so izrazili veliko zanimanje za ta naš dosežek in, kot trdijo v komercialni službi, naj bi kar 20 predstavnikov različnih podjetij izrazilo zanimanje za nakup. Glede na to, da hidravlični vrtalni stroj VS-200 stane okrog 80 mi-
Mazut je predrag
V Ini Nafti, v sektorju Energetika, pridobivajo in dobavljajo uporabnikom energije industrijsko parp. Kot gorivo za pridobivanje pare uporabljajo mazut, saj jim v zadnjem času primanjkuje zemeljskega plina, ki ga v glavnem porabijo za pridobivanje metanola, ki je močno iskan na tujem trgu. Da bi se prilagodili razmeram oziroma varčevali pri pridobivanju pare, so se dogovorili s tovarno glinice in aluminija Boris Kidrič iz Kidričevega, da jim bo le-ta do konca leta odstopila 200 ton katrana, ki ga bodo pokurili v Energetiki. Katran je zastonj, saj predstavlja za Kidričevo ekološki problem, za Energetiko pa koristno gorivo. S kurjenjem katrana bodo prihranili 120 ton mazuta. Pripravljajo pa tudi že načrte, da bi z industrijsko paro oskrbeli tudi druge delovne or-
ganizacije v industrijski coni.
kar o treh različicah iste zgodbe. Pravijo: ni dela. Kdo je za to odgovoren? Nesporno najprej direktor podjetja, nato komercialni, ki ga v Agroservisu iščejo že dobro leto, in končno tehnični direktor. Vendar je to zgodba »od spodaj«, skozi vse tisto, kar najbolj neposredno in v živo udari po žepu. Druga različica bi utegnila biti »od zgoraj«; rekli bi ji boj za oblast, ki se najopri-jemljiveje razbira skozi skaljene medčloveške odnose. Povedano je bilo, da ima direktor Milan Šanko podcenjevalen odnos do samouprave in politike v firmi, da kakršnekoli občutljivejše pripombe jemlje kot napad na položaj, ki ga zaseda, da je .tudi poskušal zavreti določene projekte zunanjih ustanov (vzemimo Re-fin sistem IPOK), čim je zaslutil zoževanje lastnih pristojnosti ter zmanjševanje moči in vpliva.
Prvi mož Agroservisa je ob koncu — na vztrajno »izzivanje« predsednika občinskega sindikalnega sveta, Janeza Kovača, če se sploh misli oglasiti — žogico vrnil; in tu se začne tretja različica zgodbe, ki bi znala, če ne pride do korenitejših, prelomnih posegov in ukrepov, pripeljati celo do prisilne uprave. Vsakdo naj strokovno in dosledno opravlja svoje delo, je demagoško za-
lijonov dinarjev, sem prepričan, da se bo vloženo delo obrestovalo,« je prepričan »izumitelj« Štefan Godina.
Nov dosežek strokovnjakov in delavcev Ina Nafte smo si seveda ogledali na kraju samem — v delavnici. Tam smo tudi zvedeli, da lahko z njim vrtamo globlje (celo do 350 metrov), če hočemo ožji premer vrtine. Če pa hočemo vrtati široko odprtino, na primer za vodnjak, tedaj pa je možnost vrtanja v globino seveda manjša — do 50 metrov.
Prototip vrtalnega stroja VS-200 je torej nared za redno izdelavo. Zazdaj je stroj sicer nekoliko »neroden«, saj ni mobilen (nima ne koles ne gosenic), ampak je montiran na »saneh« oziroma kovinskem podnožju. To pa ne pomeni, da ga ni možno pritrditi na kolesa! Tudi pogon teh ni vprašljiv, saj je treba pritrditi le še dva hidromo-torja, ki ju bo posredno poganjal že omenjeni diesel motor.
V Ina Nafti smo sicer slišali, da se je hidravlični vrtalni stroj rojeval več let. Ne konstruktor ne delavci v proizvodnji niso delali ves čas na tem projektu, ampak je tako zamisel v -raziskovalnem oddelku, kakor v proizvodnji, nastajala vzporedno ob vseh drugih delih. Naslednji stroj(i) bo prav gotovo prišel prej iz tovarne, kajti tega je že kupila Geomašina iz Zemuna.
Š. Sobočan
UIUA -NAFTA LENDAVA
HIDRAVLIČNI
VRTALNI
STROJ
Vrtalni stroj VS-200, ki ga je zasnoval Štefan Godina v sodelovanju s sodelavci, so izdelali delavci v strojnem obratu Ina Nafte.
Uprsvljslne
sklopke
Jani D.
vrnil obtožbe Šanko in navzočemu novinarju naložil, naj poroča, kako je Tamova Karosernica navzlic lastnim, hudim tegobam pri poslovanju, širokogrudno dala Agroservisu delo, da pa jim — tega pa naj poročevalec ne bi posredoval javnosti — še ni plačala 80 milijonov dinarjev za opravljeno delo. Tudi občinskim sindikalnim voditeljem ključni človek podjetja ni zaželel dobrodošlice — je tudi zamudil na sestanek! — marveč jim dal lekcijo, češ da se mu zdi vse skupaj nenavadno, ko se takole sestajajo, in da se po tej poti zadeve ne rešujejo. Kako naj bi se reševale, ve sam, očitno pa mnogokaj ni bilo izpeljano iz že pred časom sprejetega sanacijskega programa.
Globoka razklanost med delavci in direktorjem ter čakanje na to, kdaj bo druga stran naredila napako, krize v soboški delovni organizaciji Agroservis, članici sozda ABC Pomurka, ne bo razpletla. Dodajmo, da je imenovana skupna sindikalna komisija za sklepe in da se »čistka« nadaljuje. Mimogrede: celo molčeča večina predstavnikov modrih ovratnikov iz ozadja se je oglasila ob koncu sestanka.
Branko Žunec
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
STRAN 5
Murska Sobota
Komentar
IZKUŠNJE MAKEDONSKIH KMETIJCEVV
Doklej zanesenjaštvo?
Dejavnosti, ki potekajo v okviru Zveze organizacij za tehnično kulturo občine Murska Sobota (klubi mladih tehnikov po šolah, Radio klub, Aero klub, Brodarsko društvo), dosegajo številne uspehe, ker v njih delajo zanesenjaki, ki žrtvujejo veliko prostega časa za klubsko dejavnost, in ker imajo tudi dobro zastavljene programe. Vendar pa obstaja bojazen, da jih bodo morali krniti, da bo ponekod prišlo do zastoja (letalski klub), če ne bodo dobili več družbene pomoči. Tako bo, denimo, Aero klub M. Sobota letos imel okrog 100 milijonov dinarjev izdatkov, pomoči (dotacije) pa bodo znašale le 10 milijonov dinarjev, kolikor jih letno stane samo gorivo. In kje vzeti denar za mehanika, obnovo letal ali morebiti celo za nakup novega letala? Če ne bi člani kluba hodili tudi delat v klubsko delavnico (določene storitve, za katere dobijo plačilo), bi že zdavnaj morali prenehati s svojo dejavnostjo, ki je prav gotovo širšega družbenega pomena. Podobno se dogaja tudi v drugih organizacijah za tehnično kulturo. Vse drugače bi bilo, če bi prišlo do sistemskega financiranja — ali v okviru prispevnih stopenj ali pa bi, tako kot na Hrvaškem, v ta namen dobili del sredstev od iger na srečo. Prej bi seveda bilo treba doseči spremembo zakona, ki ureja to vprašanje. Letalski klub pa upravičeno pričakuje več pomoči tudi iz naslova vojska-ljudska obramba.
In kako je z uporabo računalnikov v šolah? Pri pouku jih žal skoraj ne uporabljajo, ker v ta namen niti nimajo ustreznih programov. Rakava rana pa so tudi mentorji, ki so sicer obiskovali 150-urni seminar (z vsake šole po eden), vendar je to za večino zdaleč premalo, da bi lahko skupaj z učenci izvajali kakovosten pouk računalništva, oziroma uporabljali računalnik pri posameznih predmetih. In kako do kakovostnih programov? Lahko bi jih kupili od tistih, ki sojih že pripravili, vendar so zelo dragi in ’naravnani' na računalnike spectrum, v Pomurju pa so vse šole opremljene z računalniki commodore. Bolje bi torej bilo, če bi se sami lotili tega dela — skupinsko in postopno. Vzorčna šola naj bi bila, kot je predlagano, osemletka v Puconcih. Pripravljeni pa so sodelovati tudi strokovnjaki Murinega računalniškega centra. To je vsekakor hvale vredno, mar ne?
Jože Graj 
ZADNJI KRCI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA
Ostro nastopanje delegatov republiške zdravstvene skupnosti proti hitremu sprejemanju zakona d spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu, predvsem pa to, da so delegati sploh zavrnili razpravo o tej točki dnevnega reda, je lahko presenetilo le bežnega spremljevalca dogajanj v slovenskem zdravstvu. Zdravstveni in strokovni delavci, pa tudi opazovalci z izostrenim čutom za zaznavanje bistva stvari si bodo enotni, da tak revolt delegatov ni nobeno presenečenje. Je le vrhunec celoletnih zapletov okoli iskanja odrešilne poti za zdravstvo, posledica prepada med upravo in samoupravo, številnih kompromisov in nespoštovanj dogovorjenega. Številni konflikti so bili torej javnosti znani v milejši obliki, v zakulisju pa se je moralo dogajati marsikaj, kar razjasnjuje odločnost in ogorčenje delegatov.
Pri vsej zadevi pa je zanimivo, da so si bili tokrat enotni tako delegati revnih kot bogatih občin, zdravstveni delavci velikih zdravstvenih inštitucij in podeželskih bolnic. Enotni so bili v tem, da mačka v Žaklju ne bodo kupili, saj so že prevečkrat verjeli v obljube o odrešilnosti ukrepov za siromašno zdravstvo.
Zdi se mi, da je zdravstvo sedaj še bolj kot kdaj prej v novejšem času podobno revežu s tanko rezino kruha, kateremu se predlaga, da da kruh iz levega v desni žep, pa bo mogoče rezina postala dovoljšnja za lačni želodec. Toda pri tem se ta že bolj zdrobi in postane tanjša.
Denarja za vse pravice ni, saj je gospodarstvo revno, pravijo »varovanci« gospodarstva, zato mora zdravstvo postati cenejše in odpraviti nepravilnosti. Slednje v zdravstvu tudi so. tako kot še marsikje, vendar lahko dvomimo, da bo zakon, tak, kot je predstavljen, tako popoln, da bo neprepusten zanje. Problem revnega zdravstva, pa tudi revnega gospodarstva je torej globlji, vendar dobro poznan, namreč v vprašljivi delitvi ustvarjenega dohodka. Malo ostaja gospodarstvu, še manj zdravstvu in družbenim dejavnostim.
In kaj sedaj, se sprašujejo vsi, ki jim ni mar, kakšna bo usoda slovenskega pa tudi pomurskega zdravstva. Ostaja namreč prazen prostor, in prav lahko se zgodi, da ga bodo zapolnili ostri ukrepi oblasti. Pomursko zdravstvo zaradi znanih težav in izgub ne sme čakati nanje, ampak se obrniti k združenemu delu ter jasno povedati, kakšne bodo posledice, ki bodo seveda spet bile tako bolne Pomurce kot zdravstvene organizacije.
Majda Horvat
Toplotna energi ja iz globin
Jugoslavija ima izredne naravne možnosti za razvoj kmetijstva, vendar kaže, da jih ne znamo ali nočemo izkoristiti. Priznani svetovni strokovnjaki so izračunali, da bi Jugoslavija lahko pridelala hrano za 80 milijonov prebivalcev, zato je ob tem toliko večji nesmisel, da moramo hrano še vedno uvažati. Res, da hrana ne zraste kar tako, v zemljo je treba vlagati, če želimo iz nje čim več dobiti, prav na to pa često pozabljamo. V naše planske, razvojne in druge dokumente smo sicer zapisali, da je kmetijstvo prednostna de-
Zaenkrat geotermalno vodo v Makedoniji izkoriščajo le za potrebe kmetijstva, vendar pravijo, da bi se jo dalo koristno uporabiti tudi v industriji in še kje. Zlasti za ogrevanje stanovanjskih in drugih prostorov, .v Kočanih pa se že pripravljajo na izdelavo projektov, da bi s' to geotermalno vodo ogrevali mesto. Kot že rečeno, jo zdaj izkoriščajo le za potrebe kmetijstva, izkušnje in rezultati, kijih pri tem dosegajo, pa so več kot zadovoljivi. Ta voda ima namreč visoko energetsko vrednost, saj ima, ko priteče na
To so edini rastlinjaki v državi, ki jih ogrevajo le z geotermalno vodo. V njih dosegajo odlične pridelovalne in finančne rezultate, žal pa jih je zaenkrat le 18 hektarjev. Foto: L. K.
uma FERROMOTO
Vrhunske kvalitetne peči za centralno ogrevanje
LET
ferrotherm
toplovodni kotel z vgrajenim bojlerjen 0
model od 29—139 kW	'O
toplovodni kotel z vgrajenim bojler-	Q
jem od 29-139 kW	A
ferrotherm
Trajno žareči kotel sodi med nejše rešitve te

toplovodni najsodob-vrste tako
doma kot v svetu PROIZVODE LAHKO KUPITE V VSEH PRODAJALNAH TOPLOTNE TEHNIKE V JUGOSLAVIJI
trajno žareči toplovodni kotel brez bojlerja
od 18-50 kW
• boljši izkoristek energije
• dolga doba gorenja
• majhna poraba goriva
• nova regulacija
• dolga življenska doba
• sodoben videz
Nizkotemperaturni avtomatski oljni toplovodni kotel za centralno ogrevanje
OLJNI GORILEC
E
istf* - ferrotherm
FERROMOTO FEROTHERM je v sodelovanju z avstrijsko firmo OLYMP izdelal toplovod-
ni kotel za jugoslovansko tržišče, ki ste ga že dolgo pogrešali.	.
moč od 11 —97 kW
NOVO
I
Katere so njegove posebnosti in kvalitete?
•	nizkotemperaturno ogrevanje — manjša poraba goriva
•	avtomatsko delovanje
•	tovarniška nastavitev želene moči od 12 kW—25 kW
•	idealen za etažno ogrevanje
•	sodoben videz — možnost vključitve med kuhinjske elemente
•	zagotovljen servis in
•	kvaliteta se piše z velikimi črkami
varčevalna loputa oljno predgretje dobava: takoj za dinarje
Prodaja in informacije: FERROMOTO, MARIBOR, tozd Trgovina, termika, tel. (062) 24 541
javnost, vendar je premalo, če ostaja vse to zgolj zapisano na papirju, v praksi pa se stvari ne premikajo. V razmerah, v kakršnih gospodari kmetijstvo v zadnjih letih, le-to ni sposobno samo skrbeti za svoj razvoj, dejstvo pa je, da tudi v preteklosti razmere niso bile prav nič boljše. Na račun cenovnih nesorazmerij se je dohodek ves čas odlival iz kmetijstva, razmere pa so se zdaj že tako zaostrile, da kmetijstvo nima lastnih sredstev niti za tekočo proizvodnjo, o vlaganjih v razširjeno reprodukcijo pa ob sedanjih posojilnih pogojih kmetijci ne upajo niti razmišljati. Prav vlaganja pa so nujna, če želimo izkoristiti naravne razmere, ki jih ima jugoslovansko kmetijstvo. Kjer tega niso zanemarjali že v preteklosti, rezultati so, in če bi ob pravem času znali izkoristiti te ugodnosti, bi bilo danes kmetijstvo na zeleni veji.
Tokrat se nekoliko pomudimo pri izkušnjah, ki jih imajo makedonski kmetijci pri izkoriščanju naravnih in drugih danosti. Ne bomo ponavljali izkušenj z namakanji kmetijskih zemljišč, saj smo o tem pisali že v enem od prejšnjih nadaljevanj, treba pa je poudariti, da tudi na tem področju še niso izkoristili vseh možnosti. Na 84 tisoč hektarjih, ki jih že namakajo, dosegajo nadpovprečne rezultate, že z manjšimi vlaganji bi lahko uredili namakanje na dodatnih 50 tisoč hektarjih, medtem ko ima Makedonija vse naravne možnosti za namakanje 200 tisoč hektarjev kmetijskih površin. Vendar je pomanjkanje sredstev za naložbe spet osnovni razlog, da ne morejo izkoristiti teh naravnih danosti. Voda v Makedoniji pa ne rabi le za namakanje, pač pa bi se jo dalo izkoristiti tudi kot pomemben energetski vir. Mislimo predvsem na izkoriščanje geotermalnih voda, ki jih je na tem območju na pretek, izkoriščenih pa le bore malo. Vseeno pa je treba poudariti, da so prišli pri raziskavah in izkoriščanju geotermalnih voda v Makedoniji najdlje, čeprav so plasti termalne vode pod dobršnim delom naše države, saj segajo od Grčije prek make-donsko-srbskega masiva vse do Panonske nižine. Po zbranih podatkih predstavlja geotermalna voda od 2 do 3 odstotke v energetski bilanci države, kar je na prvi pogled sicer zanemarljiv delež, vendar je slika povsem drugačna, če ob tem upoštevamo, daje to obnovljivi vir energije. Z intenzivnejšimi raziskavami geotermalnih voda so v Makedoniji začeli v začetku sedemdesetih let, ko se je začela energetska kriza v svetu in rezultati teh raziskav so že vidni. Prav v Makedoniji so najbolj bogata nahajališča geotermalnih voda, z rezultati, ki so jih dale raziskave na območju Kočanov, pa se to območje uvršča prav v evropski in svetovni vrh.
površje, 78 stopinj Celzija in rabi za ogrevanje v rastlinjakih. Zaenkrat imajo 18 hektarjev takšnih rastlinjakov, načrtujejo pa, da bi njihove površine še precej povečali. To je ena prednostnih nalog, ki je zapisana tudi v republiških razvojnih programih, saj želijo z geotermalno vodo zamenjati druge, veliko dražje vire energije. Izkušnje, ki so si jih pridobili pri ogrevanju rastlinjakov, kažejo, da kubični meter te geotermalne vode nadomesti 5 litrov mazuta, s tem pa močno poceni tudi stroške pridelave. Če ceno 800 dinarjev, kolikor jih stane kubični meter te vode, primerjajo s ceno 5 litrov mazuta, potem ugotovitev, da je geotermalna voda najcenejši vir energije, vsekakor drži, njena prednost pa je tudi v tem, da ne onesnažuje okolja. Če jo primerjamo s tovrstnimi vodami na drugih območjih v državi, ta v Makedoniji ne vsebuje nobenih agresivnih kemijskih elementov, je kristalno čista in bi jo primerno ohlajeno lahko uporabljali celo za pitje. Samo za ogrevanje rastlinjakov je še vedno premalo izkoriščena, pravijo makedonski kmetijci, zato so začeli tudi z raziskavami o možnostih nadaljnje uporabe. Ko zapušča ogrevalne naprave v rastlinjakih, ima še vedno temperaturo 45 stopinj Celzija in ta voda ostaja zaenkrat neizkoriščena. Pa bi jo lahko s pridom uporabili za ribogojnice, zlasti pozimi, in prav o tem zdaj že razmišljajo.
Pa se vrnimo še k rastlinjakom in rezultatom, ki jih dosegajo z izkoriščanjem geotermalne vode. Rastlinjaki v Kočanih, ali točneje v Podlogu, so edini v državi, ki jih ogrevajo izključno z geotermalno vodo, saj v vseh drugih dodatno uporabljajo tudi druge vire energije, največkrat mazut. Teh 18 hektarjev v Podlogu ogrevajo približno šest mesecev v letu, od oktobra do marca, ves ta čas pa v njih poteka nemotena pridelava. Izkušnje tamkajšnje kmetijske zadruge, ki ima šest hektarjev rastlinjakov, kažejo, da oberejo letno v njih dve letini, finančni rezultati, ki jih dosegajo, pa so nadvse ugodni. V njih gojijo izključno paradižnik in kumare, na teh šestih hektarjih pa pridelajo letno 400 ton paradižnika in 600 ton kumar. Zlasti zanimiva je pridelava pozimi, ko so cene tudi na tržišču najboljše. Samo letos so s pridelkom, ki so ga pospravili od januarja do junija, na teh šestih hektarjih ustvarili 1,25 milijarde dinarjev čistega dohodka. Ker pa je povpraševanje po pridelkih iz rastlinjakov v državi veliko, je težnja po novih rastlinjakih, ki jih bodo ogrevali z geotermalno vodo, med makedonskimi kmetijci upravičena, resneje pa bi o tem morali razmišljati tudi na drugih območjih, kjer takšen vir energije tudi imajo. In Pomurje je eno takšnih območij.
(se nadaljuje) Ludvik Kovač
STRANG
VRTNIN> 1$. DECEMBRA. 1988
kmetijska panorama
Kaj in kakšen je katastrski dohodek?
Že od leta 1954 je katastrski dohodek osnova za obdavčitev oz. za odmero določenih družbenih obveznosti in za določanje cenzusov (upravičenih višin dohodka) pri uveljavljanju posameznih pravic občanov, kot so: otroški dodatki, štipendije, socialne pomoči, olajšave itd. Pred letom 1954 je bil v uporabi katastrski čisti dohodek. Pri izračunu katastrskega čistega dohodka so bila obračunana med stroške tudi ročna delovna opravila. Zadnji izračun katastrskega dohodka je bil v letu 1978. Zaradi bistvenih sprememb v stroških proizvodnje in v cenah kmetijskih pridelkov seje katastrski dohodek v zadnjih letih povečal — valoriziral, in sicer za leto 1986 za 2,1-krat (1984. in 1985. ni bilo valorizacije), 1987. na 1,5-krat in za 1988. leto za 1,55 krat. Ker nekatere republike in avtonomne pokrajine niso dosledno izvajale letnih valorizacij in ker so se pogoji in obseg pridelave v 10 letih bistveno spremenili, je bil sprejet zakonski predpis za nov izračun katastrskih lestvic.
Katastrski dohodek je v denarju izražena vrednost, ki je ustvarjena na kmetijskih zemljiščih zasebnega sektorja s krajevno običajnim načinom rabe zemljišč oz. s krajevno običajno kmetijsko pridelavo.
Katastrski dohodek je izračunan po dogovorjeni in na zvezni ravni sprejeti enotni metodologiji za vsa kmetijska zemljišča, ki so v vsakem katastrskem okraju razvrščena v katastrske kulture: njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča, travniki, barjanski travniki, pašniki, trstičja, gozdne plantaže, gozdovi ter druge vrste uporabe.
Po rodovitnosti, kakovosti tal, po legi in položaju ter po klimatskih razmerah so vsa zemljišča vsake katastrske kulture razdeljena v osem razredov. V prvem katastrskem razredu so najboljša, v naslednjih so slabša in v osmem so najslabša zemljišča.
Vsi podatki o katastrskih kulturah in katastrskih razredih so iz občinskih geodetskih uprav.
Na podlagi sprejete metodologije in opisanega pristopa znaša na novo izračunani katastrski dohodek po katastrskih razredih za poljščine:
Nad povprečjem gospodarstva
POLJŠČINA
___________KATASTRSKI RAZRED	 12_________3	4	5	6	7	8
PŠENICA 852780 475460 363180
KORUZA
zrno	593706	487384	403157
KORUZA
silaža	453800	386202	318598
SL. PESA	584479	551479	475879
267700	194760	96490	28700
296805	223641	143851	76372	36018
220994	183390	85786	13818	49522
345779	270179	109379	18879
Z upoštevanjem katastrskega dohodka posameznih reprezentančnih kultur in katastrskih kultur v vsakem katastrskem razredu je oblikovana lestvica katastrskega dohodka na novo izračunanih katastrskih dohodkov. Zaradi možne primerjave so v tabeli tudi podatki veljavnega katastrskega dohodka za leto 1988.
V zadnjem stolpcu — Povprečni KD na I ha — sta izračunana stari in novi povprečni katastrski dohodek na ha ter faktor povečanja za vsako katastrsko kulturo.
PRIMERJAVA MED STA-tO IH JiOVO LESTVICO KD
155-929
453.900
SADOVNJAKI “-89 9O5.9OO	877.000
L.915.7OO 1.451.900
eKSTB..ZlW.I -88 94.350	82.026
SADOVNJAKI "-89 297.100	249-500
52.106 52.851

povečanja
54A.7OO 255-500 181.800 150.800 8o.500 57.000 21C.936
-989	2,85
70.748
202.500 189-400 152.800
49.216	58.962
544	158.198	155.148 119.945 84.46?	52.571 55-473
)00	741.40C	641.600 547.4OO 540.190 225-200 155.200
770
PREGLED POVRŠIN PO KULTURAH IN RAZREDIH ZA ZASEBNI SEKTOR V OBČINI MURSKA SOBOTA
Katastrska	Katastrski razre						d i		
1tul tura	1,	2	3	4	5	6	7	8	vsega
			I	»vršina v	hektarjih				
Njive	139	1010	3068	5030	6538	6186	2076	231	.24278
Vrtovi									
Plantažni sadovnjaki									
Ekstenzivni sadovnjaki		33	370	975	744	243	13		2378
Vrtovi			13	111	194	135	12		465
Ifciel jišča									
Travniki	9	311	1352	2697	3675	2611	638	84	11377
Barjanski travniki									
Pa3ni.ki	30	47	394	428	45	34	1		979
Trstičje	20							n	25
Gozdne plantaže									
Gozdovi	'32	143	3264	9491	2508	825	178	162	16.603
Ostale vrste rabe									1.33?
SKUPAJ:	57.443
KD-88 85-979	75-482	62.934	52.488 41.9QO	51.495	25-095	14.697 44.19?
KD-89 279-200	240.900	202.600	164.500 126.000	38.700	oj.400	42.200 148.769
KD-B8
15-810	12.656	9-421	7-119	5-557	4.?46
50.400	57-900	28.600	25.500-	19-900	16.300
GOZDOVi
KD-38	1.579
KD-89 10.200
15.648	9.4449
44.800	55.000
7-550 6.299
18.400
P0VPREČK1 KD na ha	SKUPLO!
1.579
10.200
4.199	3.148	2.200	7.426
15.000	8.800	5-500 25.254
1988 . ,46.225
Povprečni izračun katastrskega dohodka na hektar zemljišč zasebnega sektorja v letu 1988 znaša 46.223 din/ha, na novo izračunani za leto 1989 pa 140.265 din/ha, to je 3,03-kratno povečanje.
Osnova za izračun katastrskega dohodka na vseh negozdnih površinah so povprečni petletni statistično ugotovljeni hektarski pridelki, ki jih komisija za izračun katastrskega dohodka razdeli po posameznih katastrskih razredih. Naši pričakovani in tudi doseženi hektarski pridelki so v povprečnih letinah vsaj pri večini neprimerno višji od statističnih.
Delež posameznih poljščin na njivskih površinah je prav tako povzet iz statistike (pšenice je 30 %, koruze 34 %, krompirja 10,2 %, sl. pese 2.3 % itd.). Večletni povprečni statistično ugotovljeni hektarski pridelki za katastrski okraj Murska Sobota znašajo na primer:
pšenica	34,73
koruza	41,98
krompir	-	148,45
sl. pesa	368,06
travniško seme	'	39,70
Katastrski okraj Murska Sobota zajema območje občin Murska Sobota in Lendava.
Na podlagi tako ugotovljenih hektarskih pridelkov in sestave poljščin se izračuna s pomočjo povprečnih cen vrednost proizvodnega na enoto površine (bruto dohodek na I ha).
Za izračun se za posamezne pridelke uporabljajo povprečne cene iz predhodnega leta, za katerega se obračunava katastrski dohodek, povečane za povprečne stopnje njihove rasti, dosežene v prejšnjih dveh letih. Tako so za letošnji (1988) obračun katastrskega dohodka, ki naj bi veljal za leto 1989, uporabljene cene iz leta 1987, korigirane s povprečno stopnjo rasti teh cen (iz razdobja 1986:1985 in 1987:1986). Za pridelke, ki se jim določajo zaščitne cene, se uporabljajo tako določene cene iz tekočega leta.
V novem izračunu katastrskega dohodka so uporabljene cene, na primer za pšenico 281 din/kg. krompir 167 din/kg, sladkorno peso 49 din/kg itd.
Iz podatkov je razvidno, da so dosežene cene kmetijskih pridelkov v letu 1988 neprimerno višje od v izračunu uporabljenih. Te so znašale brez družbenih spodbud (premij) v letu 1988 na primer: pšenica 400 din/kg. koruza 530 din/ kg. krompir 850 din/kg, sladkorna pesa 90 din/kg.
Zaradi uporabljenih cen pridelkov iz predhodnega leta se po isti metodi uporabljajo cene za izračun za strojne storitve in reprodukcijski material (gnojilo NPK 275 din/kg, gnojilo KAN 238 din/kg, herbicidi 4.894 din/kg-liter, fungicidi 6.730 din/kg-liter, insekticidi 6.420 din/kg-liter).
Katastrski dohodek se izračunava za vse pomembnejše, tako imenovane reprezentančne kulture, pri katerih se lahko uporabi naslednje število traktorskih
ODMERE DRUŽBENIH OBVEZNOSTI IZ KATASTRSKEGA DOHODKA OZ. IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
Že uvodoma je poudarjeno, da je katastrski dohodek osnova za obdavčitev in za odmero družbenih obveznosti iz kmetijske dejavnosti.
V letu 1988 je znašal skupen katastrski dohodek v občini Murska Sobota 2,490.193.608 din. Na osnovi tega so skupne obremenitve znašale 1,621.590.087 din, to je 65,11 % od katastrskega dohodka.
Po uveljavljenih olajšavah in določenih odpisih znaša končna obremenitev za leto 1988 56,05 %. Občinski davek iz kmetijstva znaša že več let za kmetije iz II. skupine 9 %, za kmetije iz III. skupine pa 6 %. Lastniki zemljišč, ki niso kmečko zavarovani, plačujejo 29 % v II. skupini oz. 26 % v IH. skupini. Vodni prispevek je znašal v letu 1985 in 1986 2 %, v letu 1987 in 1988 pa 3,08 %. Občinski samoprispevek predstavlja od 1986. leta naprej 2,5 % (prej 2,3 %), solidarnostni prispevek seje od 0,21 % v letu 1984 znižal na 0,05 %. Prispevek za obrambo proti toči je od 1,3 % v letu 1984 zmanjšan na 1 %.
Povečali so se prispevki za zdravstveno zavarovanje kmetov, na primer od 27,5 % + 5.000 din v letu 1986, na 32 % v letu 1987 in na 50 % v letu 1988.
Naraščal je tudi prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga plačujejo zavezanci, ki nimajo kmečko zavarovanih članov. Ta je znašal v letu 1985 in 1986 7,14 %, v letu 1987 12 % in v letu 1988 16,9 %.
Prispevne stopnje krajevnih samoprispevkov so različne in odvisne od sprejetih programov v krajevnih skupnostih.
Neugoden ekonomski položaj kmetijstva ob hitrejšem naraščanju proizvodnih stroškov od prodajnih cen pridelkov se kaže tudi v nizkem skupnem katastrskem dohodku, zato se kljub 50-odstotni obremenitvi katastrskega dohodka za zdravstveno varstvo kmetov pokriva le 12% odhodkov za zdravstveno varstvo kmetov. V letu 1985 se je ob znatno nižji prispevni stopnji pokrilo 23 % odhodkov za zdravstveno varstvo kmetov.
Povprečna 3-čIanska družina zavezanca kmetije s povprečno velikostjo 4,2 ha vseh zemljišč je v letu 1988 ustvarila 46.223 din/ha x 4,2 ha 194.136,60 din katastrskega dohodka, in sicer da ima povprečno strukturo proizvodnje in kakovost zemljišč. Iz doseženega katastrskega dohodka je takšna kmetija prispevala za:
Do konca leta ostajata le še dobra dva tedna in tudi pomurski kmetijci bodo kmalu začeli delati obračun svojega dela. Kmetijstvu, ki že nekaj let posluje v težavnih razmerah, tudi letošnje leto ni bilo naklonjeno. Neustrezni ukrepi gospodarske politike so zlasti v začetku leta negativno vplivali na poslovanje, saj se je zaradi neurejenih cenovnih razmerij dohodek odlival iz kmetijstva, ki mu je tako še bolj zmanjkovalo sredstev za tekoče poslovanje. Po sprejetju majskih ukrepov cene večine kmetijskih izdelkov sicer več niso pod neposredno kontrolo, vendar kmetijstvo ni panoga, ki bi jo lahko v celoti prepustili delovanju trga in tržnih zakonitosti. Kmetijstvu pa letos ni bila nenaklonjena le država, pač pa tudi narava. Po spomladanski pozebi je kmetijstvo v drugi polovici leta prizadela še katastrofalna suša, posledice na jesenskih pridelkih so velike, živinoreja pa bo posledice suše čutila tudi v prihodnjem obdobju.
Kljub vsem težavam pa so pomurski kmetijci z rezultati, ki jih dosegajo, lahko zadovoljni. Tako s proizvodnimi kot tudi s finančnimi, saj v devetih mesecih nobena organizacija združenega dela ni poslovala z izgubo, kot vse kaže, pa tudi po zaključnih računih ne bodo prikazali rdečih številk. Zaradi pomanjkanja lastnih sredstev za tekoče poslovanje kmetijce močno bremenijo obresti, težave pa zaostrujejo tudi neplačani prihodki, saj je imelo kmetijstvo (brez živilskoprede-lovane industrije) ob koncu devetih mesecev več kot 860 milijonov dinarjev neplačanih terjatev.
Akumulacijska in reprodukcijska sposobnost pomurskega kmetijstva sicer še ni takšna, da bi lahko zagotavljala nemoten lastni razvoj, se je pa v primerjavi z enakim lanskim obdobjem bistveno izboljšala. Za akumulacijo je kmetijstvo v letošnjih devetih mesecih namenilo dobrih 7 milijard dinarjev ali 224 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, za reprodukcijo pa je ustvarilo skoraj 11,5 milijarde dinarjev. O uspešnosti gospodarjenja v primerjavi z drugimi panogami gospodarstva pa pričajo tudi nekateri drugi podatki. Z več kot 16 milijoni dinarjev dohodka na delavca se pomursko kmetijstvo uvršča na prvo mesto med vsemi gospodarskimi panogami (v industriji je znašal dohodek na delavca nekaj več kot 12 milijonov dinarjev), nad povprečjem gospodarstva pa so tudi čisti izplačani osebni dohodki, ki so v devetih mesecih znašali v kmetijstvu 527.652 dinarjev.
Medtem ko je v industriji prisotno zniževanja obsega proizvodnje, saj je bila ta v devetih mesecih manjša za 1,2 odstotka, pa to ne velja za živilsko-prede-lovalno industrijo. Tako so v Ljutomerčanovem tozdu Simen-talna proizvodnjo povečali za 12 odstotkov in v Ljutomerski kleti celo za 35 odstotkov, medtem ko je v ljutomerskem Mlekoprome-tu, soboški Mesni industriji in Tovarni mlečnega prahu obseg proizvodnje večji za 3 odstotke. Zelo ugodna pa je tudi rast izvoza, saj je pomursko kmetijstvo v primerjavi z lanskimi devetimi meseci izvozilo skoraj za tretjino več.
L. Kovač
Ugodno v živinoreji
Kljub krizi, v kateri je že dalj časa živinoreja, v Pomurju ugotavljajo, da v tem času ni prišlo do bistvenega zmanjšanja obsega prireje. Z ustreznimi ukrepi in spodbudami na ravni republike ter s prizadevanji v okviru sozda ABC Pomurka se osnovna plemenska čreda v govedoreji ni zmanjšala, je pa prihajalo do občasnih nihanj v prašičereji, ko so zaradi nizkih cen tekačev in visokih stroškov pitanja mnogi rejci opuščali rejo plemenskih svinj.
Podatki za letošnjih prvih devet mesecev kažejo, da se je, razen nekaterih izjem, v Pomurju odkup živine v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal in bodo načrt za letošnje leto v glavnem presegli. Z nekaj več kot 19 tisoč odkupljenimi glavami goveda so letni plan v devetih mesecih že skoraj izpolnili, močno pa se je povečal tudi odkup prašičev v zasebnem sektorju, saj je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za dobrih 29 odstotkov, manj prašičev pa so letos spitali v družbenem sektorju. Večji je tudi odkup brojlerjev, obe pomurski mlekarni pa sta v tem času odkupili za slaba 2 odstotka več mleka kot v enakem lanskem obdobju.
Temu primerna je tudi izdelava živilskih izdelkov. Razen pri mesnih in kafilerijskih izdelkih ter pri maslu je pri vseh večja kot v lanskih devetih mesecih, velja pa pri tem poudariti, da seje letos močno povečala prodaja svežega mesa, saj so pri svežem svinjskem mesu kar za 42 odstotkov presegli načrt.	L. Kovač
ur na I hektar:
strno žito (pšenica, rž. ječmen, oves ...)	do 19
koruza (za zrno in silažo)	do 29
krompir	_	do 39
detelja, lucerna	do	22
grašica, travno-deteljne mešanice	do	17
travniki	do	16
pašniki	do 4
plantažni sadovnjaki	do	80
ekstenzivni sadovnjaki	do	25
vinogradi	do	44
vrtovi	do	39
hmelj (gozdne plantaže)	do	95
— občinski davek največ 9% (če spada v II.	skupino ali	
6 % če spada v III. skupino) — vodni prispevek	3,08 %	17.472 din 5.979 din
— krajevni samoprispevek pribl, (odvisno od sprejetega programa)	3 %	5.824 din
— občinski samoprispevek	2,2 %	4.853 din
— solidarnostni prispevek	0,05 %	97 din
— prispevek za obrambo pred točo	1 %	1.941 din
— prispevek za zdravstveno varstvo kmetov	50%	97.068 din
133.234 din
Vrednost traktorske ure je izračunana iz amortizacije 20 KW (35 KS) močnega traktorja s priključki, povprečnih stroškov za vzdrževanje in povprečnih pogonskih stroškov za najmanj 900 efektivnih ur na leto. Pri izračunu katastrskega dohodka je ovrednotena na 14.000 din/uro.
Za spravilo — kombajniranje žit se priznava največ 20 % od bruto vrednosti pridelka (v izračunih povprečni strošek znaša 148.805 din/ha).
Amortizacija kmetijskih zgradb in inventarja je obračunana v odstotku od bruto dohodka. Poraba reprodukcijskega materiala (gnojilo, sredstva za varstvo rastlin, semena itd.) za posamezno katastrsko kulturo in katastrski razred ter reprezentančno kulturo se s strokovno presojo dobi s porazdelitvijo skupnih statistično ugotovljenih oziroma porabljenih količin.
Pri izračunu katastrskega dohodka se mora upoštevati tudi dohodek od živinoreje, to je denarna vrednost prirastka živine, mleka po odbitku povprečnih pridelovalnih stroškov, vračuna pa se k dohodku rastlinskih pridelkov, in sicer k dohodku tistih kultur, ki jih pretežno uporabimo kot prehrano živine.
Katastrski dohodek za gozdove se obračuna na osnovi letnega prirastka iz' gozdnogospodarskih načrtov za posamezno območje.
Po doseženih odkupnih cenah brez spodbuo v letu 19X8 predstavlja povprečna obremenitev katastrskega dohodka za 4,2-hektarsko kmetijo 333 kg pšenice-ali 251 kg'koruze, 1.480 kg sladkorne pese ali 156 kg krompirja itd. Zavezanci, ki nimajo kmečkega zavarovanja, družinskih članov, odvajajo 16.9" n prispevek iz katastrskega dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ne plačujejo pa prispevka za zdravstveno varstvo kmetov. Kmečko zavarovani zavezanci plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje neodvisno od K D, temveč od števila zavarovanih članov iz zavarovalnega raz. , da. Glede na doseženi poprečni neto osebni dohodek v občini Murska Sobota v prvih devetih mesecih leta 525.319 din na delavca mesečno in oceno do konca leta 1988 ugotavljamo, da je povprečni bruto osebni dohodek zaposlenega delavca obremenjen s 393'7()O din mesečno oz. v celem letu delavec v združenem delu prispeva okoli 4,724.400 din prispevkov in davkov iz OD za skupno in splošno porabo (otroško^ varstvo, izobraževanje, socialno skrbstvo, kulturo, telesno kulturo, zdravstveno varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje, solidarnost, proračun).
