14. 2. 1976 - ST. 6 - L. XXXV - CENA 3 DIN GLAVNI UREDNIK: ODGOVORNI UREDNIK: VOJKO ČERNELČ BOJAN SAMARIN OGORČENJE slovenskih delavcev NAD ZLOČINOM v FRANKFURTU iPj IHJ ut- D O Dne 7. februaija v ranih ju-^^njih urah je pod kroglami fašističnih skrajnežev za vselej omahnil jugoslovandci konzul v Frankfurtu Edvin Zdovc. Ob tem zločinskem umoru se je Omd jugoslovanskimi in slovenskimi delovnimi ljudmi ter občani dvignfl val upravičenega ogorčenja, obsodb in protestov. Ne le pristojni državni organi, hidi republiški svet Zveze sin-dikatov Slovenije so v teh dneh prejeli številna protestna pisma P1 brzojavke iz delovnih kolek-Vv°v m sindikalnih or^aniz^acij. , nj'h še zlasti poudarjajo za- tev° naših delovnih ljudi, da je krivce zločina najostreje paznovati. Skrajni čas je, pišejo, P3 se predstavnkom miroljubne 01 neuvrščene Jugoslavije zagotovi nemoteno delovanje, kakor ga Jugoslavija na naših tleh zagotavlja diplomatkam in dru-gjm uradnim predstavnikom tojih držav. »Ob tem zločinu izražajo rtelovni ljudje svojo globoko Zaskrbjjenost ne le za varnost Predstavnikov SFRJ v tujini in 86 posebej v ZR Nemčiji, tem-Ve.č tudi glede na to, da je faši-Snčnemu terorizmu iz vrst so-prazoe emigracije omogočeno delovanje proti samoupravni socialistični Jugoslaviji/1 so v Protestnem pismu v imenu ob-cmskih organizacij ZSS zapisali njihovi sekretarji. »Povejte jim, da imamo še ‘judi, da imamo izvrstne ljudi, d3 pa jih ne mislimo v nedogled Pošiljati v ustakco klavnico zahodnih demokracij,“ izražajo sroje ogorčenje rudarji iz Idrije. »Zahtevamo, da jugoslovanska vlada uveljavi vse ukrepe, da se zaščitijo življenja vseh naših državljanov v tujini/* poudarjajo družbenopolitične organizacije občine Radlje ob Dravi. „Trdno smo prepričani, da bi lahko Zvezna republika Nemčija, ki jo imamo za sodobno in napredno državo, s pravilno politiko do ostankov fašističnega terorizma preprečila take tragične dogodke/* v imenu 80.000 delavcev protestira Občinski svet Zveze sindikatov v Mariboru. Še bi lahko povzemali vsebino protestnih pisem in izjav, vendar vse izzvenijo enako, tako kot tista, ki sojo podpisali člani osnovne organizacije sindikata v Trgovskem podjetju ,X>olenjka“ Novo mesto: Zahtevamo od vseh naprednih sil v ZR Nemčiji in njenih državnih organov, da ne samo v besedah in obljubah, temveč z dejanji in učinkovitimi ukrepi onemogo-čijo delovanje emigrantskih tolp.** Ali bodo družbenopolitične organizacije, to je sindikat in zveza komunistov v zdravstvenem domu Kranj uspeli ozdraviti nevzdržne medsebojne odnose? Bolni zobje niso namreč edini problem te zobozdravstvene ustanove. Več o razmerah v tej delovni organizaciji na strani 8—9 Foto: A. Agnič SERGEJ KRAIGHER NA JESENICAH POGOVORI O RAZVOJU SAMOUPRAVE Predsednik predsedstva SR Slovenije je minuli četrtek obiskal Jesenice in se dopoldne udeležil pogovora s predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini ter družbenopolitičnih, samoupravnih in upravnih organov Železarne Jesenice. Neposreden povod za to srečanje s predsednikom Kraigherjem so priprave na uveljavitev nove samoupravne organiziranosti v železarni. Popoldanski razgovor s predsednikom Kraigherjem, ki so se ga udeležili delavci jeseniške železarne, predstavniki sindikata, zveze komunistov in samoupravnih organov železarne, je imel v bistvu enako vsebino. Obširneje bomo poročali o tem zanimivem srečanju Sergeja Kraigherja z jeseniškimi žele-zarji v prihodnji številki Delavske enotnosti. RAZPOREJANJE DOHODKA V LETU 1976 Predlog dogovora ni v skladu z listo Med razpravo o predlogu družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 je izvršni odbor predsedstva RS ZSS Slovenije ugotovil, da nekatere predlagane določbe — denimo o najnižjem in najvišjem osebnem dohodku ter terenskem dodatku — niso v ddadu z že sprejeto sindikalno listo. Člani izvršnega odbora so menili, da je na to dejstvo treba opozoriti predlagatelje družbenega dogovora zlasti zato, ker so določila sindikalne liste rezultat mnenj široke razprave vseh sindikalnih organizacij. Zato republiški svet ZSS, je poudarilo več članov izvršnega odbora, v nobenem primeru ne bi smel podpisati dogovora, v katerem nekatera določila niso v skladu z že sprejetimi Nelepi sindikalnega članstva, zapisanimi v sindikalni listi. V.Č. V OKVIRU 8. marec je datum, ki pripada zgodovini razrednega boja, zato ne smemo zmanjševati njegovega pomena na način, ko proslavljanje pade m raven malomeščanske manifestacije ali celo razvrednotenja ženske kot osebnosti. Zamisel o mednarodnem dnevu ženske je vznikla v mednarodnem socialističnem gibanju v prvem desetletju tega stoletja v razmerah zaostrovanja razrednega boja v svetovnem merilu. Ta dan naj bi postal spodbuda za vse intenzivnejše vključevanje žensk v napredno delavsko gibanje, za osveščanje delavskega razreda in ženskih množic, da je osvoboditev ženske usodno povezana s socialno in ekonomsko osvoboditvijo delavskega razreda. Zato pripada 8. marcu v zgodovini mprednega delavskega gibanja pomembna vloga v krepitvi akcijske in borbene enotnosti delavskega razreda. V duhu tega revolucionarnega izročila se je odvijalo praznovanje tega praznika tudi pri nas pred vojno, v narodnoosvobodilnem boju, ko so si ženske Jugoslavije s svojo aktivno vlogo priborile politično enakopravnost, pa tudi v gradivu nove socialistične družbe, ki je postavila temelje za odpravo vseh oblik diskriminacije ženske. Tudi danes kljub temu, da so ženske dosegle politično enakopravnost in da so vidni premiki v izboljšanju družbenega položaja ženske - ta praznik nima samo zgodovinskega pomena, temveč je njegova vsebina še vedno živa in aktualna. Ta dan se bomo vsak v svojem življenskem in delovnem okolju vprašali, zakaj zaostajamo pri uveljavljanju družbenega položaja ženske. Ta dan je tudi priložnost, da opozorimo na probleme in vprašanja, ki so pred našo družbo, ter da predlagamo tudi poti in sredstva za njihovo reševanje. 8. marec je pa tudi dan mednarodne solidarnosti, boja za uveljavitev novega ekonomskega in socialnega sistema v svetu pa tudi dan, ko pokažemo na rezultate in izkušnje našega boja, ki so najboljši prispevek v zakladnico revolucionarnih pridobitev mednarodnega delavskega gibanja in človeškega napredka sploh. 8. marec naj bo kot praznik lep, naj bodo tudi šopki in prireditve s kulturnim sporedom, naj velja večja pozornost ženski, toda nikjer ne smejo ženske dovoliti, da se ta dan spremeni v svoje nasprotje, v malomeščanske in potrošniške manifestacije, ki jemljejo dostojanstvo ženski, oziroma človeku sploh. REPUBLIŠKI ODBOR ZA MEDNARODNO LETO ŽENSK STRAN 3 STRAN 5 STRAN 8 »Nismo tako bogati, da bi še gradili!« Kljub skrbi za človeka smo v minulih letih premalo storili za letni oddih zaposlenih. Podatkov, ki pričajo o tem, je veliko. In zelo prepričljivi so. Večina delavcev v času svojih rednih letnih dopustov ostaja doma, naši počitniški domovi, ki jih sicer nimamo na pretek, pa so zelo neizkoriščeni. V poprečju so zasedeni manj kot dva meseca na leto .. . O vsem tem in tudi o drugih stvareh smo se pogovarjali z inž. Borisom Bakra-čem, predsednikom Turistične zveze Hrvaške. KOMU BENEFI- CIRANA DOBA? Kdo vse v Sloveniji zahteva beneficirano delovno dobo? Čigavi zahtevki so upravičeni? Zakaj urejanje traja tako dolgo? Nekaj odgovorov na ta vprašanja boste našli v prispevku „Najbliže cilju: livarji**. KDAJ POKOJNINE PO NOVEM Po besedah Danteja Jasniča, predsednika skupščine republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bo letos oblikovanje oziroma odmera pokojnin, način njihovega usklajevanja z gibanji življenjskih stroškov in osebnih dohodkov ter vpliv degresivne metode usklajevanja med letom med glavnimi nalogami skupnosti. Seveda bodo morale k reševanju teh vprašanj, v največji meri tistih v zvezi z valorizacijami, in spremembami dosedanjega sistema pokojninsko-invalidskega zavarovanja prispevati tudi družbenopolitične organizacije, zlasti sindikati. Dela bo precej, saj bo treba dosedanjo zakonodajo in samoupravne akte s področja pokojiiinsko-invalidskega zavarovanja čimprej uskladiti z ustavo. KAJ SMO STORILI... Delovni dogovori komunistov v sindikatih Na pobudo izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so se zadnje dni januarja in prve dni februarja sestali na delovnih sestankih komunisti v republiških odborih vseh devetnajstih sindikatov v naši republiki. Po prvih ocenah udeležencev so sestanki dosegli svoj namen. Komunisti, ki delajo v sindikatih, so temeljito analizirali razmere na najbolj problematičnih področjih delovanja sindikatov v Sloveniji in v naši družbi, poudarili najpomembnejše naloge sindikatov ta čas in se dogovorili, kako bodo odpravili skupaj s komunisti, ki delajo v sindikatih v združenem delu, slabosti na področju samoupravljanja, združevanja dela in sredstev, ustvarjanja in delitve dohodka ter sredstev za osebne dohodke itd. Udeleženci sestankov so ocenili, daje takšna oblika dela komunistov, ki delajo v sindikatih, zelo primerna pri zagotavljanju in krepitvi enotnosti komunistov v sindikatih. Naloge, ki so si jih na teh sestankih zadali komunisti, se v največji meri skladajo z nalogami, ki so sijih zadali sindikati