K tem^Je potrebno prišteti še obremenitve iz dohodka. Delavci bodo v povprečju v letošnjem letu plačali okrog 5.900 din občinskega samoprispevka mesečno oz. v vsem letu 70.800 din.
Medsebojna primerjava prispevkov za skupno in splošno porabo' ni v celoti primerljiva ob upoštevanju specifičnosti v kmetijstvu, kot so delovni čas. pogoji dela, proizvodni riziko, lastna vlaganja v lastna sredstva in tekočo proizvodnjo, dolgi proizvodni ciklus, osebni standard itd.
Na novo izračunani in v republiki usklajeni katastrski dohodek za leto. 1989 je v katastrskem okraju Murska Sobota za 3,03-krat večji od sedanjega. Po navodilih Republiške uprave za družbene prihodke se morajo po sprejemu novih katastrskih lestvic uskladiti vse prispevne stopnje vseh samoupravnih interesnih skupnosti, ki so vezane na katastrski dohodek, tako da ne bo prihajalo do trikratnega povečanja prispevkov oz. dajatev iz katastrskega dohod-
Ste se že odločili, kje boste preživeli najdaljšo, najlepšo in najbolj veselo noč v letu?
Preživite jo z nami in gotovo se boste pravilno odločili!
Naravno zdravilišče Lendava je pripravilo za vas:
— silvestrovanje in novoletni ples v hotelu Lipa — kar dva dni bo za vaše dobro počutje skrbel ansambel Magnet s povezovalcem programa MHo-radom Korbarjem;
— prijetno presenečenje;
— za ljubitelje madžarske in ciganske glasbe posebno presenečenje: v gostilni Park vas bo v novo leto popeljal ansambel Kardoš;
— domača hrana in pristna lendavska kapljica.
Rezervacije in informacije v hotelu Lipa (te!.: 75-722,	75-720) in v gostilni Park (te!.:
75-034).
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
STRAN 7
RADGONSKI SINDIKALISTI OGORČENI NAD NAČINOM SPREJEMANJA ZAKONOV
Še večje izkoriščanje delavcev?
podčrtano z rumeno sadovi naših prizadevanj za vas: OBNOVLJEN SALON POHIŠTVA V MURSKI SOBOTI
NA BAKOVSKI CESTI 1 .
Člani sveta OS Zveze sindikatov Slovenije v Gornji Radgoni so ogorčeni nad celotnim potekom sprejemanja novih zakonov, ki so še kako povezani z nadaljnjo usodo delavcev. Pri tem namreč ni sodeloval sindikat, ki je predstavnik zahtev delavcev.
Prav tako so nezadovoljni s sodelovanjem z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini. ki sindikat izključujejo iz političnega ' življenja, če ne že ignorirajo. Eden od dokazov je tudi (ne)udeležba njihovih predstavnikov na sejah sindikata, kar je bilo očitno na zadnji seji sveta OS ZSS 7. decembra.
V uvodni razpravi o osnutkih novih sistemskih zakonov, še posebej o Zakonu o podjetjih, je Marjan Neuvirt (predsednik OS ZSS) poudaril, da pomeni novi zakon precejšnjo okrnitev pravic delavcev, pa tudi delavski svet bo le potrjeval že sprejete odločitve. Na neki način je to razlastitev delavcev mimo ustavnih določil. Uspešna bodo tista podjetja, ki bodo čim bolj zmanjšala materialne stroške — to pa lahko pomeni tudi večje izkoriščanje delavcev. Zaradi tega predlagajo ustanovitev poravnalnega organa, ki bi reševal spore in odpustitve delavcev (če bi zakoni začeli
veljati že 1. januarja 1989, kar pa je skoraj nemogoče).
Drago Perša je med drugim omenil, da delamo preveč velike zasuke v politiki, medtem ko je Marjan Banfi predlagal, da se v
sindikatu čim prej dogovorijo, kakšno funkcijo želijo imeti v podjetjih in kakšne cilje želijo doseči. Tega jim ne bo nihče dodelil z odlokom, ampak si bodo morali izboriti sami. bbp
Andrej Barat — novi predsednik
KPŠ v Mariboru
Delegacija soboške občine, ki jo je vodil predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer, v njej pa sta bila še predstojnik medobčinskega študijskega središča politične šole pri CK ZKS Evgen Emri in predsednik CK ZSMS Branko Pajžlar, se je udeležila skupščine Kluba pomurskih študentov v Mariboru. V poročilu, ki ga je imela dosedanja predsednica Rada Vukotič, je bil kot osrednji problem omenjena prostorska stiska članov kluba, ki se nimajo kje sestajati. Kot so jim zagotovili, naj bi v kratkem dobili ustrezne prostore v študentskem domu, vse štiri pomurske občine pa bi z denarjem pomagale pri opremi.
Za novega predsednika Kluba pomurskih študentov v Mariboru so izvolili Andreja Barata, v programskih usmeritvah pa so poleg vsakodnevnih nalog zapisali tudi organiziranje raznih okroglih miz o posameznih tematskih vprašanjih. Hkrati so izrazili željo, da bi obiskali pomurske delovne kolektive, kjer bi se podrobneje seznanili s problematiko. Prav tako pričakujejo podatke o morebitnih nepodeljenih štipendijah študentom v Mariboru. Ob tej priložnosti jih je pozdravil tudi predsednik soboške občine Andrej Gerenčer, ki jim je zagotovil vso podporo v njihovih prizadevanjih.	M. Jerše
SRBSKA JESEN - 1988 M
Zidovje na atletski stezi
Sklep. Kot seje po štirih dneh iztekel obisk trideseterice slovenskih novinarjev v Srbiji, tako se po šestih delih končuje pisanje o srbski jeseni 1988. Tokrat bi prav lahko obveljal nadnaslov jugoslovanska jesen, ker gre za širše, jugoslovansko pomembne komponente dogajanja v največji republiki.
•	obogatena prikaz in prodaja vseh vrst pohištva
•	ugodni pogoji nakupa
VRHUNSKA KAKOVOST
PRIMERNE CENE
_____ emona commerce
tozd globus
Ljubljana, pohod Maximarketa, tel.: 061/219-107
Maribor, Lesnina, Hoče, Miklavška 63, tel.: 062/304-697
Novo mesto, Emona-Dolenjka, Kidričev trg 1, tel.: 068/22-395
V naslednji, jeseni 1989, ne gre pričakovati bistveno bolj rožnatih časov — kajti kosovska kriza (ali kot jo imenujejo Srbi: 1981. začeta in še vedno trajajoča kontrarevolucija) ne bo dobila epiloga kar tako. Verjetno tudi ne s pojavom političnih liderjev, pa naj jim ljudje še tako verjamejo. A pri tej veri in zaupanju je dobro, da so se odločeni boriti za boljše življenje. Pa naj gre za kosovske probleme ali (zaradi gospodarske recesije) za vse bolj kruleče želodce. Po drugi strani pa se spet, posebej v Sloveniji, zastavlja vprašanje meja tovrstne odločenosti, saj je ta že tako ali tako (upravičeno ali ne, je še vedno vprašanje) vsaj v času pred 17. sejo dodobra nagnala strah v kosti mnogim, ne le Slovencem. Saj res, Slovenci: zdaj le še slepemu, gluhemu ali bolestnemu optimistu ni jasno, da Slovenci v letu, ki se izteka, med južnimi brati nismo dobili dodatnih točk priljubljenosti in zaupanja. Čeprav v Srbiji v isti sapi pridajajo, da iskreno obžalujejo, da je tako. Posebej še zaradi skupne (herojske in krvave) preteklosti — gre za čas druge svetovne vojne. Zdaj pa smo Slovenci kar na lepem zaščitniki vohunov, Srbi pa nevarne pošasti, ki žrejo vse pred sabo?! Bo jesen 1989 prinesla podiranje takih in podobnih miselnih konstruktov? Dogodki po 21. oktobru, ko se je ekspedicija slovenskih novinarjev poslovila od Srbije, ne vlivajo kaj prida upanja. Od takrat je namreč mišljenje kvečjemu samo še bolj različno, nesporazumi pa še globlji. Teritorialno niso vezani več zgolj na Slovenijo in Srbijo.
Še malo brskanja po beležnici in že je tu citat govorjenja df. Živorada Djordjeviča, srbskega ministra za informiranje, ki je na enem izmed pogovorov dejal: »Vsak del Jugoslavije pozna kakšnega drugega le toliko, kolikor je to všeč centrom politične moči. To ne velja le za Srbijo in Slovenijo, ampak za ves jugoslovanski prostor, ki je polariziran tako politično kot informacijsko. Slabo medsebojno poznavanje pa ne more biti večen alibi za našo pasivnost. Zato v Srbiji slabo sprejemamo Smoletovo tezo, ki so jo ponovili tudi drugi, da v Sloveniji preslabo poznate kosovske probleme in se zato premalo angažirate. Tako so tudi slovenska javna glasila šele pred nekaj meseci začela pošiljati novinarje na Kosovo. To lahko dokažemo.«
K temu dodajam morda nekoliko zmernejši pričevanji dveh srbskih novinarjev, ki so-
dita med starejše in najbolj uveljavljene jugoslovanske. Tako po izkušnjah kot sposobnosti lastnega kritičnega in neodvisnega umovanja zmoreta bistveno prispevati k odkritejšemu, demokratičnejšemu dialogu — a žal je takih peščica. Prvi: »Obiski, kot je tale slovenskih novinarjev pri nas, so sodoben in resen način za odpravo raznoraznih nesporazumov, ki na žalost obstajajo tudi med novinarji, ne le med političnimi funkcionarji. Ugleda novinarske organizacije ne more stopnjevati ali ukinjati kdorkoli, pač pa zgolj novinarji sami.« Drugi: »Bodite pozorni v Peči (gre za misli pred našim obiskom v enem od sedmih kosovskih centrov — op. p.): po eni strani ulice hodijo pripadniki enega naroda, po drugi samo drugega. Dokler bo v tej državi tako in bosta obstajala dva bregova — vsak za en narod, se moramo vprašati, kje je pravna država.«
Vprašanj, ki se zastavljajo pred jugoslovansko prihodnost, pa je še veliko več. Hoja
teka viteško, v spoštovanju nasprotnika. Zato si v cilju stečejo naproti, slabši iskreno čestitajo boljšim in obratno. Prej strogo določene meje med stezami in zato posameznimi tekmovalci so pozabljene.
Jugoslovani imamo jeseni 1988 prav tako osem stez. Po teh sicer ne tečemo, ker vsakemu posebej zmanjkuje sape stopicamo pa vendarle. Da morebiti sosedu ne bi prišlo na misel, da bi prestopil v njemu prepovedano stezo, smo zgradili visoko zidovje. Tako trdno, da se ga ne bi sramovali mojstri, stari Kitajci. In ko se takole mukoma vsak po svoje prebijamo po stezi, glasno preklinjamo soseda, ker je bojda on kriv za naše težave. Tako zelo besnimo nad njim, da zgubljamo še tisto malo moči, ki bi jo lahko porabili za hitrejšo hojo.
Osem ločenih tekmovalnih stez je neskončno dolgih. Le kje je cilj, ko si bomo lahko vsi skupaj in vsak posebej segli v roke? Pa morda še sedli za kak trenutek, da bi se skupaj pomenili za naslednje tekme, za naslednje prijateljevanje, ko bomo med tekmo sicer nasprotniki, po njej pa bomo izkoristili čas tudi zato, da se dogovorimo, kako do boljših rezultatov
S pomočjo fotografije se vsaj malo »depolitizirajmo«. Gre za enega metohijskih in srbskih ponosov, moški samostan v Dečanih, ki sta ga v 14. stoletju zgradila Stefan Dečanski in Dušan Silni. Po lepih in burnih časih doživlja samostan trpko usodo, saj je skoraj prazen. O tem se menita Oče Justin in eno najboljših jugoslovanskih novinarskih peres, Jug Grizelj.
po dveh straneh ulice v Peči je čudovita iztočnica za manj ču^ dovito, spoznanje, da smo v Jugoslaviji miselno bolj vsaksebi kot kadarkoli v kratki zgodovini povojne Jugoslavije. Ponuja se metafora z atletskim tekmovanjem, na primer tekom. Osem tekmovalcev na osmih stezah se po svoji pripravljenosti, sposobnostih in močeh trudi, da bi kar najhitreje pridirjali skozi cilj. Pri tem je prepovedano teči po dveh ali več stezah: kdor zaide na stezo soseda (ali koga drugega), je diskvalificiran. Boj z uro in časom po-
naslednjič. Kajti le, če bo vsak od osmerice dovolj hitro tekel, nas bodo ljudje še pripravljeni gledati in občudovati. Torej ni dovolj, če je močan in poskočen fe eden med nami...
Obzidane steze — osem jih je — so dolge, predolge .. . Kolikor dlje bomo vsak po svoje capljali po njih, toliko trdnejše bodo meje med nami. Se bomo nekoč, ko vendarle dosežemo cilj, sploh še poznali?
Bojan Peček
STRAN 8
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
kulturna obzorja
IZ GLUHE LOŽE K ZOPETNEMU PRERODU
Omenja se kot najbolj znan, največji, prvi slovenski meščanski mislec, filozof in humanist v razdobju med obema vojnama. Očitno pa sodi med tiste naše odlične izobražence, s katerimi se je usoda poigrala v slogu izreka, da se zgodovina ponavlja — najprej kot tragedija, nato kot farsa. Pri radgonskem rojaku dr. Francetu Vebru (20. 9. 1890—3. 5. 1975) se je tragedija primerila precej po vojni, ko so ga predčasno upokojili — dr. Frane Jerman bi rekel, da ga niso odrezali kot Vebra, marveč zavoljo vpliva, ki ga je imel na ljubljanski Univerzi od 1921. do 1945. — farsa pa, ko je 1970. dobil zlato doktorsko diplomo univerze v Gradcu oz. so ga začeli v 80-ih letih »po obrokih odkrivati« Avstrijci, predvsem pa njegov izvirni proučevalec in raziskovalec prof. Seppo Sajama z Univerze v Turkuju na Finskem. Ironija je tem večja, če vemo, da je že leta 1928 v Innsbrucku iz njegove filozofije doktoriral »legendarni Slovenec« dr. Anton Trstenjak. Spominja se, da je imel zato težave pred profesorskim zborom, saj Vebra, ki je dosledno objavljal v slovenščini, ni tako rekoč nihče poznal.
»Po letu dni sem v tolikšni meri obladal slovenščino, da sem lahko bral Vebrova dela v izvirniku.« (Seppo Sajama)
»Delno je Veber sam kriv, da se je slovenska filozofija tako počasi uveljavljala v svetu; trdovratno je odklanjal, da bi karkoli objavil v nemščini.« (Anton Trstenjak)
. Sicer pa nam ima eden najboljših učencev in spočetka gorečih pristašev pomembnega graškega filozofa dr. Alexiusa Mei-nonga (1853—1920), avtor 14 objavljenih knjig in brezštevilnih strokovnih člankov in razprav, marsikaj sporočiti. Tega, da nihče ni prerok v lastni domovini, ni da bi vnovič razlagali, kajti ponujajo se druge, zgovornejše in koristnejše izpeljanke. Po mnenju Božidarja Borka (v । Panonskem zborniku 1966.) naj bi »nedvomno vnesel v ozki in filo
zofsko slabo razviti svet slovanskega mišljenja nekatere miselne spodbude in skušal s svojimi spisi in prek svojih učencev uravnati našo meščansko miselnost v poglobljeno strugo, čeprav se je kmalu pokazalo, da nova, izrazito abstraktna usmerjenost ne more imeti globljega vpliva na ureditev osnovnih problemov tedanjega in še bolj prihodnjega človeka, še manj pa na družbeno in narodno usodo.«
Prof. dr. Wolfgang L. Gom-bocz, docent na filozofskem inštitutu graške Univerze, rojak iz Potrne/Laafelda v Radgonskem kotu na avstrijskem Štajerskem, ki je med skrbniki Vebrove zapuščine — mnogokaj zvemo iz njegovega kratkega, a podatkovno bogatega poročila v zadnji številki Anthroposa — deli znamenite čase Franza Webra na dve obdobji: prva doba v Gradcu do 1919. in druga v Ljubljani do 1927/28. »Njegovih kasnejših in popolnoma svojskih filozofskih projektov do leta 1930 ne morem tako visoko oceniti, kot to počno drugi,« pripominja Gombocz in utemeljuje občutek, da »Veber celo tudi samemu sebi ni preveč zvest.« To ponazarja z Vebrovim rokopisom (lastno predstavitvijo) Moja filozofska pot iz let 1966/67, v katerem celo neposredno pravi, da je njegovo stališče iz leta 1925 nevzdržno oz. nesmiselno. Pri tem se sklicuje na Meinongovo priporočilo, kjer je označeno kot Vebrova slabost dejstvo, da ne upošteva oz. ne prebira literature. »Zasoljeno bi to rad takole ubesedil: Veber tudi samega sebe ne bere,« pravi naš štajerski rojak.
»Veber je pisal na jasen, intelektualno čist način, o temah, ki so zanimive. Z njim je mogoče polemizirati, kot da bi bil živ, in ravno v tem je velika vrednost njegove filozofije.« (Nenad Miščevič) »V prvem desetletju se jasno kaže popolna odvisnost Vebra od Mei-nonga, nakar se začenjajo določene spremembe.« (Frane Jerman)
Sicer pa je dr. Gombocz'pre
pričan, da bo treba biografsko-bibliografsko razdobje moža, ki je ob ustanovitvi slovenske Univerze po prvi svetovni vojni postal ustanovitelj prve slovenske katedre za filozofijo pri nas in bi se z njim ponašali mnogi manjši evropski narodi, če bi ga le imeli (tako dr. Ivo Urbančič!), od 1920. do 1975. še dodobra raziskati in ovrednotiti. Vsekakor je za naš (pomurski) prostor dovolj pomembno delo Idejni temelji slovanskega agrarizma s podnaslovom Programatična socialna študija iz leta 1927, kjer je med drugim najti tole misel: »Žemlje-delska slojna produkcija je edina empirično realizirana slojna produkcija, ki ji gre značaj historičnega fundamenta kulturno-hi-storičnega ali racionalno-duhov-nega, t. j. družinsko-narodnega človeškega razvoja.« (str. 91)
Medtem ko dr. Trstenjak ob tem Vebrovem kapitalnem delu (na 335. straneh) trdi, da »v njem razvija kmečki, delovni, stanovski oz. poklicni etos, ki nam je tačas še kako potreben«, pa dr. Jerman takole preudarja: »Pustil se je vleči za nos politiki. Ta ga je — mislim, da kmečka stranka — podobno kot Cankarja, zvlekla na svojo stran. Seveda je slovanski agrarizem v določeni meri še danes dejstvo, zlasti v vaši pokrajini. V svojih kasnejših delih se na to knjigo večkrat sklicuje; nanjo je bil na neki način ponosen, čeprav se na politiko ni razumel oz. mu je bilo zanjo vseeno.«
Kot že navedeno, se najbolj žalostno poglavje za Vebra začne takoj po drugi svetovni vojni, ko je bila njegova filozofska pot »nasilno prekinjena zaradi predčasne upokojitve na vrhuncu Vebrovega filozofskega in miselnega razvoja ter zaradi zidu molka, ki so ga nosilci povojnega oblastnega in ideološkega monopola zgradili okrog njega. Vebra so namreč obtožili sodelovanja z okupatorjem ipd., ker je v Kul-turbundu predaval nemškim oficirjem o svoji filozofiji (podobna predavanja so imeli po sili razmer med vojno tudi nekateri drugi vidni slovenski intelektualci in kulturni delavci, vendar jih zaradi tega po vojni le niso kaznovali ali jim preprečili sleherno duhovno dejavnost). Vebrova nedvomna napaka je bila očitno le povod za eliminacijo nevšečnega misleca, ki se seveda še zdaleč ni vklapljal v predstave o monolitnem idejnem bloku, zgrajenem na stalinski koncepciji marksizma, predstave, ki so zavladale v prvem povojnem obdobju pri nas. Tragično za Vebra in za Slovence neopravičljivo pa je bilo, da tudi kasneje, ko so se razmere >liberalizirale<, Vebra nismo rehabilitirali ali mu dovolili nastopanja v javnosti ter smo ga tako rekoč izbrisali iz >kolektivnega spomina<,« je v daljšem sestavku (Veber iz gluhe lože) v 23. številki Naših razgledov 12. decembra 1986. zapisal dr. Matjaž Potrč.
»Dvomim o kakovosti Vebrove filozofske zapuščine in mislim, da si ne zasluži izredno visokega položaja v slovenski filozofiji.« (Andreja Zemljič)
»Ne gre za to, da bi na vsak način kazali Vebrovo vrednost. Vrednost je že v tem, da je dal duhovni potencial, duhovno gorivo in da se bodo raziskave nadaljevale.« (Mirko Križman)
Tokratni prostor ne dopušča, da bi vsaj približno povzeli vse, kar je bilo o Vebru izrečenega (ali najdemo v dosegljivih pisnih virih) na doslejšnjih dveh mednarodnih filozofskih kolokvijih v obeh Radgonah — leta 1986 in letos. Zanesljivo je njegova miselna dediščina v zadnjih nekaj letih prešla iz gluhe lože k zopetnemu prerodu. Študentka germanistike in filozofije iz Radgonskega kot Andreja Zemljič pravkar kritično razčlenjuje Vebrovo delo Moja filozofska pot, že leta 1983 je bila ponatisnjena njegova Estetika, pri Državni založbi Slovenije naj bi izšel prevod angleškega izvirnika Zgodovinski uvod v fenomenologijo duha, kjer bo znaten det posvečen Vebru . . . Rehabilitacije, renesanse, restavracije posameznih velikih mož postajajo spoznana nujnost. Pri našem samo še tole: do leta 1920 in po letu 1945 seje podpisoval kot Franz Weber, med tem obdobjem pa kot France Veber. Al’ prav se piše ...
I
Branko ŽUNEC I
PROSTORSKA PROBLEMATIKA V SOBOSKI
kulturni koledar
KULTURI na na
»Težave s prostori, v katerih naj bi potekala v Murski Soboti kulturna ponudba ali pa se odigravale najrazličnejše prireditve, so stare več let; za knjižnico si upam trditi, da več desetletij,« je v uvodu poudaril predsedujoči na četrtkovi 2. seji problemske konference o prostorski problematiki izvajalcev kulturnih dejavnosti v soboški občini, Jože Vugrinec. Toliko bolj tenkočuten in prepričljiv zato, ker predsednik sveta za kulturo pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze, ki je bila sklicatelj opoldanskega srečanja, sam združuje delo v kulturni inštituciji — je namreč vodja Pokrajinske in študijske knjižnice. V njenem splošnoizobraževalnem, predvsem pa pionirskem oddelku v soboškem gradu je delo zaradi prostorske stiske onemogočeno, gledališka dvorana je zaprta, ogrožena pa je tudi (pogojna) matičnost knjižnice in muzeja. Vse to je znano, med predlaganimi začasnimi rešitvami pa nova in nesprejemljiva preselitev Kluba mladih v zaklonišče.
Da je grad kot zgodovinski spomenik najprimernejši za postavitev muzejske zbirke, ni dvoma, je pa dvom, če je zaklonišče
VEČPLASTNO O KULTURI
Razmišljanje na drugačen način, bi lahko označili besede Igorja Klinarja, predsednika odbora za svobodno menjavo dela pri občinski kulturni skupnosti Murska Sobota, in Albina Kereca, predsednika društva sociologov in politologov, ki naj bi ugotavljalo, kaj si ljudje želijo, kakšna so njihova pričakovanja in kakšne možnosti v kulturi v tem okolju. Z njima smo se pogovarjali pred problemsko konferenco o prostorski problematiki izvajalcev kulturnih dejavnosti v soboški občini z obetom, da ji bo sledila javna tribuna, na kateri bo poudarek predvsem na vsebini.
O kulturi v tem okolju razmišljata večplastno in ne obremenjeno kot izvajalci v posameznih kulturnih inštitucijah. Dosegla sta tudi, da bomo skušali priti do skupnega cilja dvotirno.
Igor Klinar, kako bi ga opredelili, ker imate vpogled v omejeno porabo in poznate odnos do te družbene dejavnosti?
»Cilj javne tribune je pritegniti čim več ljudi, ki vidijo vedno večji pomen kulture, k intenzivnemu snovanju njene jutrišnje podobe — kreiranju jav-
Igor Klinar
nega mnenja, javno opozoriti na dokaj klavrno stanje v kulturi, ki je predvsem posledica preteklega odnosa do te dejavnosti, razgrniti strokovne podlage programov kulturnih vsebin za kandidiranje v naslednjem občinskem samoprispevku in ponovno opozoriti na širši pomen kulture, ki ni samo dejavnost kulturne elite in ljubiteljev, ampak ima splošen civilizacijski pomen. Skratka, gre za animi-ranje javnosti in iskanje podpore za ustvarjanje ugodnejših materialnih in prostorskih razmer za različne zvrsti kulturnih dejavnosti.«
Sociologi in politologi naj bi priskočili na pomoč kulturnikom, ker pač več glav več ve, da bi organizirali javno tribuno, pred njo pa potipali, kakšne so kulturne potrebe ljudi. Kako Albin Ke-rec?
Tako, da najprej ugotovimo, kaj ljudje v soboški občini od kulture sploh želijo, oziroma da najdemo način zadovoljitve okusa in želja vseh ljudi! Na izkustveni ravni lahko ugotovim (potrebna bi bila raziskava), da izobraženci težijo k bolj zahtevnim kulturnim prireditvam, ta ugotovitev pa lahko za regijo veliko pomeni. Na primer, če bi nam uspelo zagotoviti kakovostno kulturno ponudbo, bi v perspektivi lahko pričakovali, da bodo tudi izobraženci, ki jih tako nujno potrebujemo, ostali v njej.«
S ponudbo, ki jo imamo, nismo najbolj zadovoljni, ker kulturne inštitucije vedno bolj označuje okostenelost, alternativo v kulturi pa največkrat nestrpnost, kot vse, kar je drugačno od ustaljenega.
Igor Klinar, bili ste konkretni v zahtevi, naj se kultura otrese balasta, kot je informativna dejavnost, kadar ne gre neposredno za prikaz kulturne ustvar-
»KULTURO V n:	KULTURNIKE
prostor za Klub mladih. Po zdravi presoji ni, primernejši bi bil dom učencev Stefan Kovač-Marko, kjer je tudi nadzor, na razpolago televizor in so pozimi prostori ustrezno ogrevani. Tako pa je v omenjenem domu Pokrajinski štab za teritorialno obrambo Pomurja, mladi pa naj bi (v mirnodobnem času) šli v zaklonišče!
V tistem na Lendavski ulici v Murski Soboti so že knjige in zato knjižnica dolgoročno potrebuje novo stavbo, ki jo bo dobila le z drugo etapo kulturnega centra na tržnici, kjer naj bi bilo tudi informativno središče, saj so sedanji za zaposlene na Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost pretesni. Še vedno pa je ne povsem dorečeno vprašanje financiranja informativne dejavnosti mimo kriterijev republiške kulturne skupnosti v občini, v kateri je pomursko središče in imajo kulturne inštitucije v večini naziv pokrajinske.
»Gre torej za problematiko, ki naj bi jo reševali na ravni pokrajine, pa če je to mogoče ali ne, in če je to prav ali ne. Posebej pa, če si lepo po domače priznamo, da je mesto Murska Sobota vendarle kulturno središče te pokrajine,« je bil odločen
jalnosti, dejali pa tudi, da naj imajo v založništvu s strani kulturne skupnosti plačane akcije ime. Lahko to razčlenite?
»Pri pregledu finančnega načrta kulturne skupnosti Murska Sobota smo ugotovili, da so v tem proračunu zajete tudi postavke, ki neposredno ne sodijo v ta okvir: gre za informativno in založniško dejavnost. Menimo, da bo vprašanje usode sofinanciranja teh dejavnosti potrebno rešiti v čim krajšem času, strinjamo pa se, da se prek občinske kulturne skupnosti lahko financirajo posamezni projekti-(oddaje, zapisi) z vsebino o kulturi. O tem bi se odločali od primera do primera. Nasploh ugotavljamo, da bo potrebno vedno bolj odpravljati avtomatizem pri financiranju, saj le-ta vodi v neustvarjalnost in s tem v kulturno mrtvilo. Seveda pa je za odpravo avtomatizma potrebna zadostna ponudba kulturnih programov (projektov).
Zaprta grajska dvorana je neprijetna realnost, dejstvo pa, da kultura ni le prireditev, na katero se odzovemo ali ne. Albin Kerec, kako bi opredelili kulturo: tudi kot odnos do okolja in navsezadnje kot način življenja?
»Teoretično lahko kulturo opredelimo (definiramo) kot najširši družbeni pojav, ki zajema vse oblike, tudi obrobnega (marginalnega) človekovega delovanja.
Kulturo lahko v najširšem smislu besede definiram kot način življenja ljudi, ki živijo na določenem območju. To pomeni, da je kultura tudi način življenja, na katerega nujno vpliva družbena praksa. Na primer: Obstajajo očitne razlike v načinu življenja (v kulturi) slovenskega kmeta ali prebivalca Ljubljane, med načinom življenja (kultt.ro) Slovenca ali Albanca, med Japoncem in Jugoslovanom. Način življenja je tako opredeljen kot kulturni vzorec, ki ga pripadniki določene skupnosti sprejmejo za svojega. V to najširšo definicijo kulture spadajo tudi načini dela, oblačenja, vedenja, religije, politične pripadnosti...
V zelo ozkem smislu pa je kultura le pripadnost določeni skupini ljudi oziroma določenemu krogu umetnikov, zato govorimo o likovni, glasbeni, filmski in drugi kulturi. Sem spadajo seveda tudi porabniki te kulture. To v nasprotju s kulturo v najširšem smislu niso več kulturni vzorci, ki bi izhajali iz načina življenja, ampak zadovoljevanja potreb, ki izhajajo iz posameznika ali neformalnih skupin, iz katerih izhaja. Ravno to povezovanje v skupini pomeni, da je tudi to določen način življenja, vedenja, politične pripadnosti ali apolitičnosti. To so predvsem mladinske subkulture, ki so se pojavile v začetku 20 let kot opozicija obstoječim kulturnim vzorcem.
Če teoretične predpostavke prenesemo v naš prostor, je po moji presoji prav tako potrebno kulturo razdeliti: na množično, ki poteka prek vaških veselic, saj je marsikje to edina prireditev, kjer se ljudje sprostijo, pogovarjajo, izmenjujejo različne izkušnje, proslav v osnovnih šolah, kinopred-stav, in elitno kulturo, kot so otvoritev likovnih razstav, fiTerarni večeri in gledališke predstave ter verjetno še kaj.
ZASVINJANO MURO, PA V KURNIKE!«
književnik Feri Lainšček, ki je zadevo označil tudi kot slovenski problem in razlog, da je tako, kot je, med drugim našel v sindromu prekmurske ponižnosti. »Mali ljudje si pač zbiramo za predstavnike male ljudi,« je bil oster in predlagal, »da naj se za udeležbo republike pri obravnavani prostorski problematiki uporabijo vsi razpoložljivi mehanizmi samoupravnega odločanja.«
Pri tem je najrealnejši krajevni samoprispevek, sprejet je bil predlog delegata iz Beltinec, da je nujen pravzaprav občinski samoprispevek in da se bodo ljudje gotovo opredelili za kulturo, ki doslej v soboški občini ni imela prednosti. Tudi prispevna stopnja v njej je ena najnižjih v Sloveniji in zato čas, da bomo začeli imeti do nje drugačen odnos, kot ga je na koncu izrekel Franci Just: »Vse sedanje razmere, o katerih se pogovarjamo, je mogoče označiti z verzom: Kulturo v zasvinjano Muro, kulturnike pa v kurnrke; kot da se želimo rešiti s potapljajočega se čolna, ki je preluknjan na številnih straneh, s tem da čep iz ene luknje prestavljamo v drugo.«
Brigita Bavčar
Ta delitev je seveda lahko sporna, saj se lahko obe kulturi prepletata in so ljudje, ki hodijo tako na veselice kot v kino in galerijo ali na gledališko predstavo, vseeno pa ne pričakujem, da bi elitna kultura lahko postala množična.«
O tem obstajajo različna mnenja, saj je lahko tako imenovana elitna kultura množična in bi bolj kot na omenjeno pristali le na delitev na kakovostne ali nekakovostne prireditve. Tudi o njih naj bi se pogovarjali na javni tri-
Albin Kerec
buni. Kdaj bo, saj je poleg prostorske problematike izvajalcev kulturnih dejavnosti pomembno tudi, s čim te prostore zapolnjujejo?
»Na zadnji seji sveta za kulturo pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze smo sklenili,-da bomo javno tribuno izvedli po problemski konferenci o prostorski problematiki, torej ločeno. Od problemske konference pričakujemo, da se bo opredelila do stanja v kulturi (predvsem materialnih in prostorskih problemov) in tudi predlagala nosilce za rešitev kratkoročnih zadev. Tu mislimo predvsem na preselitev Kluba mladih in sprostitev prostorov za potrebe knjižnice ter na določitev virov za financiranje usposobitve grajske dvorane.
Glede javne tribune pa menimo, da bi morala dati celosten, dolgoročni pogled na materialno in prostorsko urejanje kulturnih dejavnosti. Za to bo potrebno pripraviti strokovne podlage. V okviru tega nameravamo zajeti tudi projekt obnove soboškega gradu, pri čemer bi imela,prednost grajska dvorana, in nadaljevanje gradnje kulturnega centra. S temi materiali in čim širšo javno podporo, ki jo pričakujemo, bi kandidirali v naslednjem občinskem samoprispevku.«
»Ob koncu naj poudarim še to,« je dejal Igor Klinar, »da bo javna tribuna izvedena takoj, ko bodo pripravljeni materiali. Trdno smo se namreč odločili, da si nepotrebnih improvizacij ne smemo privoščiti.« Albin Kerec pa je dodal, »da želimo v javno razpravo pritegniti tudi animatorje kulture, saj se bojim, da nam prek ustaljenih poti (prakse) to ne bo uspelo.«
Brigita Bavčar
PETEK, 16. DECEMBRA
LENDAVA - Ob 19.00 se v kinu Lendava začenjajo Dnevi madžarskega filma, ki jih organizira samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti. Prvi med petimi bo film Občutljivo slovo od vladarja. Zgodba se dogaja v XVII. stoletju v Transilvaniji, med vladavino Bethlena Gaborja.
SOBOTA, 17. DECEMBRA
LENDAVA — Šopek zate je naslov plesnega večera v živo. Tokrat z Arsenom Dedičem in Goranom Matovičem. Prireditev se v hotelu Lipa začenja ob 19.00.
PONEDELJEK, 19. DECEMBRA
LENDAVA — Poljub, mama’ je drugi izmed madžarskih filmov v njim namenjenih dnevih lendavskega kina. Film govori o družini Kalmar, ki velja za organizirano, moderno in sodobno družino našega časa.
SREDA, 21. DECEMBRA
LENDAVA — Tretji med dnevi madžarskega filma je v kinu Lendava (kot vsi ob 19.00) znani film režiserja Istvana Szaba: Mefisto. Nastal je v madžarsko-nemški koprodukciji, v filmu pa se je proslavil igralec Karl Maria Brandauer.
Kulturni dan Komunista naslednjo sredo
V okviru kulturnega dne Komunista v Murski Soboti bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec ob 12.00. Pogled v atelje Staneta Jagodiča. Otvoritev razstave znanega slovenskega umetnika bo popestrena z nastopom Jasne Knez.
Ob 17.00 bo v soboški galeriji javna tribuna z naslovom Dograjevanje policentrizma (ali kakšen kulturni prostor imamo). V goste bodo prišli slovenski minister za kulturo, Vladimir Kavčič, dr. Matjaž Kmecl, Marjan Gabrijelčič in Milan Bratec.
Ob 19.00 bo v večnamenski dvorani osnovne šole Edvard Kardelj v Murski Soboti koncert skupine Lačni Franz.
razstave
LJUTOMER - V galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava akademskega slikarja Albina Lugariča. »Albin Lugarič je ptujski slikar. Takšna opredelitev ne označuje zgolj geografske pripadnosti in zvestobe kraju, v katerem se je rodil in v katerem ustvarja že skoraj štiri desetletja. Biti ptujski slikar pomeni tudi umetniški koncept. Označimo ga lahko kot vehementnega kolorista, ki se je zapisal predvsem krajini, stilno pa ostal v mejah postimpresionizma in barvnega realizma. S s.vojim slikarstvom je zavezan nadaljevalec bogate likovne tradicije starega mesta ob Dravi in tudi sam postaja del ptujskega kulturnega bogastva,« je med drugim na zloženko, ki je izšla ob otvoritvi razstave v Ljutomeru, zapisala Marjeta Ciglenečki.
Janez Balažič pa prav tako na zloženki, ki je izšla ob otvoritvi razstave v Galeriji 88 v Mariboru, dodaja pripis k ekstatičnemu podobotvorju Janka Lešnika. Iz njegovega .citiramo: »Travmo, ki jo Lešnik rešuje v ekstatičnem in iluzivnem slikarskem delu, jemljem (jasno mimo vseh že zguljenih fraz o občutkih in čustvih, ki da so edina zveličavna pomagala za razumevanje likovne podobe) kot del proti izčistitvam — k morda izraziteje abstraktnemu (bistvenemu) likovnemu upovedovanju tiste resnice, za katero vemo vsi, da je vstavljena v njegova dela — moč razpoloženja.«
JANKO LEŠNIK: ZMAGOVALEC, olje 1988. Z razstave v mariborski Galeriji 88, kjer se je pomurski avtor predstavil z enajstimi deli. Gornje je nastalo med procesom proti štirim.
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
STRAN 9
Zdomska ljubezen ne pozna meja
So ljudje, ki jim en sam trenutek bleska spremeni življenje. In usode so, kot je dejal veliki pesnik, raznotere, saj nekateri dosežejo zvezdni sijaj, drugi pa potonejo v brezimnost. Seveda pa je značilno, da so mnogokrat povsem običajne stvari naenkrat pod povečevalnim steklom zanimanja. Za nekdanjo zdomsko družino Pintaričevih s Prvomajske 13 v Murski Soboti bi kaj takega gotovo lahko dejali. Vsekakor namreč zaslužijo večjo pozornost, ki pa je ne zahtevajo in se jim zdi celo tuja. Pa vendarle! Če me nanje ne bi opozoril kolega Franček Štefanec, ki stanuje v sosedstvu, bi še danes ostala neodkrita tančica njihove skromnosti. Tak občutek sem ime! tudi takrat, ko sva se v mračnih urah deževnega popoldneva skupaj z upokojenim fotografom Albertom Abrahamom prebijalado končnega cilja. Pritlične hiše na jugozahodnemo brobju pomurskega središča, nekaj streljajev daleč od doma učencev, ni bilo enostavno poiskati. Na prvi pogled se je zdelo, da je nekako skrita med drugimi zgradbami.
In ko sem pozvonil, se je na vratih takoj pojavila prijazna družina Pintaričevih, ki je bila pripravljena na ta obisk, najavljen že nekaj dni prej. Koloman in Waltraud ne govorita tjavendan, ko pravita, da se njun dom čedalje bolj spreminja v prijeten kotiček. Tu sta še otroka thčerka Simona, ki obiskuje peti razred druge osemletke v Murski Soboti, in sin Denis, ki je prav letos postal prvošolček. Ravno takrat je bila tam mala Stanka, ki velikokrat zahaja k njim, ker se v tem okolju dobro počuti. V skoraj razkošnem stanovanju smo ob prijaznem pozdravu začeli z dogovorjeno temo pogovora.
Kot se spodobi, je prvi začel z besedo najstarejši, to je oče Koloman. »Tistega časa, leta 1966. je bilo zdomstvo že nekako moderno.
Ljudje so odhajali v glavnem v Avstrijo in Nemčijo, kjer so poiskali delo in primeren zaslužek. Tudi nas ni nihče prepričeval, kajti potni list si dobil, če si le našel delodajalca, ki ti je poslal garantno pismo. Po nekaj mesecih si opravil zdravniški pregled in si šel v tujino. No, tudi mene je močno vleklo, da bi videl svet in si prislužil nekaj denarja. Takrat seveda nisem niti pomislil, da bom tako dolgo ostal zunaj, na koncu pa se je nabralo dolgih 18 let. Svoj poklic sem z veseljem opravljal, saj sem se ga dobro izučil v soboški mesni industriji. kjer sem bil sprva zaposlen. Tako nisem imel problema z delom v Zvezni republiki Nemčiji, edino jezika se je bilo težko naučiti. Pa je tudi ta problem po približno letu dni bivanja v Versmoldu (Vestfalija) odpadel. Tam sem tudi spoznal svojo sedanjo ženo, ki je Nemka. Oženil sem se in rodila sta se nam dva otroka. Ko je bila hčerkica stara 6 let in bi morala kmalu v šolo, smo se odločili, da se vrnemo v Mursko Soboto.«
Hiter skok v novo okolje gotovo ni bil lahek’ Privaditi se je bilo treba na spremembe, pa čeprav je šlo v Kolomanovem primeru za domače okolje. »Na to se hitro privadiš. Prvih nekaj mesecev je bilo malo čudno, ker je v tujini drugače. predvsem glede zaslužka. Danes zopet z veseljem delam v Mesni industriji, kjer sem skupino-vodja Delikatesnega oddelka. Zdaj ni več toliko ročnega dela kot nekdaj, saj to večinoma opravljajo stroji in je vse mnogo lažje. Tudi razmere za delo so sedaj
boljše, ker je več prostora, pa tudi prepiha in vlage je zdaj manj. S vo-jih osem ur opraviš, pa greš domov.«
In kako je bilo v Nemčiji? »Tam je povsem drugače. Če želiš več za
Zdomska družina Pintaričevih iz Murske Sobote, ki je na pol nemškega rodu, je našla topel dom v očetovi domovini. Foto: A. Abraham.
služiti, moraš več delati. Dobiš plačano vse, kar delaš. Zato ne vprašaš, kdaj je ura odhoda domov. In tako se je delavnik večkrat razpotegnil tja do petih oziroma šestih zvečer. Seveda mi je bilo sprva lažje delati v več izmenah, ker sem bil sam in brez družine.
Danes je to povsem drugače. Ko si sam. si misliš, da si prišel v tujino le zato, da kaj zaslužiš. Zato smo raje delali in v gostilne zahajali poredkoma.«
Kmalu se nam je pridružila Waltraud. »Meni je tu všeč in sem zadovoljna. Zame je vse dobro. Na vse sem se že privadila in tudi jezik mi ne povzroča kakih večjih težav. Sicer pa sem tri mesece hodila na tečaj pri delavski univerzi, zdaj pa čakam, kdaj se bo nadaljeval, da bi se čimbolj naučila pravilne izgovorjave slovenskih besed. Doma in v službi — 5 let sem zaposlena v tozdu Eureco Pomurskega tiska kot grafična delavka — večinokrat govorijo v prekmurskem narečju. Sicer pa se v družini pogovarjamo v nemščini, da bi otroci čim bolj obvladali ta jezik, ki jim bo kasneje nedvomno koristil. Jaz pa bi se zelo rada naučila pravilne slovenščine. Tečaj mi je zelo koristil, vendar sedaj še pre
cejkrat zamenjujem prekmurske in slovenske izraze. Sicer pa so me v službi lepo sprejeli, imam dobre kolegice in kolege ter nimam nobenih problemov. Čeprav me službena pot pripelje tudi v ZRN, pa ni časa za obisk staršev. Vidimo se pozneje.«
Pa da slišimo še oba otroka. Simona je hodila v malo šolo že pri nas. »V začetku sem se težko privadila na slovenski jezik, postopoma pa je odpadla tudi ta težava. Imam kolegice, s katerimi se dobro razumemo in je vse lažje, ko se pogovarjamo v slovenščini. Seveda zelo dobro obvladam nemški jezik, ki se ga učim tudi v šoli. Sedajle namreč lažje govorim, kot pa pišem po nemško. Najraje gledam filme in risanke na avstrijski tele
viziji. zelo pa mi je všeč tudi gospodinjski krožek v šoli.«
Tudi Denisu je všeč v Murski Soboti. »Všoli sem dober učenec, najraje pa imam telovadbo, in sicer tek in košarko. Družim se s šolskimi prijatelji. Moji najboljši prijatelji so Tadej, Stanka in drugi, katerih imen se ta hip ne spomnim. Skupaj se igramo in tudi učimo. Tako gre vse lažje od rok. Seveda pa komaj čakam, da mine zima in se bomo znova igrali zunaj.
Pri naši hiši imamo bazen, tuš, gugalnico in tobogan. Zato večkrat pridejo prijatelji, zlasti sošolci.«
Klepet se je zavlekel pozno v noč. Ker je bil konec tedna, je bilo treba pohiteti še v trgovino. Kmalu se je iz garaže prikazal velik mercedes. Jasen pogled v oči in močan stisk rok družinskih članov Pintaričevih se mi je zdel kot sreča in zadovoljstvo, ki sem ga občutil v krogu nekdanje zdomske družine. Kot kanček ljubezni, ki je našel plodna tla v našem okolju.
Kaj, če se, tako kot naši zdomci, nekega dne odpravite zdoma — denimo proti Ingolstadtu v Zvezni republiki Nemčiji. Letos sem vse to .okusil' in nekaj časa tudi preživel med našimi ljudmi na tujem.
Štartam okrog 6. ure zjutraj. Pot me vodi najprej proti mejnemu prehodu Gederovci—Zetinci. Ker ne naši ne avstrijski cariniki ne vedo, kam sem namenjen, in me tega tudi ne sprašujejo, sploh niso pozorni na prtljago v osebnem avtomobilu. Le tisto stalno vprašanje: »SCHNAPS. Zigaretten, ha-ben Sie,« mi postavi mož postave na drugi strani meje. Naši sosedje se torej kar precej bojijo, če bi kdo tamkaj preprodajal cigarete in žgane pijače.
Prva kontrola je torej mimo brez posebnosti, in čez dobre pol ure že drvim po avtomobilski cesti proti Gradcu, še hitreje pa se znajdem v dolgem predoru, ki so ga lansko leto naredili skozi štajersko prestolnico. Če sem si prav zapomnil. je ta .luknja' dolga okrog 12 kilometrov. Cestnine ali kaj podobnega ni treba plačati. Drugače pa je potem pri naslednjih predorih, kjer je treba odšteti 20 šilingov. Lahko pa se potniki odločijo tudi za vožnjo po stari trasi, vendar je daljša, cesta se vije po vzpetinah in tako ničesar ne pridobijo. Na novi trasi pa je le ena kontrolna postaja. Dobršnega dela nadaljnje poti, dokler spet ne dosežeš avtomobilske ceste Beljak (Vi-lach)~Salzburg, pa tudi Avstrijcem še ni uspelo posodobiti.
Mejni prehod med Avstrijo in Nemčijo se .drži' kar skupaj, tako da skoraj niti ne veš, s katerim carinikom imaš opravek. Šele ko zaslišim »celena karta«, ugotovim, da sem že v Nečiji. Avtomobilisti z jugoslovanskimi registracijami, najbrž pa tudi iz nekaterih drugih držav, morajo torej imeti ob vstopu v Zvezno republiko Nemčijo »zeleno karto« (polico zavarovalne skupnosti).
Za mano je okrog pet ur vožnje. Peljem se torej po Nemčiji, in sicer
Ct avtotehna
NOVOLETNO DARILO
Avtomobili NISSAN se odlikujejo s sodobno konstrukcijo, zmogljivimi motorji, varčno porabo goriva, bogato dodatno opremo in kakovostno izdelavo.
VSE INFORMACIJE: AVTOTEHNA, VARAŽDIN, Brače Radiča 16, tel.: 042/49-466.
VSAKEMU KUPCU AVTOMOBILA NISSAN
V DECEMBRU - KASKO ZAVAROVANJE ZA KUPLJEN AVTOMOBIL ALI PRALNI STROJ GORENJE!
Nissanov prodajni program:
•	nissan micra 1,0 GL - cena 889.000 jenov
•	nissan sunny limuzina 1,6 SLX — cena 1,065.000 jenov
•	nissan sunny hatchback 1,6 SLX - cena 1.123.000 jenov
•	nissan sunny limuzina 1,3 L automatic - cena 1,083.000 jenov
•	terenski avto nissan patrol 3.3 turbo diesel - cena 2,100.000 jenov
•	terenski avto nissan pathfinder 2,4 bencin - cena 1,838.000 jenov.
Milan JERŠE
PREVERITE, ZAKAJ JE NISSAN NAJBOLJE PRODAJAN JAPONSKI AVTOMOBIL V JUGOSLAVIJI!
po široki avtomobilski cesti proti Miinchnu. Vmes je kar precej odsekov avtomobilskih cest proti drugim nemškim mestom. Če bi bilo pri nas tako? Čudim se, da moja stoenka še ni postala preveč žejna, čeprav sem z njo premeril okrog 500 kilometrov poti. Šele ko zavijem proti Ingolstadtu, začne mežikati rdeča lučka. Do cilja porabim nekaj več kot polno posodo bencina in okrog 6 ur vožnje (z nekaj krajšimi postanki). To niti ni tako hudo, mar ne? Zato torej vidim, da nekateri zdomci, ki so na delu v Ingolstadtu. skoraj vsak konec tedna pridejo domov. Pa še precej boljše avtomobile imajo!
Kot je znano, večina naših ljudi tamkaj dela v avtomobilski indu
striji Audi, najdemo pa jih tudi v Telefunknu, pivovarni, gradbenih in drugih podjetjih.
Tri družine, ki jih obiščem, stanujejo v blokih, kjer so dobili še kar primerna tovarniška stanovanja. Tudi otroci živijo tamkaj. Obiskujejo nemško šolo, večina pa tudi slovenski dopolnilni pouk.
Letos brez pogovora z zdomci
OK SZDL Murska Sobota se je odločila, da letos ne bo organizirala tradicionalnega srečanja in pogovora z našimi delavci na začasnem delu v tujini, ki pred novoletnimi prazniki prihajajo v domovino. Izkušnje iz prejšnjih let, ko seje teh srečanj udeležila le peščica zdomcev, so jih spodbudile k taki odločitvi. To pa seveda ne pomeni, da naši delavci na začasnem delu v tujini, ki se bodo v prihodnjih dneh vračali v domači kraj, ne bi dobili ustreznih informacij o vsem tistem, kar jih bo zanimalo.
Že okrepljene carinske službe na meji bodo ob prihodu naših delavcev na začasnem delu v tujini dajale vse potrebne informacije in navodila. V teh dneh bodo na voljo tudi občinske upravne službe ter bančne in druge ustanove, ki bodo po svojih močeh prispevale k čim boljši seznanitvi z vsemi spremembami v naši zakonodaji, hkrati pa tudi z možnostmi za gradnjo obrtnih in drugih delavnic.
M. Jerše
Razdvojenosti potemtakem ne čutijo. le da so bolj malo skupaj, predvsem ob večerih, ker jim to sicer onemogoča delovni čas. Ne v šolah ne v tovarnah pa ni poskrbljeno za prehrano, ampak si jo je treba nositi s sabo ah pa vmes skočiti domov. Pri tem so v Nemčiji torej na slabšem, o zaslužku pa bolje da ne govorimo, če ga primerjamo z našimi plačami, ker v povprečju zaslužijo skoraj 6-krat toliko kot mi. Ne bi pa sicer mogli reči, da tudi tolikokrat bolje živijo, kot če bi bili doma. Devize so lam pač običajna stvar in jih lahko kaj hitro potrošijo, če bi hodili na razne veselice ali kaj podobnega. Večina pa jih je šla na tuje zato, da bi si čim prej zaslužili za avto in doma zgradili novo hišo, pa kupili
še kaj drugega. Po petnajstih in več letih bivanja na tujem so v glavnem te svoje načrte tudi uresničili. Če bi zdaj doma dobili primerno službo in če ne bi bili nekoliko zbegani zaradi napetih razmer v Jugoslaviji, bi se jih najbrž večina tudi kmalu vrnila. Toda stvarnost je drugačna.
J. G.
STRAN 10
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
SRCA, KI ČUTIJO ZA OTROKE NA TUJEM
Decembrski dnevi v človeku vzdramijo tisti otroški nemir ob pričakovanju božiča in novega leta. In ko smo vstopili v Dom oskrbovancev v Rakičanu, smo bili prepričani, da bodo ostareli, ki imajo svoje otroke na tujem, v velikem pričakovanju praznikov in svojih otrok. Pa so skorajda vsi povedali, da njihovih otrok za praznike ne bo, veseli pa so bili, da so lahko pripovedovali o njihovem življenju in delu. Bili so ganjeni in solznih oči, s ponosom pa so pripovedovali samo dobro.
Ani Ficko iz Gorice seje rodilo devet otrok in pet jih še živi. Pa je v pogovoru najprej pripovedovala o sinu, ki je živel v Avstraliji in tam tudi umrl.
»Vedno si je želel priti domov. Zato sem pisala ženi, ko je umrl, da naj plača pot do doma, da ga bom dala doma pokopati. Pa mi je odpisala, da nima denarja za letalo. Tako so ga pokopali, tam
Ferdinand Majal ima najraje vnukinji, ki živita v Avstriji.
pa čeprav si je tako želel domov. Njegova žena, ki je Avstralka, mi je pisala, da je vedno stal zunaj ker je tako čakal na poštarja in pismo od doma.«
Ana, ki je tudi sama okusila tujino in sezonsko delo v Franciji, ima na tujem še dve hčerki. Živita na Dunaju, kjer sta si ustvarili družino.
»Posebej mlajši je dobro, saj ne hodi delat, ker mož dovolj zasluži. Starejša pa hodi na delo.
Prej je imela svojo mesnico, sedaj pa več ne, ker ne more toliko delati. Takrat sem bila večkrat pri njej, nekaj zim po pet mesecev. Pomagala sem ji pospravljati, likati, kuhati, pazila sem tudi na vnuke. Ima trinadstropno hišo in ob petkih sem vstajala ob petih, da sem takrat, ko so otroci vstali, vse poribala. Potem pa sem šla po meso, da sem nam skuhala kosilo.« Vnuki so ji še vedno dragi in veselih obrazov se ji smejijo s fotografij, ki jih je postavila na nočno omarico.
»Za praznike pa ne bodo prišli. Starejša hčerka je nekaj bolna, mlajša pa bo šla na smučanje. Njen mož zelo rad smuča. Letos poleti pa sta že bili doma.«
In solznih oči je povedala, da jih ima rada in da je najbolj srečna, ko pridejo. ».. . saj vam pravim, koklja kliče svoje piščance, dokler ne pridejo.«
V Gradcu pa živi sin Rozalije Košar in z izbranimi besedami je pripovedovala o njem.
»Je poročen z Avstrijko in živi lep zakon. Dela mnogo in je spoštovan, pa tudi priznan kot dober avtomehanik. Vsi ga spoštujejo in opomogel si je s svojo pridnostjo. Sedaj na starost mi veliko pomaga, in če je potrebno, tudi svojemu bratu, ki je tudi avtomehanik. On dostikrat pravi, mama, če bi tu toliko delali, bi bilo drugače. Jaz sem kadilec, vendar ne smem kaditi, ko se mi zazdi, moram se domeniti ali najti koga, ki me bo tisti čas zamenjal, čeprav pri avtu ni tekočega traku.
Zadnjič smo se peljali in mi je pravil: Veš, mama, lepo, krasno mi je v Avstriji, povezan sem z ljudmi, ki nekaj pomenijo, in ko se peljem domov v Slovenijo, ko pridem na avstrijsko carino, ne občutim nič, ko pa pridem na našo domačo, pa me nekaj stisne, saj sem doma, to je moja domovina. To mi je tako povedal, da so me oblile solze. Mama, ti ne
veš, vse imam, a dom je dom, samo kaj, moji sošolci so se razšli, sedaj nimam nikogar, razen tebe ter brata in sestre. Čeprav imaš vse, si spoštovan, toda domovina te vseeno pritegne.
Janez Fujs se bo prav kmalu peljal v sinovem mercedesu.
Do sedaj je prihajal k meni vsak teden, sedaj pozimi pa ne, saj sem mu rekla, naj ne hodi, ker so ceste nevarne. Pa mi le pravi, naj ne skrbim, da ima dober avto — saj ne vem povedati kakšnega.« Rozalija je bila vsako leto za novoletne praznike pri sinu, letos pa se je odločila, da bo ostala kar doma.
Ana Ficko, Julijana Cindel in Rozalija Košar si bodo v prazničnih dneh še marsikaj povedale o svojih otrokih, ki so v tujini in jih tokrat ne bo domov
»Zgoraj je lepo, za božič družinsko slavje, za Silvestrovo pa — to je nekaj prekrasnega. Ko vidite Gradec v tisti razsvetljavi — pa zvonovi, da vam pretrese srce. Letos pa ne bom šla, se čutim prestaro za veselo družbo. Jaz živim tu, težko mi je, ali usoda .. .«
Marija Žitek in Rozalija verjetno niti rie vesta, da so njuni otroci v istem mestu. Marija ima namreč dve hčerki. »Imam ju zelo rada, saj drugega na svetu nimam. Moj mož je umrl od žalosti, saj je samo jokal in jokal, ko
ABC POMURKA — AGROSERVIS, p. o., Murska Sobota posreduje na osnovi dogovora o poslovnem sodelovanju z zavarovalno skupnostjo TRIGLAV M. Sobota v četrtek, 22. 12. 1988, ob 15. uri na dvorišču Agroservisa v M. Soboti, Kroška c. 58, prodajo karamboli-ranih vozil:
1.	Vozila za ponovno prodajo:
1.	osebni avto ZASTAVA 128 1,1 GX, leto izdelave 1987, prevoženih 42.970 km, izklicna cena 2,830.000.— din in prometni davek;
2.	osebni avto VISA super E, leto izdelave 1982, prevoženih 40.161 km, izklicna cena 4,240.000.— din.
2.	Vozila, ki so prvič v prodaji:
1.	osebni	avto IMV R	4,	leto	izdelave	1984,	prevoženih
47.132 km, izklicna cena 2,686.000,— din in prometni davek;
2.	osebni	avto IMV R	4,	leto	izdelave	1984,	prevoženih
46.566 km, izklicna cena 3,343.000.— din in prometni davek;
3.	osebni avto ZASTAVA 101 GT 55, leto izdelave 1984, prevoženih 91.468 km, izklicna cena 2,507.000.— in prometni davek;
4.	osebni avto ZASTAVA LADA 1300 S, leto izdelave 1984, prevoženih 24.291 km, izklicna cena 2,959.000,— in prometni davek;
5.	osebni avto ZASTAVA 101 T, leto izdelave 1986, prevoženih. 96.510 km, izklicna cena 3,438.000,— in prometni davek;
6.	osebni avto ZASTAVA, kombi, 850 AF, leto izdelave 1985, prevoženih 88.996 km, izklicna cena 3,240.000,— in prometni davek;
7.	osebni avto CIMOS AX 11 TRE, leto izdelave 1988, prevoženih 10.394 km, izklicna cena 16.096.500. — ;
8.	osebni avto ZASTAVA 750, leto izdelave 1982, izklicna cena 500.000.— din.
3.	Poškodovani nadomestni deli osebnih avtomobilov po _ seznamu.
Pogoj za sodelovanje je obvezni 20-odstotni polog od začetne izklicne cene in se plača na dan prodaje med 14. in 15. uro pri blagajni DO. Najnižje zviševanje cene je 10.000,— din. Kupec mora plačati vozilo'v treh dneh od dneva prodaje, sicer bomo menili, da je odstopil od nakupa in izgubi pravico do vrnitve varščine. Kupljeno vozilo mora prevzeti v treh dneh, sicer zaračunavamo 10.000,— din ležarine dnevno. Prodaja poteka po sistemu videno-kupljeno, zato je izključena vsaka možnost reklamacije zaradi kakovosti ali manjkajočih delov. Prepis lastništva se opravi z lastniki vozil.
ABC POMURKA, MESNA INDUSTRIJA MURSKA SOBOTA
so nam brez odškodnine vzeli vso posest. Imeli smo 48 hektarjev vinogradov. Otroci so videli to žalost, pa so šli na tuje.«
Tudi njenih hčerk za praznike ne bo. »Meni je ljubše, da ne prideta. Pozimi so ceste nevarne, zato sem rajši, da ne prideta, ker bi mi delali same skrbi.« Marija pravi, da ji je v domu dobro in da od hčerke ne potrebuje pomoči. Je hvaležna, da ima posteljo in da je na toplem, hvaležna pa je tudi sestram, predvsem glavni, ki ji veliko pomaga.
Če so bile matere v pripovedovanju raznežene, pa so očetje s. ponosom pripovedovali o otrocih na tujem. Sin Janeza Fujsa pa za« praznike pride,
»Moj sin pride domov štirikrat na leto. Tudi zdaj pride po mene, da bomo šli v Prosečko vas. Tam imamo hišo, saj če mi žena ne bi umrla, jaz ne bi hodil tu. Ja, ja. sin pride, ima mercedesa. pa tudi denar mi da, ko ga potrebujem.« Janez je še povedal, da ga vabijo, naj gre v Nemčijo, toda meni, da mu tja ni treba hoditi, ker je Nemčijo videl že pred vojno.
l erdinand Majal pa je bil pri sinu že večkrat, prav tako v Nemčiji. Ima tudi hčerko v Ameriki. Z njo si dopisuje, s sinom pa se pogovarjata po telefonu.
»Meni je tu dobro, imam pokojnino, zato sinove pomoči ne potrebujem. Vesel pa sem, ko pridejo k meni, posebej vnukinji, ki me imata zelo radi. Starejša je že poročena, mlajša pa še ne, obe pa sta zaposleni v Frankfurtu.«
Na hčerkino pomoč pa računa Julijan Cindel. Pravi, da ji hčerka večkrat pošlje denar, pa tudi sedaj pred božičem, da si potem lahko kaj privošči. Domov pa ne bo prišla. »Sedemkrat sem bila pri njej, da sem jo učila kuhati. Sedaj sem pa revež. Saj me vabi, da naj pridem, da bom posodo še lahko pomila. Meni pa je tu dobro, kaj bo še zame skrbela, ima svoja otroka in veliko dela. Tudi to, da bi sedaj hodila domov, veliko stane, ima pa veliko obveznost do restavracije, ki si jo je kupila.«
Še bi lahko nizali pripovedi, ki so si različne, toda skupne v tem, da so prežete s starševsko toplino, skrbjo in ponosom, pa tudi z opravičili.
Majda Horvat
Lastovka, slovensko kulturno prosvetno društvo iz Ingolstadta, je spet zbrala tri tisoč mark, da bi soboški bolnici kupili potrebno medicinsko aparaturo. Prav v teh dneh se z delavci bolnice in Pomurskega zdravstvenega centra pogovarjajo, kaj naj bi to bilo in za kateri oddelek.
Sicer pa je to društvo že kupilo pretočni grelnik za ušesni oddelek v vrednosti 2475 mark (ali 6,5 milijona dinarjev), ki so ga
Mladi na •W Švedskem Slovenska mladina v naših društvih na Švedskem je sklenila, da prevzame srečanje vseh potomcev naših izseljencev, ki se udeležujejo društvenega življenja in kakorkoli sodelujejo z našimi skupnostmi.
Mladi imajo vrsto zamisli; radi bi poživili kulturne prireditve in dali nekafnovega, svežega zamaha društvenemu življenju. Prepričani so da o vsem odločajo starejši, da so odrinjeni od žarišč organizacije in da ne morejo oblikovati programov tako, kot si sami želijo. Mladi, ki se vži-vljajo v Švedsko družbo, sprejemajo nekatere vrednote, ki so odmaknjene od slovenskega klasičnega domačijstva, zlasti je v njih nadih mladih gibanj Evrope, ki zadevajo različna področja, od ekologije, mirovnih gibanj do plesov in zabavne glasbe .. .
Veseli vaški godci
Slavko Sterman, ki že dvaindvajset let vodi narodnozabavni ansambel Veseli vaški godci v Heerlenu na Nizozemskem in poleg tega uči slovenski jezik 18 učencev ter sodeluje s folkloristi, je vzgojil tudi nove harmonikarje. Trije med njimi so nastopali tudi na prvem mednarodnem tekmovanju narodnozabavnih melodij na diatoničnih harmonikah, ki je bilo 3. septembra v Zaterdagu v Holandiji.

MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota
POSEBNA PREDPRAZNIČNA PRODAJA!
NIŽJE CENE
Zdomci za bolnico
slovesno izročili avgusta v Moravskih Toplicah. Bolnico pa je obdarilo tudi mesto Ingolstadt, ki je za aparaturo za dajanje kisika zbralo 8500 mark (22,5 milijona dinarjev). V akcijo pomoči za bolnico pa so se vključili tudi
ljubljanska banka
' Pomurska banka Murska Sobota
Delavski svet delovne skupnosti RAZPISUJE za dobo 4 let dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODENJE PLANSKO-ANALIT-SKE SLUŽBE
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje:
Imeti morajo visoko strokovno izobrazbo (Vil. stopnja) ekonomske ali druge ustrezne usmeritve in 3 leta delovnih izkušenj pri odgovornejših delih in nalogah.
Ponudbi za razpis mora kandidat priložiti dokazilo o šolski izobrazbi. Iz ponudbe morajo biti razvidne delovne izkušnje z zahtevnejših področij dela za razpisana dela in naloge.
Ponudbe pošljite v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov LB-Pomurska banka Murska Sobota.
O izbiri kandidata za razpisana prosta dela in naloge bo odločal delavski svet delovne skupnosti.
Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri.
Na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS št. 19/76) razpisuje
Uprava za notranje zadeve Murska Sobota
v ponedeljek, 26. decembra 1988, ob 9. uri v sejni sobi UNZ Murska
Sobota, Arhitekta Novaka 5,
javno dražbo
za prodajo
stanovanjskega prostora (primernega za poslovni prostor) v Murski
Soboti, Titova ulica 31, velikost 63,61 m’, izklicna cena 65.727.840.— din.
Splošni pogoji dražbe so:
1.	varščina znaša 6.600.000,— din in jo je treba plačati na žiro račun UNZ Murska Sobota, št. 51900-637-50001, do začetka dražbe;
2.	kupec plača morebitni davek na promet nepremičnin;
3.	plačilo izdražene cene v 15 dneh od dražbe;
4.	stanovanjski prostor ni zaseden in ga lahko kupec prevzame po plačilu kupnine in morebitnega davka;
5.	možna je tudi prodaja v dveh delih (sta dva vhoda).
Vse informacije lahko dobite v računovodstvu UNZ Murska Sobota. Možen je tudi predhoden ogled prostorov.
zdomci iz okolice Stuttgarta in za 12 tisoč mark kupili monitor za kontrolo vitalnih funkcij. Največ zaslug za to zbiranje imata naša zdomca Kikec in Tomac iz Murske Sobote.
m h
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
STRAN 11
križem kražem po šotah
22. december — dan JLA
Spominja me:
— Da imajo vojaki svoj praznik.
— Da spoznam njihovo delo.
— Da se pripravljajo na obrambo domovine.
— Želim, da bi vsi praznovali ta praznik, ne samo vojaki. Gašper Tompa, 3. raz.
— Vojaki se pripravljajo, če bi bila kdaj vojna.
— Spominja me na očeta, kako hrabro je prišel od vojakov.
— Želim si, da ne bi bilo več vojne.	;
Boštjan Borovih, 3. raz. OŠ ODRANCI
Kako sem preživel praznične dni
Pred dnevi smo praznovali rojstni dan naše domovine. Zato nismo imeli pouka. Za 29. november sem bila doma. Gledala sem televizijo. Tudi na videorekorderju sem gledala razne filme. Mami sem pomagala pri čiščenju stanovanja. Tudi svojo sobo sem očistila. Posesala sem preprogo in pobrisala prah. V prostem času sem se igrala z mačkom, ki mu je ime Fredi. Obiskala sem tudi sestrično Barbaro in bratranca Marjana. Tudi k nam so prišli gostje. Prinesli so domači kruh, mi pa smo jim postregli s pecivom in pijačo. Veselo praznovanje nam je pokvarilo delo z greznico, ker smo jo morali odkopavati in prazniti. Prazniki so hitro minili, začelo se je delo in učenje.
Urška Žekš, 4. b
OŠ E. Kardelj, M. Sobota
Bili smo na Boču
Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Imeli smo športni dan. Odpeljali smo se proti Boču. Med potjo smo videli nesrečo. Peljali smo se do gozda, nato šli peš do koče. Nabirali smo storže. Pot do koče je bila zelo strma. Včasih je kdo padel. Zgoraj pri koči smo imeli južino. Mi veliki, smo šli še na vrh; pot je bila dolga. Na vrhu je pihal veter. Nekaj jih ni upalo na vrh stolpa. Bilje prekrasen razgled. Videli smo kočo, Poljčane in druge vrhove. Od vrha do koče smo hodili počasi, eden za drugim. Šli. smo raztepeni, vozili smo »slalom«. Pri koči smo imeli malico. Pojedli smo tisto, kar je imel vsak s seboj. Odpravili smo se proti domu. V Ormožu smojšli na sladoled. Proti večeru smo se zadovoljni vrnili domov.
Ivan Polak, 8. raz.
OŠ Cvetko Golar, Ljutomer
ZIMA
Zima kmalu bo prišla in prinesla nam snega. Otroci srečni bomo vsi, se po bregu smučali. V prste, nas bo zeblo, vendar v srcu bo toplo, ko na smučeh in saneh dol po bregu bo letelo.
Anita Novak, 6. r. OŠ Kapela
Benetke
Letos sem bila v čudovitih Benetkah. Obiskala sem teto in strica. Kar ves mesec sem bivala v tem nenavadnem mestu na vodi. Vsak dan sem se vozila s čolnom po mestu. Si lahko mislite! Teta meje zmeraj opozarjala, naj ne mečem še jaz papirčkov v vodo, saj je že tako umazana.
Doma si česa takega ne morem privoščiti — namreč da bi se na ulici vozila s čolnom. Zato se še vedno Spominjam na Benetke.
Rosana Radikon OŠ Drago Lugarič, Lendava
Moja Barbie
Barbie je igračka — punčka, ki sem jo dobila iz Kanade. V paketu so bili poleg nje še uhani, prstani, čevlji z visokimi petami, klobuk in kavbojske hlače.
Barbie ima dolge lase, zato ji lahko naredim različne frizure. Zelo rada jo tudi oblačim in včasih ji tudi sama se-sijem kakšno obleko.
Barbie je moja najljubša punčka, saj ima lepo našminkana usta in oči.
Alenka Magyar. 3. a OŠ Drago Lugarič.
Gaberje
Naša celodnevna šola
Rada hodim v šolo. Obiskujem 2. razred. Najrajši imam matematiko in telesno vzgojo. Pri samostojnem učenju dobimo zanimive naloge. Včasih so označene z zvezdico. To pomeni, da so težje. Rada jih rešujem.
Imamo tudi kuharja, ki nam kuha dobre malice in kosila. Vsi radi jemo.
Vsak petek poslušamo radijsko uro.
V naši celodnevni šoli je zanimivo in prijetno.
Cirila Svetec, 2. raz.
COŠ Markovci
Tudi zdravilne rastline so zdravilo
Nekega dne mi je babica v pismu sporočila, da je dedek hudo bolan. Nisem se dolgo obotavljala. Očeta sem prosila, da me je odpeljal tja. Ker se giu je mudilo v službo, me je odložil na začetku vasice.
Do koče sem šla peš. Presenečena sem obstala na pragu, kajti v sobi je bilo temno in čisto mirno. Tudi babice ni bilo nikjer. Upala sem, da bom dedka našla v naslonjaču, sicer malo utrujenega, vendar nasmejanega. Dedek pa je negibno ležal v postelji in se ni prebudil niti takrat, ko sem mu obrisala potno čelo. Tedaj je vstopila babica. Objela sem jo, ona pa mi je žalostno povedala, da z dedkom ni nič boljše. Ves čas, ko sem bila tam, je dedek trdno spal. Tiste dni sem ga puščala samega le takrat, ko sva mu z babico kuhali čaj iz zdravilnih rastlin. Toda vse to ni nič pomagalo, dedek je bil še vedno bolan. Babici sem rekla, da bova napisali pismo zdravniku. Ko sem pisala, so mi solze kar polzele po licu in ena je kanila na pismo. Nisem utegnila napisati drugega pisma. Tisto noč sem zaspala sede. Ko sem se zbudila, sem zagledala dedka veselega in nasmejanega. Skočila sem k njemu in ga s solznimi očmi objela. Čez nekaj dni je že toliko okreval, da je lahko sedel.
Kaj je dedka bolj ozdravilo — zdravilne rože ali prekuhana voda iz studenca, tega ne bo nihče odkril. Romana Benko, 6. a OŠ Karel Destovnik-Kajuh Murska Sobota
MRTVI PLANET^ Črni oblaki nad mano
prekrili so sonce in modro nebo; na golem drevesu se vran je oglasil, žalosten spev zadonel je v temo.
Iščem človeka, prijazen pogled, iščem ljubezni, ki ni je več; moje besede so tihi šepet, moje oči so nemi očitek.
Srce mi umira, v bolesti se tre, ko gledam planet, na katerem sonca ni več.  Ljubila sem Zemljo in njene ljudi, a nikdar čutila, da žrtev bom njih.
Nesrečniki, le kaj ste storili, uničili Zemljo in njene lepote! Ni bilke zelene, ne sonca ne zvezd, povsod le sivina in smrti pogled. Siva pustinja, temni planet, megla in mrtvi svet ostali bodo spomenik na nespametne človekove dni.
TATJANA FLEGAR. 8. b ,	OŠ Grad .
LE KAM DRVIMO ...
Čas se premika iz dneva v dan hitreje. Leta gredo naprej in nobeno se ni ponovilo ali vsaj ozrlo na svojo prehojeno pot, da bi se vprašalo, kakšno usodo je začrtalo svetu.
Če prižgeš televizijo, ni govora, da bi bile zabavne oddaje. Samo spori, vojne, nemiri . . . Ubogi mi, otroci! Le kakšna usoda nas bo še doletela!
Ljudi in ves svet lahko primerjam z vlakom, ki drvi v neskončnost. Ta vlak ne pozna meja in drvi, drvi, drvi ... Ob tem si lahko postavimo vprašanje, ali se bo ta vlak sploh kdaj ustavil! Zakaj takšna hitrost? Zakaj hoče biti človek vedno prvi na lestvici zmagovalcev? Vedno nove in nove iznajdbe zasledujemo v časopisih. Človek hoče imeti vse!
Ljubezen! To je edino, kar daje človeku toplino v srcu, saj bi drugače bil kakor robot. Vsak človek mora imeti nekaj rad, pa čeprav le naravo, žival, sončni zahod, mavrico na nebu . . .
Lepo bi bilo, če bi se drveči vlak ustavil in bi vse začeli znova — s toplino,
KOMAJ ČAKAM — Narisala (lavirana risba) Anita Horvat, 6. b razred, OŠ Štefan Kovač, Turnišče.
ŽENITOVANJE
Žabec želi ženo. Žabec že žene ženo žabo ženit. Žabec žganje žloka, žaba žgance žrmlja. Žabca žrelo že žari. Žaba žuga žabcu. Žabca žalosti življenje. Žabo žuli živbt. Žaba žica žabca. Žabca že želodec žgečka.
Tatjana Kramer in Sonja Slokan, 6. razred OŠ Janko Ribič, Cezanjevci
PIMPEK, PEMPEK
Pimpek, Pempek, pekovska pomočnika, pojeta prelepe pekovske pesmi po prostranem parku. Prihiti policaj pa pohvali prelepe Pimpekove, Pempe-kove pesmi. Pimpek pomežikne Pempeku, Pempek pokima. Pokažeta policaju pesti. Policaj pogleda prestrašeno, pomisli, potegne pendrek, poskusi potegniti Pimpeka, Pempeka po predrznih piskrih. Pimpek, Pempek poženeta proti policaju prezrel paradajs pa pobegneta pojoč prelepe pekovske pesmi.
Boštjan Stajnko, 6. raz. OŠ Janko Ribič, Cezanjevci
prof. Ivan Rihtarič
Spomini na boje za Radgono 1918/1919
PRIPRAVE ZA ODHOD V RADGONO
30.	novembra 1918. je bil poklican v štab obmejnega poveljstva nadporočnik Benedikt Zeil-hofer. General Maister ga je seznanil s splošnim položajem in namero, da bi zasedli železniško progo Špilje —Radgona. V ta namen je hotel poslati posadko 40 mož na radgonski kolodvor, da bi prevzela oblast nad mestom. Prišlo pa je do nesoglasja z nemško oblastjo v Gradcu. Vso ostalo organizacijo in sam načrt o celotni zadevi pa je general Maister prepustil Zeilhoferju. Stotnija (6. četa) je pred odhodom v Radgono štela 12 častnikov in 155 mož. V svoji oborožitvi je imela tudi dve težki strojnici.
ODHOD V RADGONO
1. decembra dopoldne se je četa vkrcala na vlak in ob 13. uri krenila na pot proti Špilju v popolni bojni opremi. Transport sta spremljala uradnika Ivan Ro-glič in Lojze Kovačič s potrebnim osebjem za prevzem prometne službe na radgonskem kolodvoru. Sama pot do Špilja ni bila nevarna, nadaljnjo pot do Radgone pa so si morali utirati z zavestjo, da je v samem mestu še nemška posadka. Nemška posadka v Cmureku je ob prihodu vlaka položila orožje. Zvečer je vlak nadaljeval pot proti Radgoni. Nekaj kilometrov pred kolodvorom seje vlak ustavil, postavili so zaščitne oddelke ter počasi prodirali v smeri kolodvora, kamor so prišli ob 20. uri. Dočakala jih je delegacija mestne občine in nemški vojaški poveljnik. Posadka je nadaljevala pohod v mesto, tja je prišla ob 20.45 ter tako brez bojev zasedla mesto. Nemška posadka seje namreč še pred prihodom čete razšla. Posadka je zaplenila velike količine orožja in streliva. Noč med 1. in 2. decembrom je bila v mestu in okolici nemirna.
PREVZEM OBLASTI
Posadka se je vselila v konjeniško vojašnico, ki je bila najprimernejša za nastanitev posadke. Bilo je potrebno urediti odnose med posadko in prebivalstvom. Z oglasi je bilo zahtevano, da morajo civilisti oddati orožje in strelivo na mestnem poveljstvu. Mesto je imelo več vojašnic; Pi-storjevo, Kodoličevo, Samostansko, itn., komandaturo mesta in intendantsko skladišče. V vseh teh so zaplenili velike količine vojaškega materiala. Poštni urad je prevzel upravnik Domanjko, orožniško postajo Radgona okolica pa Trupej. Mestna policija je bila razpuščena in njeno vlogo je prevzela posadka. V poslovanje okrajnega glavarstva, okrajnega sodišča, mestnega magistrata in pisarne Murske regulacije se posadka ni vmešala, vendar je budno pazila na njihova delovanje. Prihajalo Je do občasnih sporov med obema stranema.
Sledile so nadaljnje zaplenitve v mestu; pri peku Schonwetru so zaplenili 4.522 kg moke, pri trgovcu Krschischniggu 15 ton sladkorja in 15 sodov petroleja, v magistratu pa 80 garnitur vojaškega perila.
RAZVOJ DOGODKOV PO ZASEDBI
4.	decembra je do posadke prišla novica, da se mestu približujejo nemško-madžarski odredi. Posadka se je takoj pripravila na morebiten napad. Izkazalo pa se je, da so bile vesti lažne. Res je, da je tega dne madžarska posadka zasedla pri Cankovi kot protiutež prekmurske meje. Te netočne in za posadko vznemirljive vesti so dale vodstvu pobudo, da je pripravilo podroben obrambni načrt.
Radgonska posadka je mariborski posadki tudi materialno pomagala. S fronte so se vračale - razpadle enote, posadka jih je ra-zoroževala ter njihovo opremo
pošiljala prek Lenarta v Maribor.
MESTO RADGONA
Ob zasedbi je mesto štelo 1817 prebivalcev. Mesto je bilo obkroženo s slovenskimi naselji: Poter-na, Žetenci, Dedonci, Zenkovci, Gorca, Pridova, Farovci in mešanima naseljema Obrajna in Trnovo. Šolska mladina radgonske okolice je obiskovala šolo v Radgoni s slovenskim učnim jezikom. Železnica Špilje—Radgona—Ljutomer je povezovala te kraje z notranjostjo dežele. Vasi so oskrbovale mesto Gradec s poljedelskimi pridelki in živino. Obsežni vinogradi so bili v lasti bogatih radgonskih meščanov (Bouvier, Klainoschegg, Kodo-litsch in Admontski samostan). Zunaj mesta je stala velika deželna bolnišnica, v kateri je bil kot primarij zaposlen tudi dr. Kam-niker.