posameznih dejavnosti za letošnje leto. Nekaj med njimi pa je takšnih, da bodo na njihovi osnovi letne delovne načrte tudi dopolnili. Kaj določnega so se komunisti na sestankih dogovorih, bo mogoče povedati v nekaj dneh, saj bodo na osnovi ocen s sestankov predsednikov republiških odborov sindikatov skupaj z nekaterimi sekretarji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije pripravili poročilo in oceno za skupno sejo izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS in predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Nedvomno bo to prispevalo svoj delež k še bolj odgovornemu ravnanju komunistov pri uresničevanju nalog, ki so jih sprejeli v posameznih sindikatih po najširšem preverjanju v osnovnih organizacijah sindikata in na katere so opozorili delavci, organizirani v sindikatih in zvezi sindikatov na minulih letnih konferencah. Vsakdanja praksa kaže, da imamo v naši dmžbi v vseh oblikah njenega organiziranja in delovanja dovolj jasno izoblikovanih nalog, to je dogovorov, kaj bomo storili, s kakšnim namenom in s kakšnimi cilji, kdo bo to storil in na kakšen način ter do kdaj. Prepogosto pa se dogaja, da dogovorjenih nalog ne uresničimo ali pa jih uresničujemo prepočasi. Zato dogovori komunistov, ki delajo v sindikatih, pomenijo zagotovilo, da se bodo uresničile v delovnih načrtih sindikatov izražene želje in zahteve sindikalnega članstva, za kar so komunisti v sindikatih sprejeli polno odgovornost. DUŠAN REBOLJ \__________________________________________/ s : s Namesto zahvale Predsednik RS ZSS inž. Janez Barborič in njegovi sodelavci v teh dneh prejemajo številne čestitke, s katerimi jim občinska vodstva sindikatov, osnovne organizacije, konference sindikata in drugi čestitajo k podelitvi visokih državnih odlikovanj, ki so jih prejeli dne 30. januarja 1976. »Priznanja, ki smo jih prejeli, nas zavezujejo k še bolj zavzetemu delu,“ je v imenu odlikovancev dejal predsednik Barborič. „Vsakomur posebej se ne moremo zahvaliti, zato na straneh DE izrekamo našo skupno zahvalo za čestitke in izrečene dobre želje. v_________________________________________J S POSVETOV PREDSEDNIKOV IN SEKRETARJEV SVETOV ZSS UTRDITI AKCIJO! Zaključni račun ne sme biti potrjevanje številk, ampak vsebinska razprava o boljšem gospodarjenju v prihodnje O družbenoekonomskih in političnih nalogah, ki jih moramo uresničiti v naslednjih tednih in mesecih, so se prejšnji petek na skupnem delovnem posvetu najprej pogovorili predsedniki občinskih, medobčinskih in drugih svetov ZSS oziroma konferenc SZDL, nato pa v sredo še sekretarji občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije. Ker se vprašanja, ki so bila na dnevnem redu, vsebinsko prepletajo skupaj povzemamo najvažnejše ugotovitve in dogovore o uresničevanju posameznih nalog in akcij. Trenutno je v ospredju nadaljevanje akcije za stabilizacijo. Pod tem imenovalcem lahko strnemo uresničevanje vsebine republiške resolucije o družbenoekonomskem in socialnem razvoju letos, sklepanje družbenih dogovorov o splošni in skupni porabi na vseh ravneh, naloge pri sprejemanju srednjeročnih planov in podpisovanje samoupravnih sporazumov o pokrivanju izpadlih dohodkov na železnici oziroma v elektrogospodarstvu. Ker izkušnje kažejo, da je delovanje koordinacijskih odborov za stabilizacijo, kot jim pravimo, v zadnjih dveh mesecih nekako zastalo, jih velja vnovič aktivirati, kajti le tako bomo vedeli, kako se uresničujejo predvidevanja, kako se sprejeta načela konkretno odražajo v dogovorih in sporazumih, kako se, skratka, uveljavlja samoupravna pot razreševanja problemov, uresničevanja tekočih ekonomskih nalog in načrtovanja prihodnjega razvoja. Vse to je toliko pomembnejše zaradi tega, ker kljub pravočasnim pripravam vendarle zamujamo pri pripravljanju dogovorov o splošni in skupni porabi Delo na tem področju je treba pospešiti da bi v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih delovni ljudje in občani lahko hkrati razpravljali o vseh sporazumih in dogovorih, ki naj bi jih podpisali in torej ob odločanju imeli celovit pregled nad razporejanjem dohodka za posamezne splošne in skupne potrebe. Približuje pa se tudi čas, ko bomo v TOZD in samoupravnih interesnih skupnostih razpravljali o zaključnih računih. Tako sindikati kot SZDL se bodo politično angažirali v pripravah na dejansko problemske razprave o bilanci gospodarjenja v minulem delu, še zlasti pa gre za oceno, do katere stopnje združeno delo ne le vpliva, ampak tudi dejansko obvladuje s celotno reprodukcijo. Prav zato potrjevanje zaključnih računov ne bi smelo pomeniti le potrjevanja številk, ampak temeljito oceno gospodarjenja, ki naj bo v sleherni TOZD in samoupravni interesni skupnosti usmerjena na tista konkretna vprašanja, ki najbolj vplivajo na gospodarjenje ali poslovanje, slabijo njuno uspešnost in terjajo učinkovito razreševanje. Šele tako bo vsak delavec lahko imel res jasno prestavo o skupnih in o svojih rezultatih dela, zato pa se bo lahko odločal, kaj še velja storiti, da bi bili prihodnji rezultati boljši od sedanjih. Kot smo že omenili, je zdaj v ospredju akcija za podpisovanje samoupravnih sporazumov o pokrivanju izpada dohodkov v elektrogospodarstvu in na železnici. Dolžnost sindikatov je, da v svojih kolektivih .storijo vse, da bi bila akcija tudi uspešna, to pa bo, če bodo delavci vedeli, o čem se odločajo in zakaj, ter če bodo odločitve zares sprejete po samoupravni poti Pre-nekateri dosedanji negativni odgovor pa velja pripisati temu, da delavci niso vedeli, o čem glasujejo, zato so se seveda izrekli proti novim obremenitvam. Tako sindikati kot SZDL bodo zdaj povsod, kjer so odklonili podpis sporazuma, še zlasti skrbno preverili na osnovi kakšiih in čigavih informacij so se ponekod izrekli proti temu, da bi prispevali k razreševanju tako žgočih problemov, kot sta, denimo, pokrivanje iz- pada dohodkov o omenjenih dejavnostih posebnega družbenega pomena. Okrepljena politična akcija pa ni potrebna le na teh področjih. Zdaj, ko kolektivi uveljavljajo sindikalno listo 76, se je treba spoprijeti z miselnostjo, da le-ta ne glede na rezultate gospodarjenja zagotavlja vse zapisane pravice. Prav zato se moramo bolj zavzeti za stimulativno nagrajevanje, kar najracionalnejše gospodarjenja pa tudi za zagotavljanje toplega obroka med delom za Vse zaposlene. Sindikalno listo namreč lahko uveljavljamo le v celoti ali pa sploh ne. Če je ne moremo, pa velja takoj poiskati odgovor, zakaj ne. Zato se spet „znajdemo“ pri problemih gospodarjenja, torej najprej pri ustvarjanju in šele nato pri delitvi Rok za zaključek letnih skupščin in sej je že potekel Na posvetovanju so ocenili, da je že 5000 osnovnih organizacij opravilo to dolžnost. G. H. PLENUM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE HITREJE DO ____________VEČ ŽIVIL Podpora združitvi dveh sestavljenih organizacij združenega dela — V enotnem SOZD tudi poslovne skupnosti za posamezna področja — Brez posrednikov v prodaji živil Tako organizirano kmetijstvo in živilstvo, kot ju imamo zdaj, nista sposobna uresničiti srednjeročnega načrta razvoja. Srečujemo se s 60 do 70-odstnotno izkoriščenimi zmogljivostmi. Proizvodnja na neusmerjenih kmetijah stagnira. Nekatere cene kmetijskih izdelkov niso usklajene. Integracijski procesi so kljub gospodarski nuji prepočasni.- Take in podobne ugotovitve smo slišali na plenumu republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije, ki je bil - prejšnji petek in soboto v Moravcih pri Murski Soboti. Zato so delegati največ pozornosti posvetili povezovanju kmetijstva, živilsko predelovalne industrije in trgovine, kot osnovo za razpravo pa so izbrali združitev dveh sestavljenih organizacij združenega dela, in sicer KIK Pomurke in ABC. V novi sestavljeni organizaciji bo združenih 17 delovnih organizacij, ki so že zdaj povezane v Pomurki in v ABC, njim pa se pridružujeta še dve novi. V novi sestavljeni organizaciji bo več dejavnosti — od kmetijske in živilsko predelovalne do trgovske, gostinstva in prometa — vendar pa bo največji delež imelo kmetijstvo in živilsko predelovalna industrija. V sestavljeni organizaciji se bodo posamezne dejavnosti povezovale v poslovne skupnosti, in sicer za kmetijsko proizvodnjo in kooperacijo, živilsko industrijo, trgovino in drugo. Vsekakor je pomembno, da se bodo v poslovne skupnosti lahko vključile tudi tiste temeljne organizacije združenega dela, ki niso povezane v SOZD. Medtem ko bo enotno načrtovanje in investiranje urejeno v SOZD, pa bodo poslovne skupnosti skrbele za usklajevanje programov, usmeritev dejavnosti temeljnih organizacij in za druge zadeve. Delegati republiškega odbora so ocenili povezavo KIK Pomurka in ABC kot dobro pot nadaljnjega uresničevanja ustavnih določil in kongresnih dokumentov, še posebej zato, ker gre za integracijo, ki presega regionalne meje, kajti zajela bo velik del Slovenije. M, HORVAT IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE: izvršni odbor bo na prihodnji seji razpravljal o problemih srednjeročnega razvoja te panoge. V pripravah na to sejo so predstavniki RO obiskali delovne organizacije INA-NAFTA Lendava, SAVA Kranj, KRKA Novo meso, MELAMIN