DR. KAMNIKER
Rodil se je v Gorci pri Radgoni kot sin trgovca. Od sedmega leta starosti pa do promocije se je šolal v Gradcu, kjer je rasel v nemškem okolju. Z vrnitvijo v Radgono se je začela njegova zdravniška in politična kariera. V politki je bil fanatik, vsesplošen Nemec in pristaš Siidmarka ter Schulvereina. Za celotno nemško obmurje je bil vodilna sila in zagovornik radgonskih Nemcev na mirovnih konferencah. Že ob prihodu vojaškega transporta decembra 1918. V Radgono je silno nasprotoval slovenski zasedbi in je tudi podtalno deloval. Vzdrževal je redne telefonske pogovore z Gradcem in se udeležil tajnega Micklovega sestanka v Radgoni.
V januarju 1919 so mu zaplenili telefon. Umrl je star 58 let, leta 1928.
ORGANIZACIJA ŠTAJERSKE FRONTE
Mariborsko Obmejno poveljstvo je štajersko fronto razdelilo na tele odseke: radgonski, cmu-reški, špiljski, jurski (lučanski), marenberški, dravograjski in murskosoboški. Na teh področjih so bile ustanovljene orožniške postaje (v Radgoni in Cmureku 2. decembra, v Apačah 6., v Obrajni 7. in na Cankovi 30. decembra 1918). Štab radgonske posadke je odbral zanesljive ljudi in jih poslal v Prekmurje in ostale kraje z nalogo, da redno vzdržujejo zvezo s posadko kot njeni obveščevalci.
SLOVENSKI TABOR
26.	decembra 1918 je bil v Radgoni velik tabor, katerega se je udeležil tudi general Maister. Za zborovanje je bila določena pokrita jahalnica konjeniške vojašnice. Nemci so temu taboru nasprotovali in pri poveljstvu vložili protest, vendar pa niso mogli preprečiti slovesno pripravljenega tabora. Udeležilo se ga je veliko ljudi, tudi iz Prekmurja. Maister je pohvalil posadko. Slovenski tabor je vidno podprl težnje severovzhodne Slovenije in dal moralno-politično podporo celotnemu gibanju.
PRIPRAVE POSADKE V DECEMBRU 1918
Zopet so krožile vesti o prodiranju sovražnih enot proti Radgoni. Zato je bila posadka v stalni pripravljenosti in se je celo začela vkopavati okrog vojašnice. S
pogostimi nočnimi vajami je posadka sovražnika preslepila in mu pokazala, da je budna in pripravljena na boj.
NEMŠKA PROPAGANDA ZA NAPAD NA RADGONO
Nemška propaganda je že ob koncu 1918. leta precej močno delovala. Ljudstvo so zaslepljali in hujskali, češ da Slovenci hlepijo po nemškem ozemlju. Pred vrati so bile namreč tudi volitve v nemški Avstriji (16. 2. 1919), katerih pa se Nemci na zasedenem ozemlju ne bi mogli udeležiti. Vodstvo upornikov je sklicalo 29. 12. 1918 tajni sestanek v Radgoni. Predmet celotnega posvetovanja je bil napad na radgonsko posadko. Sodelovali so vsi župani radgonskih okoliških vasi in podžupan dr. Kamniker. Posadka je za celotno zadevo pravočasno izvedela ter vzela 12 uglednih meščanov za talce, med njimi tudi radgonskega podžupana. Šestega januarja 1919 je prispel iz Gradca štajerski deželni glavar dr. Kaan, da bi posredoval za izpustitev talcev. Napetost je naraščala iz dneva v dan in posadka jetživela v mučnem pričakovanju nadaljnjih dogodkov.
NADPOROČNIK MICKL
Ob potoku Kučnici, nasproti Cankove, leži rojstna vas (Zenkovci) Johana Mickla. Služboval je v Celovcu med Korošci, kjer se je navzel raznarodovalnega duha in postal predan nemštvu. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji (1938) je bil reaktiviran in je hitro napredoval ter končal pri činu generala. Star komaj 25 let je kot nadporočnik že vodil vojaške operacije proti slovenski posadki v Radgoni. Kot domačin je dobro poznal razmere, kraje in ljudi. Po neuspelem napadu na Radgono bi verjetno vodil vse ostale operacije v Obmurju. Pri njegovem delu so mu veliko pomagale graške vojaške oblasti in njegovi prostovoljci. Z njegovo pomočjo so se sredi januarja 1919. organizirale v nemškem de
Opombe: Ko se v besedilu omenja kraj RADGONA, se misli seveda na mesto avstrijsko Radgono (Radkersburg), kraj GP Radgona je bil le trg od 1907.
— Predstavljeno besedilo je prirejeno po spominih Benedikta Zeilhoferja, ki so hranjeni v Muzeju NOB v G. Radgoni.
(nadaljevanje prihodnjič)
lu Obmurja enote Heimwehra (domobranci) pod vodstvom Ba-uerkommande (Kmečko poveljstvo), ki je za dan napada na Radgono sprejelo iz Gradca 1000 pušk za prostovoljce.
DOGODKI V DRUGI POLOVICI JANUARJA 1919;
V okolici vojašnice so bili v smeri proti Paterni izkopani strelski jarki. Posadka je bila oskrbljena s potrebnim orožjem in strelivom iz skladišč. Gibanje po mestu je bilo omejeno in ponoči dovoljeno le z izkaznicami. 20. januarja 1919. je Radgono obiskala ameriška študijska delegacija. Na nemških hišah so se pojavile nemške zastave, vendar pa jih slovenska posadka ni dala odstraniti. V misiji so bili podpolkovnik Milles; general Maister, načelnik štaba, tolmač dr. Rapoca in zastopnika graške vlade. Pozneje je komisija nadaljevala pot v Cmurek.
Posebno po ameriškem obisku so se predvsem mlajši vojaški obvezniki začeli zbirati severno od Radgone in v Prekmurju. Pozneje so jim onemogočili prehode na nemško stran s tem, da so odstranili brod pri Lutvercih, ki jih je prevažal čez Muro. Micklovi prostovoljci so bili naborniki letnikov 1895 do 1899 iz Radgone in okolice. Svoj štab so imeli v Korovcih. Micki je nameraval izvesti napad že veliko prej, vendar ga je prehitela ostra zima, pomanjkanje hrane in sama organizacija napada. Prostovoljce je razdelil na šest skupin s točno določenimi nalogami.
UTRJEVANJE KONJENIŠKE VOJAŠNICE ZA OBRAMBO
Posadka je dobila kot okrepitev iz polka 76 borcev. Vojašnico so spremenili v utrjeno taborišče. Tri težke strojnice so namestili tako, da bi imele najboljši učinek. Okrepili so tudi jratrulje po mestu in vse straže. Železnica je nemoteno delovala in vzdrževala redne prometne zveze z Mariborom.
STRAN 12
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
šport
AKTUALNI ZAPIS
Pripravljeni na smučanje
V Gornji Radgoni, kjer smučarski klub praznuje 10-letnico delovanja, in v Murski Soboti, kjer so ustanovili ski-surf klub, so se dobro pripravili na letošnjo smučarijo. vsaj tako zatrjujeta predsednika klubov Zdravko Ravnikar in Miro Simonič. Zimska sezona se je pravzaprav začela z organizacijo sejmov zimskošportne opreme, ki so jih pripravili dvakrat v Murski Soboti in enkrat v Gornji Radgoni. Oba kluba imata izdelana programa aktivnosti, dogovorila pa sta se tudi o nekaterih skupnih akcijah.
Smučarski klub Gornja Radgona bo. tako kot prejšnja leta, ob koncih tednov organiziral izlete na bližnja smučišča, za katera je med članstvom veliko zanimanje. V tem mesecu bodo organizirali ogled tekme za svetovni poka! v Kranjski Gori. V januarju načrtujejo smučarski tečaj za šolsko mladino in odrasle v Mežici. Za predšolske otroke pa bodo tudi organizirali smučarski tečaj doma. V program aktivnosti so vključili tudi smučarske teke, za kar imamo v Pomurju zelo ugodne možnosti. V februarju pa pripravljajo pri Treh kraljih klubsko tekmovanje v veleslalomu. Že sedaj pa se tudi vestno pripravljajo s pionirskimi selekcijami, ki tekmujejo v severovzhodni regiji. Za konec smučarske sezone pa bodo pripravili skupaj z zagrebškim Vjesnikom podelitev zlate smučke najboljšemu smučarju sezone ter K), tradicionalni smučarski ples, ki ho v hotelu Radin v Radencih.
Ski-surf klub Murska Sobota že nekaj časa organizira v telovadnici Srednješolskega centra v Murski Soboti smučarsko gimnastiko. V soboto bodo organizirali ogled tekme za svetovni pokal v Kranjski Gori. V programu pa imajo številne izlete na bližnja smučišča, predavanja in smučarske tečaje. Posebno skrb bodo tokrat namenili smučarskim tekom, ker so veliko cenejši in zelo koristni za zdravje. Zanje namreč ni potrebno nobenih prevozov, niti vlečnic, organiziramo jih lahko doma. Potreben je le sneg, za katerega pa pravijo, da ga letos ne ho manjkalo, ski-surf klub Murska Sobota ima v programu organizacijo smučarskih tečajev za otroke, predvsem v zimskih počitnicah, pa tudi za odrasle tako v smučarskih tekih kot alpskem smučanju. V februarju predvidevajo tudi klubsko tekmovanje v veleslalomu in smučarskih tekih. K sodelovanju želijo pritegniti čimveč zaposlenih, zato načrtujejo tudi sindikalne tečaje in tekmovanja. Letošnjo smučarsko sezono pa bodo sklenili s smučarskim plesom.
F. Maučec
JUDO — 2. REP. LIGA
Dve zmagi Lendavčanov
Začelo se je tekmovanje v drugi republiški judo ligi, kjer tekmujeta pomurski ekipi Partizan Ljutomer in Mladost iz Lendave. V prvem kolu so v Lendavi nastopile tri ekipe: Tacen, Nova Gorica in Lendava. Najuspešnejši so bili Lendavčani in premagali Tacen z 12:2. Zmage za Lendavo so dosegli: Breznik, Bajzek, Krajačič, Bakan, I. Varga in D. Varga. Lendava je premagala tudi Novo Gorico s 14:0. Uspešni so bili: Breznik, Bajzek, Krajačič, Činč, Bakan, I. Varga in D. Varga. V Kopru pa so se v prvem kolu srečali: Ljutomer, Jesenice in Koper. Obe srečanji so Ljutomerčani izgubili. Jesenice so jih premagale s 30:27, Koper pa s 37:30. Po dve zmagi za Ljutomer sta dosegla: Gjerkeš in Vrbančič, eno pa Muršič.
T. K., V. S.
Nogometaši BELTINKE iz Beltinec — jesenski prvak v pomurski nogometni ligi. Stojijo od leve: Maučec (maser), Čemela, Marič, Horvat, Luk, Škafar, Tratnjek, Baša, Novak, Sušeč in Jerebic (trener). Čepijo: Markovič, Dugar, Jona, Smodiš, Vorbš, Zver in Kara-jica.
Foto: N. Juhnov
NAMIZNI TENIS
Nihče na zvezni turnir
Na sklepnem republiškem mladinskem TOP turnirju, ki je bil v Mariboru, so Pomurci ob slabi ter premalo prizadevni igri dosegli v skromne uvrstitve. Zgodilo se je celo, da se nobeden ni uvrstil na zvezni pozivni turnir, čeprav sta lani na njem že igrala Ori in Rihtarič. Očitno je, da z njihovim delom nekaj ni v redu in da bodo morali način dela takoj korenito spremeniti, ker se bodo drugače popolnoma izgubili v povprečju. Ori nikakor ne more najti svoje igre in je z rezultatom 5:4 zasedel zanj skromno peto mesto. Pred slabima dvema letoma najboljši slovenski pionir danes nikakor ne dosega tistega, kar se je pd njega pričakovalo. Lanski republiški pionirski prvak Rihtarič je z istim rezultatom zasedel šesto mesto in se mu zelo maščuje njegov slab odnos do treninga, saj so redki treningi, na katerih trenira z maksimalno obremenitvijo. Kus je zasedel v drugi skupini z rezultatom 5:4 šesto mesto, to je tudi veliko manj od pričakovanj. Zupanek pa z 2:9 deveto mesto, čeprav njegova igra ni bila tako slaba, vendar naredi v odločilnih trenutkih preveč osnovnih napak, je pa njegov odnos do dela na treningih od vseh najboljši.
Sobočani četrti
V Novem mestu je bilo republiško prvenstvo slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogico. Sodelovala je tudi ekipa Murske Sobote (Maučec, Prosen in Potočnik) in zasedla četrto mesto. Sodelovalo je osem ekip.
ATLETIKA
Po dvajsetih letih zopet pri vrhu
Pomurski atleti in atletinje so uspešno končali letošnjo tekmovalno sezono. Po besedah trenerja AK Pomurje iz Murske Sobote, Mirka Šeruge, je bila letošnja sezona podobna tisti pred dvajsetimi leti, saj so se pomurski atleti in atletinje zopet prebili prav v slovenski vrh. Toda to drži le za atletinje AK Pomurje, ki so v konkurenci starejših mladink postale ekipni prvak Slovenije in države v krosu. Poleg tega pa so dekleta zasedla tudi več prvih, drugih in tretjih mest. Najuspešnejša med njimi je bila Marija Števanečeva, kije 800 m pretekla v času 2:12,4, kar je najboljši rezultat v Sloveniji za mladinke in tretji najboljši v absolutni kategoriji. Dobro pa je tekla tudi na 400 m. Za njo se je uveljavila Manuela Pergarjeva, ki je na 1500 m dosegla čas 4:47,30, kar je peti najboljši rezultat za mladinke in osmi za članice v Sloveniji. Nekoliko slabše je tekla na 3.000 m, kjer je dosegla čas 10,36. Takoj za njima pa sta Štefka Slugova in Edita Banfijeva, ki sta tekli na 800 oziroma 1500 in 3000 m. Pri moških je Grabar tekmoval na 5.000 in 10.000 metrov, Šebjan na 100 ter Špur na 100, 200 in 400 m. Najboljše rezultate med njimi je dosegel Grabar. Letos pa so se začeli uveljavljati tudi nekateri mladi atleti in atletinje, kot so Sepova, Zilavčeva in Balažičeva pri pionirkah, ter še trije pionirji, ki bodo letos že prišli med mladince.
Po končani letošnji sezoni, to je po končanem republiškem krosu za pokale Dela, so atleti in atletinje dobili nekaj odmora. Ponovno pa so začeli s pripravami na novo sezono. Trenirajo v dvorani srednješolskega centra in v trimskem kabinetu. Če bodo imeli potrebna sredstva, bi radi sodelovali na nekaterih zimskih tekmovanjih v dvorani, čeprav imata trenerja, Tiberij Lebar in Mirko Šeruga, težave s treningi, ker nekateri atleti in atletinje študirajo v Mariboru in Ljubljani. Kljub vsemu pa upajo, da se bodo tudi na letošnjo tekmovalno sezono dobro pripravili in da tudi rezultati ne bodo izostali.
Feri Maučec
STRELSTVO
Peta zmaga Noršinec
V šestem kolu tekmovanja v prvi republiški strelski ligi so Noršinci premagali Rudarja iz Hrastnika s 1468:1455 krogi. Celje pa je premagalo Ljutomer s 1462:1434 krogi.
I. RSL — vzhod
A. M. Maribor 6 NTU S. Gradec
6
NORŠINCI	6
Celje	6
Žreče	6
Hrastnik	6
Žalec	6
Štore	6
Hotinja vas	6
LJUTOMER	6
600 8865 12
5 0 1 8784 10
5 0 1 8751 10
303 8721 6
303 8652 6
204 8744 4
204 8728 4
204 8669 4
1 0 5 8719 2
1 0 5 8661 2
POL — moški
REZULTATI:
Cven : Pomurje H	2:0
Pomurje 11 : Radgona	1:2
Radgona : Cven	1:2
Radenci : Veržej	1:2
Veržej : Križevci	2:1
Križevci : Radenci	0:2
POL — ženske
REZULTATI:
Puconci : Cven	0:2
Cven : Radgona	0:2
Puconci : Radgona	0:2
Vodi Tišina
V šestem kolu druge republiške strelske lige so bili doseženi naslednji rezultati — B. K. Stavbar : Panonija 1429:1426, 1. Pohorski bataljon : Tišina 1442:1431, J. J. Videm : Kajuh Tam 1455:1396 in Mura : SCT 1443:1417.
II. RSL — sever
TIŠINA	6 5 0	1 8685	10
Ruše'	6 5 0	1 8663	10
MURA	6 5 0	1 8631	10
VIDEM	6 4 0	2 8590	8
PANONIJA	6 4 0	2 8574	8
Stavbar	6 2 1	3 7055	5
Središče	6 2 0	4 8461	4
Muta	6 2 0	4 8419	4
Kajuh-Tam	6 0 1	5 8386	1
SCT	6 0 0	6 8457	0
KOŠARKA			
Polet in Sloga
Končano je bilo tekmovanje v občinski košarkarski ligi Murska Sobota za pionirje in pionirke. Pri pionirjih je prvak OŠ H, pri pionirkah pa OS I Murska Sobota. Najboljši strelci: Grah (Tišina), Žunec (OŠ I), po 128, in Gomboc (OŠ II), 92, pri pionirjih ter Hakl, 61. Bohar 57, in Ka-Ijevič 49, pri pionirkah.
Pionirji
ŠŠD Polet	6
ŠŠD Mladost	6
ŠŠD Tišina	6
ŠŠD Sloga	6
Pionirke
ŠŠD Mladost
ŠŠD Sloga
ŠŠD Polet
6 0 321:212 12
4 2 271:251 10
2 4 312:332 8
0 6 190:299 6
4 3 I 143:111 7
4 3 1 106:105 7
4 0 4 116:147 4
K. G.
Šah
Točka Lendave v Framu
V zadnjem kolu tekmovanja v drugi republiški šahovski ligi vzhod je Lendava gostovala v Framu in igrala neodločeno 3:3. Zmage za Lendavo sta dosegla Gerenčer in Maričeva, remizirala' pa sta Vuk in Gruškovnjak. Radgona je bila prosta.
J. G.
MALI
NOGOMET
A liga MS
Predanovci 11
Nemčavci 11
Bakovci 11
Borejci (—1) II
Panonska 11
Černelavci 11
Klub mladih 11
Moščanci 11
NK 13 II
Kupšinci 11
Pušča (— 6) II
Padalec I1
9	1	1	57:14	19
9	1	1	29:14	19
8	1	2	29:11	17
7	0	4	28:23	13
4	2	5	26:26	10
3 3 5 26:20 9
3 3 5 24:29 9
3 2 6 21:37 8
236 27:41 7
3 1 7 14:28 7.
4 2 5 16:28 4
1 1 9 17:43 3
B liga MS
Lendavska (— 1)
H 8
Inex	11 7
Beltinci (—1)
11 6
Krajna	11	6
Park	1I	5
Iris	11	4
Lipovci	11	4
Sebeborci	11	5
Slovan	11	3
Izvir(—1)	II	4
Dokležovje	11	3
Mladinec	11	1
2 I 29:10 17
1 3 61:28 15
3 2 21:15 14
2 3 22:17 14
3 3 35:30 13
2 5 31:24 10
2 5 23:30 10
0 6 19:29 10
2 6 22:27 8
1 6 20:34 8
0 8 26:35 6
2 8 16:46 4'
C liga MS Prosečka vas 11
Otovci	11
Mlajtinci	11
Tišina	11
Pečarovci	11
Kanal	11
Veščica	11
Zenkovci	11
Radovci (— I) II
Noršinci (—1) 11
Strukovci 11
Satahovci ( — 1)
11
8 2 I 30:18 18
8 1 2 48:20 17
7 2 2 36:24 16
6 4 1 29:18 16
6 I 4 24:19 13
5 0 6 35:33 10
4 I 6 19:35 9
3 2 6 30:29 8
3 2 6 31:32 7
2 4 5 29:37 7
3 1 7 23:33 7
I 0 10 22:42 I
D liga MS
Gradišče 11
Črnci 11
Mačkovci 11
Šalamenci 11
Polana	11
VK 79	H
Slaveči (— 1)
11
Pertoča	11
Ivanci	11
Dobel(-l) H
Krašči	11
Puževci	11
10	1	0	49:11	21
7	2	2	34:27	16
6	3	2	44:21	15
5	4	2	23:21	14
5	2	4	25:27	12
5	0	6	38:29	10
4	2	5	25:33	9
3	3	5	21:31	9
2	3	6	29:32	7
3	l	7	17:32	6
2	2	7	22:42	6
2	1	8	28:29	5
Štefan Jug
I JUBILEJI
1 Trideset let SD Mura
'	tih lofncziiom nnnvn rzsmihlilz a ort efroloi fntornc i
Ob letošnjem dnevu republike so strelci tovarne Mura iz
Murske Sobote proslavili pomemben jubilej — trideset let strelske družine. Ob tem jubileju so pripravili krajšo slovesnost, na kateri so zaslužnim posameznikom podelili priznanja, organizirali pa so tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško z močno slovensko udeležbo.
Ljubitelji strelskega športa so v tovarni Mura pred tridesetimi leti ustanovili strelsko družino Tekstilec. V začetku delovanja so imeli določene težave, saj ni bilo primernih strelišč, niti kakovostnega orožja, primanjkovalo pa je tudi sredstev. Kljub temu pa so se strelci Mure udeleževali vseh tekstilnih tekmovanj. Pomembna prelomnica za razvoj strelstva v Muri je bila zgraditev športnih objektov v tovarni, kjer so dobili svoj prostor tudi strelci. Na dejavnost strelske družine Mura pa je vplivala tudi zgraditev novega 14-steznega strelišča za zračno puško v mestu Murska Sobota leta 1980. Tako je bila omogočena redna vadba tudi strelcem iz Mure, ki sojo vsaj nekateri prizadevnejši znali izkoristiti ter se uveljavili kot odlični strelci na raznih tekmovanjih in prvenstvih. Med pomembnejšimi uspehi, ki sojih dosegli strelci Mure, so prvo mesto na tekmovanju v Ajdovščini ob praznovanju 150-letnice slovenske tekstilne industrije, šesto mesto na republiškem tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško in osmo mesto na republiškem tekmovanju v streljanju z zračno puško. Sicer pa so strelci Mure nekdaj uspešno tekmovali v prvi in drugi občinski ligi Murska Sobota, od leta 1984 dalje pa sodelujejo v drugi republiški ligi. Pri posameznikih je največ dosegel Janez Horvat, ki seje uveljavil ne le v občinskem in pomurskem, temveč v republiškem in državnem merilu. Poleg njega pa je treba omeniti še uspehe Mirka Hon'ata, Viktorja Dundka, Andreja Šiftarja, Milana Laha, Ivana Živka, Petra Horvata, Vlada Horvata, Franca Balaška, Branka Bukovca in druge. Ob tridesetletnem jubileju so podelili zlate plakete športnega društva Mura naslednjim posameznikom: Karlu Fujsu, Janezu Horvatu, Mirku Horvatu, Antonu Vevcu, Ivanu Uhancu, Viktorju Karoliju in Ivanu Živku. Strelsko družino Mura uspešno vodi predsednik Mirko Horvat. Ob tem jubileju je SD Mura prejela zlato plaketo Strelske zveze Slovenije.
F. Maučec
Odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote — člani druge republiške lige vzhod. Stojijo od leve: Darko Horvat, Robert Poredoš, Andrej Šiftar, Dejan Fujs, Štefan Klement, Darko Žalik in Ivan Hochsteter (trener). Cepijo: Borut Prelog, Janko Kochsteter, Sebastjan Lenarčič, Mitja Janža, Bojan Balažič in Andrej Rebrica.
Foto: N. Juhnov
KOŠARKA
TRIJE PORAZI
V predzadnjem kolu tekmovanja v prvi republiški ženski košarkarski ligi — jesenski del, je ekipa Induplati iz Mengša premagala Pomurje iz Murske Sobote z 90:66. Strelke za Pomurje: Borčeva 28, Drožinova 23, Kolarjeva 8, Ciganova 4, Broderjeva 2 in Malačičeva 1. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z ljubljansko Ilirijo.
V tekmovanju druge republiške moške košarkarske lige vzhod je Ptuj premagal Radgono s 83:65. Strelci za Radgono: Štihec 17, Sako-vič 13, Kadiš 11, Fridau in Dokl po 7, Senekovič in Horvat po 4 ter Slavič 2. Elektra iz Šoštanja pa je premagala Pomurje iz Murske Sobote z 89:49.
ŠAH
Turnir v Brezovcih
V počastitev 22. decembra — dneva JLA bo v nedeljo, 18. decembra 1988, ob 13. uri v Gasilskem domu v Brezovicah šahovski turnir nekategornikov. K sodelovanju vabijo čim več šahistov.
KEGLJANJE
Rekord Steržaja v Radencih
V drugem kolu tekmovanja v drugi republiški moški kegljaški ligi vzhod je Radenska iz Murske Sobote v Radencih premagala trboveljskega Rudarja s 54447:5413 podrtimi keglji. Junak srečanja je bil veteran Miro Steržaj, ki je z 986 podrtimi keglji postavil rekord kegljišča. Ostali kegljači Radenske pa so podrli naslednje število kegljev: Kovačič 962, Drvarič 891, Kučan 887, Bavec 873 in Brus 848. V tretjem kolu igra Radenska s Fužinarjem na Ravnah.
ODBOJKA
V
Četrta zmaga Ljutomerčanov
V devetem kolu tekmovanja v prvi republiškj moški odbojkarski ligi je Agroplod Ljutomer v Žirovnici premagal Železarja s 3:0. Prva dva niza so Ljutomerčani dobili brez težav, medtem ko so v tretjem gostitelji vodili s 13:10, vendar vseeno izgubili. Agroplod Ljutomer, ki ima 8 točk in je na osmem mestu, igra v predzadnjem jesenskem koiu v soboto v Križevcih pri Ljutomeru s Topolšico.
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
STRAN 13
Saloni:
— Brest, Cerknica tel. 061/ 791-529
— Maribor, Kneza Koclja tel. 062/ 211-495
— Beograd, Duričeva 26 tel. 011/ 403-619
— Zagreb, Zagrebški velesejem Paviljon 12 tel. 041/ 521-868
— Split, R. Boškoviča 21-23 tel. 058/ 561-190
— Sarajevo, Bratstva Jedinstva 47 tel. 071/ 615-602
— Banja luka, Robna kuča Triglav Veselina Masleše 3 tel.
078/ 47-480
— Skopje, Bulevar Jane Sandanski 65— Aerodrom Kula 8 tel 091/ 413-008
— Bitola, Bulevar Sever jug bb tel. 097/ 25-381
— Titov Veles, Blagoj Gjorev 37 tel. 093/ 24-458
brest 1^1 C
UGODNI NAKUPNI 1 *
o in moderno pohištvo za opremo vašega doma beauty and design for your home
brest, da stanovanje postane dom brest, convert a flat to your home
Kuhinja BREST-2004 je ie ena izmed kuhinj, ki vam jih ponujamo. Lahko se odločite tudi za kuhinje BREST U, BREST-2000, BREST-2003, BREST-2005, BREST-2008.
Poleg usnjene sedežne garniture SARA lahko kupite tudi druge sedežne garniture v različnih blagih.
RUB _ w TU /U popust za gotovinsko m plačilo v vseh naših salonih, pet mesečni " kredit brez obresti, 30 % polog, brezplačen prevoz do doma, kratki dobavni roki £ brest ft DA STANOVANJE POSTANE DOM Brest n. sol. o. CERKNICA, YUGOSLAVIA, tel.: 061/791-200, te- I	®
lex: 31167, telefaks 791-309
KRUPLIVNIK
BILO JE ŽIVAHNO
Včasih pride kakšen dan, kot se ga ne nadejaš. In če prinese kaj zanimivega, prijetnega, te pač navduši. Eden takšnih dnevov je bil zame tudi ponedeljek, 5. decembra, ko sem se odpravil v Kru-plivnik na Goričko. Saj se najbrž še tudi vi spomnite, kako prijetno je sijalo sonce? Kako bo sicer na kraju samem, še slutil nisem. Začetek torej neznan — konec pa: vse dobro.
Gostilniško zbadanje
Kadar novinarji pridemo v kakšno vas, se pač po navadi ustavimo tudi v gostišču, če ga
Čez nekaj dni, ko bodo delavci tozda Elektromontaža iz Ljutomera končali dela pri napeljavi novega daljnovoda in postavitvi nove transformatorske postaje, bo v Kruplivniku naposled konec težav zaradi električne napetosti.
imajo. Tam se običajno da zvedeti marsikaj takšnega, česar sicer po drugih kanalih ne zvohaš. Tudi v' Kruplivniku bi bilo najbrž tako, če bi lahko ostal dlje časa med gosti. Nekateri so bili že kar dobre volje, čeprav je to bilo šele dopoldne. In če ob takšni priložnosti Goričancu priznaš, da si, denimo, doma nekje na Markovskem, te zbadajo kot le kaj. Gre za dovtipe o »sklepa-nem Marku« in podobno. Lahko jim seveda vse vrneš, pa se razidete brez zamere. Tako je bilo tudi tokrat. Če drugo ne, pa sem zvedel, kdo je kruplivniški vaški predsednik in kako priti k njemu. Na poti do tja, kar precej
Če tudi decembra srečate pri nas kosca, je to nekaj nenavadnega, mar ne?
daleč je bilo, pa so mojo pozornost pritegnili srečevalci, ki so zunaj nekaj delali.
Kosec koso brusil
Pravzaprav sem najprej zablodil s prave poti v Šujstrov dol. Ves začuden sem se ustavil pri enem od domačinov, ki je kosil na travniku nedaleč od svoje hiše. Kaj takšnega je namreč decembra neobičajno opravilo, mar ne? Še pred dnevi je travnik prekrivala okrog 10-centimetrska debela snežna odeja. Ponekod so bile še vedno videti snežne zaplate. Stopil sem torej bliže h koscu in nekoliko pokramljal. To je bil Franc Grah, ki mi je pojasnil, da je travo kosil zato, ker je živina ni popasla, zdaj pa je prišla ravno prav za silažo s koruznimi storži. Pri hiši imajo namreč 8
Rakičanci so za napredek svojega kraja
V vaško-gasiIškem domu v Rakičanu je bil 27. novem bra referendum, na katerem so se odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let. V tem času naj bi zbrali okrog 270 milijonov dinarjev. Denar bi namenili za vzdrževanje in popravilo cest, ureditev uli
krav mlekaric in takšno »polaganje« je še kako koristno.
Lep dan je zvabil na plan tudi Karla Šadla, ki seje lotil pospravljanja podrte hruške. Če bo deblo zdravo, bo plohe uporabil za »hopelpank« (skobeljno mizo), sicer pa bodo tudi drva zelo prav prišla, ko bo zima bolj mrzla. Tedaj bodo pri Šadlovih, kot je dejal Franc, imeli tudi koline. To pa bo nekaj prijetnega!
Malo dlje pa sem srečal pri delu tudi električarje, delavce tozda Elektromontaža iz Ljutomera, ki so pripravljali traso za nov daljnovod iz Motovilec do Kru-plivnika in končevali dela pri postavitvi nove transformatorske postaje.
Se domačije ne bodo več praznile?
Sicer pa je bil že čas, da se na
čne razsvetljave in pokopališča, za gradnjo mrliške vežice, dozidavo oddelka otroškega vrtca, sofinanciranje zazidalnega načrta, za gradnjo kanalizacije in prizidka k vaško-gasilskemu domu. Hkrati predvidevajo gradnjo podhoda pod zelo prometno magistralno cesto in nakup
posled oglasim pri vaškem predsedniku Cirilu Mihaliču. Do njegove domačije vodi precej slaba cesta. To. daje vaški funkcionar, mu torej ne pomaga. Prinaša pa mu veliko skrbi in dodatnega dela.
»Ceste so naš veliki problem. Okrog 10 kilometrov jih moramo vzdrževati, pozimi pa plužiti. Zdaj nas čaka tudi popravilo nekaterih mostov čez Kruplivniški potok. Vsaj enega je treba nujno obnoviti, ker je že nevarno, da se bo komu kaj zgodilo. Sicer pa smo letos imeli v naši vasi precej skrbi in dela tudi z gradnjo transformatorja in novim omrežjem. Morali smo zbrati 10 odstotkov lastnih sredstev, zato smo zbirali po 35 tisoč dinarjev od vsakega gospodinjstva. Poleg tega smo kupili planimo desko inz snežni plug. Da bi storili še kaj več, pa je skoraj nemogoče, saj smo premajhni.«
Poleg popravila mosta čez potok pa bo čim prej treba obnoviti tudi ostrešje na nekdanji šoli, ki je naposled postala last vaške skupnosti Kruplivnik. V njej se odvijajo družbenopolitične aktivnosti in razne prireditve, našli pa so tudi mesto za gasilsko garažo. Čaka jih tudi postavitev dveh avtobusnih čakalnic (ene skupaj z Radovci).
Tako bodo vsaj za delček izboljšali življenjske razmere in morda naposled zaustavili izseljevanje mladih v Soboto ali drugam. Nekoč je bilo v Kruplivniku 90 gospodinjstev, danes jih le 71. Marsikje pa so doma le starejši ljudje.
Besedilo injrosnetki: JOŽE GRAJ
orodnega gasilskega vozila. Od 904 volilnih upravičencev je. oddalo svoje glasovnice 819 volilcev ali 90,6 odstotka. Za dvoodstotni kra- ' jevni samoprispevek je glasovalo 742 krajanov ali 82,1 odstotka.
M. Jerše
Soboški ptičarji so se zopet izkazali
Na 13. republiškem tekmovanju ptic, ki je bilo od 25. do 30. novembra v Novi Gorici in na katerem je sodelovalo 150 gojiteljev iz 22 društev s 1285 pticami, so sodelovali tudi pomurski tekmovalci. Člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota so osvojili kar 18 medalj; od tega 9 zlatih, 4 srebrne in 5 bronastih. Med posamezniki sta Jože Šantavec in Karel Gjergek dobila po 4 medalje, Koloman Kerčmar 3, Dejan Gjergek in Danilo Fuis po 2 ter Janez Vučkič, Slavko Paldauf in Bojan Štuhec po eno medaljo. V ekipni konkurenci so bili Sobočani četrti. Državnega prvenstva, ki bo od 10. do 18. decembra v Splitu, se bodo udeležili z okrog 20 primerki. Tudi tam pričakujejo nekaj medalj.
M. Jerše
w
V Cernelavcih bo nova samopostrežnica
' Černelavcih se že nekaj časa veselijo preureditve stare trgovine v zadružnem domu. Dela so se nekoliko zavlekla — glavni izvajalec je obrtna zadruga Prekmurka — tako da so prestavili rok otvoritve obnovljene trgovine z začetka decembra na pne dni prihodnjega leta. Kot so nam povedali v veletrgovini Potrošnik v Murski Soboti, ki je investitor del, vrednih okrog 150 milijonov dinarjev, bo nova trgovina kar za trikrat in pol večja od prejšnje. Šlo bo za samopostrežnico. v kateri bo možno kupiti živila in gospodinjske potrebščine. S tem bo tudi odpravljeno ozko grlo pri oskrbi prebivalstva, ki je moralo doslej večkrat po opravkih v bližnjo Mursko Soboto. M. Jerše
DAN REPUBLIKE V LIPOVCIH
V soboto, 26. novembra, je bil v Lipovcih prvi koncert s celovečernim praznovanjem naše Jugoslavije oziroma njenega rojstva pred 45. leti. Domače Kulturnoumetniško društvo je povabilo v goste kulturnike iz tovarne MURA pod vodstvom Marije Rituperjeve. Skupni kulturni program, ki je bil res enkratno doživetje, je trajal strnjeno celih 90 minut. Nepozabni so bili Murini pevci, mažoretke, folklorni in ritmični plesalci. Napovedovalec je dopolnjeval program z nastopom domačih pevcev, plesalk izraznega plesa in recitatork. V nabito polni dvorani vaškega doma je bil slavnostni govornik sekretar OK SZDL MS Jože Stvarnik. Med drugim je poudaril, da se bomo borili za Jugoslavijo, ki je bila osnovana na Avnojskih načelih. Drugi del programa praznovanja so pripravili domači gasilci ob plesnih zvokih domačega ansambla TYLS. Skoraj do polnoči se je med odmori muzikantov slišala pesem v pozdrav republiki.	J. Bezjak
BLIŽAJOČI SE PRAZNIKI SO PRILOŽNOST, DA SE S SVEČO SPOMNITE TUDI POKOJNIH. PESTRA IZBIRA IN UGODEN NAKUP! PRIPOROČA SE BLANKA BARAČ
MURSKA SOBOTA, Cankarjeva ulica 39
O je znak pozornosti
V Meblu ostajamo odprti za presenečenja, zato vas želimo za novo leto obdariti.
Če ste se v novembru ali decembru odločili kupiti katerikoli izdelek iz proizvodnega programa MEBLO, pošljite račun in svoj naslov najkasneje do 31. decembra 1988 na: MEBLO, Industrijska 5, 65000 Nova Gorica.
Darila bomo pričeli pošiljati po 15. decembru.
5 OJ
s
Prodajamo:
dnevne sobe, spalnice, pohištvo za otroške in mladinske sobe, sedežne garniture, kosovno pohištvo, ležišča jogi, vzmetnice jogi in svetila
Dajemo:
30% popusta
ob takojšnjem plačilu z gotovino v vrednosti nad 300 tisoč dinarjev
SALON POHIŠTVA MARIBOR
Heroja Bračiča 1
61386 STARI TRG PRI LOŽU
Tipi strešnega okna: 5/7, 5/9, 7/9, 7/11, 11/11
INFORMACIJE: KOVINOPLASTIKA LOŽ, 61386 STARI TRG PRI LOŽU, tel. (061) 707-422.
STRESNO OKNO SO 320
Strešno okno ŠO 320 ima zaradi skrbno izbranih materialov in konstrukcijskih rešitev naslednje dobre lastnosti: • majhen koeficient toplotne prehodnosti (k = 2,59 W/rn’K) • dobro zvočno izolacijo (Rw = 31 dB) 9 kakovostno tesnenje (skupina D po JUS-u) 9 estetski videz 9 enostavna vgradnja okna 9 možnost nastavitve zračnosti med krilom in okvirjem 9 strešno okno SO 320 ima vrtljivo krilo, ki se za-
vrti okrog vodoravne težiščne osi za 180" ter s tem omogoča: 9 odlično prezračevanje prostora 9 enostavno čiščenje stekla 9 enostavna montaža in demontaža krila 9 zanesljivo in enostavno odpiranje in zapiranje 9 velika svetlobna površina 9 ustavljanje krila v vsakem položaju STREŠNO OKNO SO 320 je atestirano pri ZRMK Ljubljana.
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
STRAN 15
varnost, obramba, samozaščita

Ob 22. decembru — dnevu JLA
Številne proslave, srečanja in tekmovanja v Pomurju
Tudi letos bomo v Pomurju dostojno proslavili 22. december — dan JLA. Praznovanje se bo začelo že v nedeljo, 18. decembra, ko bo v Lendavi občinsko strelsko tekmovanje v SLO in DS, v Ljutomeru pa tradicionalno strelsko tekmovanje občinskih mladinskih in članskih ekip Pomurja in Ormoža. V sredo, 21. decembra, bo v Lendavi tovariško srečanje pripadnikov TO in RVS, v Murski Soboti pa slavnostna seja TO in OK ZRVS, na katerih bodo podelili priznanja in pohvale ter razglasili napredovanja starešin. V sredo in četrtek bodo v vseh pomurskih občinah predsedniki skupščin pripravili slavnostne sprejeme, pripravljajo pa tudi slavnostne akademije, ki bodo v soboški kinodvorani v sredo, 21. decembra, ob 17. uri, v četrtek, 22. decembra, pa v kinodvorani v Vidmu ob Ščavnici, v vaškem domu na Gornji Bistrici in na Cvenu, na katerih bodo podelili tudi priznanja. Vse slavnostne akademije bodo ob 18.
uri. Prav na praznik JLA bodo številni obiski in pogovori v osnovnih in srednjih šolah ter karavlah, slovesnost pa bo tudi v soboškem garnizonu, ob 10. uri. Za letošnji praznik JLA bodo v ljutomerski in lendavski občini pripravili razstavi fotografij iz dela in življenja pripadnikov teritorialne obrambe in predstavili 20-letno delovanje teritorialne obrambe. Tradicionalno športno srečanje vseh obrambnih struktur in mladine pa bo v Murski Soboti v soboto, 24. decembra, ko bo zvečer v hotelu Zvezda v Murski Soboti tudi tovariško sre-
Čanje.
F. Maučec
Priznanje Ludviku Cipotu
V soboškemgasilskem domu je bila majhna slovesnost, na kateri so dolgoletnemu direktorju Zavarovalne skupnosti Triglav Murska Sobota Ludviku Cipotu podelili zlato odličje Gasilske zveze Slovenije — simbol gasilcev, sekirico, za njegov prispevek k razvoju požarnega varstva v Pomurju. Ža-varovalna skupnost Triglav Murska Sobota je namreč vrsto let finančno podpirala gasilsko dejavnost z ugodnimi posojili in nepovratnimi sredstvi, ki so jih gasilci znali s pridom izkoristiti za nakup opreme in gradnjo gasilskih domov, med njimi tudi nekaterih, kjer delajo poklicni gasilci. S pomočjo teh sredstev so bili zgrajeni tudi vsi štirje.-pomurski občinski gasilski centri. De! teh sredstev pa je bi! tudi namenjen za preventivno dejavnost. To je tudi pripomoglo, da je požarno varstvo i Pomurju doseglo primerno raven.
LJUTOMER
Obisk osnovnih šol ob dnevu JLA
Usposabljanje prebivalstva
Na delovnem posvetu s predstavniki krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc SZDL, ki ga je pripravil Oddelek za ljudsko obrambo občine Ljutomer, so se dogovorili o letošnjem usposabljanju prebivalstva za naloge splošnega ljudskega odpora in
družbene samozaščite. Tema letošnjega usposabljanja: nesreče z nevarnimi snovmi in zaščita pred njimi. Ugotovili so, da se po naših cestah prevaža čedalje.več nevarnih snovi, naftnih derivatov in drugih, ter da se v kmetijstvu in delovnih organizacijah uporabljajo zaščitna sredstva in drugi strupi. Nestrokovna uporaba ali delo s nevarnimi snovmi lahko povzroči hude nesreče, zato bo potrebno občane seznaniti, kako naj ravnajo s temi snovmi. Z usposabljanjem bodo začeli že v tem mesecu, opravili pa ga bodo v vseh krajevnih skupnostih.
Jani D.
Pri poklicnem usmerjanju mladih v osnovnih šolah predstavlja usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice pomemben del. Tako v občini vsako leto organizirajo tjbiske osnovnih šol in tako počastijo tudi vsakoletni praznik armade. Ta in prihodnji teden bodo učence osnovnih šol podrobneje seznanili s delom specialista oficirja v JLA. Predstavili bodo celotni delovni dan častnika, z opravili in nalogami v vojašnici. Učence bodo seznanili tudi s pogoji razpisa, trajanjem šolanja v vojaških šolah, usmeritvah in dolžnostmi. Za učence so pripravili tudi pisne informacije, prospekte, prikazovali pa bodo tudi filme. Na obiskih v osnovnih šolah bodo imeli tudi prikaz pehotnega orožja teritorialne obrambe. Pri predstavitvi vojaškega poklica bodo sodelovali učenci od petega do osmega razreda. Kot vsako leto je tudi tokratno akcijo organiziral oddelek za ljudsko obrambo skupaj z občinskim štabom TO in vojašnico M. Sobota.
Jani D.
GRADBENO OBRTNO PODJETJE GRADITELJ—KOMUNA BELTINCI
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
STROJNIKA
ZERJAVISTA
Pogoji: Končana šola za strojnega ključavničarja ali mehanika in tečaj za strojnika-žerjavista, 2 leti delovnih izkušenj.
AGROSFRVIS, p. o. Murska Sobota
Pripravite svoje vozilo za hladnejše dni. Potrebovali boste hladilno tekočino. In pravočasno si zaščitite vozilo pred rjo. Priporočamo vam zaščito dinitrol.

STAR PISARNIŠKI PAPIR
PO-
MEMBNA SEKUNDARNA SUROVINA!
Akcija Dinosa Murska Sobota od 1. do 30, decembra 1988.
Informacije po tel. 21-153 ali 21-569.
Kriminalisti UNZ Murska Sobota so pri raziskavi kaznivega dejanja med drugimi predmeti našli tudi šop ključev. Ker niso uspeli pojasniti izvora ključev, ki so verjetno ukradeni, prosijo lastnika, oz. vse, ki ključe prepoznajo, da se oglasijo na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: . GOP GRADITELJ. KOMUNA, Št. Kovača 21, 69231 Beltinci, v 8 dneh od dneva objave.
dinnasi
IMP BLISK montaža in obdelava kovin, M. Sobota, p. o.
IMP BLISK, montaža in obdelava kovin, p. o., Murska Sobota, Bjedičeva 3, objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	tovorni avtomobil ZASTAVA, tip 650 AD. nevozen, letnik 1982, izklicna cena 5,7 milijona
2.	osebni avtomobil RENAULT, R 4 TLS, letnik 1981, potreben popravila, izklicna cena milijon dinarjev
3.	fotokopirni stroj OMEGA 303, izklicna cena 200.000 din
Dražba bo v petek, 23. 12. 1988, ob 9. uri v IMP BLISK Murska Sobota, Bjedičeva 3.
Ogled je možen uro pred začetkom dražbe. Interesenti morajo položiti varščino v višini 10% izklicne cene. Kupljeno osnovno sredstvo mora kupec plačati takoj in odpeljati. Prometni davek ni vračunan v ceno. Osnovno sredstvo prodajamo po sistemu videno-kupljeno.
STRAN 16
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
Radijski in televizijski spored od 16. do 22. decembra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO	i RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
1__________________________________________________________ >
Petek, 16. 12. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, glasba), 17.00 Neposredni prenos prireditve Sport in glasba iz soboške kinodvorane, 18.00 21 232. '
TV LJUBLJANA
8.25-0.55 Teletekst RTV Ljubljana. 8.55 Altenmarkt: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (2), prenos 1. teka. 9.55 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (M), prenos 1. teka. 10.55 Altenmarkt: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (Ž), prenos 2. teka. 11.45 Tednik, ponovitev. 12.55 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (M), prenos 2. teka. 13.45 P. Moustiers: Afera Caillaux, francoska nadaljevanka. 14.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (Ž), posnetek iz Altenmark-ta. 15.335 Mozaik, ponovitev. 16.50 Spored za otroke in mlade. 17.20 Človek in čas: Dan pozneje, izobraževalna oddaja. 17.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (M), posnetek iz Kranjske Gore. 19.01 Obzornik. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Zrcalo tedna. 20.25 R. MC Donald: Melba, avstralska nadaljevanka 6/8. 21.25 Čas negotovosti: Metropola, angleška dokumentarna serija 11/12. 22.25 Tv dnevnik. 22.40 Rose ameriški film.
Program Lj 2
16.00 Goeteborg: Tenis za Davisov pokal Švedska :ZR N, prenos. 19.00 Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran. Dubrovniške poletne prireditve G. F.Haendl: Rinaldo, M. Mu-sorgski: Slike z razstave. 21.50 Hokej — SZ:Kanada, posnetek iz Moskve.
Sobota, 17. 12. 10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, sobotna anketa, glasba, reklame, strokovnjak odgovarja — pravnik), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 14.00 do 16.00).
TV LJUBLJANA
Nedelja, 18. 12. 10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldan (aktualni prispevek — pred Dnevom JLA, novice, mi-n uta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor: Geza), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 9.00 do 13.00)
Ponedeljek, 19. 12. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, kronika, reklame, glasba), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
Torek, 20. 12. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, reportaža s pogovorom v živo, reklame, glasba), 18.00 Sotočje.
TV LJUBLJANA
Sreda, 21. 12. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Vprašanja—odgovori, 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV ZAGREB
8.25 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kriminalistične zgodbe, 20.55 Kviz, 21.55 Dnevnik, 22.15 Kultura, 23.45 Nočni program. Sobota, 17. decembra, 1988
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin,
TV LJUBLJANA
7.50—0.55 Teletekst RTV Ljubljana. 8.15 Otroška matineja, ponovitve radovedni taček: Srce. 8.55 Ljubo doma, kdor ga ima. 9.25 Čira čara, angleška nanizanka 3/6. 9.55 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (M), prenos 1. teka. 11.15 150 let rezijanske folklorne skupine. 12.25 Kranjska Gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (M), prenos 2. teka. 13.45 Izbor tedenske programske tvornosti. 15.40 Maljavkin in tovarišija, 2. del. 17.00 Beograd: DP v košarki — Partizan :CZ. 18.25 Da ne bi bolelo: Ledvični kamni. 19.01 Knjiga. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Naš utrip. 20.25 Žrebanje 3 x 3. 20.35 S. Sheldon: Diamantna dinastija. 21.25 Panonski mornar, zabavnoglasbena odd. 22.25 Tv dnevnik. 22.40, Kvartet basileus, italijanski film.
Program: Lj 2
14.00 Goeteborg: Tenis za Davisov pokal, dvojice — finale, prenos. 17.30 Otroška predstava. 18.30 Več kot igra, ponovitev tv nadaljevanke 3/9. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Štirje mušketirji, ameriški film. 21.55 Hokej — Kanada :Švedska, posnetek iz Moskve.
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
8.20 Ponovitve, 9.55 SP v smučanju, 11.15 Tv v šoli, 14.20 Otroški in mladinski spored, 17.00 Košarka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Prijatelji Eddiya Čoyla (film), 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni program.
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli, 14.05 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Šport. 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Štirje proti Wiliiju, 21.50 Tema (film), 23.25 Yerma (film).
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Evropski policisti, 21.20 Jolly Joker, 22.05 Jaz sem Čarrasco (film), 23.45 Kruh in čokolada (film).
Drugi program
16.00 Glasbeni avtomat, 16.45 Pet deklet v Parizu, 17.30 Tedenski tv spored, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Zrcalne podobe, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Šport,
Drugi program
9.55 SP v smučanju: slalom (m), 14.30 Tedenski tv spored, 15.00 Štajerski advent, 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Zabavljač (film), 22.20 Šport, 23.25 Jazz.
9.05 Tihotapec zlata, francoski film. 10.45 Delta, pon. 11.10 Telovadba za invalide. 17.00 TV spored za 4 dni. 17.05 Za upokojence. 17.45 Teka, uporabni napotki. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Pojoči kino, 6. del zabavnega mozaika. 20.55 Kdo kaj ve? Gala najbolj uspešnih tekmovalcev kviza. 22.35 Nagrada za krepost, vzh. nemški film.
8.20 Naš ekran, pon. 8.55 Za otroke. 11.35 Tretji kanal, spored Marcela Jankoviča. 14.00 TV in zdravje, o mednarodni TV konferenci. 15.15 Ljubezenski kodeks, 6. del. 16.05 Živi planet, 12. del. 17.00 Dnevnik. 17.35 Pravni primeri. 18.20 Domoznanstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 To + ono, zabavni program. 21.20 Laszlo Solyom, in memori-am. 21.50 Prstnih odtisov ni, francoska kriminalka. 23.20 TV dnevnik.’
8.40-14.15	in
14.35—22.45 Teletekst RTV Ljubljana. 9.05 Otroška matineja Živ žav 51. del. 9.55 Val Zoldana: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (ž), prenos 1. teka. 10.45 Vrnitev »Antilope«, ponovitev angleške nadaljevanke, 10/13. 11.15 Domači ansambli. 11.45 Kmetijska oddaja TV Novi Sad. 12.55 Val Zoldana: Svetovni pokal v alpskem smučanju — veleslalom (ž), prenos 2. teka. 13.45 S. Sheldon: Diamantna dinastija, ponovitev ameriške nadaljevanke, 9/9. 14.50 Ujetnik v dvorcu Zende, ameriški film. 16.25 Kavarna. 17.35 Kolo sreče, ponovitev. 19.30 TV dnevnik. 20.10 M. Buh - A. Tomašič: Čisto pravi gusar, TV nadaljevanka, 3/5.
Program: LJ2
10.00 Danes za jutri, igrani film. 13.00 Goeteborg: tenis za Davisov pokal — Švedska :ZRN, vključitev v prenos ali vklj. 18.45 Športno zabavno popoldne, vključitev. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Poljudnoznanstveni film. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.15 Mali koncert. 21.35 Športni pregled.
9.35-12.15	in
16.20-22—40 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Mozaik. 10.00 Zrcalo tedna. 10.15 Naš utrip. 10.30 Od obale do obale, ameriški film, 90. 16.50 TV mozaik, ponovitev. 17.20 Spored za otroke in mlade. 18.05 Čas, ki živi: Spomini, dok. oddaja. 19.01 Obzornik. 19.18 Zrno kolesarjenje pozimi. 19.30 TV dnevnik. 20.10 A. Minghella: Kaj pa če bo dež, angleška nadaljevanka, 3/3. 21.05 Dinar. 21.45 Glasbena oddaja. 22.15 TV dnevnik.
Program: LJ2
16.30 Moskva: Hockey — Kanada:Finska, prenos v odmorih ... 19.00 Indi-rekt. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Umetniški večer.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Plavalni tečaj (drama), 21.10 Znanost, 21.55 Dnevnik, 22.15 Nočni program.
9.55 Courmayeur: svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (ž), prenos I. teka. 10.45 Mozaik: šolska TV: Planet zemlja 5. Pamet je boljša kot žamet 9. 11.45 Angleščina, 58. lekcija. 12.55 Courmayeur: svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (ž), prenos 2. teka. 15.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (ž), posnetek iz Cour-mayeura. 16.25 Mozaik ponovitev. 17.25 Spored za otroke in mlade. 18.15 Až-betova slikarska šola, dok. oddaja. 19.01 Obzornik. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 20.10 Nenad Pro-kič: Dm Bergmanovih, drama TV Novi Sad. 21.40 Osmi dan, oddaja o kulturi. 22.20 TV dnevnik.
Program: LJ2
16.10 Angleščina, 58. lekcija. 16.30 Moskva: Hockey Švedska :SZ, prenos. 19.00 Mostovi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kolo sreče. 21.10 Žrebanje lota. 21.15 Zdaj pa po slovensko, izobraževalna serija, 6/6. 21.45 Koncert v Reziji, ponovitev.
TVUUBLJANA
Četrtek, 22. 12. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Akutalno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Romano vilago — Svet Romov, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV ZAGREB
10.30 Otroški in mladinski spored, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Nedeljsko popoldne (družinski spored, dok. film, Starec in morje — film), 19.30 Dnevnik, 20.00 Džekna (drama), 21.05 Princi (film), 22.45 Dnevpik, 22.55 Nočni program.
TV AVSTRIJA
9.00 Ponovitve, 14.00 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 UNICEF 1988, 22.10 Spek-trum.
Drugi program
9.00 Matineja (lutke, film, šport, glasba), 12.55 Športno popoldne. 16.30 Narodna glasba. 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Oddaja o tv, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Vlak (film), 22.00 9 tednov in pol (film), 0.00 Šport, 0.10 Kojak.
TV MADŽARSKA
8.15 Spored za otroke. 10.55 M. rokomet: Raba ETO—Drott	Halmstad.
14.55 Rokovnjaške. 15.20 Kako je nastala serija Živi planet? 16.05 Ljubezenski kodeks, 7. del. 17.10 Delta. 17.35 Oglejmo si skupaj.
18.15 Rentgen, sociala in zdravstvo. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.10 Madžarska stoletja. 20.25 Plesni red, francoski film. 22.20 General Laszlo Solyom. 22.50 Poročila.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 21.15 Mike Hammer, 22.00 Super fliper, 22.20 Privatno življenje, 23.55 Spoštovanja vreden človek (film).
Drugi program
16.00 Glasbeni avtomat, 16.50 Pet deklet v Parizu, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Klinika v Schwarzwaldu, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Nabuli — iskanje svoje preteklosti, 23.10 Barok v Avstriji.
TV MADŽARSKA
16.35 Športni ponedeljek, uvod. 16.40 Poročila. 16.45 Priporočamo filme. 16.50 Madžarski nogomet ’88. 17.55 Seul: Finiš olimpijade. 19.05 Večerna pravljica. 19.15 Priporočamo filme. 19.30 Ženska pri volanu, ameriški film. 21.30 Izvolite izbirati, 65 minut športa. 22.45 Priporočamo filme za starejše od 18 let. 22.55 Veliki trenutki, velike osebnosti. 23.55 Poročila.
11.50 St. Anton: Svetovni pokal v alpskem smučanju — smuk (m), prenos. 12.30 Mostovi. 15.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju — smuk (m), posneteke iz St. Antona. 15.45 Mozaik, ponovitev. 16.55 Poročila. 17.10 Angleščina, 58. lekcija ponovitev. 17.30 Spored za otroke in mlade. 18.15 Po brezkončnosti sveta: po inkovskih in sončnih poteh, potopisna rep. TVZg. 19.01 Obzornik. 19.18 Zrno. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Film tedna: Pravica za vse ameriški film. 22.10 Plesni nokturno: Rosette. 22.25 TV dnevnik.
22.40 Soška fronta, dokumentarna oddaja.
Program: LJ2
Opomba nogomet — Španija:S. Irska. 16.30 Moskva: Hockey SZ:ČSSR, prenos v odmorih ... 18.45 Zagrebška panorama. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Koncert ob dnevu JLA, prenos.
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 V znamenju škorpijona (film), 21.35 Potopis, 22.05 Dnevnik,
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.05 Felix Kruli (nadaljevanka), 21.10 Kontaktni magazin, 22.40 Dnevnik, 23.00 Nočni program.
j TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dežela gora, 21.07 Dallas, 21.55 Skrivnost rumenega groba (film), 23.35 Ta dežela je moja dežela (film).
TV MADŽARSKA
8.40 TV teka. 9.40 Počitniška matineja, filmski program za šolarje. 10.45 Celi svet je teater, pon. 11.40 Telovadba za invalide. 17.30 TV spored za 3 dni. 17.40 Koledar 1988, magazin. 18.40 Nils Hol-gersson, risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Vdove, 11. del angleške kriminalke. 20.55 Studio ’88, kulturni Tv tednik. 21.45 Glasbeni TV klub. 22.30 Sandor Weores, pesmi. 22.55 TV dnevnik.
FILMI NA TV
SOBOTA, 17. december
KVARTET BASILEUS
Po koncu uspešnega koncerta zadene prvega violinista kap. Njegova smrt ostale člane kvarteta zelo prizadene, hkrati pa razbremeni. Naenkrat kvarteta Basileus ni več, so samo še trije glasbeniki, ki so doslej zanemarjali svoje osebno življenje. Pred dokončno odločitvijo si vzamejo nekaj prostih dni, v katerih niso več glasbeniki, temveč moški srednjih let, ki se zavedajo smrti, minevanja, niča. Odložijo svoje instrumente in po dolgih letih najdejo čas zase, za ljubezenska razmerja in obisk pri zdravniku.
Sobota, 17. december
ŠTIRJE MUŠKETIRJI
V ospredju so osebni zapleti med DArtagnanom in Constanco, med D Artagnanom in Milady, pa med Milady in Athosom ter kraljico in Buckinghamom pa še med njim in D Artagnanom. Zgodba se nadaljuje tam, kjer seje ona iz prvega filma končala. Štirje mušketirji so še vedno v službi kraljice, ki še naprej pošilja pisma vojvodi Buckinghamu. Prav s pomočjo slednjega bi utegnili zmagati francoski protestanti, ki ustvarjajo nemire po vsej Franciji. Lepa vohunka Milady, ki streže po življenju DArtagnanu, kije odkril njeno skrivnost, naj bi preprečila angleško pomoč, pa čeprav z umorom vojvode Buckinghama. Osrednja tema filma je dvakratna ugrabitev Constance, za katero je spet usodno srečanje z brezobzirno Milady.
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nevihta v maju (tv film), 22.00 Nežna je noč (film), 22.55 Boogie Woogie.
Drugi program
11.50 SP v smučanju, 16.00 Glasbene želje, 16.45 Pet deklet v Parizu, 18.00 Tv kuhinja, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki. 20.15 Kajti ne vedo, kaj delajo (film), 22.00 Hollywoodski uporniki, 23.10 Heroji so utrujeni (film),
TV MADŽARSKA
8.45 Počitniška matineja, filmski program za otroke. 9.55 Poročilo z zasedanja parlamenta. 16.50 Varstvo živali. 17.45 Videoklipi po želji gledalcev. 18.30 Cim čim, literarne uganke za otroke, božič. 19.10 Za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik in poročilo z zasedanja parlamenta. 20.45 Silas Marner, angleški TV film. 22.20 Ivan Mandy, ob njegovi 70-Ietnici. 22.55 TV dnevnik.
9.25-13.40 in 15.05-24.00 Teletekst RTV Ljubljana. 9.55 ST. Anton: svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos I. teka. 10.45 Mozaik : šolska TV: slikarske tehnike 1. Slovenski ljudski plesi 7. oddaja. 12.55 St. Anton: svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), prenos 2. teka. 15.25 Švetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), posnetek iz St. Antona. 16.05 Poročila. 16.20 Mozaik ponovitev. 17.20 Spored za otroke in mlade. 17.50 Naša pesem. 18.20 Zgodbe iz življenja rastlin, poljudnoznanstvena serija 1/13. 19.01 TV obzornik. 19.18 Zrno. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Tednik. 21.15 P. Moustiers: Zadeva Caiila-ux, francoska nadaljevanka, 4/4. 22.15 TV dnevnik. 22.30 Retrospektiva jugoslovanskega filma 30 let nagrade Jelen. Ko slišiš zvonove.
Program: LJ2
Opomba posebna oddaja ob dnevu JLA. 19.00 Alpe Jadran. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Split: košarka — PEP — JugopIastika:Nashua prenos. 21.30 Poročila. 21.35 Ev. dober večer, Jelo Jusič, zabavnoglasbena oddaja TV Zagreb.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 ZIP — magazin, 21.00 Zabavnoglasbena oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.10 Nočni program.
TV AVSTRIJA
9.00 Tv v šoli, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tv as — kviz, 21.55 Nežna je noč (tv film), 22.55 Henrijevo ljubezensko življenje (film), 0.40 Nič jim ni sveto (film).
TV MADŽARSKA
8.15 TV doktor, odgovori pa pisma gledalcev, tema: Poškodbe otrok. 8.25 Počitniška matineja, filmski program za šolarje. 8.55 Poročilo z zasedanja parlamenta. 16.30 Svet ima obliko žoge, dokumentarni film. 17.25 Telešport. 18.00 Reflektor, magazin. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik in poročilo z zasedanja parlamenta. 20.45 Derrick, kriminalka. 21.50 Nova odprta knjiga. 22.45 TV dnevnik.
na kubi  am nan NAROČILNICA
NAROČAM VESTNIK
Časopis začnite pošiljati od dne .......
Ime in priimek:.........................
Naslov: kraj, ulica, hiš. št............
Podpis:...............................
Datum:.............................................
Naročilnico natančno izpolnite s tiskanimi črkami, izre-
žite in pošljite na naslov: VESTNIK, 69000 MURSKA SO-BOTA, Titova 29.
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988	............... ’ - STRAN 17
.V;-?--/ ”	--------------------------------------------------:---------------------------------------------~r-r'-
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA od 16. do 21. dec. 1988
16.	dec. ob 17. uri NI KINOPRED-STAV (prireditev ŠPORT IN GLASBA!)
16.	dec. ob 19,30. uri nem. erot. film LJUBEZEN, HREPENENJE IN EKSTAZA. Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!
18.	dec. ob 15. in 17. uri amer, znan.-fant. film ZVEZDNE STEZE, IV. del (VRNITEV DOMOV)
18.	dec. ob 19. uri nem. erot. film LJUBEZEN. HREPENENJE IN EKSTAZA.
19.	in 20. dec. ob 17. in 19. uri amer, grozlj. FURIOZNI FANTJE. Otrokom ne priporočamo ogleda Ulma!
21.	dec. ob 17. uri NI KINOPRED-STAVE (proslava ob Dnevu JLA!)
21.	dec. ob 19. uri domača komedija ŽIKINA DINASTIJA, II. del.
Prodam
SEDEŽNO GARNITURO in kombi nirani štedilnik (plin, elektrika),prodam. Možnost obročnega plačila. Murska Sobota, Prežihova 7. M-8364 KOMPLETEN AVTOGENI VARILNI APARAT prodam. Murski Črnci 52, telefon: 46 025.M-8366
126 P. letnik 1987, in gradbeno parcelo v Tropovcih prodam. Murski Črnci 44. M-8367
MERCEDES 123, letnik 1976, prodam. Lukavci 9, p. Križevci pri Ljutomeru. M-8368
RENAULT 4, letnik 1977, prevoženih 82.000 km, prodam. Informacije od petka naprej: Murska Sobota, Mladinska 28. M-8370
SUHA DRVA prodam. Nedelica št. 77, telefon: 72 128. M-8371
TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Krajna 74. M-8372
KAM NA KOZARČEK IN PICO?
NA HOTIZO V OSMICO!
RENAULT 4, letnik 1978, prodam. Kobilje 187. M-8373
REZERVNE DELE ZA ZASTAVO 101 po ugodni ceni prodam. Tafil Po-pallaj, Murska Sobota, Alija Kardoša 4. M-8376
SEDEŽNO GARNITURO, omaro za dnevno sobo, trajnožarno peč, peč na olje, okno 140 x 120, z roleto (novo), ugodno prodam. Bela Celec, Puconci 20 c, 69201 Puconci. M-8377
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 3101, in umivalnik prodam. Dokležovje 121. M-8379
ZASTAVO 750, generalno obnovljeno, motor vstavljen od 850, nevozno, prodam. Fikšinci 24. M-8380
TELICO, kontrola A (za pripustitev), in male pujske prodam. Gradišče 40 a, telefon: 46 246. M-8382
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 25 m3, in puhalnik z elektromotorjem, 7,5 KW, ugodno prodam. Ogled v petek ali nedeljo. Naslov v upravi lista. M-8380
POHIŠTVO ZA KUHINJO poceni prodam. Telefon: 23 848. M-8385 IMT 533 s priključki ugodno prodam. Viktor Mekiš, Nuskova 3, p. Roga-šovci. M-8387
GOLF JX, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. Vlado Poredoš, Bodonci 157. M-8388
BARVNI TELEVIZOR ISKRA, rabljen, v dobrem stanju, prodam. Telefon: 78 382. M-8389
RENAULT 4 TL, letnik 1980, prodam. Lipovci 136. M-8390
MEŠANI GOZD, 57 arov, ugodno prodam. Panovci 16. M-8392
TRAJNOŽARNO PEČ KAMIN prodam. Jože Kuzma, Dokležovje 17 D. M-8393
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3,5 KW, prodam. Telefon: 46 184. M-8394 HLADILNIK Z ZAMRZOVALNO SKRINJO prodam zaradi selitve. Telefon: 25 497. M-8395
KOMBAJN ZMAJ 133 z adapterjem prodam. Molnar, Selo 27. M-8397 RENAULT 4, letnik 1980, prodam. Nuskova 72 ali telefon: 78 641. M-8399
PEČ TAM STADLER za centralno ogrevanje in pralni stroj gorenje prodam. Murska Sobota, Cankarjevo naselje 36, telefon: 24 658. M-8400 POHIŠTVO ZA SPALNICO, novejše, prodam. Telefon: 21 701 ali Murska Sobota, Tomšičevo naselje, Ulica JLA 5,— popoldne. M-8401 AVTOPRALNICO IN VARILNI APARAT prodam. Odranci 234. M-8402
IMT 533 prodam. Nedelica 72, p. Turnišče. M-8404
DIANO 1978, karoserija obnovljena, prodam. Horvat. Kocljevo naselje I. M-8310
VEČ PLETILNIH STROJEV, tudi za debelo volno, in stroj owerlok zaradi bolezni lastnika prodam. Ogled v soboto popoldne: Radenci, Gubčeva 7. GR-18648
MOTOKULTIVATOR HONDA 200 prodam. Telefon: 69 059. GR-18649 PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE, novo (50 odstotkov ceneje), prodam. Telefon: 69 172. GR-18650
GOSPODINJSKI PARNI ČISTILNIK, italijanski, kompletne smučke RC in smučarski prtljažnik (za zaklenili) prodam. Telefon: 75 577. popoldne. LE-19304
VINOGRAD, 12 arov, 1200 trsov, s kletjo prodam. Mijo Vrtaljič, Gornji Kraljevec 131, Medžimurje. LE-19290
JAPONSKE ZVOČNIKE MA-RANTZ, 60 W, ugodno prodam. Poklicati dopoldne po telefonu: 75 201, interna 431, ali osebno popoldne v Lendavi, Tomšičeva ulica l/V Po-hajda. LE-19289
DIANO 6, letnik 1981, prodam. Danč, Lendava.Trimlini 7. LE-19288 OSEBNI AVTO VOLGA, dobro ohranjen, prevoženih 27.000 km. registriran, zaradi bolezni lastnika ugodno prodam. Stanko Megla, Bučkovci 30, pri Ljutomeru. M-MM
NA SONČNEM, MIRNEM KRAJU, 10 km iz Murske Sobote, blizu Moravskih Toplic, prodamo novo stanovanjsko hišo (8 x 8), centralno ogrevano, kompletno opremljeno, na 1500 m’ veliki parceli, ali damo v najem za 10 let, najraje zdomcu. Ponudbe pod PREDPLAČILO na upravo lista. M-OP
BISTRO GRIL HORVAT, MURSKA SOBOTA, VRAZOVA 12, obvešča cenjene goste, poslovne partnerje, prijatelje in znance, da bo zaradi zimskega dopusta lokal ZAPRT od 19. decembra do 23. januarja 1989. VSEM ŽELIJO SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1989. Po tem datumu se za obisk spet toplo priporočajo!
KMETOVALCI POZOR!
VOZ, železna konstrukcija, ugodno prodam. Telefon po 18. uri: 69 098. GR-1865I
TRAKTOR IMT 560 prodam. Jože Hamler, Orehovski Vrh 3, Gornja Radgona. GR-18652
TELICO, brejo sedem mesecev, kontrola A, prodam. Strukovci 4. M-8240 GOLF, dizel, letnik 1984, ugodno prodam. Dokležovje 93. M-8405 126 P, letnik 1980, prodam. Telefon: 86 122. M-8407
EMO CENTRAL 20, nov, prodam 15 odstotkov ceneje. Černelavci, Zadružna 15, telefon: 23 696. M-8408
TRAKTOR URSUS 360, 850 delov nih ur, škropilnico, 300 1, slamoreznico in peč HELIOS za centralno ogrevanje prodam. Anton Klemenčič, Spodnji Ivanjci 8. M-8409
GLASBENI STOLP PHILIPS prodam. Telefon: 26 423. M-8410
ŽENSKO ŠPORTNO KOLO, roza barve, ugodno prodam. Murska Sobota, Juša Kramarja 11. M-8411 ENOOSNO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Tišina 56. M-8412
GUME SAVA 155/13, zimske 4 kose, prodam. Kuzma 60 ali telefon: 78 389. M-8414

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravno z garancijo na vašem domu.
TRAKTOR ZETOR 25, s koso, pro dam. Anton Recek, Večeslavci I3, p. Rogašovci. M-84I7
STANOVANJSKO HlSO V IV. GRADBENI FAZI s 1700 m! zemlje, v neposredni bližini Ljutomera, prodam. Informacije po telefonu: 062 845519. M-8415
HIŠO V OKOLICI LJUTOMERA, odlična lokacija, staro 20 let, enonadstropno, z vrtom, prodam. Telefon: 0608 33 495. M-8416
VSELJIVO HIŠO (130 m’) v Križevcih pri Ljutomeru ugodno prodam. Telefon: 069 81 994. M-8418
GOLF, dizel, letnik 1984, ugodno prodam. Bogojina 56. M-8422
IMT 560, nakladalno prikolico in trosilnik gnoja ter obračalnik SIP ugodno prodam. Hodoš 76. M-8423
GOSTILNA PRI ERIKI NA VANEČI VABI NA SILVESTROVANJE. SILVESTRSKI JEDILNIK — REZERVACIJA — DOMAČI ANSAMBEL
VABLJENI!
IMT 542, 380 delovnih ur, nov tip, prodam. Brezovci 68 a, Puconci. M-AK
HRASTOVE PLOHE (5 cm), sede žno garnituro, krzneno jopo (lama), moped T 12, moško športno kolo, plinsko peč, nekaj gobelinov in prenosni televizor, črno-beli, ugodno prodam. Telefon po 13. uri: 22 380. M-8424
ZETOR 7011 z nakladalnikom, zelo malo rabljen, prodam. Informacije po telefonu: 069 87 144, zvečer. M-8425 TELEVIZOR GORENJE, črno beli, prodam. Gradišče 48 a. M-8426
ZIMSKE GUME 185/70-13, s kolesnimi obroči, prodam. Murska Sobota. Ciril-Metodova 28. M-8427 SEDEŽNO KOTNO GARNITURO prodam. Gustav Gomboc, Moravske Toplice, Delavska 5. M-8428
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, prodam. Telefon: 76 984. M-8429 ŠKODO 110, registrirano do novembra 1989, letnik 1976, prodam za 210 SM. Telefon: 76 106. M-8430
APN prodam. Telefon: 26 093. M-8431
OSEBNI AVTO GS 1,3. letnik 1980, prevoženih 40.000 km, prodam. Borisa Kraigherja 1, telefon: 24441. M-8432
KADET 1,6 D, star leto dni, prodam. Telefon: 70 271. LE-19309
ATX 50 in TV SPREJEMNIK WR 537 (daljinsko upravljanje) prodam. Telefon: 069 82 138. IN-16688
TRAKTOR TORPEDO 7506, 600 ur in enoredni obiralnik koruze prodam. Branko Kreft, Kutinci 6, Videm ob Ščavnici. INN-16687
PEUGEOT 304, rahlo karamboliran, lahko tudi po delih, poceni prodam. Ivan Majcen, Koračice 41, Tomaž pri Ormožu, telefon: 81 850 — dopodlne. IN-16686
ZASTAVO 101 GTL 66/5, november 1986, garažirano, dodatno opremljeno, zaščita dinitrol, prevoženih 20.000 km, prodam. Telefon: 81 671. IN-16685
AVTO ŠKODA 110 L, letnik 1973, re-gistiran do 30. julija 1989, prodam. Telefon: (042) 830 494. IN-16683 BELO VINO (laški rizling, šipon) prodam. Telefon: 069 87 700. IN-16679
ZASTAVO 101, letnik 1976, obnovljeno, prodam. Franc Čirič, Kokoriči 28 a, Križevci pri Ljutomeru. IN-16681
DIANA, rahlo karambolirana, in VIVA 1300, neregistrirana, naprodaj. Telefon: 70 395. M-8434
NOVO IN STARO HIŠO V BLIŽINI MURSKE SOBOTE prodam. Telefon: 062 29 716. M-8435
OPEL ASCONA 1,6 S SPORT, le tnik 1984, prodam. Telefon dopoldne: 77 058, popoldne: 78 068. M-8436 125 P, letnik 1980, prodam. Telefon: 22 220. M-8439
ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do oktobra 1989, v dobrem stanju, prodam. Žekš, Vidonci 62 a. M-8440
RABLJENO POHIŠTVO ugodno prodam. Informacije v večernih urah po telefonu 24 544, dopoldne: 25 520. M-8441
GOLF, letnik 1979, prodam. Naslov v upravi lista. M-8442
OMARO ZA DNEVNO SOBO prodam. Telefon: 24 926. M-8443
ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam. Lukačevci 9. M-8446
HARMONIKO WELTMEISTER, 120-basno, skoraj novo, prodam. Murska Sobota, Cvetkova 15. M-8447 ŠKODO, letnik 1973, registrirano (za 1,200.000 din), in termoakumulacijsko peč prodam. Jože Žibrat, Mota 58 a, Ljutomer. IN-16674
DVE GRADBENI PARCELI s starejšo hišo (skupaj 36 arov), v Gančanih, prodam. Informacije: Štefan Maučec, Gančani 126 ali telefon: (069) 87 289. IN-16672
TRAKTOR STEYR, 18 KM, s koso in jermenico prodam. Vinko Špindler, Moravci 53, p. Bučkovci. IN-1777J USNJEN PLAŠČ (moški), nov, prodam. Telefon: (069) 82 344. IN-16675
TOVORNI AVTOMOBIL ZASTAVA 35,8, letnik 1987 (kategorija B), prodam. Telefon: (069) 82 304. IN-16669
PLUGE, 12-colne, in termoakumula,-cijsko peč, 2,5 kW. prodam. Lenari Stojko. Šprinc 34. Ljutomer. IN-16673
OKNA (210 x 140). nova, zastekljena, prodam. Ivan Bele, telefon dopoldne: (069) 81 929. IN-16675 TRAKTOR TORPEDO 4806 S, star tri leta, prodam. Vlado Paldauf. Vuč-ja vas 12 a. Križevci pri Ljutomeru. IN-16677
ZEMLJIŠČE, pripravljeno za vinograd. stari vinograd, sadovnjak (skupaj 75 a), primerno za poč. hišico, s pogledom na Štrigovo. prodam. Jelena Rebernik, Grabrovnik 62. p. Štri-gova. IN-16678
KUHINJSKO POHIŠTVO, lip mar les, zakonske postelje z nočnima omaricama in psiho, lip meblo, prodam. Miklošičeva 15. 1N-8323
HIŠO V POLANI prodam. Polana 5, p. Puconci. M-8224
DIGITAL DELAY WASBHORN, MIKROFON AKG 330 BT z equali-zerjem in novo stojalo za Hl-HAT ya-maha prodam. Bakovci, Panonska 3, telefon: 76 145. M-8325
ARMATURNE MREŽE (8 x 6.
K) x 6), polnila in vijake zelo prodam. Benkič, Domajinci 53. p. Cankova. M-8326
DVOBRAZDM PLUG in obračalnik SIP 220. tračni, menjam za smrekovo hlodovino. Flegar, Lomanoše. G. Radgona. M-83'27 ZDOMCI POZOR!
STANOVANJSKO HIŠO v Brezovcih št. 22. z zemljo, prodam. Ivan Lac-kovič, Trimlini 58, Lendava. M-8328 SMREKOVE PLOHE PRODAM. Vaneča 87. M-8329
M OTO K L LTIV ATO R GOR EN J E UNIVERZAL prodam. Marič. Vadar-ci 90. M-8330
WARTBURG, letnik 1976, registrirano do maja 1989, prodam. Markišavci 27 c. M-8331
TRAKTORSKE BRANE, malo večje, in manjši voz z gumijastimi kolesi, prodam. Lipa 3. M-8333 TRAKTORSKI PRIKLOP za enoo-sno(možen za dvoosno), prikolico F 35 in stabilizatorje prodam. Krog, Murska 125. M-8335
ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Jože Sukič, Titova 54 a, telefon: 78 257. M-8336
KRZNENO JOPO št. 38-40 prodam. Telefon po 15. uri: 24 319. M-8337 ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Telefon: 23 583. M-8339 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Potočnik, Vadarci 31. M-8340
MOPED BT 50, star 16 mesecev, prodam. Pertoci, Krog, Ob Ložiču 18, telefon: 26 150. M-8341
ŠKODO 110, vozno, s štirimi rezervnimi novimi gumami (lahko tudi po delih) in sod za gnojnico, 900 1, prodam. Sočič, Krnci 18, p. Martjanci. M-8342
TRAKTOR IMT 558 in nakladalec carlo pešci 6 prodam. Rudi Novak, Peklenica 294, 42316 Vratišinec. M-8343
ZASTAVO 750, karambolirano, letnik 1978, registrirano do julija 1979, prodam. Zagorc, Serdica 105. M-8344 MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 7. M-8345
TRI SONČNE KOLEKTORJE IMP prodam. Telefon: 73 512. M-8348 WARTBURG, starejši letnik, v voznem stanju (za rezervne dele), prodam. Telefon: 77 723. M-8350 ZASTAVO 101 (po delih) in prikolico za avto, prodam. Gančani 196. M-8352
MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Cvetkova 8. M-8353
TOVORNI AVTO TAM 6500, preku cnik, registriran, prodam. Telefon: (069) 76 306, popoldne. M-8354 OSEBNI AVTO ZASTAVO 750, vozno, neregistrirano (za 90 SM), in zastavo 101, registrirano, vozno, prodam. Silvester Kučan, Križevci 203, v Prekmurju. M-8355
SUHA MEŠANA DRVA (po 70.000 za m’), prodani. Tivadar, Selo 132. M-8356
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 310 1, novo, prodam. Telefon: 21271. M-8357
TRI VEČJE KROJAŠKE MIZE in pisalno mizo, prodam. Gjergjek, Ti-šinska 10, telefon: 21 340. M-8359 SILAŽNI KOMBAJN SK-80 in sejalnico bekerza koruzo prodam. Hribar, Konjišče 9. M-8360
MANJŠA ZVONOVA, nova, primerno za kapelico, po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. M-8361 GOLF, letnik 1977, nemški, prodam. Krog, Murska 51. M-8363
IZOLACIJE—SERVIS!