Kočevje in DONIT Medvode, da bi se seznanilis problemi, s katerimi se te organizacije srečujejo pri načrtovanju srednjeročnega razvoja kakor tudi z načinom in uspešnostjo vključe vanja osnovnih sindikalnih organizacij v proces načrtovanja prihodnjega razvoja njihovih OZD. SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJAR- | SKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: komisija za samoupravno sporazumevanje je potrdila s sindikalno listo 76 usklajene predloge samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v konfekcijski industrije usnjarski industriji in v ple-tilstvih. SINDIKAT DELAVCEV UPRAVE, PRAVOSODJA IN DRUŽBENOPOLITIČNIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE: predstavniki komisij za samoupravno sporazumevale pri občinskih odborih in občinskih organizacijah tega sindikata so na prvem skupnem sestanku razpravljali o nalogah sindikatov na področju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja ter izmenjah izkušnje o delo vanju komisij za samoupravno sporazumevanje pri občinskih odborih in organizacijah. SINDIKAT DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE IN GOZDARSTVA SLOVENIJE: na sedežih gozdnih gospodarstev v Celju, Mari-boru. Novem mestu, Po stojni, Kranju in Ljubljani so bili razgovori tamkajšnjih sindikalnih delavcev in predstavnikov republiškega odbora o najbolj aktualnih vprašanjih samoupravne organiziranosti v gozdarstvu. Pozornost razpravljavcev je bila osredotočena na probleme sedanje organiziranosti s poudarkom in na vprašanja območnega povezovanja gozdnih gospodarstev in lesnopredelovalne industrije. In memoriam BORIS ZIHERL Na ljubljanskih Žalah se je včeraj iztekla poslednja pot tovariša Borisa Ziherla, predvojnega komunista, znanega revolucionarja, družbenopolitičnega delavca, publicista in znanstvenika, člana CK ZKJ, sveta federacije in podpredsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Boris Ziherl se je že v zgodnji mladosti pridružil našemu revolucionarnemu gibanju in v boju za pravice delavskega razreda prestal okrutne muke v kaznilnicah monarhističnega režima. Sodil je v plejado tistih predvojnih borcev, ki so pod vodstvom tovariša Titakovali enotnost naše partije in našega revolucionarnega gibanja ter ju pripravljali na prihodnjo revolucijo Tovariš Boris kot prekaljen komunist sodi med pomembne borce in 'urikcio-narje slovenskega m jugoslovanskega narodnoosvobodilnega gibanja, v njem je sodeloval z vsen i svojimi močmi. S svojo nepopustljivo revolucionarno aktivnostjo na vseh področjih, kamor ga je usmerjala njegova zvestoba zve/.i komunistov, je dal Boris Ziherl neprecenljiv prispevek teoriji in praksi naše revolucije ter znanosti in kulturi slovenskega in jugoslovanskih narodov sploh. Z vso to bogato dediščino bo Boris Ziherl ostal vedno živ med nami. In memoriam BLAŽO JOVANOVIČ Vso našo javnost je prejšnji teden presunila vest o nepričakovani smrti Blaža Jovanoviča, člana sveta federacije, revolucionarja, dolgoletnega partijskega in državnega funkcionarja Črne gore in Jugoslavije. Blažo Jovanovič je stopil v naše revolucionarno gibanje v zgodnji mladosti in se v njem bojeval več kot 50 let. Član komunistične partije je postal leta 1924. Bil je znan mladinski in študentski ak- tivist in partijski funkcionar že pred vojno, eden izmed najpomembnejših organizatorjev in vodij oborožene vstaje črnogorskega ljudstva. V letih po vojni je bil na najvidnejših partijskih in državnih funkcijah v republiki in federaciji. Vsako nalogo, ki mu je bila zaupana, je izpolnjeval kot dosleden borec za samoupravni socializem, za bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, našo neuvrščeno politiko, za ohranitev in razvijanje pridobitev naše revolucije, predvsem pa kot človek, ki ga lahko rodi samo prava revolucija. Delo Blaža Jovanoviča je vtkano v pridobitve naše revolucije. Ostalo bo v trajnem spominu jugoslovanskih komunistov, našega delavskega razreda, vseh narodov in narodnosti naše države in zgled mladim generacijam v boju za delo naše partije in tovariša Tita za samoupravni socializem in neuvrščenost v boju za komunizem. POSVETI AKTIVISTOV V RO SINDIKATA DELAV CEV KOVINSKE INDUSTRIJE Odkrito o problemih Analiza razmer naj bo uvod v akcijo, da bi sindikalne organizacije postale bolj učinkovite Da bi ustvarili tesnejše stike med RO sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije, osnovnimi organizacijami in občinskimi odbori ter da bi izmenjali izkušnje o delu in problemih v tej panogi, so se te dni zvrstili regionalni posveti tega sindikata v Tržiču, Trebnjem in v Črnomlju. Dosedanji razgovori kažejo, da osnovne organizacije sindikata še ne opravljajo tistega družbenopolitičnega dela, kot bi ga morale glede na ustavo in kongresne dokumente in da je njihova vloga v temeljnih organizacijah združenega dela še marsikje šibka, da ne rečemo „stara“. Razlog za to lahko iščemo predvsem v prešibki usposobljenosti sindikalnih vodstev. Svoj odsev pa imajo te razmere tudi v dosedanjem forumskem delu. saj so ožji politični aktivi, kjer prisostvovali le predsedniki OOS>> sekretarji OOZK in vodilni delavci „skrbeli“ za razreševanje vseh vpra' šanj iz življenja in dela temeljnih u1 drugih organizacij združenega dela- Ni daleč od resnice trditev, da ^ mnogih primerih predsedniki OO ne poznajo svojih nalog, problemov, s katerimi se ukvarja njihova tc meljna organizacija ali OZD, n141 nimajo takega vpogleda v gospodarjenje, kot bi ga kot usmerjevalci P°' liričnih akcij morali imeti. Ob tem pa kaže opozoriti tudi na pomanjk Ijivosti v organiziranosti, predvsem pa v zagotavljanju normalnih razmet za delovanje občinskih odborov, K bi morali biti pobudniki sindikalne dejavnosti ter v pomoč osnovnim organizacijam. IJ Si v središču pozornosti 14. februar 1976 stran I a vrata trka nova turistič-na sezona. V delovnih ^ organizacijah smo že pri-s planiranjem letnih dopu-stov, saj so naše turistične kapacitete kljub vsemu omejene, vsi, “ gremo na dopust, pa bi se radi kopah v morju le julija in avgusta. Tako kot vsa leta do-... Če upoštevamo vse naše turistične zmogljivosti, od kampov 111 počitniških domov delovnih °rganizacij pa tja do privatnih So'3> penzionov in neštetih hote-ov vseh kategorij, potlej mora-1110 vsekakor ugotoviti, da raz-P°lagamo že z ogromnimi turi-stičnimi zmogljivostmi Res pa 1® tudi, da le-te še niso dovolj Velike, da bi si lahko prav vsi Privoščili počitnice sredi po-letja. Sicer pa si tega ne morejo Privoščiti niti najbogatejše države na svetu. Skratka, imamo precej šnj turistične kapacitete in obener tudi zelo neizkoriščene. Velik večina počitniških domov, hc telov 'in sob pri zasebnikih, ve Cino dni v letu ni zasedenih, ir Pa tarnamo, da smo premal gradili... O tem smo se pogovarjali ne zveze Hrvaške. Njego osnovna misel je, da morar obstoječe kapacitete bolje izk ristiti, saj „nismo tako boga ua bi še gradili11, in da morar vrata vseh objektov, s kateri ^polagamo, na stežaj odpri našim delovnim ljudem, ki ^li denar za vse, kar imamo. MORALO BI NAS SKRBETI! »Iz podatkov, ki jih imamo na voljo, je razvidno, da odhaja na letni oddih le 33 odstotkov zaposlenih in da zelo veliko de-avcev počitnic sploh ne pozna, u*. *° ki nas moralo pošteno skrt>eti. Še posebej naše družbenopolitične organizacije in sindikate, ki naj bi vsestransko skrbeli za našega delovnega človeka! Interes, da bi se naši ljudje ukvarjali z rekreacijo in da bi $i vsaj enkrat, če ne že dvakrat na leto privoščili poštene počit-je nedvomno zelo velik. Jvadi bi imeli zdrave in razpoložene ljudi, ki bodo kos vsem svojim zadolžitvam, ki bodo dočakali zasluženi pokoj zdravi in n® kot delovni invalidi! Še in še j® torej razlogov, ki govorijo v Prid dobro organizirani dnevni, tedenski in letni rekreaciji vseh naših delovnih ljudi. Zato bi nas ntorali podatki, ki so nam na Votj°, skrbeti in nas zdramiti, saj se naša praksa na tem področju močno razhaja z našimi hotenji in željami. Dejstvo, da več kot polovica delovnih ljudi ostaja v času svojega rednega letnega dopusta doma, da si več kot polovica delavcev niti enkrat letno pošteno ne oddahne, bi moralo pomeniti znak za alarm. Kaže pa, da nas vse to kaj malo skrbi...“ pripoveduje inž. Boris Bakrač. bistvu za eno in isto! Prenehati moramo tudi s prakso, da mora biti vse, kar je namenjeno našim delavcem, najceneje — tja od delavskih naselij pa tja do delavskih počitniških domov. To je žaljivo! Ne smemo istovetiti cenenosti in našega delovnega človeka! Dohodki naših ljudi so različni. Razumljivo je, da nekateri zaslužijo manj, drugi več. Niso pa redki primeri, da zaslu- „NI VSEENO, KAKO IN KDAJ PLANIRAMO DOPUSTE!11 Mnogi pravijo, da smo doslej premalo zgradili, da potrebujemo še veliko novih počitniških domov. Mar je res pomanjkanje počitniških kapacitet glavni vzrok, da ostajajo mnogi naši delovni ljudje v času rednega letnega dopusta doma? INŽ. BORIS BAKRAC, PREDSEDNIK TURISTIČNE ZVEZE HRVAŠKE V RAZGOVORU ZA DE »NISMO TAKO BOGATI, DA BI ŠE GRADILI!