Vam skrinja ali omara toči, rosi, se nepravilno vklaplja in izklaplja.
Tel: 062 303 421 — ČEH
Gostišče Lovski dom Cankova-19 vrst pic-Gostišče Lovski dom Cankova
19
lovska, s kaviarjem, s polžki, s školjkami, s škampi, pikantna pica, super pica, pica z domačo šunko, pica s sardelicami. ribiška pica, pica z ocvirki, mešana pica, pica s pršutom, čebulna pica, pica z artičokami, neapeljska pica, romagna, gurman, Urška.
V GOSTIŠČU LOVSKI DOM, CANKOVA Pridite! Vredno je poskusiti!
Kupim
MOTOR ZA OPEL 1600-1700 kupim. Telefon: 22 996. M-8391
Sobe
ŠTIRISOBNO OGREVANO STANOVANJE Z GARAŽO v Radencih, menjam za podobno v Radgoni, Soboti ali Mariboru. Odvetnik Peter Marinkovič, 069 73 550, popoldne od 16. do 18. ure. M-8362
Zaposlitve
MLADO, DINAMIČNO DEKLE ZA DELO V STREŽBI IN KUHINJI išče gostilna Ambrož, Komanda pri Kamniku. Vse informacije dobite po telefonu: 061 841 006. M-OP
Razno
IZGUBLJENO!
V neznano se je zatekel nemški ovčar črno-rjave barve, rodovniški. Vse informacije sporočite po telefonu: 22 790. M-8381
MLADO DEKLE z veseljem do strežbe v gostinskem lokalu zaposlim. GOSTILNA JOŽICE LOPERT, DOKLEŽOVJE.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremljali na zadnji poti našega
Štefana Goričkega
in tudi vsem, ki ste nam izrazili sožalje in darovali cvetje, se najlepše zahvaljujemo. Najlepša hvala tudi gospodu župniku za pogrebni obred, govorniku KS Partizan, tov. Stanku Farkašu, govorniku NK Mura, tov. Janku Kuklu, govorniku DO KG Rakičan, tov. Jožefu Sapaču, njegovim športnim tovarišem za častno stražo in pevcem za odpete žalostinke.
Posebno hvala dr. Desanki Popov, ki mu je lajšala zadnje trenutke življenja.
Iskrena hvala!
M. Sobota, 1. 12. 1988
ŽALUJOČI: žena Marija, sin Viktor, hčerki Sonja in Metka z družinami, sestra Ana z družino in drugo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je po težki in dolgi bolezni zapustila' naša draga sestra in teta
Karolina Sabotin
s Suhega Vrha
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala dr. Alojzu Horvatu za dolgoletno zdravljenje, hvala duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS Tešanovci in gasilcem.
Vsem še enkrat -^- iskrena hvala!
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Poklicne gostinske šole Radenci, izdanega za šolsko leto 1974/1975. Olga Novak, Zasadi 24, p. Križevci pri Ljutomeru. M-8317
PRFKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala Poklicne gostinske šole v Radencih, izdanega 21. 6. 1977. Ladislav Halas, Mursko Središče. LE-19297 NEMŠKO OVČARKO DAM DOBRI DRUŽINI. Naslov v upravi lista. M-8332
HIDROIZOLACIJO, izolacije ravnih streh, drenaže in hidroizolacijo brez podkopavanja, temveč z vrtanjem in injiciranjem, dela JANEZ HAK, 69223 Dobrovnik 244. M-8419
POSOJILO 20 starih milijard za deset mesecev potrebujem za obratna sredstva v tujini. Vrnem 40 st. milijard. Jamstvo nepremičnine in lokal s telefonom. Ponudbe na upravo pod MUNCHEN. M-8421
DRUŠTVO SAMSKI OPTIMIST MARIBOR vabi v svojo družbo vse, ki ste samski, razvezani ali ovdoveli, stari od 25 do 55 let, in to dokažete z ustreznim uradnim dokumentom. Družabna srečanja s plesom imamo v MB v Domu JLA vsako DRUGO in ČETRTO soboto v mesecu, v LJ pa prav tako v Domu JLA vsako PRVO in TRETJO soboto v mesecu ob 19. uri.
Podrobnejše informacije dobite tudi po telefonu: 062 31 891, vsako sredo od 16. do 18. ure, ali po telefonu: 061 311 535, vsak četrtek od 17. do 19. ure. Pridružite se nam in zagotavljamo vam, da nikoli ne boste osamljeni’ IZVRŠNI ODBOR DRUŠTVA.
ZA VEČJE POSOJILO (od 20 do.30 S milijard) irr lepe obresti damo vso oskrbo starejši gospe ali paru ter enosobno stanovanje v novejši hiši s kopalnico — dosmrtno. Ponudbe pod TOPEL DOM ZA OBRT V POMURJU. M-OP
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in' radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar (kultura), Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/I. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232: direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za II. polletje 1988 je 25.000,— dinarjev, za delovne organizacije 50.000 — dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP VEČER Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
NAROČNIKI DOMA IN V TUJINI!
ČE ŠE NISTE PORAVNALI NAROČNINE ZA LETOŠNJE LETO, VAS PROSIMO, DA TO STORITE NAJPOZNEJE DO KONCA LETOŠNJEGA LETA.
IZDELUJEM IN IMAM V ZALOGI STENSKE IN STROPNE OBLOGE (LADIJSKI POD). PRIPOROČA SE MIZARSTVO SRAKA, LIPOVCI, TELEFON: 069 71 022.
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
V SLOVO DRAGI
Simoni Pojbič
UČENCI IN DELAVCI OŠ Jože Kramar-Juš LENDAVA
STRAN 18
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer več te ni.
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči.
\ SPOMIN
10. decembra je minilo žalostno in boleče leto, odkar nas je zapustil dragi mož in oče
Vladimir Fartek
iz M. Sobote
Ne moremo verjeti, da si odšel in se nikoli več ne boš vrnil med nas. Tvoj korak je obstal, glas onemel, v našem domu je praznina, v naših srcih bolečina, ki ne bo nikoli minila.
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice
Irene Šavel
roj. Kuhar
iz Tešanovec
ki nas je v 83. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali v druge namene. Iskrena hvala dr. Kousu s kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS Tešanovci.
VSI NJENI
Mati vedno prerano umrje . . .
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše najdražje mame
Jožefe Borovič
roj. Zitek iz Kroga se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, ji darovali cvetje, ustno ali pisno izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem DO ZGEP Pomurski tisk, tozd Tiskarna, Uprave za družbene prihodke občine M. Sobota in Centra za socialno delo Ptuj ter rokometnemu klubu Krog za tolažbo v trenutkih žalosti. Prisrčna hvala g. župniku za čustveni pogreb, pevcem za odpete žalostinke, še posebej naši strini za njen prečudoviti AVE, Jožeku za odmev Tišine in tov. Jožici Lukač,
predstavnici KS Krog, za ganljivo slovo ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJENI NAJBLIŽJI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
30.	oktobra je v 69. letu starosti umrl dragi mož, oče, dedek, brat in sorodnik
Franc Flisar
iz M. Sobote
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin, seniorju Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter tov. Kuklu za ganljive besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Irena, sinovi Franc, Štefan in Jože z družinami, sestra Anica in Marjeta z družino ter drugo sorodstvo
Ak ’ silni glas bi gromu vzel.
/ da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem. nihče, nikdar bi ne verjel. ,
ZAHVALA
29. novembra 1988 nas je v 69. letu zapustil naš dragi mož, atek, stari
ata, brat in stric
Pepi Pušnik
iz Žiberec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje.
Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem ter godbi, pa tudi GD Žiberci ter govornikoma za ganljive besede.
V GLOBOKI ŽALOSTI VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Nepričakovano in tragično nas je v 40. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, dedek in stric
Franc Kohek
z Melinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Hvala tudi kolektivoma Agromerkurja in Panonije, g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KD Andreju Zadravcu za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI, KI SMO GA IMELI RADI “
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je v 79. letu starosti zapustil dragi oče, stari oče, tast in brat
Štefan Kulič
s Krajne stanujoč v Borejcih
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Borejec in Krajne, znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje.
Posebna hvala zdravniškemu osebju infekcijskega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin pokojniku.
Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem in govornici, tov. Darinki, iz KS Gederovci.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila naša mama, stara mama, prababica in tašča
Elizabeta Stajnko roj. Robinščak iz Gresovščaka
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Prisrčna hvala g. duhovniku Veliberiju za pogrebni obred, dr. Kocenu in dr. Rasporju ter medicinskemu osebju, ki so ji lajšali bolečine, pevcem društva upokojencev za odpete žalostinke ter govorniku KS Železne Dveri za poslovilne besede ob odprtem grobu in godbeniku Kovačiču za odigrano žalostinko.
Gresovščak, december 1988
Žalujoči: sinova Martin in Drago z družinama, vnuki Miran, Drago, Jožica, Milan in Zinka, pravnuki Sandra, Vlasta, Boris, Robi, Dejan, Martina, Tomaž in Monika
Kot slana vzame žlahtni cvet, tako omahnilo tvoje je srce v tišine večni svet.
So rožce odcvetele,
so ptičke odletele, vse se vrnilo bo, le tebe, dragi Simon, nikdar več ne bo.
V SPOMIN
Minili sta dve boleči leti, polni žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat, vnuk in nečak
Simon Bobovec
22. 10. 1967-10. 12. 1986
iz Lipovec	_
Ni ne ure ne dneva, da se te ne bi spomnili in občutili praznine, ki je nastala za teboj. Še sedaj ne moremo verjeti, da te ni več in boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naš dom, ki si ga tako ljubil, je prazen.
Odšel si tja, kjer ni trpljenja in ne bolečine. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu ter prižigate sveče!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi, ko nas je v 67. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Anton Vrečič upokojenec iz Mačkovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vejice in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju onkološkega oddelka v Ljubljani, posebno dr. Sobi-Podobnik, in dr. Kološi iz otorinolaringološkega oddelka v Rakičanu za vso skrb in zdravljenje. Hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, predstavniku KS Mačkovci, društvu invalidov in ZZNOV.
Iskrena hvala kolektivu ABC Pomurke, GLG Lendava, Žaga Mačkovci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
V GLOBOKI ŽALOSTI VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi, leta tvojega trpljenja. > bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Po daljši in hudi bolezni nas je v 67. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama! tašča, babica in sestra
Ema Šiftar
roj. Vrečič iz Lemerja
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Savlovi, patronažnim sestram, zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka v Murski Soboti ter Kliničnega centra in Onkološkega inštituta v Ljubljani za vso skrb in lajšanje bolečin.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ?
Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje ste prestali, zdaj pa boste sladko spali.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame, tašče in babice
Mari je Vori
roj. Tompa 1929-1988 iz Brezovice
se iskreno zahvaljujemo botrini, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli iskreno sožalje. Posebna hvala osebju internega oddelka v Rakičanu, posebno dr. Hauzerjevi, kolektivu Planike, tozd Turnišče, NK Nedelica, č. g. kaplanu za pogrebni obred, cerkvenemu zboru ter vsem darovalcem za maše.
Še enkrat vsem — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Anton, sin Štefan, hčerki Darinka in Marija z možem ter vnuki
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
v besedi in sliki
»-KONČALI GRADNJO CESTE, KI SO JO NAČRTOVALI— ' ŽE 20 LET
Ptuj bliže Gornji Radgoni
V petek, 9. decembra 1988, ob 16. uri so končno prerezali trak na asfaltirani cesti, ki povezuje sosednji občini Gornjo Radgono in Ptuj. Krajše slovesnosti so se udeležili odgovorni družbenopolitični delavci in predstavniki skupščin občin iz krajevnih skupnosti Videm ob Ščavnici in Juršinci ter občin Gornje Radgone in Ptuja,
torej uspelo, da sa se približali dve krajevni skupnosti in dve občini, čeprav je bila omenjena cesta bližnjica iz Petovije na vzhod že v času starih Rimljanov.
Ptujčani so letos asfaltirali le 1,6 kilometra ceste na svojem območju, preostalo pa že prejšnje leto. Večji delež je torej ostal v radgonski občini, ven-
Otvoritve ceste Žihlava—Gomila, ki je bila zadnja leta največkrat omenjena na skupščinah Skupnosti za ceste Gornja Radgona, so se v velikem številu udeležili občani KS Videm in KS Juršinci.
trak pa je prerezal direktor republiške skupnosti za ceste, Andrej Levičnik.
Predsednik skupščine KS Juršinci, Simon Toplak, je v svojem govoru poudaril velik pomen nove ceste, za katero so si prizadevali dvajset let. Spominja se, da so že 1968. leta prosili predsednika Tita, naj bo »boter« gradnje. Takrat so se tudi še prepirali, katera povezava je pomembnejša: Ptuj— Lenart ali Ptuj—Gornja Radgona. Obveljala je prva.
Šele po dvajsetih letih jim je
dar cesta ni bila v republiškem programu, zato zanjo ni bilo dovolj denarja. Potrebna sredstva jim je uspelo dobiti šele letos jeseni (del stroškov je prevzela republika, del pa je krila radgonska občina — seveda s posojili banke). Končni znesek, ki je bil potreben za gradnjo 4 kilometre dolge in 5,5 metra široke ceste, je 1,3 milijarde dinarjev, dela pa je Cestno podjetje Maribor, tozd VVC Murska Sobota končalo v treh mesecih.
Bernarda Balažic-Peček
V MERCATORJU SLOGI »POZABILI« NA OBLJUBE O NOVOLETNEM SEJMU
Se res ne splača?
Lani so bili občani občine Gornja Radgona prijetno presenečeni nad novostjo in popestritvijo ponudbe trgovske organizacije Mercator Sloge: organizirali so namreč novoletni sejem Vse za dom, ki jim je decembra, januarja in februarja kar krepko napolnil blagajno (kakšen je bil dobiček, nismo zvedeli nikoli, češ da ljudje več ne bi hoteli kupovati pri njih, če bi objavili ta podatek). Seveda so imeli v Slogi od tega novoletnga sejma (ki je bil tudi spomladanski) dvojno korist. Z ugodnimi pogoji (posojila in obročna odplačevanja) so pritegnili kupce in povečali prodajo, hkrati pa so ta čas, ko je bil na sejmišču Pomurskega sejma tako imenovani novoletni sejem, obnavljali prostore trgovske hiše.
Vse skupaj je že takrat izgledalo bolj za lase privlečeno kot pa resnična popestritev prednovoletne po-.nudbe, bolje rečeno — sejem ali prodajo v dvorani na sejmu so organizirali iz nuje, ker so obnavljali trgovsko hišo. Že takrat smo povprašali odgovorne, kako bo s sejmom v prihodnje. Dobili smo zagotovila, da bo to tradicionalni sejem, ki se bo izboljševal iz leta v leto, na letošnjem naj bi bila tudi večja ponudba za otroke, sodeloval bi dedek Mraz . ..
Pa ne bo nič iz tega, čeprav bi bilo dobro izkoristiti sejemski prostor v Gornji Radgoni tudi pred novim letom. Sodelovali bi lahko tudi drugi — trgovske organizacije in zasebniki — vendar pa je potrebno za kaj takega vsaj malo sodelovanja. Tega pa očitno v Gornji Radgoni ni.
Kot glavni vzrok za takšno odločitev odgovorni v Mercatorju Slogi navajajo splošno zmanjšanje kupne moči in dejstvo, da so že vse leto mnoge druge trgovske organizacije in proizvajalci ponujali ugodne nakupne pogoje. Torej je očitno, da dobička ne bo. In ker ne bo dobička, ne bo sejma. Le kdo bi se trudil in prenašal vse blago na sejmiščni prostor, ko pa že vnaprej vedo, da ljudje ne bodo kupovali.
Medtem ko se vsi naokrog trudijo, da bi si izmislili razne oblike in načine, kako povečali prodajo, da bi čim bolj ustregli kupcu in ga navezali nase, pa se radgonski trgovci še vedno ne morejo znebiti kronične bolezni »saj se ne splača«. Zdrvilo — ali vsaj recept — pa je čisto blizu!
Bernarda Balažič-Peček
ŠSu	VLADE DUŠAN Š'N,GOJ NA
Opustiti nedonosno proizvodnjo
V torek je obiskal Lendavo predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Najprej se je sestal s predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela, nato pa se je v Ina Nafti pogovarjal s predstavniki tega kolektiva, kjer so ga informirali s svojimi razvojnimi programi.
Predsednik slovenske vlade je poudaril, da so v tej občini v času med njegovim prejšnjim in sedanjim obiskom veliko naredili. Pa ne le zato, ker v naši republiki posebej pospešujemo razvoj manj razvitih in obmejnih območij, ampak predvsem zato, ker se je dokaj uveljavilo tukajšnje gospodarstvo. Seveda pa so dosežkom doprinesli tudi novi proizvodni programi. Teh je kar nekaj, še več pa jih bo, ko bodo organizacije združenega dela opustile dejavnost, ki jim prinaša izgubo. V Lendavi še naprej računajo na finančno pomoč iz sklada za nerazvite in zato upajo, da bodo motnje pri zagotavljanju tega denarja v kratkem odpravljene. Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj je obljubil pomoč oziroma posredovanje tudi pri skupnosti za ceste SR Slovenije, ki naj bi končno zagotovila denar za modernizacijo ceste Maribor—Lendava. Sicer pa je dobršen del svojega govora namenil seznanjanju navzočih z določenimi stališči slovenske vlade do nove zakonodaje o podjetjih in financiranju raznih oblik porabe. Očitno je, da se obetajo velike spremembe in da zato ne bo bistveno, recimo za financiranje interesnih skupnostih, ali bodo imeli v občinah takšno ali drugačno statusno organiziranost združenega dela.
Š. Sobočan
S SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
Dokup let le do konca leta
Le do konca leta bodo lahko kmetovalci dokupili leta opravljanja kmetijske dejavnosti za pridobitev pokojnine. Po novem letu te možnosti torej ne bo več.
Nakup enega leta stane približno 820 tisoč dinarjev, dokupijo pa se lahko le tista leta, v katerih je oseba opravljala kmetijsko dejavnost, ne pa leta obveznega šolanja, vojaščine in redne zaposlitve. K vlogi je treba priložiti po-
trdilo z občinskega komiteja za kmetijstvo ter delavsko knjižico.
mh
---SOJENJE NA TEMELJNEM SODIŠČU V M. SOBOTI
Skrivnostni vlomilec je Rudolf Balažič
25. junija letos seje začela vlomilska pot 30-Ietnega Rudolfa Balažiča, ko je vlomil v sosedovo stanovanje v Lendavi in Petru Obradoviču ukradel 1400 avstrijskih šilingov in nekaj denarja. Po tem dejanju so se vlomi in kraje nadaljevali vse tja do konca avgusta, ko so ga prijeli graničarji ob meji.
Obtožnica temeljnega tožilstva ga bremeni za 38 storjenih kaznivih dejanj, velike tatvine v nadaljevanju, nedotakljivosti stanovanja in goljufije. Na temeljnem sodišču v Murski Soboti je potekala pred senatom peterice, ki mu je predsedovala sodnica Marija Grah, štiri dni glavna obravnava, ki je vzbudila med ljudmi dela lendavske občine in nekaterih vasi na Goričkem veliko zanimanja. Skrivnostni vlomilec, ki
je vlamljal v Lendavi, Lendavskih in Dolgovaških Goricah, Strehovcih, Filovcih, Bukovnici, Selu, Fokovcih in Moščancih, je stopil pred sodišče. Z vlomi je vznemirjal prebivalstvo omenjenih vasi, saj ga pri delu nihče ni zalotil in videl. Bilje torej skrivnostna oseba, ki pa je sedaj dobila svoje ime.
V svojem zagovoru na glavni obravnavi je povedal, da je imel težko otroštvo, da sta mu starša umrla, da se je poročil in ima dva otroka, žena pa mu je umrla. Nekaj časa je delal v tujini, po vrnitvi pa pri obrtniku. Zaposlitve ni dobil, zato se je vdal tatvinam in vlomom, da bi se lahko preživljal. Kradel je predvsem hrano, denar in obleko ter pijačo. Ko mu je v lendavski občini
postalo prevroče, seje odločil za kratek predah in odpotoval v Skopje k prijatelju.
POT V SKOPJE IN VRNITEV S TAKSIJEM
Sredi avgusta je dva dni prespal v hotelu v Skopju, nato pa ga je prijelo domotožje in se je nameril domov. .Receptorja je zaprosil, naj mu pokliče taksi, da ga bo odpeljal na železniško postajo. Tam je taksista prosil, da ga odpelje do Beograda, in kot je dejal, mu je dal 200 tisoč dinarjev vnaprej. V Beogradu sta se ustavila v hotelu Slavija in od tam je vpričo taksista poklical po telefonu postajo milice v Lendavi in najavil svoj prihod, predstavljajoč se pred taksistom kot uslužbenec uprave za notranje
---Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI -
V minulem tednu se je zgodilo nekaj hujših prometnih nezgod. Povzročitelji teh nesreč so pobegnili, vendar so jih delavci milice kmalu izsledili.
ZASLEPIL GA JE Z DOLGO LUČJO
8.	decembra se je zgodila prometna nezgoda v Dolgem Lako-šu. Kolesar Jože Bogdan iz D. Lakoša se je peljal iz Lendave proti domu. V isti smeri se je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila Andrej Matjašec iz Lendave. Pri hiši št. 22 v D. La-košu je iz nasprotne smeri pripeljal neznan voznik osebnega avtomobila z dolgimi oziroma bleščečimi lučmi, ki so zaslepile Mat-jašeca, da je zapeljal k desnemu robu cestišča in tam trčil v kolesarja in ga hudo poškodoval.
PO NESREČI POBEGNIL
7.	decembra se je zgodila prometna nesreča na Meleh. Voznik osebnega avtomobila Peter Kar-lovčec iz Kraljevec se je peljal iz G. Radgone proti Radencem. Na Meleh mu je po sredi vozišča pripeljal nasproti voznik avtomobila Miroslav Lenič iz G. Radgone. Ko sta se avtomobila oplazila, je Lenič pobegnil, vendar so ga naslednji dan izsledili.
IZSILIL PREDNOST
8.	decembra se je zgodila pro-
TEDEN
POBEGOV
metna nesreča v Gaberju. Voznik osebnega avtomobila Stefan Kelene iz Gomilice seje peljal proti Lendavi. V Gabciju mu je pri trgovini pripeljal nasproti kolesar Stefan Cotar iz G. Lakoša. Kolesarje pred avtomobilom nenadoma zavil proti trgovini in tako izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila. Kolesar je obležal na cesti in se hudo poškodoval.
HUDA NESREČA V ŽEPOVCIH
8. decembra se je zgodila huda prometna nesreča v Žepovcih. Voznik osebnega avtomobila Oto Jauševec iz Mahovec je vozil iz Trat proti G. Radgoni. Iz nasprotne smeri je peljal voznik osebnega avtomobila, madžarski državljan Erno Menyharti. Oba sta vozila na ozkem vozišču delno po sredi vozišča. Zunaj Žepo-vec sta v blagem ovinku trčila. Jauševčev avtomobil je odbilo na njivo, drugi pa se je prevrnil in ostal na cesti. V trčenju so se hudo poškodovali: oba voznika in sopotnik v Jauševčevem avtomo-
bilu, Fredi Ruško, laže pa sopotnik v Jauševčevem avtomobilu, Bogdan Bratuša iz Črnec, in sopotnica v tujem avtomobilu.
BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
11. decembra se je zgodila prometna nezgoda pri Kramarovcih. Iz Kramarovec proti Gerlincem se je peljal voznik osebnega avtomobila Štefan Svetec iz Dolenec. Na vrhu klanca mu je po sredi vozišča z večjo- hitrostjo pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila, ki so ga kasneje izsledili delavci milice. Prometno nesrečo je povzročil Štefan Vainer iz G. Črnec, ki nima vozniškega dovoljenja.
ZADEL PEŠKO IN POBEGNIL
11. decembra se je zgodila prometna nezgoda v Bogojini. Iz Bukovnice proti Bogojini je pravilno po desni strani ceste hodila peška Marija Horvat in ob sebi potiskala kolo. Pri cerkvi ji je nasproti pripeljal po levi strani ceste voznik osebnega avtomobila Koloman Votek iz Bogojine. Ob trčenju je peško vrglo na pokrov motorja in na vozišče, voznik pa se je odpeljal in s pomočjo svojcev skril avtomobil. Na podlagi sledi so ga še isti dan izsledili in ugotovili, da je bil vinjen.	J. D.
zadeve v Lendavi. Balažič je to na obravnavi tudi priznal. »Res sem telefoniral v Lendavo,« je dejal in povedal, da mu je po tem pogovoru takstist verjetno nasedel in bil pripravljen za dolgo pot v Lendavo oziroma M. Soboto. Ko sta prispela v M. Soboto, je Balažič v gostišču Central naročil obilno večerjo in pijačo, nato pa se izgovoril, da mora na stranišče. Od takrat dalje ga ni bilo. Taksist se je oglasil na upravi za notranje zadeve, saj je ostal brez denarja za vrnitev.
TATVINE SE NADALJUJEJO NA GORIČKEM
Tatvine so se z veliko hitrostjo začele v nekaterih goričkih vaseh in povzročile strah med prebivalstvom. Oškodovanci, predvsem starejši ljudje, ki živijo sami ali imajo počitniške hišice v Bukovnici, Strehovcih in drugih vaseh, so povedali, da jim ni žal za ukradeno hrano, temveč za poškodovana vrata in okna, skozi katera je Balažič vlamljal. Rudolf Balažič je v nekaterih tudi prenočeval. V lendavsko občino si ni več upal, saj so ga tam povsod 'iskali, zato se je usmeril proti Vučji Gomili, Fokovcem in Selu. V Bukovnici je ukradel 570 švicarskih frankov, nekaj dolarjev, v Fokovcih 170 starih milijonov dinarjev, povsod pa tudi meso in.pijačo. Na glavni obravnavi je nekatera dejanja priznal, nekaterih pa se ni spomnil, češ da. je bil pijan.
Nekaterih očitanih kaznivih dejanj se obdolženec ne spominja, pa tudi dokazana mu niso. Rudolf Balažič je bil že obsojen in je bil pogojno izpuščen, zato ga sedaj storjena dejanja še bolj bremenijo. Obramba je zahtevala tudi mnenje psihiatra. Taje ugotovil, da je obdolženec sicer delno motena osebnost z inteligenčnim kvocientom na meji normale, vendar pa odgovoren za dejanja, ki jih je storil. Senat temeljnega sodišča mu je za storjena dejanja izrekel enotno kazen 8 let in šest mesecev zapora. Podaljšan mu je tudi pripor, oškodovancem pa bo moral vrniti nekaj nad 8 milijonov dinarjev, kolikor si je od njih protipravno prilastil.
Jani D.
LJUTOMER
Za športnike 88
Nocoj (v četrtek) bo v ljutomerskem Domu kulture ob 17.00 tradicionalna prireditev, ki jo organizira Zveza teiesno-kulturnih organizacij občine Ljutomer in na kateri bodo razglasili občinske športnike leta. Pripravili so tudi pester kulturni in športni program, v katerem bodo sodelovali: ritmična skupina iz Murske Sobote, šolsko športno društvo, SŠDU Fran Miklošič in glasbena šola Ljutomer ter karate sekcija TVD Partizan.
D. L.
V IMENU
LJUDSTVA
Pomurski pododbor za varstvo človekovih pravic, vaška Kmečka zveza in OO ZSMS Mota ter soboška Književna mladina prirejajo v petek, 16. decembra, predstavitev knjig V imenu ljudstva in Leševi s Golog. Najprej (ob 18.00) v soboški galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec, potem (ob 20.00) pa v zadružnem domu na Cvenu. Med gosti bosta tudi David Tasič in Ivan Borštner, po predstavitvi pa bo pogovor.
Diana včasih tudi pretirava, zato je bilo presenečenje vseh, ki so se udeležili nedeljskega lova pri lovski družini Dobrovnik brez lovske latinščine, ogromno. Okrog 150 lovcev je lovilo na območju tako imenovane zlate jame in uplenilo 18 divjih svinj. Je to še lov ali kaj drugega? Dokler je odstrel v skladu z lovskogospodarskimi načrti, je uspešen lov, ki se ga poleg upleniteljev zelo veselijo kmetijci, ki jim bodo spomladi prenamnoženi ščetinarji zavzeli posejane njive. Foto: Endre Gbnter
Dobrodošli f domovini, dragi rojaki!
Želimo vam prijetna srečanja s sorodniki, prijatelji, znanci. . .
Vemo, da bo slovo spet težko, kotže tolikokrat doslej. In spet bodo romala pisma širom po Evropi in drugam po svetu ... In tja potuje tudi naš VESTNIK. Mnogi rojaki nam pišejo, da ga vsak teden izredno težko pričakujejo. VESTNIK je za mnoge celo edina vez z domovino. Iz njega zvedo za dogodke v domovini, domačem mestu, vasi. . .
Če še niste naročeni na VESTNIK, potem izpolnite priloženo naročilnico in nam jo pošljite. Veseli bomo, če bo VESTNIK odslej vaš zvesti prijatelj iz domovine!
M	KM HHMM MM MM MMM
NAROČILNICA
NAROČAM VESTNIK
Časopis začnite pošiljati od dne
Ime in priimek:
Naslov: kraj, ulica, hiš. št.
Podpis:
Oatum:
Naročilnico natančno izpolnite s tiskanimi črkami, izrežite in pošljite na naslov: VESTNIK, 69000 MURSKA SOBOTA, Titova 29.
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
STRAN 20
Iz malih, povečini zasebnih obratovalnic, so se tudi v Pomurju razvile industrijske organizacije združenega dela. Še vedno pa imamo nekaj malih podjetij, ki jih statistika uvršča med obrtne. V njih je skupaj zaposlenih nekaj čez tisoč delavcev. Čeprav jim je osnovno tako imenovano živo delo in četudi zato, ker v glavnem nimajo serijske izdelave, niso tako produktivna, so se mali kolektivi obdržali. Upamo si trditi, da je pred njimi še lepa prihodnost, saj se ne dušijo v neproduktivnih zaposlitvah, s svojimi storitvami so konkurenčni. Sicer pa preberite, kaj smo zvedeli v lendavskem GIDO-SU, ljutomerskem SERVISU, beltinskih GRADITELJU-KOMUNI in DIMNIKARJU ter v soboških OBRTNIŠTVU, KROJU in AGROSERVISU. Na tem mestu naj še dodamo, da ti kolektivi zaradi statusa obrtništva nimajo prav nobenih olajšav in so izenačeni z industrijo.
PRETEŽNO NA ZUNAJ POMURSKIH OBMOČJIH
Od dveh temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb je Gidosov tozd Obrtno instalacijska dela Lendava najmočnejši ne le po številu zaposlenih, ampak tudi po prihodku na delavca. V njem združuje delo 144 delavcev, ima pa 4 enote: Elektroinštalaterstvo, Kamnose-štvo-keramičarstvo, Mizarstvo, Slikopleskarstvo.
Direktor tozda Obrtno instalacijska dela, inž. gradbeništva Jože Kovač, je »potožil«, da je tako rekoč stalno na terenu. To mu verjamemo, kajti četudi gre za tozd, ki se je s svojimi deli že dokaj uveljavil, je treba biti stalno v stikih z dosedanjimi in prihodnjimi poslovnimi partnerji. Konkurenca na tržišču je pač huda, pa si tako ne moreš privoščiti odmora. Rezultati ne izostajajo: Gidosov tozd Obrtno instalacijska dela ima vselej dovolj naročil in tako se večkrat zgodi, da kak posel prepustijo kooperantom, v navadi pa je tudi, da delavci ne delajo zgolj 8, ampak po 10 in več ur. V mislih imamo delavce, ki so na terenu. Delovni urnik je zlasti napet pred bližajočimi se državnimi ali republiškimi prazniki, ko so napovedane otvoritve objektov. Kadar pa določena dela opravljajo v krajih ob morju, je treba pritisniti tik pred začetkom turistične sezone. Doslej še niso odpovedali, zato jih cenijo kot dobrega poslovnega partnerja.
Kamnoseki, keramičarji, elek-troinštalaterji, mizarji in sliko-pleskarji iz tozda Obrtno instalacijska dela pa so se uveljavili tudi na Madžarskem. Tja so jih »pritegnila« dela, ki sojih dobili od pomurskih in hrvaških gradbeniških organizacij, ki so gradile ali obnavljale določene objekte.
Delavci lendavskega tozda Obrtno instalacijska dela delajo v glavnem za družbeni sektor, saj tam ustvarijo kar 95 odstotkov celotnega prihodka. Ostalo — 5 odstotkov — je potemtakem prihodek od del, ki jih postorijo za zasebnike. Pa še tu so storitve v glavnem v kamnoseštvu (izdelava nagrobnih spomenikov). Z ostalimi storitvami za zasebnike ali niso konkurenčni (le kdo si
lahko privošči obrtniško izdelavo stavbnega pohištva, četudi bi bilo kakovostnejše), ali pa so (in to tudi so!) zmogljivosti tako zasedene, da naročil pač ni mogoče sprejeti. Manj obsežna obrtna dela (storitve) torej opravljajo predvsem zasebni obrtniki, ki jih je v občini Lendava kar precej, še več pa v sosednji čakovski , kjer so menda še cenejši.
V tozdu Obrtno instalacijska dela opravljajo samo storitve; sredi leta so opustili serijsko izdelavo betonskih podstavko za senčnike. Izdelek jim namreč ni prinašal dohodka, med drugim zato, ker so imeli v njem dlje časa vezana finančna sredstva (izdelovali so ga v zimskih in pomladanskih mesecih, prodali pa v začetku poletja). Čeprav osebni dohodki še zdaleč niso spodbudni (povprečje za 9 mesecev je 393.700 dinarjev), delovna vnema še ni popustila. Zdaj, ko bodo plače končno povečali, bo zagon najbrž večji, konkurenčnost v primerjavi s podobnimi izvajalci storitev iz notranjosti Slovenije pa bo ostala.
Med obrtne organizacije združenega dela je uvrščen tudi sobo
ški Kroj. To je 81-članski delovni kolektiv, kjer izdelujejo oblazinjeno pohištvo, ženska in moška oblačila po meri, žensko konfekcijo za tovarno Mura, imajo pa tudi (v Murski Soboti na Titovi cesti) prodajalno tekstila in oblačil.
»Največ celotnega prihodka dobimo od prodaje oblazinjenega pohištva. Izdelujemo predvsem sedežne garniture za dnevne sobe, od tega kar 90 odstotkov za trgovsko mrežo. S to dejavnostjo se ukvarja 25 delavcev, ki izdelujejo tudi lesena ogrodja za omenjeno pohištvo. V konfekciji dela 33 delavcev, obleke po meri šiva 15 krojačev, 5 delavcev dela v režiji, imamo pa še 3 prodajalce v lastni trgovini. Za zdaj delamo le v eni izmeni, v srednjeročnem programu pa smo zapisali, da bomo uvedli še drugo delovno izmeno, kar bomo do konca omenjenega planskega obdobja tudi uresničili. V ta namen bo treba nekaj dodatne opreme in seveda pridobiti nove sodelavce. Zaposlili bomo ustrezen odstotek delavcev, ki dotlej še niso delali, in seveda tudi ustrezno število takih, ki imajo že delovne izkušnje, ki naj bi jih prenesli na mlade sodelavce,« je razkril poslovne načrte direktor soboškega Kroja, Karel Ficko.
V tej delovni organizaciji, kot smo zapisali, šivajo obleke tudi po meri. Takih naročil je v zadnjem obdobju vse več. Največ sicer sešijejo raznih uniform (železničarskih, miličniških, gasilskih, lovskih itd.), močno pa so porasla tudi individualna naročila občanov. Mnogi'so pač ugotovili, da je obleka, sešita posebej zanje, nekoliko cenejša, poleg tega pa je še bolj zanesljiva. Tega nam sicer niso rekli v Kroju, zapisali pa smo le! To delovno organizacijo gre pohvaliti, kajti ni se izneverila tradiciji (šivanje po meri), torej vsaj v delu proizvodnje ni po vsej sili rinila v industrijski način izdelave oblek. Pa tudi zato, ker bodo posamična naročila sprejemali še naprej. Seveda pa tudi v tej organizaciji združenega dela tožijo po časih, ko so obrtniki in obrtni ozdi imele vajence, saj so se v daljšem praktičnem izobraževanju naučili veliko več kot pa v sedanjem usmerjenem. V soboškem Kroju tudi opozarjajo, da kot obrtna organizacija združenega dela niso deležni prav nobenih ugodnosti oziroma so izenačeni, kar za
deva obveznosti, z industrijo. V dobrih starih časih je bilo drugače, saj so bile obveznosti manjše.
ZASEBNIKI IMAJO VSE MANJ DENARJA
Direktor Sobotinega tozda Obrtništvo Murska Sobota Franc Lazar nam je zatrdil, da se obseg obrtnih storitev, ki jih pri njih naročajo zasebni graditelji, v zadnjem času krepko zmanjšuje.
Kolektiv Obrtništva je po številu zaposlenih skoraj enak drugim pomurskim organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo z določenimi obrtnimi dejavnostmi: 115 delavcev. Največ (40) jih dela v enoti Kamnoseštvo-tera-cerstvo-keramičarstvo, nato v Slikopleskarstvu (33), Kovinarstvu (25), Frizerstvu (10), režijskih delavcev pa je le 7. Ne glede na zmanjšano število oziroma obseg naročil s strani zasebnikov pa je odstotek v skupnem obsegu del, ki jih opravijo zanje, še vedno visok, zlasti v kamnoseštvu, teracerstvu, keramičarstvu in kovinarstvu (60 odstotkov). Svojčas je v tozd Obrtništvo spadalo še Tapetništvo, vendar je pozneje postalo samostojna temeljna organizacija, kajti izdeluje pred
vsem izdelke za neznanega kupca, serijsko. Tako ni moglo dobiti delnih vnaprejšnjih plačil (avansov), so jih pa dobivale ostale enote, ki so tako kreditirale drugo dejavnost, same pa zato imele težave z denarjem za nakup materiala.
Na vprašanje, kaj je treba storiti, da se mala firma obdrži v hudi konkurenci s sorodnimi podjetji družbenega sektorja in kooperanti obrtnih zadrug, je direktor Lazar povedal: »Imeti mora nižje cene!« Seveda pa ni nujno, da so te take vselej zaradi kalkulcije, v kateri so predvidene nizke urne postavke delavcev. Na takšne ali drugačne cene vpliva več dejavnikov in vseh ne nameravamo navajati. Omenimo naj le ceno materiala, na primer keramičnih ploščic. Če uspe izvajalec večjih del dobiti material po nižji ceni, njegov konkurent pa po višji (ker pač zavije v prvo trgovino, ne da bi povprašal še v drugi), potem lahko postavi nižjo ceno in dobi posel.« Sogovornik nam je navedel kar nekaj zgodb, kjer so uspeli samo zaradi tega »recepta«. Drugo, kar vpliva, je kakovostno delo, izpolnjevanje pogodbenih rokov in tako naprej. Te in druge dejavnike je treba vse bolj upoštevati, če hočeš, da te ne porinejo na cesto. Delavcem soboškega Obrtništva se tega ni bati, saj so se s svojimi deli dokaj uveljavili, med drugim tudi na Madžarskem, kjer so kot kooperanti Gradbeništva Pomurja polagali ploščice. Tudi zdaj gredo izdelki kamnosekov na tuje, saj ne mine dan, da se pri njih ne bi oglasili Avstrijci, ki kupujejo predvsem okenske police.