« Ali je res nujno potrebno, da ima velika večina delovnih organizacij kolektivne dopuste sredi poletja...? Očitno je, da smo v Sloveniji doslej vse premalo storili za razvoj tako imenovanega delavskega turizma. Po minuli glavni turistični sezoni je izvedla redakcija Delavske enotnosti anketo, s pomočjo katere naj bi dobila odgovor na vprašanje, koliko delovnih ljudi si je lani v času rednega letnega dopusta privoščilo oddih. Z anketo smo zajeli blizu 30.000 zaposlenih. Ugotovili smo, da je večina delavcev preživela počitnice doma oziroma ob — delu. Ugotovili smo tudi, da nihče ne zbira podatkov o tem, kaj delajo ljudje v času rednega letnega dopusta. Očitno je, da to nikogar kaj dosti ne zanima... „Ugotovitev vaše redakcije je v bistvu zelo točna in ne velja le za Slovenijo, temveč kar za vso državo. Vendar, še preden bom spregovoril o tem, kaj storiti, kje vidim izhod iz današnjih razmer, še nekaj o tako imenovanem delavskem turizmu. Odkrito povem, da mi izraz ni všeč. Kaj je pravzaprav to delavski turizem? Prepričan sem, da moramo našega delavca obravnavati v počitniškem domu, kampu ali v hotelu kot domačega gosta, domačega turista in nič drugače. Zakaj bi se šli povsem po nepotrebnem dve vrsti domačega turizma, če pa gre v žijo pridni in sposobni delavci več kot njihovi predpostavljeni in celo več kot njihovi direktorji. Skratka, ko govorim o domačem turizmu, ki smo ga doslej vsekakor preveč zapostavljali, mislim seveda tudi na oddih in rekreacijo naših delovnih ljudi. Podatki kažejo, da je vloga oziroma delež domačega turizma pri nas iz leta v leto večji in pomembnejši. Že leta 1973 smo dali v različnih oblikah za regresiranje rednih letnih dopustov več kot dve milijardi dinarjev. Če k temu dodamo še sredstva, ki so jih naši ljudje porabili na počitnicah, potlej je jasno, da gre za ogromna sredstva. Torej povsem drži, da je domačih turistov iz leta v leto več! Podatek pa bi bil lahko še veliko bolj razveseljiv, če bi znali vso to reko domačega turizma pravilno usmerjati in vanjo vključiti tudi tiste, ki oddiha in pravih počitnic iz kakršnegakoli razloga še niso deležni. Doslej za to še nihče ni skrbel. In zato tudi še nismo našli skupnih točk za oba partnerja, to je tako za ponudnike kot tudi za domače turiste. Nekaj pa smo v zadnjem času le štorih: na hrvaškem smo ustanovili že blizu 20 samoupravnih interesnih skupnosti za oddih, ki bodo zdaj morale temeljito preučiti želje naših ljudi in obenem tudi možnosti oziroma zmogljivosti našega turizma...“ „Naj odgovorim brez ovinkov: tudi na tem področju bi radi imeli veliko več, kot zmoremo. Kdo na svetu, je denimo, zgradil tramvajsko progo, če je že vnaprej vedel, da bo tramvaj obratoval le štiri ure dnevno! Menim torej, da imamo trenutno dovolj kapacitet — izjem seveda ne izključujem — da pa je osrednji problem nekje drugje, v neizkoriščenosti vsega tega, kar že imamo. Koliko so izkoriščeni počitniški domovi vaših delovnih organizacij? Pravijo, da manj kot 60 dni na leto! Podobno je seveda tudi drugje v Jugoslaviji. Mislim, da bi bilo ob vsem tem zelo nesmotrno vlagati sredstva v novogradnje in da bi bilo veliko bolj smotrno usmerjati razpoložljiva sredstva v regresiranje počitnic naših delavcev. Cene v mnogih naših hotelih niso tako visoke, posebno izven glavne turistične sezone, da bi bile ob regresu nedostopne! Če bomo hoteh to, kar imamo, bolje izkoristiti, bomo res morali najprej analizirati sebe in svoje navade. Podatki namreč kažejo, da odhaja kar 66 odstotkov naših ljudi na počitnice le v juliju in avgustu, kar 82 odstotkov pa v času od junija do septembra. Očitno je torej, da nekaj ni v redu! In odkrito povedano: marsikaj ni v redu!11 — Pa izhod ...? Kako bi lahko po vaše bolj učinikovito izkoristili obstoječe počitniške kapacitete in omogočili počitnice večjemu številu ljudi. ..? „Mislim, da bi se morali v delovnih organizacijah pošteno zamisliti nad tem, kako in kdaj planiramo dopuste. In zamisliti bi se morali tudi nad našo turistično ponudbo. Od dvanajstih mesecev v letu smo doslej izkoriščali za počitnice v glavnem le dva. Vedno smo vse programi-rali za julij in avgust in na kaj drugega še pomisliti nismo ho- teli. Toda ali je res nujno potrebno, da ima, denimo, velika večina delovnih organizacij svoje kolektivne dopuste prav sredi poletja? Ali je res nujno potrebno, da se prične glavni remont vsako leto s prvim julijem? Zahteva to tehnologija ali pa je to stvar naših dolgoletnih navad, ki se jih enostavno ne znamo otresti? In še to: kje je rečeno, da mora vsak delavec izkoristiti ves svoj dopust v poletnih mesecih? Za začetek bi bilo vsekakor zelo smotrno, ko bi razdelili dopust na dva dela. V najbolj razvitih državah gredo delavci na redni dopust tudi pozimi! In če pogledamo možnosti, ki jih imamo od Alp pa tja do Črnogorskega primorja, potlej smo lahko še bolj prepričani v to, da bi lahko dopust delili in si privoščili počitnice tudi kdaj drugič kot samo sredi poletja. S tem v zvezi bi se morah seveda pomeniti tudi o šolskih počitnicah, za katere prav tako ni nikaršnega pravega razloga, da se prično in končajo za vse šolarje na isti dan. Morali se bomo seveda spoprijeti z nekaterimi problemi, da bomo lahko premaknili šolske počitnice v korist nas vseh, toda to je še najmanj, kar bi lahko štorih za to, da bi si lahko več ljudi privoščilo zaslužen oddih. Menim, da z vsem tem ne bi smeli več dolgo odlašati. Moramo se posloviti od dosedanje prakse, ko smo iz leta v leto vse skupaj prepuščali naključju, ko je bila velika večina naših ljudi odvisna le od svojih organizacijskih sposobnosti in zmogljivosti lastnega žepa. Še nekaj o turistični ponudbi. Večina naših hotelov in počitniških domov je doslej nudila svojim gostom le prenočišče, hrano in pretirano drago pijačo. To vsekakor ni dovolj in v tem je tudi razlog, da se mnogi nikakor ne morejo odločiti za počitnice izven sezone. Nekateri hoteh imajo sicer nekaj trhlih sandolinov in morda še nekaj šahovskih garnitur, vendar to ni tisto, česar si ljudje želijo. Poglejte, v Plavi laguni pri Poreču nudijo svojim gostom praktično vse,' kar si zaže-hjo. Tu imajo turisti široke možnosti, da se ukvarjajo s športi na vodi in pod vodno gladino, tu lahko kolesarijo, jahajo, igrajo namizni tenis, odbojko, košarko, rokomet... ob slabem vremenu so jim na voljo pokriti bazeni in drugi pokriti športni objekti Zato tu nikomur ni dolgčas — ne poleti — ne pozimi! In zato so hoteh v Plavi laguni tudi dobro izkoriščeni. Tu je turistična ponudba že dokaj kompletna, zato ljudje radi obiskujejo Piavo laguno ob vsakem letnem času. Se en podoben primer poznam na naši dolgi jadranski obali. V mislih imam turistično naselje Solaris v bližini Šibenika - za tretjega pa preprosto ne vem več. Skratka, tudi za boljšo turistično ponudbo smo doslej napravih veliko, veliko premalo, zato so naše počitniške kapacitete v mesecih, ko je morje hladno in ni primerno za kopanje na prostem, za mnoge povsem nezanimive ...“ — Omenih ste problem planiranja dopustov v naših delovnih organizacijah, predlagali ste, da šolske počitnice ne bi bile prav za vse šolarje ob istem času, in dotaknili ste se naše turistične ponudbe, kije vsekakor še vedno na moč skromna. Morda še kakšen predlog...? ,,Neizkoriščenih možnosti je vsekakor še precej. Ena od njih je vsekakor turizem na vasi Poglejte, veliko število naših delavcev je prišlo v mesto prav iz vasi. Za vse te ljudi ali vsaj za mnoge med njimi bi bil dopust na dežeh verjetno veliko bolj sprejemljiv kot v počitniškem domu ali v hotelu, kjer imajo do gostov še marsikje aristokratski odnos in jih grdo gledajo, če so brez kravate. Marsikdo med nami bi se zato na vasi dobro počutil in užival v domačem okolju, ki mu je najbližje. V svetu sp na tem področju že vehko napravili, pri nas pa smo komaj na začetku, čeprav je razvoj turizma na dežeh v korist tako ljudi iz mesta kot ljudi iz vasi, ki bi imeh možnost dodatnega dela, dodatnega zaslužka ...“ ANDREJ ULAGA Problem se od problema razlikuje »Rojen sem bil v delavski družini. i° nas je sedem otrok in vsi nosimo {radostni nemir v sebi,11 pravi v sme-“u Štiriintridesetletni VILI SKRT iz 'J®ha. „Če bi seštel ves čas, ki sem ga Porabil za delo v političnih organiza-C1jah, bi verjetno naneslo tretjino mo-3 .