Čeprav v M. Soboti nenehno gradijo na novo, prezidavajo, do-zidavajo, je dela premalo tudi za delavce soboškega Obrtništva, zato morajo na območja ljutomerske, radgonske, ormoške, lenarške, čakovske in še katere občine. Le kje so tisti časi, ko so na
veliko gradili zasebniki, zlasti oni, ki služijo denarce na tujem! Nastale so nove razmere, ko je treba biti težek boj za preživetje. Za to pa ni dovolj le volja in pridne roke, ampak tudi dobri delovni pripomočki.
DA NE BI BILI USTESNJENI -NOVA HALA
V ljutomerski občini je delovna organizacija Servis vozil in kmetijske mehanizacije Ljutomer edina, ki jo uvrščajo med obrtne. Samostojno posluje od 1. januarja 1986. leta, ko seje izločila iz Tehnostroja. V kolektivu, ki ima 148 članov, opravljajo servisiranje osebnih avtomobilov, tovornih vozil in kmetijske mehanizacije, imajo servis za tovorna (avtomobilska) dvigala švedske firme Hiap, prodajajo rezervne dele za avtomobile in kmetijske stroje ter »nadgrajujejo« Tamova vozila, zlasti zaradi možnosti prevoza lesa. V tej zvezi seveda montirajo tudi dvigala.
»Poslujemo pozitivno, vendar pa ne zaradi tega, ker ne bi imeli težav ali pa bi bili v kakem privilegiranem položaju, ampak delno na račun nizkih osebnih dohodkov. Povprečje za 9 mesecev je 420 000 dinarjev, kar je, glede na kvalifikacijsko sestavo, seveda premalo. Zavedamo pa se, da cen naših storitev ne moremo naviti, ker bi tedaj izgubili stranke —- ne nazadnje: pomurski družbeni servisi avtomobilov in kmetijskih strojev imamo cene usklajene. Res pa je tudi, da takšna ali drugačna cena storitev ni vselej odločilna, ampak kakovost opra
vljenega dela. Mislim, da so naše stranke zadovoljne, saj avte vozijo k nam na servisiranje in popravilo celo iz Maribora, Čakovca ...«, nam je s ponosom povedal mladi direktor Tomo Brezovar.
V obrtni delovni organizaciji Servis vozil in kmetijske mehanizacije torej ne opravljajo le storitev za »neznanega« naročnika, ampak v neki meri tudi serijska dela, ki bolj sodijo v industrijo. Iz Tovarne avtomobilov Maribor dobivajo avtomobilska podvozja, na katera potem dogradijo ustrezne »nadgradnje«, ki omogočajo varen prevoz lesa in drugega. Potemtakem so kooperanti! Večletno sodelovanje jim je (bilo) neke vrste jamstvo, da bodo dobršen del delavcev zaposlili, četudi bi bila nihanja v servisni dejavnosti. Ta čas so sicer prisotne motnje, pač težave v Tamu. V Servisu vozil in kmetijske mehanizacije že dlje časa tuhtajo o lastnem izdelku. Izdelali so prototip mobilnega dvigala in so ga poimenovali mod-110. Že leto dni ga (s praktičnim delom) prei-skušajo in vse kaže, da ga bodo izdelovali po naročilu. Torej za znanega kupca.
Tako delavci, ki neposredno opravljajo storitve (od skupnega’ števila jih je le 15 nekvalificiranih oz. priučenih), kakor tudi administrativni delavci, so zelo na tesnem s prostori. Prvi v utesnjenih prostorih servisa, drugi pa v Avtoradgoninih zabojnikih (kontejnerjih). Dodatni prostori v obsegu 560 kvadratnih metrov, ki so vpisani v srednjeročni načrt razvoja, bi bili več kot dobrodošli, še posebej pa za tiste delavce (nadgradnje Tamovih vozil), ki delajo zdaj na prostem, kar v tem mrazu seveda ni prijetno. Zaradi narave del (dela, ki ga začne en delavec, ne more uspešno nadaljevati drugi) pa ni mogoče uvesti dvoizmenskega dela. Upajo, da bodo naložbo uresničili,
saj so načrti že nared, zdaj pa sestavljajo finančno konstrukcijo, ki bo vključevala tudi sovlaganje poslovnih partnerjev.
BREZ VISOKO IZOBRAŽENIH NE BO ŠLO
Graditelj in Komuna iz Belti-nec sta se s L aprilom 1988 odločila za skupno pot, saj sta (zdaj pa še bolj) opravljala dejavnosti, za katere je prav, da so pod eno streho. Zdaj šteje kolektiv 144 delavcev, od katerih jih 80 dela v enoti Gradnja, 19 v Keramičarstvu, 35 v Mizarstvu, v režiji pa je zaposlenih le 10 delavcev. Tudi za ta kolektiv potemtakem lahko rečemo, daje konkurenčen s cenami, ker pri določanju cen ni treba »vkalkulirati« stroškov zaradi glomazne administracije. Za združitev so se na referendumu odločili, ker je upravičenost nakazal elaborat in ker so pač delavci presodili, da bodo združeni v sicer majhnem podjetju bolj uspešni.
Pa so! Za zdaj uspevajo dobiti gradbena dela na območju Pomurja, so se pa preskusili tudi zunaj te pokrajine, na primer v Malem Lošinju. Gradbeniki zdaj dokončujejo v Murski Soboti garaže Intesa in nadzidavajo nekaj stanovanjskih objektov, kmalu pa bodo začeli graditi v Beltincih 9-stanovanjski blok. Znani so tudi pri zasebnih graditeljih, saj so doslej letno od skupnega prihodka za svoja dela 40 odstotkov iztržili pri individualnih graditeljih. To pa je pomemben odstotek, če upoštevamo, da imamo v
Prekmurju močne zasebne zidarske obrtnike oziroma obrtne zadruge s to dejavnostjo.
Manj doma pa so keramičarji, saj na našem območju zanje ni dovolj dela, zato pa poprimejo tam, kjer je: so sodelavci številnih gradbenih podjetij, za katere opravljajo končna dela: polagajo keramične in druge ploščice. Največkrat sicer na območju severovzhodne Slovenije, a tudi na Primorskem, v Istri, bili pa so še v Črnogorskem primorju in še kje. Skoraj enako je z mizarji, ki stavbno pohištvo, razne omare, opaže in drugo ne le izdelujejo, ampak tudi montirajo na kraju samem. Povprečni osebni dohodek za 9 mesecev (394.350 dinarjev) ni ravno visoko plačilo, septembrski je bil za 100 tisočakov višji, oktobrski pa je bil že 600.000 dinarjev, seveda v povprečju.
V obrtnem podjetju Graditelj-Komuna Beltinci (tako je njegovo uradno ime) se zavedajo, da brez naložb ne bo šlo. Po tem, kar nam je povedal direktor Anton Varga, sklepamo, da imajo dokaj napet načrt za enoto Gradnje, saj nameravajo kupiti nov žerjav, mešalnik za prevoz betona, viličar in drugo. Svoje gradbene dejavnosti ne vidijo le v zidavi, ampak tudi v zemeljskih delih, kot so gradnje kanalizacij, mostov, izkop jarkov za vodovod in tako naprej. Tudi za enoti Mizarstvo in Keramičarstvo predvidevajo nakup nadomestnih strojev in pripomočkov ter seveda takih, ki jih doslej še niso imeli, so pa nujni za hitrejše delo.
V pogovoru pa so bili še posebej omenjeni strokovni delavci, zlasti z visokošolsko izobrazbo. Četudi so obrtno podjetje po starem načinu dela in vodenja, več ne gre, zato so potrebni kadri, zlasti s področja gradbeništva in ekonomije. Nekoliko laže je z delavci za neposredno »proizvodnjo«, kajti te lažje dobijo, in čeprav nimajo formalnih kvalifikacij, jih usposobijo s priučeva-njem. To pa ne pomeni, da ne uporabljajo redne poti — štipendiranja v poklicnih šolah.
DIMNIKARSTVO NI
VEČ »UMAZAN« POKLIC
Starejši ljudje se še prav dobro spominjajo zasebnih dimnikarskih mojstrov in njihovih delavcev, ki so čistili dimnike, ob koncu leta pa z računom za opravljeno delo prinesli lep stenski koledar. Te lepe navade zdaj ni več (škoda!), kajti 1962. leta so se pomurski zasebni dimnikarji združili v dimnikarskem podjetju Dimnikar Beltinci. Kolektiv, ki sodi v dejavnost obrti, šteje zdaj 65 delavcev. Celotno območje Pomurja je razdeljeno na 7 dimnikarskih okolišev, in sicer: Beltinci, Lendava, Murska Sobota, Križevci v Prekmurju, Ljutomer, Radgona in Radenci. Dimnikarski okoliši imajo svoje vodje, ki pa ne sedijo v pisarnah (te so samo v Beltincih), ampak tako kot sodelavci čistijo dimnike in kurilne naprave. V gospodinjstva pridejo enkrat mesečno, v družbeni sektor pa odvisno od potreb po čiščenju. In če smo že pri delu, povejmo še, da so dimnikarji nagrajeni po učinku, zato tudi plače od 350.000 do 700.000 dinarjev. Vsaj tako je bilo ob zadnjem izplačilnem dnevu, ob prihodnjih pa bo krepko več.
Danes dimnikarstvo ni več poklic, ki mladih ne bi pritegnil. V Gradbenem šolskem centru v Mariboru, kjer se izobražujejo dimnikarji, je v tem šolskem letu v enem razredu 15 dijakov, od teh 5 iz Prekmurja. Da, iz Prekmurja, predvsem z Goričkega se »rekrutirajo« bodoči možje v črnem, za katere tudi pravimo, da prinašajo srečo (le za gumb se je treba prijeti!). Za tiste, ki pa ne verjamejo v vraže, pa morda tole: ne da bi navijali, naj v gospodinjstvih lepo sprejmejo dimnikarje tudi tedaj, ko prinesejo račun, želimo zapisati, da moramo dimnikarju omogočiti, da svoje delo v redu opravi, saj 1 milimeter saj na kotlu povzroči izgubo toplote za 8 odstotkov ... Škoda za posameznika je velika, ogromna pa, če upoštevamo, da imamo v Pomurju 27 500 gospodinjstev (35 000 dimnikov!) in veliko več grelnih teles, da imajo v pomurskem združenem delu 1 500 kurišč ... Ne delajo prav v tistih
gospodinjstvih, kjer dimnikarju občasno ne onemogočijo, da bi očistil, ko kričijo nad »visokim« računom, čeprav so storitve dimnikarskega podjetja Dimnikar Beltinci za 50 odstotkov nižje, kot pa je sicer cena pri drugih izvajalcih. (Trditve nismo šli preverjat.)
Ali so zdaj, ko dimnikarji družbenega sektorja nimajo konkurence zasebnikov (razen tistih nekaj gospodinj, ki se same gredo dimnikarico), v naših gospodinjstvih na boljšem ali slabšem, je težko presojati, saj je poteklo že 26 let, odkar je zasebni dimnikarski mojster vrnil obrtno dovoljenje. Dvomimo tudi, da bi se kdo ojunačil in ustanovil zasebno obratovalnico za čiščenje dimnikov. Tako bo beltinski Dimnikar še naprej ohranil »monopol« in tega mu najbrž nihče preveč ne zavida. Sicer pa: dimnikarji ne čistijo le peči in dimnih naprav (dimnikov, cevi), ampak tudi preglejujejo te naprave, opravljajo meritve sajavosti in dajejo ateste. Imajo pa tudi stransko dejavnost: izdelavo in popravilo dimnikarskega orodja, kar pa počne v glavnem bivši zasebni mojster Karel iz Borejec.
NUJNO ZLO - OBSEŽNA REŽIJA
Direktor soboškega Agroservi-sa Milan Šanko se močno zaveda, da je za 200-članski kolektiv 80 režijskih delavcev odločno preveč. Ko so analizirali stanje, so ugotovili, da je »preveč« kvečjemu 5—6 režijcev. V času dopustov pa so v režijskih službah celo ozka grla. Pravilno je ugotovil, da je storitvena dejavnost, kot jo opravlja Agroservis, bolj primerna za zasebnega podjetnika. Vse to pa ne pomeni, da bodo, kar zadeva neproduktivna mesta, ostali le pri ugotovitvah, med drugim želijo večjo učinkovitost, še bolj pa ažurnost, hitrost ... v poslovanju doseči z uvajanjem računalnikov. Prav zdaj so montirali nekaj terminalov.
Glavna dejavnost Agroservisa je popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil in kmetijskih strojev. Kot stranske dejavnosti pa so: tehnični pregledi vozil, prevoz blaga v cestnem prometu, izdelava nadomestnih delov za cestna motorna vozila in kovinske embalaže. Kljub temu, da je velika večina strank zadovoljna s storitvami Agroservisovih avtomehanikov, kaže, da letos ne bodo opravili toliko delovnih ur kot v prejšnjih letih, recimo pred 1981. letom. Poleg tega servisna dejavnost ni donosna, saj komaj pokrije stroške. Največja postavka je predraga energija. V tem času za 1 uro dela mehanikov, ko popravljajo osebne avte, zaračunajo 16 400 dinarjev; če pa popravljajo tovorna vozila, 19 000 dinarjev. Za stranke kar precej (deset ur dela 16 starih milijonov), za dohodek podjetja pa tako rekoč nič, kajti posrkajo ga: materialni stroški, osebni dohodki (9-mesečno povprečje je 643 945 dinarjev), prispevki, davki... Še manj donosna pa so dela, ki jih v garancijskem roku opravijo na vozilih Zastave in tovarn traktorjev, saj ti za uro dela priznajo »jugoslovansko« povprečje: 10 000 dinarjev. IMV priznava cene, ki jih ima Agroservis, TAS pa plača celo nekaj več.
V soboškem Agroservisu dobro sodelujejo s Tamovim tozdom Karosernica, za katerega izdelujejo razne dele iz pločevine, kot so blatniki, kabine, pokrovi motorjev itd. V tej enoti se ne odrečejo tudi storitev za posamezne naročnike. Imajo pa tudi lastne izdelke (rahljalci zemlje, kovinske posode, kovinske zložljive zagozde za osebna vozila in lažje prikolice ter drugo).
Glede na to, da v Agroservisu letno opravijo 26 000 tehničnih pregledov, bi človek pričakoval, daje ta dejavnost donosna. Pa ni tako. Kljub temu bodo v doglednem času skušali pridobiti novo poslopje in opremo za tehnične preglede vozil. Ta postaja naj bi bila na levi strani ceste, ki od magistralne ceste zavije proti tej delovni organizaciji.
ŠTEFAN SOBOČAN
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
STRAN 21
Mii
UKO
VRHNIKA
Lesnoindustrijski kombinat
Vrhnika (n. sol. o.)
Tržaška c. 90
Telefon: (061) 752311
Teleks: 31 508
PONUJA CENJENIM KUPCEM IZ SVOJEGA PESTREGA PROIZVODNEGA PROGRAMA STAVBNEGA IN SOBNEGA POHIŠTVA:
•	sobna vrata serijske izdelave za mokro in suho montažo
•	sobna vrata, izdelana po naročilu za gradbene organizacije za suho montažo
•	vhodna in garažna vrata sodobne oblike in dizajna, izdelana iz jalovine, macesna, mahagonija, framireja, hrasta in jesena
•	vratna krila, surova, ravno obrezana ali Analizirana, bukova, le-sonitna, hrastova, mahagonijeva
•	lužena vratna krila
•	izdelujemo vratna krila za poseben namen — OGNJEVARNA, F-30 min, ter krila za zvočno izolacijo do 32 db
•	krila, na obeh straneh obložena z ultrapasom
Montiramo svoje izdelke, pa tudi tuje, kupljene v naših drobnoprodajnih skladiščih na VRHNIKI, REK! in BEOGRADU — Boleč.
PETDESET IZBRANIH SLOVENSKIH ROMANOV
PETDESET POMEMBNIH SLOVENSKIH PISATELJEV
Vaša domača knjižnica naj bo zakladnica slovenskega duha, kot ga izžarevajo knjige imenitne zbirke Hram. V njej izhajajo slovenski romani, od Ciglerjeve Sreče v nesreči, ki je že stara 150 let, do Jančarjevega Galjota iz naših dni, od Stritarjevega Zorina do romana S poti Izidorja Cankarja. Vsi romani imajo spremne študije najboljših poznavalcev slovenske književnosti, dodani pa so tudi življenjepisni in bibiliografski podatki o avtorjih in njihovem delu. Zbirka izhaja v svežnjih po pet knjig. Vezane so v umetno usnje.
V drugem letniku zbirke Hram so izšla naslednja dela:
ABADON, Janez Mencinger, spremna študija dr. Jože Pogačnik S POTI, Izidor Cankar, spremna študija dr. Franc Zadravec ČRNI DNEVI IN BELI DAN, Dominik Smole, spremna študija Aleš Berger GRMADA, Beno Zupančič, spremna študija dr. Andrej Inkret LJUBEZEN,Marjan Rožanc, spremna študija Aleksander Zorn ALAMUT, Vladimir Bartol, spremna študija Miran Košuta
VISOŠKA KRONIKA, Ivan Tavčar, spremna študija Marija Mitrovič PLEBANUS JOANNES, Ivan Pregelj, spremna študija dr. Matjaž Kmecl OVČAR MARKO, Janez Jalen, spremna študija dr. Matjaž Kmecl SVETI PAVEL, Pavle Zidar, spremna študija dr. Boris Paternu *
Cena II. letnika je 210.000 din (prvi sveženj stane 105.000 din, ista cena velja tudi za drugi sveženj).
Zbirko HRAM lahko naročite pri založniških poverjenikih, kupite v vseh knjigarnah ali pa naročite neposredno na naslov ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA. LJUBLJANA, Titova 3, Prodaja po pošti.
SLOVENSKI ROMANI V ZBIRKI HRAM SO PRAVO BOGASTVO VSAKE OSEBNE ALI DRUŽINSKE KNJIŽNICE!
IZDELAVA POHIŠTVA KOLONIALNEGA IN MODERNEGA PROGRAMA
•	sedežne garniture
•	jedilnice
•	mize in stoli
IZDELAVA STROJEV ZA OBDELAVO LESA
— linija za vzdolžno spajanje lesa
NAŠE IZDELKE LAHKO KUPITE:
— Liko — Prodajno skladišče Vrhnika, Kolodvorska ulica, tel. (061) 751 295
— Les, Ptuj, (062) 771 941, poslovalnici Gramat in Kidričevo
— Mercator, Zarja, Ormož, (062) 701 035, 701 185
— Potrošnik, Murska Sobota, (069) 22 214
— Dom Smreka, Maribor, (062) 38 111
15% popust
is?
CIMOS KOPER
ZA GOTOVINSKA PLAČILA
V MESECU DECEMBRU ODOBRIMO
OPEKARNA KOŠAKI/MARIBOR £9
Šentiljska 116, tel. 062/211-018 211-081
Snežno puhalo
CIMOS, 66000 KOPER, Vojkovo nabrežje 1, tel.: 066 23 976
SPECIALIZIRANA PRODAJALNA
Kmetijske in komunalne mehanizacije vrtavkaste brane CVB in snežna puhala CSP 2 ter vseh rezervnih delov
STRAN 22
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
Blue angel...
Priporočamo vam nakup vezanih in enojnih oken, balkonskih in panoramskih vrat, vhodnih in garažnih vrat, oken po naročilu in plastičnih rolet.
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE
61370 LOGATEC TOZD STAVBNO POHIŠTVO TELEFON: (061)741-711
TEL. INT.:+3861 741-711 TELEX: 31656 YU KLI ŽIRO RAČUN: 50110-601-29338
Plinski gorilnik Pl, 11 -40 KW
OLJNI IN PLINSKI GORILNIKI LIBELA
Bliža se poldan. Dan je turoben in čedalje bolj me preveva nečimernost. Z mislimi sem že doma, kjer me čaka žena z bolno hčerko. Zdravnik ji je predpisal zdravila in ležanje v toplem prostoru. Doma imamo sicer urejeno centralno ogrevanje prostorov, vendar je žena toliko zaposlena z hišnimi opravili, da ne utegne pripraviti in zakuriti v peči. S hčerko se grejeta ob električni pečici.
Moja nečimernost pa se povečuje ob misli, da bom moral še pred prihodom domov nakupiti potrebne stvari, doma pa očistiti peč, pripraviti drva in še precej časa bo minilo, da bodo prostori primerno ogreti. In dan bo šel v nič.
V misli mi seže pogovor sodelavcev, ki razpravljajo o prednostih centralnega ogrevanja s pomočjo olja ali plina. Posebno me pritegne Marko, ki pravi, da je pred kratkim prešel na takšno ogrevanje in da je v opremo vdelal Libelin oljni gorilnik. Z njim je zelo zadovoljen, saj mu ni potrebno storiti drugega kot pritisniti na gumb, prostori pa so čez par minut topli. Zadovoljen pa je tudi s strokovnjaki Libele, ki so mu hitro poslali in vdelali gorilnik.
V tem hipu sem spoznal rešitev. Še je čas! Poklical sem Libelo in skupina prijaznih ljudi mi je priskočila na pomoč.
Prodaja poslovalnica LIP BLED, Murska Sobota.
Cvetkova ulica tel. (069) 22 941
S LIBELA
INDUSTRIJA TEHTNIC IN FINOMEHANIKE, p. p.
63000 CELJE,
OPEKARNIŠKA 2
Tel. 063/32624, Telex: 33530, Telefax: 063/33830
Miran, Slavica, Rajko... in še drugi so ljudje, ki se vam bodo oglasili, če boste poklicali telefonsko številko 063/32624. Pa tudi trgovske organizacije s tehničnim blagom v vaši bližini vam bodo pomagale rešiti problem, saj je DO Libela v tesni povezavi z njimi.
In zaupajte jim, saj vam bodo ponudili rešitev z vrhunsko kakovostjo in najnižjimi cenami.
za toploto vašega doma^?
prodajalna v blagovni hiši Šoping
v Murski Soboti na Titovi cesti 21
VAM PRIPOROČA NAKUP MODNIH ŽENSKIH ZIMSKIH ŠKORNJEV. IZDELANI SO IZ NARAVNEGA USNJA IN SO TOPLO PODLOŽENI, ODLIKUJEJO SE Z MODNO OBLIKO IN ZAGOTAVLJAJO VAREN IN UDOBEN KORAK.
ČEVLJI ZA ALPSKO SMUČANJE, K! JIH IZDELUJE ALPINA, SODIJO V SVETOVNI VRH TOVRSTNIH IZDELKOV. Z NJIMI TEKMUJEJO NAŠI VRHUNSKI SMUČARJI V SVETOVNEM POKALU.
Alpinina prodajalna v Murski Soboti ima v zalogi čevlje za smučanje in za druge zimske športe.
Alpina pa ne misli le na zimo. Tudi za slovesne priložnosti ponuja elegantne ženske in moške čevlje.
KO KUPUJETE CEDEJE' p^0!
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
STRAN 23
ne zgodi se vsak dan
I Največja mreža računalnikov, ki so jo začeli postavljati in povezovati v Združenih državah Amerike že pred 20 leti Iin ki danes povezuje preko 60.000 računalnikov, je postala žrtev najsodobnejše elektronske pošasti — raču-Inalniškega virusa. Kot poročajo, je mrežo arpanet okužil doslej najbolj izpopolnjen in kužen računalniški virus, kar jih svet pozna.
I Računalniški virusi že nekaj let niso novost. Od tistih prvih, ki so jih hekerji za šalo spuščali v računalniške mreže Iin so izpisovali ljubeznive in smešne napise, so se spremenili v škodljivce prve vrste. Uničujejo dragocene podatkovne baze, delajo zmedo v  povezavi, poškodujejo programe in se samodejno raz-možujejo. Virus je sicer le spreten in domiseln računal-I niški program, ki se sam kopira v računalniški pomnilnik in prevzame njegovo delovanje.
Virus je posebno navdušen Inad razmnoževanjem. Ko so na kalifornijski univerzi kot prvi opazili, da so njihovi računalniki začeli ustvarjati I množino nepotrebnih zapisov, je bilo že prepozno. Virus je namnožil nepotrebne in nesmiselne zapise do take mere, da so se zapolnili pom-Inilniki in se računalniški procesi tako upošasnili, da so postali računalniki praktično n neuporabni. Le malo zatem  so isto opazili še v drugih ve
BISERNA POROKA
V krogu svojih najdražjih sta praznovala 60 let skupnega življenja 81 -letni Jože Zver in 78-letna žena Verona iz Turnišča. Pred matičarja sta stopila davnega 11. novembra 1928. v Turnišču. Po preverjenih podatkih je to edinstven primer zadnjih 300 let v KS Turnišče, da praznujeta zakonca tako visok jubilej. Rodilo se jima je 11 otrok, od tega 7 sinov in 4 hčerke. Imata 25 vnukov in 8 pravnukov. Slavljencema so na turniškem krajevnem uradu za visoki jubilej čestitali in izročili darilo KS Turnišče in skupščina občine Lendava.
Jože Zver seje v mladosti izučil za čevljarja — poklic, tako značilen za »varošance«. Svoje čevlje je prevažal s konjsko vprego in kolesom vse do Varaždina, Čakovca, Ptuja, Lenarta. — Ja, pa tudi čez Madžarsko smo se večkrat peljali in prodajali kakovostne čevlje, je z nasmehom na licu dejal Jože. Bil je član in nato predsednik turniške čevljarske zadruge in ima gotovo velike zasluge, da se je iz korenov te zadruge kasneje v Turnišču razvila čevljarska industrija, ki danes v tovarni Planika zaposluje čez 800 delavcev.
Po osvoboditvi je Jože Zver opravljal vrsto odgovornih funkcij v SZDL, krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah. Žena Verona je poleg enajstih otrok doma gospodinjila ter opravljala kmetijska dela. Ni bilo lahko, posebno ko je mojster s svojimi čevlji potoval s sejma na sejem.	F. Vitez
Spremembe v Muppet Showu
Jim Henson, ustvarjalec mapetkov. ki se skriva za podobo žabca kermita, svojega drugega jaza, bo končno stopil na plan in se pokazal ljudem v vsej svoji človeški razsežnosti. Pristal je namreč, da bo januarja prihodnje leto nastopil v neki tv oddaji (na NBC), v kateri bo govor o onesnaževanju in televiziji. Henson je javnost tudi obvestil, da je s svojo Muppet Show menežerijo vnesel korenite spremembe: stare junake je zamenjal z osebami, katerih značajev ne izda, imenovali pa se bodo Ubu, Digit, Lindberg, Leon in Zondra. Waldoja je »kompju-teriziral«.
likih računalniških središčih, ki so vključena v mrežo. Ni preostalo drugega, kot izključiti na tisoče računalnikov in počakati na pomoč strokovnjakov, da so računalnike »razkužili«.
Hitro se je razkrilo, kdo je genialni tvorec najnovejšega virusa. Gre za 23-letnega študenta Roberta T. Morrisa. Znanje o računalniških virusih se je naučil kar v družini, saj je njegov oče vodilni strokovnjak Narodnega središča za zaščito računalnikov in eden največjih poznavalcev računalniških virusov. Seveda oče sina ni podučil v vrhunskem računalništvu z namenom, da bo nekega dne delal škodo. Mladi Morrisi tudi ni imel namena sesipati računalniške mreže. Virus je ustvaril za poskus, a mu je stvar ušla iz rok.
Takšne množične okužbe računalnikov, kot je bila ta, v ZDA ne pomnijo. Virus sicer ni spadal med uničevalce, saj ni brisal podatkov, vendar je bil izredno prodoren in učinkovit. Popolnoma je onemogočil delo ogromnega števila uporabnikov mreže arpanet in s tem naredil neprecenljivo škodo. Kot za šalo je vdrl tudi v strogo čuvano mrežo mil-net, ki jo uporabljajo izključno vojaški raziskovalci in drugim uporabnikom ni dostopna.
Sicer pa je sam virus računalniška mojstrovina prve vrste.
Grajski roparji
Šest roparjev je vdrlo v grad Noaille pri Parizu. Ker lastnika ni bilo doma, so ro-paiji zajeli člane dveh družin, ki živijo v gradu in so jih zadržali kot talce, ker so hoteli z njihovo pomočjo priti do vsebine trezorjev. Nazadnje so se roparji zadovoljili z zbirko starin, jih naložili na tovornjak in se odpeljali.
Pizza
Connection
Po obsežnih preiskavah, ki so jih opravile francoska, italijanska in ameriška policija, se je pričel v Marseillu proces proti lastnikom verige picerij, ker so med preiskavo ugotovili, da so se lastniki teh restavracij poleg pizz ukvarjali tudi s preprodajo mamil. Tihotapska mamilska pot je vodila iz ZDA v Evropo in obratno. Pravijo, da ima pri tem prste vmes mafija.
Telefonska omama
V velikih mestih pogosto prihaja do vandalizma posebne vrste, uničevanja telefonskih aparatov v javnih govorilnicah. Sodobni vandali najpogosteje režejo kable, poškodujejo sistem za izbiranje .številk in polomijo slušalke. Že nekaj časa pa so v londonskih javnih govorilnicah opazili, da se vsemu znanemu pridružuje še sežiganje plastičnih tipk za izbor številk.
Skrivnostno požiganje pa se je kaj kmalu pojasnilo. Na delu so zalotili telefonske voh-Ijavce. To so bili najstniki, ki so zažigali sistem za izbiranje številk le zato, da so potem lahko vdihavali pline, ki so pri tem nastajali. Plini so jim služili kot nekakšna poceni mamila in nadomestilo za druge droge. Nekaj pa je bilo tudi preprostega vazenja in mode.
Borba z mamili te vrste je bila kratka, a zelo učinkovita. Telefonska družba je zamenjala plastične tipke s takšnimi, ki ne gorijo. Veselja in omame ie bilo konec, izginila pa je tudi novost — telefonski vohljavci.
Industriaimport
‘DRUC
Samo najboljše je dovolj dobro za vas
KOMPRESORJI
SCHNEIDER ZRN NEMČIJA
-	za mizarje
-	za ličarje
-	za avtokleparje
-	za hobi
Informacije:
Industriaimport Ljubljana
Gosposvetska 13 telefon (061) 314753 (061) 314752
V____________________________________________;------------
TO JE MOJ SVET
Vladimir Gusenkov je dvajset let, od svojega sedemnajstega leta, vozil traktor za različne sovjetske kmetijske zadruge, zadnjikrat za državno farmo Verejski, kakšnih 130 kilometrov jugozahodno od Moskve. Od kmečkega življenja ni pričakoval veliko in bilo je, kot je pričakoval. »Vsako jutro sem se zglasil na farmi in delovodja mi je naročil, kaj naj delam. Nikoli nisem vedel, kaj bom počel naslednji dan. Nikoli nisem sam odločal o tem, kaj bom delal.«
Zdaj je njegov dom vasica Tju-čevo, eden od 17 zaselkov, ki spadajo pod državno farmo. Po zahodnih merilih je to zaostala vasica, na katero je civilizacija pozabila, v resnici pa ni nič drugačna od večine sovjetskega podeželja: ženske še zmeraj nosijo vodo iz skupnih vodnjakov v lesene koče, ki jih ogrevajo s pečmi na drva.
Gusenkov se ni obotavljal vzeti usodo v svoje roke, ko se mu je ponudila priložnost. Pred dvema letoma, ko se je upravnik farme odločil dati dele farme, ki je prinašala izgubo, v najem družinam, je Gusenkov za majhno mesečno najemnino vzel v najem kos verejskijske mlečne farme:
DRAGOCENA KOST
Najprej je bila stvar videti kot stara konzervna škatla, kasneje pa se je pokazalo, da je predmet izjemne znanstvene vrednosti, saj je v resnici šlo za fosilno vretence izumrle živali. In da bi bilo vse skupaj še bolj zanimivo, je treba povedati, da je dragoceni fosil našel desetletni šolar med šolsko ekskurzijo.
Colin Me Ewen iz alexandrij-ske osnovne šole (zvezna država Virginija) se je skupaj s sošolci potikal po kupih izkopane zemlje ob marylandski obali, kjer so opravljali zemeljska dela za polaganje podzemnih vodov. Iskal je školjke, žobe_ morskega psa in podobne reči, k'i vesele fante njegove starosti. Med brskanjem pa je slučajno zadel z nogo v cilindrični predmet. Pobral ga je in shranil. Potem je steklo povpraševanje, kaj bi to bilo, in na koncu presenetljivo odkritje.
Vretence pripada morskemu plazilcu pleziozavru, ki je živel pred 210 milijoni let in izginil hkrati z ostalimi orjaškimi Kuščarji pred 60 milijoni let. Posebnost fantičeve najdbe je v tem, da je to prvi dokaz, da je velika žival živela v tem delu ameriške celine.
Me Ewen je svojo najdbo podaril Smithsonianovemu narodnemu naravnoslovnemu muzeju.
50 telic, dva traktorja, šešt električnih molznih strojev, travnik in betonski hlev. Gusenkova dolžnost je, da oddaja državi določeno količino mleka po vnaprej določeni ceni; ves presežek je njegov.
S svojo družino je hitro pomnožil količino mleka in zdaj zasluži trikrat več kot takrat, ko je bil le delavec na farmi. Z družino se je preselil v trisobno hišico z vodovodno napeljavo, enim od treh telefonov v vasi in dvema televizorjema. Zdaj varčuje za avto. Maslo, kruh in klobase jim pripelje potujoča špecerija. Njihovo življenje še nikoli ni bilo tako lepo.
Osrečuje ga, da sam odloča o sebi, več dela, a ima več miru. Nihče ga ne podi naokoli. O vsem odloča sam. Postal je junak dela, a ne čisto v socialističnem
To je solidarnost!
Prijateljstvo krave Rože s pujskom pri gospodinji Joži Horvat v Lipi je nastalo, ker je imela mama pujsa premalo mleka. »Bilo je nekje junija letos, ko je svinja povrgla 11 pujskov. Med njimi je bil tudi ta »moj ljubljenček«. Kot sem opazila, pa pujsek tudi, je bilo mleka za številno družino premalo. In ko sem nekega dne molzla kravo Rožo, sem nekaj mleka nalila takrat tudi majhnemu pujsku. Opazila sem, da pujsku kravje mleko prija in ga redi. Danes je star okrog štiri mesece in kilograme si nabira vsak dan. Opazila sem,« nadaljuje gospodinja Joža, »da je ta pujsek nekaj posebnega.« Njegove vragolije je težko opisati, z gospodinjo hodi na njive, išče jajčka, večkrat pa tudi spi s 150-kilogramsko svinjo.
Besedilo in posnetek: Jože Žerdin
Mlada Temeričanka bo s premerom prsi 120 cm sodelovala na svetovnem prvenstvu najbolj prsatih deklet.
duhu: kot najuspešnejši najemnik državne zemlje je prejšnji mesec potoval v Moskvo, kjer je imel govor na konferenci centralnega komiteja o kmetijstvu, znamenitem sestanku, na katerem je Mihail Gorbačov razložil svoje načrte za oživitev kmetijstva.
Preden se je odpravil na pot, je bil zelo živčen. Ni vedel, ali bo tak sistem najemanja zemlje trajal ali ne. Zdelo se mu je, da je najemnikov premalo, da se ljudje preveč bojijo postaviti se na svoje noge. Pravzaprav v svoje podjetje sploh ni investiral svojega denarja. A na kongresu je sprevidel, da to ni zamisel za leto ali dve, muha enodnevnica, ampak se bo obdržala. »Čutim se svobodnejšega, kot gospodar na svojem; rad bi, da bi se tudi moji trije otroci navadili na to delo in videli v njem svojo prihodnost.«
STRAN 24
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
za vsakogar nekaj
UMETNOST KUPOVANJA ČEVLJEV
Časov, ko so bili zadnji krik mode strahovito koničasti čevlji in pete, se mnogi še dobro spominjamo, ker smo si takrat za zmerom uničili svoje noge. Danes gotovo marsikomu ni jasno, kako ie v teh mučilnih napravah lahko plesal do jutra, če se je to zgodilo tudi vam, upamo, da ste si z nošenjem mehkih in udobnih čevljev že razvozlali prste in da zdaj pri izbiri čevljev gledate predvsem na udobnost. Navajamo nekaj uporabnih nasvetov:
Ne kupujte zaradi cene. Višja cena ne pomeni tudi boljše-
ga čevlja, kvečjemu boljši ma-tenjal in izdelavo. Tudi dragi italijanski čevlji vas lahko ožulijo, če vam ne ustrezajo. Če živite v toplem podnebju ali če vam noge čez dan zatekajo, kupujte čevlje zvečer in jih izberite po takratni velikosti noge. Pri nakupovanju čevljev obvezno pomerite, pa čeprav že leta in leta nosite enak model. Med tem časom so se vaša stopala in proizvajalec spremenili. Ko obujemo nov čevelj, dvignimo palec in ga potisnimo čim višje, da otipamo, če je na vrhu dovolj prostora. Med najdaljšim prstom in koncem čevlja mora
biti najmanj za prst prostora. To je posebno pomembno, če kupujemo športne copate za tenis ali za rokomet, pri katerih pnhaja do hitrih ustavljanj in nabijanj prstov v konce čevljev. Zaradi 'prekratkih čevljev lahko nohti na nogah počrnijo in odpadejo. Čevlje vedno pomerite na nogavice ali žabe, s katerimi iih boste nosili. Ko pridete domov, obujte nove čevlje, nataknite čez nje stare nogavice in z njimi dve uri hodite po stanovanju. Če začutite, da vas kakšen rob žuli ali drgne, nesite čevlje nazaj v trgovino.
Slina varuje pred aidsom
Odkar so raziskovalci odkrili majhne količine virusov v slini nosilcev virusa, se tako zobozdravniki kot bolniki bojijo aidsa. Toda zaenkrat še ni dokazan niti en primer oralnega prenašanja virusa, niti med družinskimi člani bolnika z aidsom.
Roboti naj bi nadomestili gozdarje
Tudi izredno naporno in nevarno gozdarsko delo naj bi v bodočnosti opravljali roboti. Kanadski strokovnjaki z Univerze Britanske Kolumbije raziskujejo umetno inteligenco in projektirajo robot, uporaben za delo v kanadskih gozdovih.
Elektro inženir Peter Lawrence trdi, da so precej blizu izdelavi prototipa robota za podiranje in lupljenje debel. Da bi se izognili velikim stroškom testiranja takih prototipov v naravi, so izdelali simulator, podoben tistim, ki ga uporabljajo za šolanje pilotov, z njim pa preizkušajo različne reakcije prototipa v naravi. Naslednji korak bodo preizkusi v naravi, s katerimi bodo začeli čez nekaj mesecev.
Težko je natančno predvideti, kdaj se bo tak robot pojavil na tržišču, po oceni Lawrenca pa prav gotovo v nekaj letih, in to najprej v kanadskih gozdovih.
Uresničitev ideje o industrijski proizvodnji biodizla na bazi repice je pred vrati. V avstrijskem mestu Aschach bodo spomladi 1989 začeli z gradnjo naprave, ki bo letno proizvajala 10.000 ton repičnega metilestra. To pa je približno 3 odstotke bencina, ki ga porabijo avstrijski traktorji. Dolgoletni preskusi so pokazali, da je biodizel primeren prav za traktorje. Finančna sredstva bo dala tako zveza kot ministrstvo za kmetijstvo dežele Zgornje Avstrije.
HIŠA IZ ŠKOLJK
V majhnem kubanskem primorskem mestu stoji nenavadna hiša: vsa je oblepljena s školjkami in pisanimi morskimi kamenčki. Postavili so jo v pokrajini Matenzas že leta 1953 v zahvalo za izkoreninjenje hudih nalezljivih bolezni.
Raziskovalci domnevajo, zakaj so usta malo verjetna pot okužbe: človeška slina vsebuje zaščitne snovi, ki virusu aidsa preprečujejo okužbo celic imunskega sistema. Od nekdaj so menili, da se aids ne prenaša z usti, raziskava ameriškega državnega inštituta za raziskave zob pa je prva dokazala, da izvira zaščitni faktor iz žlez, ki izločajo slino, in ne iz kakšnega drugega vira. Raziskovalci so odvzeli slino iz žlez v ustih treh zdravih moških-in vzorec izpostavili virusu aidsa. Nato so še dodali limfocite, celice imunskega sistema, ki jih ta virus napada.
Ugotovili so, da je slina virusu stoodstotno onemogočila okužbo limfocitov, ne vedo pa še, kateri je zaščitni dejavnik in kako deluje. Lažji je odgovor na vprašanje, zakaj je slina »opremljena« za to nalogo: zaradi nenehnega dotika z zunanjim okoljem je morala ustna votlina razviti posebne oblike zaščite pred klicami. Toda vse ima svoje meje. Slina ne preprečuje inkubacije in prenašanja odpornejših virusov. Poleg tega pa oralni prenos virusa aidsa ni povsem izključen, ker lahko virus skozi ranice v ustih prodre v krvni obtok ali pa okuži imunske celice na površini ust, kjer ni sline.
LESNOOBDELOVALNI STROJI
- PROGRAM HOBBY
- KOMBINIRANI MIZARSKI STROJI
- SESALNE NAPRAVE
Informacije: industriaimport Ljubljana Gosposvetska 13 telefon (061) 314753 (061) 314752
____________________________7
RECEPT ZA VAS
RIZIBIZI
S ŠAMPINJONI
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ob petkih v oddaji 21 232.
1.	Superstitious — Europe
2.	Vrni se domov Helena — Magnet
3.	Kissing a Fool — George Michael
4.	Čiribiribela — Bijelo dugme
5.	Don’t worry, be happy — Bob McFerrin
Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi fi videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice, dopisnice, pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21-232 je na Radiu Murska Sobota, UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz, ob petkih od 18. do 19.
KAKO PREMAGATI STRAH
PRED ŠOLO?
Za premagovanje značilnih primerov strahu pred šolo priporočajo naslednje ukrepe:
Otrok mora nazaj v šolo — Če zdravnik ugotovi, da otrok ni telesno bolan, je njegovo mesto v šoli. O tem sploh ne sinemo razpravljati z njim. Bodimo prijazni z njim, toda tudi trdni. Čim dlje časa bo otrok izostal iz šole, tem teže se bo vrnil k pouku.
Desenzibilizacija — Če je le mogoče, peljemo otroka v šolo takrat, ko ni pouka. Tako se bo laže navadil na okolje, ki mu vzbuja strah.
Spodbujajmo osamosvajanja — Otroku pomagajmo, da si bo pridobil samozavest s pomočjo športa, glasbe ali hobija. Laže bo sklepal prijateljstva in dobil občutek pripadnosti šoli.
Ohranimo mir — Strah pred šolo je zelo neprijeten za vso družino, toda ne smemo dovoliti, da bi dobil pretirane razsežnosti.
Starejši moramo imeti pozitiven odnos do šole. Skušajmo ublažiti otrokovo zaskrbljenost tako, da ga prepričamo, da nam ne grozi nobena nevarnost in da ne bomo zapustili družine. Tako bo laže prenesel ločitev.
Potrebujemo: 1/2 litra juhe, 25 dag riža, 15 dag graha, 5 dag čebule, poper, majaron, parmezan, 1 kocko piščančje juhe Podravka, 20 dag šampinjonov, 5 dag slanine, 5 dag margarine, 1/2 dl rdečega vina, 2 žlici olja.
Na olju popražimo rezino čebule, vsujemo grah in na pol dušimo. Dodamo riž in začimbe, dobro zmešamo in prilijemo vročo juho, pripravljeno z mesno kocko. Rizibizi vložimo v ustrezno posodo. Šampinjone operemo, zrežemo na lističe, dušimo na margarini in slanini. Primešamo kocko piščančje juhe, prilijemo ustrezno količino vode in na koncu še rdeče vino. Rizibizi stresemo na krožnik. Rizibizi ponudimo s šampinjoni in parmezanom.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
— Trapasta ptica, a ne veš, da gre ljubezen skozi želodec. (Janez)
— Krmila so draga, prazna so bila usta, zato sem tako pusta. (Marija)
— Kdor nizko leti, v ponvi pristane. (Tinč)
— Oskubili ste me, le kljun in kremplje ste pozabili. Haha, ha, še se lahko branim. (Fela)
Duhovite pripise k novi risbi pošljite do 22. decembra 1988 na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Oblja-vljene pripise honoriramo.
SESTAVIL MARKO NAPAST	TUNIZIJSKI DRŽAVNIK	HRIB PRI BEOGRADU	SLIKAR DEBENJAK	SISTEM BARVNE TELEVIZIJE	JAPONSKI MOJSTER LESOREZA	NAPRAVA ZA NIVELA-CUO	ČLAN AKADEMIJE
OROŽJE ZA LOV NA KITE							
PILOT, LETALEC							
ORIENTALSKO PECIVO Z OREHI							
VRSTA ZEMLJE, GLINA				PROIZVOD ČEBEL GALU			
BARU			REŽISER FILMA »KEKEC« DEL LADJE				
AVTOMOBILSKA OZNAKA BELGIJE		VPREŽNA NAPRAVA OTOČJE V MELANEZUI					
VRTNA HIŠICA				REKA V GANI DEL NIGERIJE			
PARALELOGRAM					ANNA KARINA DEL OŽILJA		
ČLOVEK S TELESNO NAPAKO, GRBAVEC						LORD V ROMANU JOSEPHA CONRADA	VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE
PRIKRITO NORČEVANJE							
KEMIČNA PRVINA (ZNAK Be)							
IGRALNA KARTA			VELIKA TRGOVSKA HIŠA V LJUBLJANI				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: biskvit, ostrina, Stritar, Ares, Čl, Nal, Rif, Staniča, ki, Aba, I, tun. P, narkoza, Omo, VV, vitriol, idiotka.
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
STRAN 25
Kako nadomestiti svinjam v hlevu steljo
ko je zanimanje za nesteljene oblike hlevov vse večje?
Aliveste, da proizvajamo KOTERM TPH, talne obloge, ki so tople in nedrsne, preproste za montažo in vzdrževanje, korozijsko in medijsko obstojne, higienično in fiziološko neoporečne? Plošče so perforirane v treh različicah, in sicer A = 10x40-20, B = 12x50-22, C = 20x 100-35 mm
KOTERM TPH lahko uporabljate za čakalni boks plemenskih svinj, za porodne bokse in bokse za zrast in pitanje prašičev.
Za pbrodne bokse uporabite obliko perforacije A, pri boksih za zrast pa obliko B. Navadno je celotna površina tal polno perforirana. V čakalnih boksih za pitanje pa so tla navadno delno perforirana, uporabite pa obliko perforacije C.
Priprava tal:
1.	Betonski odvodni kanal
2.	Kovinski nosilnik plošče TPH
3.	Betonski nosilnik plošče TPH
4.	Plošča KOTERM TPH

Standardni formati plošč KOTERM TPH so 1200 x1300 mm, 1200 x 1500 mm, 1000 x2000 mm, 800 x2000 mm, 600 x2000 mm Format plošč zunaj standarda lahko izdelamo le za večje naročilo.
Konus, kemijska in usnjarska predelovalna industrija n.sol.o..
62310 Slovenske Konjice, Titov trg 17, tel. (063) 751 212 telex 33526
TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVIMI SAMOTNIMI CEVMI, ODPORNIMI PROTI KISLINAM IN OGNJU
Kakšne probleme rešuje TO-MO-DI:
Uporablja se za vse vrste kurjenja. To je najnovejša konstrukcija dimnika s termičnim učinkom ogrevanja zgornjega dela dimnika z zagretimi stenami in zrakom.
Pri tem je kondenzacija vodnih par dimnih plinov pri izhodu iz dimnika zmanjšana na minimum.
Odpornost šamotnih cevi proti kislinam in ognju zagotavlja, da bo ob pojavu žveplene ali žveplaste kisline dimnik ostal nepoškodovan. Minimalna vleka je popolnoma zagotovljena s tem, ker je dimnik dodatno zagret po vsej svoji višini z lastnimi plini.
Konstrukcijsko so cevi povezane med seboj po vsej višini, s čimer je doseženo, da zaradi kakršnih koli dinamičnih ali termičnih udarov ne more priti do negativnega vpliva sekundarnega zraka.
Dimnik TO-MO-DI se lahko uporablja kot zbirni dimnik z do 12 priključki na en dimovod. Mineralne vrvi na robovih rebrastih cevi omogočajo, da se cev dimnika termično giblje vodoravno in navpično.
Enostavna montaža omogoča, da dimnik TO-MO-DI gradijo tudi amaterji.

PRODAJA:
LESNINA Murska Sobota, Maribor, SLOVENIJALES Hoče, ABC Pomurka — oskrbni center Ljutomer, Klas Razkritje, Klas Križevci pri Ljutomeru.
Informacije in nasveti: Montažno industrijsko podjetje, Opekarska 13, Ljubljana
tel.: 061/212-011,218-347
telex: 31 420 YUKIP
PRODAJAMO TUDI POSAMEZNE PEČNICE RAZLIČNIH OBLIK IN BARV! PLAČATE LAHKO V 3 MESEČNIH OBROKIH!
kamin keramik rustik
TEHNIČNI PODATKI
	tip 110	tip 90
1.	nazivna moč 2.	velikosti:	11 kW	11 kW
- višina	1335 mm	1335 mm
-T širina	1100 mm	900 mm
- globina	450 mm	450 mm
- prečnik dimne cevi	210 ali 120 mm	210 ali 120 mm
- višina odosi dimnika	840 mm	840 mm
3. teža:	250 kg	210 kg
4. prostornina kurišča	18 dm3	18 dm3
5. prostornina posode za pepel	9 dm3	9 dm3
6.	zmogljivost ogrevanja 7.	vrsta kurjave-drva. lignit, rjavi	160 m3	150 m3
premog
SS OPEKARNA SZh PRAGERSKO 62331 PRAGERSKO PRAGERSKO 106, telefon (062) 817100
Kamin KERAMIK je sobna trajno . žareča peč na trdo gorivo-drva in' srednjekalorični premog. Ima zelo visok izkoristek energije. Z njim v prehodnih obdobjih (jesen-pomlad) privarčujemo 30% kurjave. Kakovosten litoželezni vložek omogoča dolgo življenjsko dobo, dolgotrajno akumulacijo toplote in dolgo oddajanje toplote skozi keramično oblogo.
Na prednji strani kamina je veliko Okno, tako da ustvarja gorenje prijetno domačnost in razpoloženje v prostoru. Čiščenje je preprosto, saj ima peč velik predal za pepel.
Pečnice so različnih oblik in barv, so ročno izdelane, so tudi ročno glazirane in se prilegajo vsakemu slogu stanovanjske opreme. Moč ogrevanja se uravnava
z zračnim regulatorjem in loputo na dimniku. Peč je zelo preprosto postaviti - suha montaža.
dober strokovni nasvet, prospekte in informacije nudi
^JELOVICA
Lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, tel. 064/631 241
PRODAJNA MESTA: Škofja Loka, Murska Sobota, Nova Gorica, Celje, Izola, Pulj, Crikvenica, Zadar, Šibenik, Split, Bar, Zagreb, Nova Gradiška, Osijek, Banja Luka, Sarajevo, Čapljina, Stara Pazova, Beograd, Valjevo, Zaječar, Kragujevac, Požarevac, Trstenik, Niš, Skopje, Priština, Peč, Dečani.
STRAN 26
VESTNIK, 15. DECEMBRA 1988
Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Številka 7 Leto Vlil 15. decembra 1988
VSEBINA 7. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA, DNE 15. DECEMBRA 1988
— predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo seje zborov za dne 29. decembra 1988,
— stanje in problematika izvajanja melioracij in komasacij v občini Murska Sobota
— predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo seje zborov
31.	SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
31.	SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
31.	SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Seje bodo v
četrtek, dne 29. decembra 1988, ob 8. uri
v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota.
Predsedniki zborov občinske skupščine predlagajo naslednji dnevni red:
I.	Izvolitev in poročila verifikacijskih komisij,
2.	Stanje in problematika izvajanje melioracij in komasacij v občini M. Sobota,
3.	Problematika delovanja kafilerije DO Mesna industrija,
4.	Poročilo o delu začasnega kolegijskega organa v PZC TOZD Splošna bolnica M. Sobota,
5.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1988,
6.	Predlog odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1989,
7.	Predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990,
8.	Predlog odloka o davkih občanov občine M. Sobota,
9.	Volitve in imenovanja:
— delegiranje delegata v odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji,
10.	Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja,
11.	Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila..
Točki 7. in 8. predlaganega dnevnega reda bosta obravnavala samo Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti.
Gradivo za obravnavo 2. točke je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika.
Gradivo za obravnavo 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Informacija k 10. točki bo podana na seji.
— stanje in problematika izvajanja melioracij in komasacij v občini Murska Sobota
UVOD:
V Sloveniji imamo le še 35 a obdelovalnih zemljišč oziroma le 13,7 a njiv na prebivalca. To je pod strateško rezervo. Poseben problem slovenskega kmetijstva je razdrobljenost in slaba izraba kmetijskih zemljišč. Zastavljeni cilji za vsaj 80 % samooskrblje-nost zahtevajo intenzivnejšo izrabo razpoložljivih kmetijskih zemljišč. To je možno doseči le z doslednim ohranjanjem kmetijskega prostora za kmetijsko rabo, z kompleksnim urejanjem tega prostora, s strokovnim intenziviranjem pridelave, z ustreznim kolobarjem, uvajanjem najprimernejše sodobne agrotehnike, z uporabo kvalitetnega semena, ki.zagotavlja ob ustrezni prehrani rastlin in ostalih agrotehničnih ukrepih za 30—100% večje pridelke.
Ob vsem tem je nujno vsaj ohranjati, po možnosti izboljšati rodovitnost tal, varovati okolje in upoštevati interese vseh uporabnikov.
V preteklih zadnjih 25 letih je kmetijcem v Sloveniji za vedno zmanjšan prostor za 107.000 ha (za cca 10 %). V istem obdobju je število prebivalcev poraslo za 25,48 % (od 1,591.523 na 1,997.053). Podobno stanje je v občini Murska Sobota. Na prebivalca odpade 0,86 ha vseh zemljišč, od tega 0,59 ha obdelovalnih oz. 0,37 ha njivskih površin.
Trajno spremenjena namembnost kmetijskih zemljišč z pozidavo znaša v letu 1982, 32,12 ha, 1983 leta 19,70 ha, 1984 leta 25,08 ha, 1985 leta 12,40 ha. 1986 leta 10,93 ha, 1987 leta 18,98 ha in 1988 leta do oktobra meseca 8,58 ha. Po podatkih Geodetske uprave so vsa zemljišča razdeljena na 281.946 parcel.
MELIORACIJE
Osnovni pogoj za povečano kmetijsko pridelavo je ureditev režima površinskih voda z regulacijami naravnih vodokov, izgradnjo-zadrževalnikov, ureditev talnega vodnega režima z izgradnjo osuševalnih in namakalnih sistemov, izboljšava fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnosti tal ter izgradnjo ustreznih dostopnih poti. Na območju občine Murska Sobota so bile prve melioracije izvedene že v letu 1978 v k. o. Hodoš—Šalovci. Do leta 1988 so zaključena melioracijska dela na 1.344 ha v družbenem sektorju na 4.199 ha v zasebnem sektorju, kjer je nosilec investicije KZ Pa-nonka.
Kljub temu, da je na področju izvajanja melioracij veliko problemov, in odprtih vprašanj je ocena pozitivna, ker se nanaša in odraža predvsem v letu 1988.
V letu 1987 in 1988 je KZ Panonka odpravila pretežni del ugoto
2 - DELEGATSKI VESTNIK
vljenih pomanjkljivosti na prej izvedenih melioracijskih objektih (izvajane v letih 1986, 1987) v skupni površini 3.261 ha, to je na desetih objektih. Od teh imata Levi breg Ledave in Moravci in II pridobljeno uporabno dovoljenje, za osem objektov, to je Lemer-je —Bodonci—Zenkovci, Zenkovci- Beznovci —Vadarci, Cankova—Korovci, Topolovci, Strukovci —Zenkovci, Nemčavci — Nor-šinci, Markišavci —Nemčavci in Filovci je KZ Panonka v mesecu novembru vložila vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja po predhodni odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti.
V letu 1988 so izvedene melioracije na petih objektih v skupni površini 852 ha. Na štirih objektih, to je na: Domajinci, Domajin-ci —Mlinišče, Velika Krka—ob Peskovskem potoku, Ob Dolenskem potoku, so melioracijska dela končana, na melioracijskih območjih Ledava nad Jezerom I pa bo predvidoma končana spomladi 1989.	'
Za dva melioracijska objekta (Domajinci, Domajinci —Mlinišče) je vložen zahtevek za izdajo uporabnega dovoljenja.
V tem letu se pripravljajo za izvajanje melioracij še naslednji objekti:
Ledava nad Jezerom II, Velika Krka ob potoku Krka —Markovci, Gerlinci —Fikšinci, Mala Krka—Domanjševci v skupni površini 710 ha, in na 670 ha bodo izvedene le agromelioracije.
Bukovnica in Ledava nad Jezerom III, ki sta bili tudi v planu za leto 1988 se prenašata iz objektivnih razlogov v leto 1989.
Od teh melioracijskih objektov, ki so pripravljeni za izvajanje je za melioracijski objekt Mala Krka—Domanjševci vloženi zahtevek za lokacijsko dovoljenje, za ostale tri, to je: Ledava nad Jezerom, Velika Krka ob potoku Krka- Markovci, Gerlinci—Fikšinci, je lokacijsko dovoljenje že pridobljeno in za melioracijsko območje je zaprošeno gradbeno dovoljenje.
V letu 1988 so izvedene agromelioracije na melioracijskih območjih Polana in Bodonci na površini 364 ha, predvidena agromelioracija na območju Puconci pa se prelaga na naslednje srednjeročno obdobje.
KOMASACIJE
Vzroki za izvajanje komasacij
S komasacijo se zložijo razdrobljena kmetijska zemljišča tako, da dobi vsak lastnik oz. uporabnik čimbolj zaokrožena zemljišča. Komasacija usposobi zemljišča za večjo in gospodarnejšo kmetijsko proizvodnjo. Praviloma je vedno združena z melioracijo vsled katere se prejšnja zemljišča lastnikov presekajo z omrežjem kanalov, poti in drugih javnih objektov, s čemer se znatno povečajo tudi učinki komasacije. Zaradi tega melioraciji vedno sledi komasacija.
Pomembnejši učinki komasacije so:
— ekonomski:
—	povečane efektivne obdelovalne površine zaradi zmanjšanja števila mej in odpravo za obdelavo nedostopnih delov parcel, — zmanjšano število parcel, posestnih in obdelovalnih kosov, — izboljšana oblika parcel (odprava klinastih parcel in zveriženih mej),
—	urejene poti in dostopi na parcele (npr. zbrisane vse služnostne poti),
—	prihranki pri gorivu zaradi krajših poti od kmetije do obdelovalnih kosov ter njihove boljše oblike: zmanjša se število potrebnih delovnih ur za obdelavo zemlje,
—	pravni:
ureditev zemljiške knjige,
—	geodetski:
ureditev katastrskih in parcelnih meja oz. katastra,
—	združen ekonomski in socialni učinek: vas se revitalizira (npr. Čikečka vas).
Nove komasacije
V	letu 1988 so bile uvedene tri komasacije:
—	Ledava nad Jezerom, ki zajema k. o. Pertoča, Večeslavci, Jurij v skupni površini 367 ha
—	v k. o. Domajinci v površini 239 ha in
—	v k. o. Peskovci v površini 191 ha.
Skupna površina vseh treh novih komasacij znaša 797 ha.
Odločbe o novi razdelitvi zemljišč
Izdane so bile odločbe o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskih območjih Moravske Toplice na 398 ha, Filovci za 405 ha, v decembru pa bo izdana še za Domajince za 239 ha.
Nove zemljiške knjige
Nove zemljiške knjige so bile napravljene v k. o. Lipa, Strukovci, delna I Šalovci, Krplivnik, Hodoš, v decembru pa bo končana še delna H Šalovci, Krplivnik, Hodoš.
Stanje v posameznih komasacijah
1.	Tešanovci:
Nerešena je le ena pritožba zoper nadomestno odločbo. Predvidevamo, da bo zadeva rešena še letos, ker smo pridobili zemljišče KZS za zamenjavo sporne parcele. Nova zemljiška knjiga bo lahko napravljena v letu 1989.
2.	Zenkovci:
Izdane so bile že nadomestne odločbe II z zagotovilom, da bodo odpravljene zapisniško ugotovljene napake in pomanjkljivosti pri prenosu mapnega stanja v naravo ter pri melioracijskih delih. Razen ene so umaknjene vse pritožbe zoper nadomestno odločbo II. GZ SR Slovenije mora postaviti še nekaj mejnikov v skladu z rešitvami po nadomestni odločbi II, nakar predvidevamo, da bo komasacija postala pravnomočna že na prvi stopnji in se bo prihodnje leto lahko napravila nova zemljiška knjiga.
3.	Cankova, Korovci
Vloženi in nerešeni sta dve pritožbi na Republiški geodetski upravi in dva upravna spora na Vrhovnem sodišču SRS.
4.	Markišavci, Nemčavci, Noršinci, Murska Sobota:
Vložene in nerešene so tri pritožbe na Republiški geodetski upravi.
5.	Beznovci:
Vloženi in nerešeni sta dve pritožbi na Republiški geodetski upravi.
6.	Topolovci II:
Komasacija je pravnomočna, nova zemljiška knjiga bo lahko napravljena prihodnje leto.
7.	Moravske Toplice:
Edino v tej komasaciji je izvajalec GZ Maribor, dočim je v vseh ostalih GZ SRS Ljubljana. Izvajalec mora pripraviti še nadomestne odločbe II, ki bodo izdane po že danem soglasju vseh lastnikov, katere tangirajo. Nerešena je le še ena pritožba in v kolikor jo bomo uspeli rešiti z zamenjavo zemljišča bo celotna komasacija postala pravnomočna že na prvi stopnji brez udeležbe inštan-čnih organov.
8.	Filovci:
Zemljišča so obdelana že po novi razdelitvi. GZ SRS Ljubljana mora pripraviti še nadomestne odločbe L Trenutno se z dodelitvijo novih zemljišč ne strinja le pet lastnikov od skupno približno nad 800.
9.	Pertoča, Večeslavci. Jurij:
Končane so razgrnitve idejne zasnove, elaborata obstoječega stanja in elaborata vrednotenja zemljišč. Na vse tri elaborate so rešene pripombe ter ugovori in predlogi.
10.	Domajinci:
Zemljišča so obdelana po novi razdelitvi. Novembra 1988 so bili pokazani mejniki, odločba o novi razdelitvi pa bo izdana še letos ali pa januarja 1989.
11.	Peskovci
Predlog nove razdelitve je bil pripravljen v prevelikem razkoraku s podanimi željami lastnikov, zato se je komisija za izvedbo komasacijskega postopka v izogib nepotrebnim zapetljajem odločila, da so se glede na prvi predlog načrta nove razdelitve ponovno uskladile želje za izdelavo novega predloga. Usklajevanje z željami se je po treh dneh končalo ugodno. Novi predlog bo razgrnjen za 14 dni v času novoletnih praznikov. Nato bo komisija odločila o eventuelnih pripombah, nakar se bo izdelal načrt nove razdelitve. Izdaja odločb nove razdelitve in prenos v naravo bosta opravljena do aprila 1989.
Stanje in rezultati komasacij v občini so razvidni iz priloge L
KOMASACIJE V OBČINI MURSKA SOBOTA
KATASTRSKA OBČINA	Uvedena dne	HA	Število parcel Povpr. vel. pare. — ha				Zmanjš._ št. pare. KRAT	Število posest, kosov	
			pred	po	pred	PO			
								pred	PO
Lipa		496	2.247	992	0,22	0,50	2,26	1.864	462
Čikečka vas		199	2.020	350	0,09	0,56	6,05	1.160	235
Gruba		257	773	293	0,33	0,87	2,63	488	173
Bogojina Brezovci, Predanovci,		399	2.317	860	0,17	0,46	2,69	1.861	441
Lemerje I		504	1.823	584	0,27	0,86	3.12	993	570
Tešanovci		550	1.915	624	0,28	0,88	3,06	1.228	398
Puževci		66	227	119	0,29	0,55	1,90	151	99
DELEGATSKI VESTNIK - 3
Zenkovci, Strukovci	11. 2. 1985	177	394	201	0,44	0,88	1,96	178	150
Topolovci I		282	824	378	0,34	0,74	2,17	536	250
Filovci	8. 1. 1987	405	2.907	786	0,13	0,51	3,69	2.500	590
Nemčavci	28. 7. 1986	237	594	270	0,39	0,87	2,20	348	247
Beznovci	17. 7. 1986	128	358	187	0,35	0,68	1.91	357	187
Topolovci II		88	90	70	0,97	1,25	1,28		
Markišavci	28. 7. 1986	213	567	322	0,37	0,66	1,76	411	290
Cankova, Korovci	17. 2. 1985	398	1.329	529	0,29	0,75 -	2,51	671	380
Moravske Toplice	8. 1. 1987	398	1.310	310	0,30	1,28	4,22		
Pertoča, Večeslavci; Jurij	11.2. 1988	367							
Domajinci	11. 2. 1988	239	997		0,24				
Peskovci	26. 5. 1988	191	1.484		0,13				
VZDRŽEVANJE MELIORACIJSKIH OBJEKTOV V LETU I9SS
Vzdrževanje melioracijskih objektov (MO) je bilo opravljeno v letu 1988 pretežno zadovoljivo. Na podlagi občinskega odloka o zbiranju finančnih sredstev so se začeli v lanskem letu vzdrževati tudi starejši MO, katerih melioracijski jarki (MJ) so že bili prekomerno zarasli z grmičevjem. V letu 1988 je KZ Panonka planirala posek grmičevja na 93.950 m2, kar je pretežno opravljeno, cca 2.100 m2 bo po izjavi KZ Panonka, Oddelka za urejanje kmetijskih zemljišč, posekano do konca leta.
Finančna sredstva se zbirajo za vzdrževanje tistih MO, kjer je končana komasacija, na podlagi letnega programa vzdrževanja, katerega sprejme KZS. MJ vzdržujejo lastniki sami, oz. KZ Panonka ter KG Rakičan ob svojih zemljiščih, kar je razvidno iz tabele.
Ugotavljamo, daje bila v letu 1988 opravljena l-kratna košnja skoraj vseh MJ, naplavine na dnu jarkov so bile očiščene le delno (KG Rakičan 2.200 m, KZ Panonka 3.250 m), kakor tudi propusti. Izpiranje drenažnih cevi je bilo opravljeno le poskusno na 15 ha KG Rakičan. V letu 1988 je bilo podrahljano 500 ha melioriranih zemljišč KG Rakičan, apnenje so opravili na 250 ha, medtem ko se tovrstno ohranjanje proizvodnih sposobnosti tal na zasebnih zemljiščih ne izvaja in ni zajeto v dosedanjih planih vzdrževanja.
Kmetijski inšpektorje pri kontroli vzdrževanja MO ugotovil naslednje pomanjkljivosti:
—	KG Rakičan in KZ Panonka nimata izdelanih večletnih planov vzdrževanja, letni plani niso popolni.
—	Letni plan vzdrževanja (KZ Panonka) ne vsebuje števila iz-livk, dolžine drenov, cest na katerih je vzdrževanje potrebno. Iz plana ni razvidno koliko in katere objekte vzdržuje KG Rakičan, KZ Panonka in ostali lastnik' zemljišč.
— Investitor melioracije ni sklenil pogodbe z izvajalci vzdrževanja, kot to določa 7. člen Odloka o zbiranju finančnih sredstev.
— Na MO, kjer vršijo vzdrževanje lastniki sami, se naplavine na dnu jarka ne čistijo, čeprav je zajeto v planu vzdrževanja (1987, 1988).
— Natančna inventarizcija vodotokov za posamezna vodna območja, ki služijo melioracijam ter ostalih MO ni izdelana. Nevzdrže-van je reguliran potok na MO Moravci in odvodnik 1 in 2 na Mo Levi breg Ledave, ki naj bi bil po izjavi KZ Panonke last Območne vodne skupnosti.
— Ni določen način vzdrževanja ter zbiranja finančnih sredstev za lastnike zemljišč (LD, TOZD Semena, Kompas), ki ne plačujejo prispevka v skladu z Odlokom o zbiranju finančnih sredstev in le delno opravljajo vzdrževanje.
— Vzdrževalna dela je KZ Panonka opravila na MO Cankova— Korovci, kar ni bilo v letnem planu, ni pa opravila vzdrževanja MO Beznovci, Vadarci, Zenkovci, za katera je bil plan vzdrževanja in predračun sprejet.
Program vzdrževanja melioracijskih objektov je razviden iz priloge n
VZDRŽEVANJE MELIORACIJSKIH OBJEKTOV V LETU 1988 V OBČINI M. SOBOTA							
Zap.	Naziv	Leto	Uporab, dovolj.		Površ.	Sistem vzdržev.	Odlok o	Finan.		Opomba -
št.	MO	konč.	izdano v letu		MO v	v ha	zbir. fin.	sred, se	vzdržuje
	melior.	da		ha	da	„„	sred, izdan	zbirajo	
						da ne da	ne	
							
KZ PANONKA 1. Levi breg Ledave	1984	1988		646	vzdržev. sc	i MJ	1986	da	KZ in KG
2. Hodoš-Salovci	1978			187	košnja 1	x,	da	lastniki
3. Gruba	1980	1982		246	delno čišč.	. da napi., propust.		—
4. Hodoš-Krplivnik	1982	1988		114	70%	da	—
5. Tešanovci	1985		ne	475	70%	da	—
6. Lemerje-Bodonci Zenkovci	1986		ne	350		ne	1986	—
7. Zenkovci-Beznovci-Vadarci	1986		ne	250		ne	1986	—
8. Cankova-Korovci	1986		ne	438	70'141	1986	KZ in KZ
9. Topolovci	1986		ne	298	70%	1986	da	KZ in KG
10. Strukovci-Zenkovci	1986		ne	210		1986	da	KZ in KG
11. Noršinci-Nemčavci	1987		ne	110	70%	1986	da	KZ in KG
12. Markišavci-Nemčavci	1987		ne	293	70%	1986	da	KZ in KG
13. Moravci I in II	1987	1988		164	70%	1986	da	KZ in KG
14. Filovci	1987		ne	418		ne	1986	ne	
4199							
KG RAKIČAN 1. Martjanci-Borovje ,	1985	1987 KG		186		pretežno zadovoljivo	
2. Tešanovci-Bogojina	1985	1987		50		pretežno zadovoljivo	KG
3. Gančki pašnik	1985	1987		50		pretežno zadovoljivo	KG
4. Miizge	1983	1987		120		pretežno zadovoljivo	KG
5. Beltinci-Hrenovica	1984	1987		65		pretežno zadovoljivo	KG
6. Motvarjevci-Čobar.-Čikečka vas	1986	1987		170		pretežno zadovoljivo	KG
7. Berek	1978			56		pretežno zadovoljivo	KG
		izdano je le					
8. Tešanovci-Mlajtinci	1976	potrdilo o pri-		80		pretežno zadovoljivo	KG
9. Motvarjevci-Kobilje	1976	glasitvi	del	80		pretežno zadovoljivo	KG
10. Martjanci-Nemčavci	1976			148		pretežno zadovoljivo	KG
11. Grad	1983		ne	35		pretežno zadovoljivo	KG
12. Kramarovci	1983		ne	135		pretežno zadovoljivo	KG
13. Rakičan-Budin. mlin	1987	1988		80		pretežno zadovoljivo	KG
14. Plese	1987	1988		20		pretežno zadovoljivo	KG
15. Borovje II.	1987	1988		37		pretežno zadovoljivo	KG
16. Šalamenci-Mlačine	1987	1988		12		pretežno zadovoljivo	KG
17. Bodonci	1987	1988		20		pretežno zadovoljivo	KG
1344
4 - DELEGATSKI VESTNIK
KZ PANONKA — izvedene melioracije v	letu 1988				
1. Ledava nad Jezerom I.	1988	ne	182	da	ne
2. Domajinci	1988	ne	140	da	ne
3. Domajinci-Mlinišče	1988	ne	120	da	ne
4. V. Krka ob Peskovskem potoku	1988	ne	120	da	ne
5. Ob Dolenjskem potoku	1988	ne	133	da	ne
695					
SKUPNO MELIORIRANIH:	6.238 ha
PLAN UREJANJA ZEMLJIŠČ V LETU 1989
HIDROMELIORACIJE KZ PANONKA		700 ha	pogojno
1.	Lukaj potok		
2.	Ledava nad jezerom Večeslavci —Sotina	500 ha	pogojno
3.	Velika Krka—Adrijanci	350 ha	
4.	Mala Krka Domanjševci — Križevci	200 ha	
5.	Gerlinci — Fikšinci	120 ha	
1.	SKUPAJ: KG RAKIČAN: Budinski mlin	1.870 ha 15 ha	
2.	Ivanjci —Gajič II.	30 ha	
3.	Motvarjevci —Čebarjevo H. faza	60 ha	
SKUPAJ: NAMAKANJE KG RAKIČAN Gančki pašnik Rakičan Jezera — ob bolnici Murska Sobota Tešanovci —Ivanjci SKUPAJ: KZ PANONKA: I. Hodoš		105 ha 40 ha 150 ha 150 ha 150 ha 490 ha 100 ha	
2.	Fokovci	55 ha	pogojno
SKUPAJ: AGROMELIORACIJE		155 ha	
L	Mala Krka—Domanjševci	500 ha	
2.	Beltinci	480 ha	
3.	Gančani	580 ha	
4.	Lipovci	300 ha	
5.	Bratonci	180 ha	
6.	Trajni nasadi	10 ha	
7.	Hriboviti pašniki	36 ha	
	SKUPAJ:	2.086 ha	
KOMASACIJE 1. Lukaj Potok		700ha	pogojno
2.	Ledava nad Jezerom Večeslavci — Sotina	500 ha	pogojno
3.	Dolenci	150 ha	
4. 5.	Velika Krka Adrijanci, Čepinci, Markovci, Ša-lovci, Hodoš Domanjševci — K riževci	810ha 600 ha	
6.	Beltinci	480 ha	
7.	Gančani	580 ha	
8.	Lipovci	.	300 ha	
9.	Bratonci	180 ha	
	SKUPAJ:	4.300 ha	
ODKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ		100 ha	
Dela pod oznako pogojno so vezana na izvedbo ureditve Ledave in Lukaj potoka.
Komite za kmetijstvo in gozdarstvo občine M. Sobota je predloženo gradivo obravnaval na seji.-dne 5. decembra 1988 in sprejel določene sklepe in usmeritve ter jih posredoval v obravnavo IS.
IS SO Murska Sobota je gradivo obravnaval na seji, dne 6. decembra 1988 ter sprejel naslednje
sklepe — usmeritve:
I.	Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota nalaga investitorju, da si do konca leta pridobi uporabna dovoljenja za melioracijska območja, ker so vsi pogoji izpolnjeni.
2.	Za melioracijska območja, kjer pomanjkljivosti niso odpravljene, je lete potrebno odpraviti v čim krajšem roku.
3.	Z zakoni o obligacijskih razmerjih ter o splošnih gradbenih uzancah ima vsak gradbeni objekt garancijsko dobo. Za melioracijske objekte znaša minimalna doba 2 leti. V interesu melioracijskih udeležencev mora investitor precizirati garancijske pogoje, ki se nanašajo na začetek veljavnosti te garancije, ter
vrste napak, ki se odpravijo v času garancije na račun izvajalca. Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota meni, da sme garancija teči šele po uspešno opravljenem tehničnem prevzemu.
4.	Za vse v dogovorjenem roku neodpravljene pomanjkljivosti in napake investitor naroči, po predhodnem obvestilu izvajalca, odpravo po drugem izvajalcu na račun prvega izvajalca.
5.	Ob izvajanju kamasacij, kamasacijski udeleženci zahtevajo in pogojno sprejemajo dodeljena zemljišča z zagotovitvijo, da se na teh zemljiščih odpravijo pomanjkljivosti in napake melioracijskih del. Investitor mora takoj pripraviti popis neopravljenih del, ki so ugotovljene v kamasicijskem postopku, in jih ovrednotiti. Sredstva za izvedbo morajo zagotoviti iz lastnih sredstev, sredstev Zveze vodnih skupnosti, KZS, SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in iz drugih možnih virov. Rok za odpravo je najkasneje do izdaje odločbe kamasacij-skim udeležencem.
6.	Predvideni vetrobranski pasovi niso zasajeni. Po mnenju GIG je problematična zagotovitev ustreznih gozndih sadik. IS zahteva, da GIG pripravi pregled potrebnih sadik z možnostjo zagotovitve v letu 1989. Investitor mora pristopiti k napravi vetrobranskih pasov na vseh končanih melioracijskih območjih v letu 1989.
7.	V letu 1989 je predvidena melioracija na melioracijskem območju Ger-linci —Fikšinci. Pred izvajanjem del je potrebno opraviti sanacijo zemeljskega plazu na površini 7 ha v predračunski vrednosti 480.000.000.— din.
Komite za kmetijstvo in gozdarstvo je zadolžen, da skliče predstavnike IS, investitorja, ZVS in OVS zaradi dogovora o finančnem pokritju stroškov v sklopu melioracije.	x
8.	Melioracijsko območje Bukovnica ni možno urejati zaradi nedokončanih arheoloških raziskav. Komite za kmetijstvo in gozdarstvo mora pridobiti mnenje Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, kateri del območja je možno urejati in kdaj.
9.	Melioracija v območju Lukaj potoka na površini ca. 750 ha se prelaga iz leta v leto. Ker je melioracija vezana na ureditev osnovne odvodnje — regulacija 8,5 km Lukaj.potoka — Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota meni, da bi z izvajanjem regulacije in melioracije morali začeti v letu 1989 ter jo po fazah (dveh ali treh) zaključiti v naslednjih letih.
10.	Poleg urejanja kmetijskih zemljišč morajo investitor, Komite za kmetijstvo in gozdarstvo in ZVS posvetiti več pozornosti uvedbi in nakupu vseh vrst namakalnih sistemov.
Pospešiti in zagotoviti je potrebno namakanje iz Fokovske, Dolenske in Hodoške akumulacije. •
1	I. Z vzdrževanjem je nujno nadaljevati, ga razširiti na vse melioracijske objekte in zagotoviti kvalitetnejše in popolnejše vzdrževanje.
12.	Investitorja KZ Panonka in KG Rakičan naj pripravita inventarizacijo vodnogospodarskih objektov, vodotokov in ostalih melioracijskih naprav.
13.	KZ Panonka in KG Rakičan morata v planih vzdrževanja razmejiti obseg del in stroške vzdrževanja na vse udeležence oz. uporabnike zemljišč v melioracijskih območjih in se vnaprej dogovoriti (sporazum, pogodba) za način izvajanja in sofinanciranja. Plane obravnava in sprejema skupščina KZS v skladu z odlokom.
14.	OVS. KZ Panonka in KG Rakičan naj pripravijo inventarizacijo vodnogospodarskih objektov, vodotokov in ostalih melioracijskih naprav.
15.	Ohranjanje rodovitonosti melioriranih zemljišč mora biti strokovno izvedeno v določenih časovnih obdobjih na osnovi predhodne strokovne utemeljitve. Sredstva za izvedbo združijo po odloku lastniki oz. uporabniki zemljišč. Ukrep mora biti predviden v večletnem planu o vzdrževanju.
16.	Vzdrževanje melioracijskih objektov (košnja) se mora opraviti v času, ko je možnost povzročitve škode kmetijski proizvodnji in ostalim uporabnikom prostora najmanjša.
17.	KZ Panonka in Uprava za družbene prihodke morata do skupščine KZS pripraviti poročilo o zbranih sredstvih in opravljenih vzdrževalnih delih po posameznih melioracijskih območjih.
.17. ŽVZ v sodelovanju s Komitejem za kmetijstvo in gozdarstvo in KZ Pa-nonko pripravi program za izvedbo naloge študentskega tabora v letu 1989.
18.	Investitor in izvajalec melioracij morata zagotavljati kvalitetno in popolno izvedbo melioracijskih del.
20.	Zemljišča, katera ob novi razdelitvi udeleženci ne sprejmejo, se dajo takoj z odločbo Komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo v uporabo KZ Panonki, da jih sama obdela ali da v najem.
21.	Naprava zemljiških knjig je vezana na pravnomočnost komasacijskih odločb. Z ozirom na maloštevilne pritožbe na višjo instanco, to je na RGU in Vrhovno sodišč SRS (pripravi Komite za kmetijstvo in gozdarstvo spisek pritožnikov po posameznih komasacijskih območjih ter predlaga) bo IS zaprosil drugostopenjski organ za čimprejšnjo rešitev.