življenja. Spominjam se, da smo časih tudi ob sobotah in nedeljah te-^ z ene na drugo sejo ali pa na eni grajah dolgo v noč. Moram reči, da h i o 'zre(Ino veselje delati, ker je na zavzetost do dela, čeprav so bile ®žje razmere, veliko večja, kot je anes. Nikoli nismo imeli težav s ča-ali sklepčnostjo. Ostro smo iz-jnenjavah mnenja, toda ko smo se ne-zmenili, smo vztrajali vse do uresničitve ...» Začel je v mladinski organizaciji in koncu je bil član CK mladine. Ko “® J® zaposlil v cinkarni, se je vključil v . sindikalne organizacije. Bil je na trk* delovnih akcijah, od tega na t. J zamejstvu. Leta 1963 je postal pjnik občinskega sindikalnega sveta v ra - ^ predsednik občinskega odbo-smdikata delavcev industrije in ru- darstva. V občinskih sindikatih je delal sedem let in pol, nato se je zaposlil v Topni. Nato so ga izvolili za predsednika sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije naše republike ter za člana zveznega odbora te panoge. „Zdi se mi, da smo včasih drugače delali Nismo si natrpali preveč nalog, toda tiste, ki si jih sprejel, si moral speljati do konca. Enostavno smo rekli: najpomembnejši problemi so ti in ti, te je treba najprej rešiti. Vsi problemi namreč niso enako pomembni. Problem se od problema razlikuje, zato je tudi način reševanja bistvenega pomena. Mislim, da bi se tudi danes morah posamezni sindikati v občinah dogovoriti, kateri so najpomembnejši problemi in jih takoj vključiti v program svojega dela. Tako bi uspeh hitro rešiti posamezna vprašanja, ne pa da si zadajo kopico nalog, ki jih fizično niso sposobni naenkrat rešiti. Tako politične sile v sindikatih drobimo. Meni je najbolj žal prav to, da nismo prenekatere akcije speljali do konca. Speljah pa je nismo, ker so nas iz višjih forumov vedno znova obre-menjevah z vedno novimi nalogami. Tako, denimo še do zdaj nismo uspeh rešiti problema nagrajevanja po delu. Našli smo sicer merila za nagrajevanje po delu delavcev v neposredni proizvodnji nismo pa našli enakih meril za ugotavljanje in vrednotenje vloženega dela v službah. Mislim, da bi morah biti sindikati veliko bolj angažirani na tem področju. Samo proklamiranje tega načela nas ne bo privedlo daleč. Zato sindikat mora vztrajati pri zahtevi da dejansko uveljavimo merila nagrajevanja tudi za tiste delavce, ki niso v neposredni proizvodnji. Sam zase sem prepričan, da se da vsako loženo delo ovrednotiti. Druga pomanjkljivost pa je v tem, a govorimo eno, delamo pa drugo. fsa ta leta vztrajno govorimo, kako noramo zmanjševati birokracijo in de-irofesionalizirati čim več funkcij. Ugotavljamo pa, da se plačane funk-ije množijo od zveze do občin. Mno-;o sil izgubimo tudi zato, ker akcij ne isklajujemo dovolj z drugimi politič-limi organizacijami Tako se dogaja. da vsaka organizacija sama organizira določene akcije, ki jih nato obravnavamo ločeno, namesto da bi o istem problemu razpravljali in govorih samo enkrat ter ga nato reših. Zame je bistveno pri vsem tem, da sem se v vseh teh letin, kar sem delal v sindikatih, izredno mnogo naučil. Bilo je mnogo veselih in tudi žalostnih trenutkov. Veselih takrat, ko smo s stališči sindikata prodrli in jih uveljavili v praksi Bih pa so tudi trenutki, ko si se trudil, da bi delavcu izboril boljši položaj, pa so te delavci pustili na cedilu ... Prav zaradi vseh teh problemov je delo v sindikatih izredno zanimivo in pestro. Venomer si v središču dogajanj, praksa ovrže eno teorijo, ker jo enostavno preživimo, in tako moraš iskati drugo, ki bi bila boljša, popolnejša. In ko ugotoviš, daje neka akcija uspela in bila resnično v korist delavca, pozabiš na vse tiste žrtve, ki pogosto niso majhne. Tudi na to, da si se žrtvoval za druge tudi na račun svoje družine ...“ J. SEVER iz albuma sindikalnih delavcev VILI SKRT: »Prepogosto si naložimo preveč nalog, ki jih nato fizično nismo sposobni izpeljati do konca...« AKTIV KOMUNISTOV RO SINDIKATA DELAVCEV GRAFIČNE IN PAPIRNE INDUSTRIJE SLOVENIJE KJE SO VZROKI ZASTOJEV Grafična industrija najbolj razdrobljena. Neurejen je družbenoekonomski položaj posameznih kategorij delavcev v sicer enotnem delovnem procesu Komunisti republiškega odbora sindikata delavcev grafične in papirne industrije Slovenije so na svojem delovnem sestanku največ pozornosti posvetili dosedanjim prizadevanjem tega sindikata in komunistov v njem pri uveljavljanju novih samoupravnih odnosov, samoupravne organiziranosti, rezultatom stabilizacijskih prizadevanj, ter povezovanju v slovenski grafični in papirni industriji. Ocenili so, da so lanska prizadevanja kljub težavam dela ugodne rezultate predvsem na področju povezovanja v papirni industriji, kjer sicer še ni do konca izvedena samoupravna organiziranost, vendar pa so nezadovoljni z gospodarskim položajem obeh panog in še manj s povezovanjem v grafični industriji. Kar zadeva delo republiškega odbora, pa bi lahko ugotovili, da komunisti z dosedanjo stopnjo razvoja delegatskih odnosov ne morejo biti zadovoljni, saj delegati marsikaj nimajo ,,za seboj“ stališča delegatske baze, pač pa se odločajo po svojem občutku in osebnem mnenju. Predsednik RO Jože Kolarje v uvodni besedi opozoril tudi na čedalje slabši gospodarski položaj grafične in papirne industrije, saj po konjunkturnem predlanskem letu vse bolj naraščajo stroški poslovanja, zmanjšuje pa se dohodek, povečujejo se zaloge, zaposlenost in tudi pogodbene obveznosti. V gra-fično-predelovalni industriji pa se srečujejo tudi z vse večjim pomanjkanjem dela in z veliko konkurenčnostjo na tržišču. Zaradi stihijnega razvoja te industrije v naši državi in nelojalne konkurence je povezovanje in specializacija slovenske grafično-predelovalne industrije nujna. Toda prav povezovanje je najtrši oreh v prizadevanjih sindikata. Že nekaj številk nazorno potijuje resnico o razdrobljenosti: v Sloveniji je 64 delovnih organizacij grafične stroke, poleg tega še kakih 200 ,,privatnih tiskarn41, ki se sicer skrivajo pod nazivom grafične galanterije. Samo v Ljubljani in okolici so po nekaterih podatkih privatne tiskarne lani ustvarile kakih 100 milijonov dinarjev celotnega dohodka! Komunisti so ob tem ugotavljali, daje razmah privatnega tiskarstva kljub temu, daje z zakonom prepovedan, predvsem posledica premajhne prožnosti in tudi usposobljenosti družbenega sektorja. Če do danes še nismo spoznali potrebnosti povezovanja, ugotavljajo komunisti v RO tega sindikata, potem je skrajni čas, da vse družbenopolitične organizacije resno pretresejo ta problem predvsem pri oblikovanju srednjeročnega načrta razvoja slovenske grafič e industrije. Drugi problem, na katerega so opozorili na seji aktiva in ki je tesno povezan z integracijskim procesom, pa je v tem, da je le časnikarstvo opredeljeno kot gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena, medtem ko samo tiskanje časnikov nima tega statusa. Za tiskarstvo veljajo povsem enaki gospodarski pogoji kot v drugih panogah. Grafiki zato postavljajo znotraj tega sicer enotnega proizvodnega procesa ekonomske cene, ki so pogojene s cenami papimičaijev in te s cenami gozdaijev. S takim načinom oblikovanja cen pa so prizadete novinarske hiše, ki cen ne morejo oblikovati tako kot drugi. Zavoljo tega pa tudi niso razviti dohodkovni odnosi kot osnova razvoja samoupravljanja. Tudi v tem je razlog za prepočasno povezovanje slovenskega tiskarstva, časnikarstva in založništva! Čeprav seveda ne kaže omalovaževati tudi pomena subjektivnih vzrokov in marsikdaj povsem podjetniških teženj. Na sestanku komunistov v republiškem odboru so se dogovorili, da bodo seznanili s problematiko in stališči vse osnovne sindikalne organizacije in komuniste, prav tako pa tudi druge dejavnike v občinah in republiki. S tem želijo prispevati k usklajeni akciji na področju grafične in papirne industrije. AKTIV KOMUNISTOV RO SINDIKATA DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE Le počasi bliže proizvodnji Pri združevanju dela in sredstev trgovinskih in proizvodnih delovnih organizacij se lani stvari niso bistveno premaknile Sredi prejšnjega tedna so se sestali komunisti, ki delajo v republiškem odboru sindikata delavcev trgovine, na kritičen pogovor o svojem delu. Povemo naj, da šteje sindikat delavcev slovenske trgovine 59.000 članov, ki so organizirani v 422 osnovnih sindikalnih organizacijah. Upoštevaje nečelo, da nobena osnovna organizacija sindikata ne more biti nepovezana na občinski oziroma republiški ravni, so se OSS lani po delegat-' skem načelu povezale v občinske organizacije sindikata delavcev trgovine, prek njih pa tudi v republiški odbor tega sindikata, ki ga sestavlja 60 delegatov iz vseh občinskih organizacij. Od skupnega števila članov RO je 75 % zaposlenih v neposredni proizvodnji, med njimi je 38 % žensk, 25 % mladih, 47 % pa je članov ZK. Skupaj z drugimi člani sindikata delavcev trgovine usmerjajo komunisti svoje delovanje v organizacijah in organih sindikata predvsem v uresničevanje ustavne vloge delavcev, v povezovanje trgovine s proizvodnjo, v samoupravno sporazumevanje o razporejanju dohodka in dehtev sredstev za osebne dohodke, v prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo, v izboljšanje delovnih in življenjskih razmer zaposlenih v trgovini ter na druga področja. Komunisti v republiškem odboru pa so se na zadnjem sestanku pomudili zlasti pri dveh vprašanjih. Prvo zadeva ustavni položaj delavcev v združenem delu in razvoj samoupravnih odnosov v trgovskih delovnih organizacijah, drugo, zadeva „odpiranje“ trgovine navzven, torej povezovanje trgovine in proizvodnje, in povezovanje trgovine s potrošniki. Komunisti v republiškem odboru so ugotavljali, da v trgovini do danes še nismo rešili vseh vprašanj samoupravnega organiziranja v skladu z ustavnimi določili. Razprava je opozorila, da pri razreševanju teh vprašanj premalo upoštevamo glavnt namen organiziranja delav- cev v TOZD, to je, da uresničimo ustavni položaj delavcev kot neposrednih upravljavcev. Tudi povezovanje trgovine in proizvodnje ostaja ena najpomembnejših nalog sindikata trgovskih delavcev, saj se razmere lahko izboljšajo le s tesnejšim povezovanjem tistih, ki proizvajajo, s tistimi, ki prodajajo. A ker ni na voljo kakih univerzalnih receptov, bo potrebna toliko večja zavzetost in odločna politična akcija družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa sindikata . To tudi zavoljo tega, ker dosedanje integracije med proizvodnjo in trgovino razen nekaterih izjem niso obrodile pričakovanih rezultatov. Združevanja so večinoma potekala formalno, posledica tega pa je še vedno neorganizirana ponudba, nesmotrno gospodarjenje in tudi neučinkovito planiranje. Vse to pa se bolj ali manj odraža tudi na tržišču, pri čemer plačuje ceno predvsem potrošnik. -iv AKTIV KOMUNISTOV RO SINDIKATA DELAVCEV KULTURE V BITKO ZA MNOŽIČNOST KULTURE NE BREZ MNOŽIC! Državo kritiziramo, ne kličimo na pomoč države! — Trajno moramo preverjati, kakšen družbeni pomen imajo kulturne dejavnosti. — Dialektika množičnega in nacionalno pomembnega v kulturi še premalo jasno opredeljena Razprava na aktivu komunistov RO sindikata delavcev kulture se je obrnila k temeljnim problemom samoupravne koncepcije kulture. To je zelo pomembno, da bi sindikat, ki kot samostojen deluje komaj dobro leto, stopal v prihodnje še bolj odločno po samoupravnih poteh k zastavljenim ciljem. Žedoslej je dal s svojim delom lep prispevek. Razčiščevanje idejnih vprašanj je toliko bolj v ospredju, ker v tesni povezavi s terenom že dlje pripravljajo skupno sejo republiškega sveta in republiškeg odbora na temo „delavec in kultura“. Razprava na aktivu je tudi pokazala, da se politična stališča, ki jih je v tej zvezi oblikoval slovenski CK ZKS, že preusmerjajo v tok uresničevanja. Posebna politična ocena je veljala doseženemu v svobodni menjavi dela. Komunisti so ugotovili, da je bilo vse preveč birokratskega dela, pravih rezultatov dogovorov o menjavi dela pa zelo malo. Če so prvi dve leti kulturne skupnosti še imele možnosti predstaviti delavcem svoje programe, pa se je ta možnost zadnje leto zelo zožila, saj se nikakor ne moremo iztrgati iz proračunskih odnosov. Limiti so res družbeno dohodkovno utemeljeni, ob proklamiranem KOLEDAR NALOG Med najpomembnejšimi nalogami tega tedna je vsekakor skupna seja IK predsedstva CK ZKS in predsedstva RS ZSS, saj bodo na njej ocenjevali izvajanje stanovanjske politike v naši republiki in bodoče naloge na tem področju. Približuje se čas, ko bodo samoupravni organi potrjevali zaključne račune za leto 1975. Zato se bodo sindikalne organizacije še zlasti angažirale pri vsebinskih pripravah na analizo bilanc gospodarjenja, ki mora pomeniti problemsko razpravo o gospodarjenju in s tem podlago za sprejemanje in izvajanje prihodnjih nalog. Tudi družbeni dogovori o razporejanju dohodka zaradi svojega izjemnega pomena v tem tednu ostajajo v središču pozornosti. PONEDELJEK, 16. FEBRUAR - sindikalna konferenca delavcev v zasebnem sektoiju pri RO sindikata delavcev obrtnih delavcev bo obravnavala spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki. TOREK, 17. FEBRUAR - Izvršni odbor sindikata delavcev trgovine bo spregovoril o družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976 in o nalogah sindikata na tem področju - posvetovanje v organizaciji izvršnega odbora sindikata obrtnih delavcev, na katerem bodo razpravljali o programih razvoja obrti in problemih, ki zavirajo razvoj - RO sindikata s področja industrije in rudarstva sklicujejo razgovor o skupnih kriterijih in merilih za utijevanje delitve dohodka na osnovi minulega dela SREDA, 18. FEBRUAR - začetek tridnevnega seminarja za nosilce in organizatorje množične inventivne dejavnosti. V Dolenjskih Toplicah so ga skupno pripravili odbor za izumiteljstvo in tehnične izboljšave pri RS ZSS, Center za družbeno izobraževanje pri RS ZSS in Zveza izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Slovenije ČETRTEK, 19. FEBRUAR - skupna seja IK predsedstva CK ZKS in predsedstva RS ZSS, na kateri bodo ocenjevali izvajanje stanovanjske politike v SR Sloveniji in bodoče naloge na tem področju - na seji konference za cestno gospodarstvo pri RO sindikata delavcev prometa in zvez bodo razpravljali o vlogi in pomenu družbene samozaščite PETEK, 20. FEBRUAR - predsedniki občinskih in medobčinskih odborov sindikata delavcev tekstUne in usnjarske industrije bodo razpravljali o pripravah na bližnjo plenarno sejo republiškega odbora sistemu menjave dela pa nikakor ni utemeljena obvezna „enaka discipliniranost vseh44 ali celo prepoved, da bi šli s programi pred delavce, ker je pač na občinski koordinaciji že vse dogovorjeno. Programi stabilizacije, ki na področju kulture pomenijo notranjo utrjenost, kvalitetno delo in polno zaposlitev, se ob prej omenjenem ravnanju ne morejo razvijati v pravo smer, saj ta prava smer terja, da odpremo vrata za dogovarjanje s tistimi, ki so jim kulturni programi namenjeni. Mnoge kulturne ustanove so se s svojo dejavnostjo zadnji dve leti široko odprle navzven, poiskale so neposredne povezave z delovnimi kolektivi. Ker nismo izoblikovali enotnih kriterijev za vrednotenje kulturnega dela, pa se pogosto prav tem ustanovam po proračunski logiki zmanjšuje dohodek za opravljeno delo iz sredstev kulturnih skupnosti (na račun njihovega lastnega dohodka), hkrati pa ostaja dohodek neokrnjen tistim, ki se še niso usmerili na dodatno delo v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Kazen za tiste, ki imajo posluh za široke družbene kulturne potrebe, nobenih sankcij pa za tiste, ki so naglušni za te potrebe! Dva kroga pogovorov v regijah, ki jih je sindikat opravil v pripravah na plenum o kulturi, sta pokazala, da ne moremo biti zadovoljni z delom kulturnih skupnosti. Programi skupnosti nastajajo le kot zbir posamičnih programov, ne pa kot izčiščena in pretehtana usmeritev z jasno opredeljenimi kulturnimi cilji. Sredstva se dele proračunsko, probleme pogosto rešujejo izvršni organi sami, delegati uporabnikov še niso prišli do besede. Ker celotna proble- matika menjave dela in dohodkovnih odnosov stagnira, se bo sindikat zavzel za to, da bi vse samoupravne interesne skupnosti v občinah oblikovale skupno komisijo, ki naj bi proučila te odnose in predlagala, kako jih vnaprej razvijati. Slišali pa smo tudi samokritiko, saj tudi kulturni delavci sami pogosto kličejo na pomoč državo, ko jo hkrati kritizirajo zaradi vmešavanja, ali pa prav kulturni delavci govore le o svojih nizkih osebnih dohodkih, ne govore pa o težkih problemih oblikovanja in razporejanja celotnega njihovega dohodka. Dohodkovni odnosi, planiranje, dogovaijanje, postavljanje kriterijev za oblikovanje dohodka, razporejanje dohodka, vse to so vprašanja, zaradi katerih se bo moral sindikat delavcev kulture ustvaijalno vključiti v razpravo o zakonu o združenem delu. ,V to bi se morale vključiti tudi temeljne skupnosti posameznih kulturnih dejavnosti. Denimo za gledališče, za knjigo, kajti le znotraj teh dejavnosti lahko nastanejo kriteriji za poenoteno vrednotenje programov kulturnega dela. Te temeljne skupnosti pa naj bi pospešile tudi najrazličnejše vsebinske integracije. Stališče komunistov je, da v kulturi ne gre predvsem za fizične integracije, čeprav tudi te niso izključene. Nujne pa so vse tiste povezave, ki zagotavljajo skupno planiranje, skupno vrednotenje programov in dela enakih dejavnosti, široko izmenjavo realiziranih programov, Sindikati morajo spodbuditi oblikovanje temeljnih skupnosti kulturnih dejavnosti tudi zato, da bi se vse dejavnosti organizirano vključile v srednjeročno načrtovanje kulturnega razvoja. Kajti vse probleme razvoja kulture je treba razreševati na način, ki nas bo peljal k samoupravnim odločitvam tudi glede investicij na tem področju. Na aktivu komunistov pa so govorili tudi o tem, da je poseben družbeni pomen kulturnih dejavnosti potrebno stalno preverjati in se o tem samoupravno opredeljevati in če je tako, potem se je tudi o stanovanjih za kulturne delavce potrebno dogovarjati v občin- skih stanovanjskih skupnostih, kajti prav stanovanjski probk1111 pogosto povsem onemogočaj0 smotrno kadrovsko politiko na področju kulture. KAJ JE S KULTURO NACIONALNEGA POMENA? Z vprašanjem o posebnem družbenem pomenu kulture pa je povezano tudi vprašanje o posebnem nacionalnem pomenu kulturne dejavnosti. Opraviti imamo še vedno z elitistično miselnostjo, da so nekatere institucije posebnega nacionalnega pomena. Brez ovinkarjenja je treba povedati, da ima pravico do rezultatov dela po tradj' ciji imenovanih nacionalnih institucij prav tako občan iz Lendave kot iz Ljubljane. A kot že posebni družbeni pomen kulture ni nekaj dokončnega, enkrat za vselej danega in priznanega, tako tudi nacionalni pomen kulture ni nekaj enkrat za vselej priznanega. Opredelitev postane nedvoumna, če pri tem mislimo na kulturne programe, ne pa na naslove posameznih kulturnih hiš. Narodna in univerzitetna knjižnica je nacionalna ustanova, ker opravlja naloge za književničarstvo po vsej Sloveniji. A ne more biti narodno, kar do delavcev sploh ne pride ali kar jim ni namenjeno. 06 preganjamo monopolizem v gospodarstvu, ga moramo tudi v kulturi-Delavec mora imeti pravico in možnost izbirati kulturne dobrine-In v samoupravni družbi bodo je delovni ljudje opredeljevali, kaj je od tistega, kar danes nastaja, narodnostno pomembno. Kdo naj bi sicer to opredeljeval? Da bo kultura postala (eS pravica in možnost množic, bodo morali komunisti to bitk0 voditi skupaj z množicami: v delovnih organizacijah, kjct pogosto še vlada miselnost, °a kultura nima nič opraviti tam, kjer se proizvaja; v krajevnih skupnostih, kjer je treba spodbuditi razgovor občanov 0 njihovih kulturnih potrebah; ) celodnevni osnovni šoli, ki tli] preraste v novo kulturno žarišče krajevne skupnosti. Ali je sploh mogoče poiskati odgovor na vprašanje, kakšna je dialektika množičnega in naci°' nalno pomembnega v kulturi, ne da bi ga iskali skupaj z najšh' Šimi množicami delovnih ljudi, občanov, ki jim je kultura namenjena? ! S. G- 14. februar 1976 stran po sledeh dogovarjanja AKTI v KOM U NI STO V RO SINDIKATA DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA KDO ZAHTEVA BENEFICIRAN STAŽ? SKUPAJ PODRETI OGRADE Skupno nastopanje na domačem in na inozemskem tržišču lahko obrodi sadove Na aktivu komunistov republiškega uora sindikata delavcev gostinstva in tizma je pozornost razpravljavcev jala vprašanjem, kot so razvoj samo-Dpravnib odnosov v TOZD, OZD, u “A SIS, delegatskemu sistemu, veljavljanju samoupravnega delavskega r. n°ra’ združevanju dela in sredstev, likovanju srednjeročnih in dolgoroč-razvojnih načrtov. Mimo tega pa so komunisti v republiškem odboru nieljito pogovorili še o problemih Poslovanja, o izobraževanju in o živ-'urizrn raV™ ^P05*611^ v gostinstvu in k J^K0 k°t na ntnogih drugih sestan-n> kjer so se pogovarjali o problemih ovenskega gostinstva in turizma, so uoi komunisti v republiškem odboru ugotavljali, da slovensko gostinstvo in "^■zem zavoljo prevelike razdroblje-sti nikakor ne moreta na zeleno vejo. 43 takšne razmere v tej dejavnosti £0sij° nemajhno odgovornost tudi Onnmisti, ki delajo v organizacijah in otganih sindikata. Ob večji aktivnosti in r^zetosti komunistov za razreševanje Problemov bržčas ne bi bili še danes Priča pogovorom in prepričevanjem, je možno doseči boljše rezultate ?0sPodarjenja s povezovanjem, z zdru-Zev'mjem dela in sredstev. Drugače Povedano: v mnogih gostinskih in Drrističnih organizacijah združenega dela v Sloveniji še niso dojeli ah pa tudi nočejo razumeti, da lahko samo skupen nastop na domačem, zlasti pa na inozemskem tržišču obrodi sadove. Skupna in enotna propaganda ter receptorska služba sta naslednji področji dela, kjer bi vsi gostinski in turistični delavci slednjič morali najti skupen jezik. Tako pa v Jugoslaviji letno porabimo samo prek turistične zveze in njenih predstavništev v tujini dobrih osem milijard, v kar pa niso všteta sredstva, ki jih za propagando namenijo organizacije združenega dela. Ob vseh teh sredstvih pa na tujih turističnih tržiščih ni možno dobiti niti enega primernega prospekta ali kataloga, ki bi na primeren način predstavil Slovenijo in Jugoslavijo kot turistično deželo. Vse to so problemi, ki jih bodo komunisti v tem sindikatu morali začeti odločneje razreševati tudi v osnovnih organizacijah sindikata. Zlasti bo treba v prihodnje zagotoviti večjo veljavo ustanavljanju poslovnih skupnosti v turizmu, v katerih bo možna povezati interese vseh dejavnikov na območju turističnega kraja ali širše turistične regije. Slišali smo, da so takšne poslovne skupnosti že ustanovili v zdraviliškem turizmu, na slovenski obali, pravkar pa pripravljajo ustanovitev take skupnosti tudi na Gorenjskem. Drug splet problemov, ki pestijo slovenske gostinske in turistične delavce in o katerih je bilo veliko govorjenja na aktivu komunistov, so nerazviti samoupravni odnosi. Komunisti v republiškem odboru so ugotavljali, da je bilo v minulem obdobju izrečenih veliko želja ter lepih besed ob podpisovanju samoupravnih sporazumov pri integracijah te ali one skupine turističnih in gostinskih organizacij združenega dela, a vse skupaj je v večini primerov ostalo le na papirju. Omenili so KOMPAS in še šest organizacij združenega dela, ki so pred letom dni podpisale samoupravni sporazum o SOZD, pa še do danes ni urejena reigistracija te organizacije - kaj šele vse drugo! Nerazviti samoupravni odnosi pa po sodbi komunistov v republiškem odboru niso značilni le za OZD in SOZD, marveč tudi za posamezne temeljne organizacije združenega dela. Ta ocena velja za manjša gostišča, turistične poslovalnice in druge manjše obrate, kjer zaposleni še zdaleč ne upravljajo z vsemi sredstvi. Za razvitejše samoupravljanje v teh temeljnih organizacijah združenega dela pa lahko in morajo prispevati prav osnovne sindikalne organizacije in komunisti, ki delajo v vodstvih teh organizacij, je sodil aktiv komunistov v republiškem odboru. M. Ž1VKOVIČ AKTIV KOMUNISTOV V RO SINDIKATA DELAVCEV VISOKEGA ŠOLSTVA 'N ZNANOSTI ____ POLITIČNA ARENA BOJA ZA UVELJAVITEV USTAVE A —---------------------------------------------------------------------- 6 pr®ynal° storili za krepitev zavesti o pravi politični vlogi sindikata — Da bi resničevali interese združenega dela in interese delovnih ljudi, so nujne povezave tudi med republiškimi odbori sindikatov nivprašanji, ki jih je aktiv komu-šol r ■ sadika*3 delavcev visokega oiseva in znanosti še posebej podrobno Politično ocenjeval, je bilo vprašanje: taksna je politična vloga sindikata, po-. Dej sindikata delavcev visokega šolstva znanosti, kakšna je miselnost, ki za-stno ali podzavestno deluje proti P avi politični vlogi sindikata, kakšna je iselnost, ki zaradi starih hierarhičnih nosov na teh institucijah in zavoljo Jalove odtrganosti deluje še proti inte-^som združenega dela, interesom delav- Komunisti se sicer zavedajo, kaj vse ^ 13 sindikat delavcev visokega šolstva znanosti prispevati k političnemu jp nitju slovenskih sindikatov. Vendar T.0?rajaj o, da mnogi delavci na visokih ved 'n raziskovalnih institucijah še n;, ?. vidijo v sindikatu le svojo orga-. aciJ°. kadar gre za njihove ne-iJfDdne interese, ne vidijo in pa kdaj ni nočejo videti v sindikatu politične ne boja za uveljavitev ustave. V tem VdT U-S0 komunisti doslej vse premalo PUvaJi na krepitev zavesti o sindikatu kj1 tisti družbenopolitični organizaciji, stj.naj uveljavlja samoupravno sociali-cno demokracijo združenega dela in teri napori morajo veljati temu, da se y 1 s svojim delom kar najbolj vključimo materialno krepitev družbe in njeno j av° duhovno usmeritev. Ne smeli bi n°PUstiti, da nekateri skrivajo svojo ne--P1 ,?ijen°st do pomembnih družbe-Pohtičnih vprašanj z izgovarjanji na on *°ya*no delo. Aktiv komunistov je u« na dejstvo, da je delež najbolj r V^jalnih visokošolskih učiteljev in sin^ralccv-komunistov v krepitvi Dihalnega gibanja na visokošolskih in fskovalnih institucijah premajhen, ko|° sradikat tu včasih, z zlobo ali gren-d°’ tudi poimenujejo ,,asistentska organizacija". (Zanimivo je, da so po-dobene razmere pogosto tudi v sin-dikalnih organizacijah delavcev kulture.) Da nekateri komunisti, vodilni ustvarjalni delavci v visokem šolstvu in znanosti (pa tudi v kulturi) ne vidijo še svojega pravega mesta za politični boj znotraj sindikalne organizacije, je gotovo razlog tudi v tradiciji minulega časa (in sedanjega!), ko so posamezni vodilni delavci iskali rešitve za probleme teh institucij le pri oblastnih organih ali v najnovejšem času pri izvršnih organih. Naslednje vprašanje, ki mora biti vodilno komunistom za delo v sindikatu, pa je, kako se znanost in visoko šolstvo povezujeta z združenim delom. Če je velik del delavcev v teh institucijah dojel perspektivo svojega dela v trajnem povezovanju in sodelovanju z združenim delom, pa smo še vedno priča odporom proti samoupravni zasnovi visokega šolstva in raziskovanja. Deloma izvirajo ti odpori iz nerazumevanja družbenih odnosov v združenem delu, deloma so to neprikriti ali prikriti poskusi odpora' samoupravni koncepciji nasploh. Zavestne odpore proti samoupravni koncepciji je potrebno javno razobličiti. K celovitejšemu razumevanju novega položaja visokošlskega in znanstvenega delavca v združenem delu pa lahko seveda največ pripomorejo praktični rezultati dogovarjanja o programih visokošolskega izobraževanja in raziskovanja, rezultati njihovega skupnega vrednotenja programov in ne nazadnje, vrednotenja dela posameznega visokošolskega ali znanstvenega delavca. Danes pa še vse preveč prevladuje miselnost, da temu delavcu daje pravico do osebnega dohodka žc' sam naziv. In tudi v praksi je še tako, da imajo delavci visokega šolstva in znanosti pogosto ob istem nazivu a zelo različni delovni obveznosti in delovnih rezultatih enake osebne dohodke. MNOGO VEČ SODELOVANJA V SINDIKATIH Naslednja skupina vprašanj je veljala tudi povezovanju visokošolskih zavodov in raziskovalnih zavodov z združenim delom: povezovanju z gospodarskimi in raziskovalnimi temeljnimi organizacijami znotraj organizacij združenega dela prek delegatov uporabnikov, ki smo jih izvolili v svete visokih šol; povezovanju prek posebnih izobraževalnih skupnosti; povezovanju visokega šolstva s prvostopenjskim usmerjenim izobraževanjem, saj si sicer celovite reforme usmerjenega izobraževanja na vseh stopnjah ne moremo zamisliti itd. Ne da bi podrobneje razčlenjevali razpravo o idejnopolitični aspektih vseh teh novih povezav, je vsekakor treba povedati, da je bila osnovna ugotovitev: vseh teh procesov sindikat delavcev visokega šolstva in znanosti ne bo mogel dovolj učinkovito spodbujati, usmerjati in razvijati, če znotraj zveze sindikatov sindikati med seboj ne bodo vzpostavili novih vezi. Kako naj, denimo, ta sindikat, ločen od drugih sindikatov, spodbudi poenoteno idejnopolitično razpravo o reforrhi usmerjenega izobraževanja, kako naj brez sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja doseže razpravo o celoviti reformi usmerjenega izobraževanja tako na srednji stopnji kot višji in visoki itd? Interesi združenega dela tajajo, da postane zato tudi sindikat delavcev visokega šolstva in znanosti eden od pobudnikov za dogovor o skupnih sindilanih akcijalt, o skupnem idejnopolitičnem ocenjevanju uresničevanja novih povezav znotraj združenega dela. SONJA GAŠPERŠIČ š Bliže cilju: livarji 1 Do konca minulega leta je SPIZ SR Slovenije sprejela sku-1 paj 9 zahtevkov za 124 delovnih mest — Pomanjkljivi elabo-H rati in počasno urejanje Izvršilni odbor skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije je ob koncu prejšnjega meseca razpravljal med drugim tudi o osnutku sklepa o določitvi delovnih mest v livarni, na katerih bi šteli zavarovalno dobo s povečanjem, ter o stopnji povečanja. Menil je, da je predlog dovolj proučen in utemeljen; zato bo skupščina sklepala o njem okrog 17. marca letos. Mimogrede naj omenimo, da na predlaganih delovnih mestih v slovenskih livarnah dela približno 1.800 delavcev. Stroški skupnosti bi se po približnih ocenah povečali za 6,5 milijona din, dodatni prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem pa bi znašal blizu 5 milijonov dinarjev na leto. KAKO JE Z DRUGIMI ZAHTEVKI? Naj ob tej priložnosti povemo, kako je z drugimi zahtevki za beneficiranje delovne dobe. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije je do konca minulega leta prejela skupaj 9 zahtevkov za 124 delovnih mest. Iz teh zahtevkov pa ni možno ugotoviti, koliko delavcev bi dobilo beneficirano delovno dobo. Poglejmo si te zahtevke pobliže. V storitvenih ' (komunalnih) dejavnostih obstaja zahtevek za 4 delovna mesta: nosilec posod za smeti, pralec ulic, čistilec javnih prometnih površin in delavec pri črpanju fekalij. Zahtevek je vložil zvezni odbor sindikalnih delavcev storitvenih dejavnosti že oktobra 1972. Zvezna komisija za beneficirano dobo je zadolžila skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Hrvatske ter Bosne in Hercegovine, naj oceni predlagani elaborat. Na Hrvaškem so potem za oceno naprosili inštitut za varnost (Zagreb), v BiH pa inštitut za varstvo pri delu — zavod za sociologijo in psihologijo d ela (Sarajevo). Po mnenju obeh ocenjevalcev pa na podlagi sedanje dokumentacije ni mogoče predlagati beneficiranja teh delovnih mest. Potrebna bi bila dopolnitev, ki pa je še ni. Zaradi tega tudi še ni bilo razprave o tem zahtevku v zvezni komisiji za beneficiranje zavarovalne dobe. POMANJKLJIVI ELABORATI Prav tako je po mnenju ocenjevalcev SPIZ (je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja) Vojvodine in Makedonije pomanjkljiv elaborat, ki zahteva beneficiranje šestih delovnih mest pri predelavi živalske krme (močna krmila). Ta zahtevek je v juliju 1973 vložil sindikat delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije. Ker elaborat še ni dopolnjen, tudi razprave v zvezni komisiji še ni bilo. Tovarni aluminija Boris Kidrič (Kidričevo) in Lozovac - Ražine sta vložili zahtevek za beneficiranje delovnih mest v elektrolizi aluminija, in sicer skupno za 22 delovnih mest. Za oceno dokumentacije sta bili zadolženi SPIZ Slovenije in Hrvaške. Po oceni inštituta za varnost v Zagrebu in Zavoda SR Slovenije za varstvo pri delu je bila potrebna dopolnitev elaborata. Zavod SRS za varstvo pri delu je dvakrat zahteval od organizacije združenega dela dopolnitev elaborata, oceno s predlogom pa je SPIZ Slovenije dobila 6. novembra 1975. leta. Ob tem je treba poveuati, da bi moiaia zvezna komisija o tem zahtevku razpravljati že v drugi polovici septembra minulega leta, vendar pa ni mogla,, ker Zavod SRS za varstvo pri delu do takrat še ni dal svojega mnenja oziroma ocene dokumentacije. Oceni zagrebškega inštituta za varnost in Zavoda SRS za varstvo pri delu sta namreč glede stopnje beneficiranja delovnih mest različni. Zdaj poteka nadaljnje usklajevanje stališč, nakar bo dal zavod za varstvo pri delu novo oceno. V GRADBENIŠTVU - 51 DELOVNIH MEST! Za beneficiranje zavarovalne dobe v gradbeništvu je vložen zahtevek za 51 delovnih mest, in sicer 18-v cementni industriji, 18 v gradbeništvu, 6 v industriji gradbenega materiala in 9 v kamnolomih. Za oceno dokumentacije sta bili zadolženi SPIZ Hrvaške in BiH. Zagrebški inštitut za varnost je zahteval dopolnitev dokumentacije in pravi, da tudi po dopolnitvi ne more dati pozitivnega mnenja glede beneficiranja teh delovnih mest. Razprave o teh zahtevkih v zvezni komisiji še ni bilo. Obstaja tudi zahtevek za beneficiranje šest delovnih mest v carinski službi. Elaborat morata oceniti SPIZ Slovenije in Srbije. Za slovensko skupnost bo elaborat ocenil zavod SRS za varstvo pri delu, ki je že zahteval dopolnitev dokumentacije, ki pa je še ni dobil. Skupnost Srbije pa prav tako še ni poslala svoje ocene. Tudi zadruga dimnikaijev v SRS je zahtevala beneficiranje delovnih mest dimnikarja in dimnikaija-rajonskega mojstra ali vodje delovnega področja. Za oceno upravičenosti zahtevka sta bili zadolženi SPIZ Slovenije in Hrvaške. Za slovensko skupnost je elaborat ocenil inštitut za medicino dela, športa in prometa (Ljubljana), ocene iz Hrvaške pa še ni. Tudi steklarska idnustrija zahteva beneficiranje 13 delovnih mest, zahtevek pa bosta ocenili SPIZ Vojvodine in Makedonije. Ocen še ni, zato tudi razprave v zvezni komisiji še ni bilo. Aprila lani je SPIZ Slovenije prejela tudi zahtevek za 19 delovnih mest v mesni industriji. Zvezna komisija še ni sklenila, kateri skupnosti bosta ocenjevali upravičenost zahtevka. Ob koncu minulega leta pa je bil vložen še zahtevek za beneficiranje delovnega mesta profesionalnega gasilca v OZD. KDO JE V ZADNJI FAZI UREJANJA? Kot smo omenili že na začetku, so za predlagana delovna mesta v livarnah stališča že usklajena, dobiti je treba le še mnenje podpisnikov družbenega dogovora. Prav tako je v zadnji fazi urejanje beneficirane dobe gasilcev v gasilskih organizacijah. Povedati je treba, da je beneficiranje določil že zakon pred 31. 12. 1972. leta, skupnosti pa bi morale določiti le kraje — mesta, v katerih bi takim organizacijam določali beneficiranje. Sklepe so sprejele že vse skupnosti — razen slovenske. Kot smo zvedeli, je v „zadnji fazi reševanja" tudi zahtevek aluminijcev in dimnikarjev. P. Mnenja in stališča KADROVSKA POLITIKA IN ŠE KAJ Nj potrebno posebej poudarjati, daje v vsakem podjetju kadrov-j Politika in kadrovanje nasploh najobčutljivejša zadeva, kar za-s2Va odnose med delavci, posamično in kolektivno napredovanje DPotacije na delovnih mestih in drugo, boff' ° I™rno rečemo, da so minili časi, ko si prišel po zvezah na o ci^1 nam sicer preprečuje zvezni in republiški zakon elovnih razmerjih, ki s svojimi določih predpisuje, kdaj kandidat tu«*a vsem pogojem za to ali ono delovno mesto; to predpisuje v skl lnterni pravilnik o kadrovanju na delovnih mestih, ki mora biti jdadu z republiškim zakonom, ta pa z zveznim in z ustavo,.. . o tod vse lepo in prav — imamo torej zapisana pravila. In kako * ^ skupaj kaže v praksi? 2a našem podjetju, ki ni ravno manjhno — šteje več kot 7000 ^.Poslenih — imamo nekaj deset pripravnikov — diplomiranih inže-tor-!,*2 str°jne> slektro, metalurške... fakultete. Kadrovski sek-njim' Preme^a iz oddelka na oddelek, pri tem pa ni nihče med svo' ne ve’ kakšno bo pravzaprav njegovo delo, kje bo uporabil ^^nanje, ki $i gaje s pet ali večletnim trudom pridobil na tej ali In tako so vsi ti pripravniki iz dneva v dan bolj nejevoljni. Pamet jim solijo kadroviki z nepopolno višješolsko ali celo srednješolsko izobrazbo, ki se trkajo po prsih, kako zelo razumejo naše samoupravljanje in samoupravni sistem nasploh, pri tem pa se požvižgajo na rezultate svojega, še bolj pa tujega dela. Kot rečeno, redki so tisti pripravniki, ki svoje delo že vnaprej „vidijo“, redki so tisti za katere njihovi predpostavljeni napravijo načrt, elaborat uvajanja v delo in jih že s prvim dnem, ko prestopijo prag podjetja, postopoma uvajajo v delo, ki bo vredno njihovega znanja. Ze na desetem kongresu ZKJ, smo se med drugim dogovorili, da mora biti kadrovska politika planirana, načrtovana, da moramo strokovnjakom zagotoviti primerna delovna mesta. Vse to smo pogosto dovolj močno poudarjali, da bi v naših podjetjih sprejeta načela o kadrovski politiki slednjič morala zaživeti in roditi sadove ... Žal pa se pogosto dogaja, da mlad inženir ali tehnik že po letu, dveh zapusti podjetje, ki ga je morda celo štipendiralo, zdaj pa kar na lepem ne ve, kam bi s strokovnjakom! Da bi bila mera polna, prenekateri odide v tujino, kjer s pridom uporabijo njegovo znanje! To niso samo primeri iz industrije, ampak so primeri iz vseh dejavnosti. Tako je, denimo v naši občini nekaj zdravnikov, ki se ta trenutek zelo dobro počutijo v ZRN in Švici! Vemo pa tudi za drugo skrajnost. V podjetju, ki se otepa strokovnjakov, zasledimo lepo število šefov in mojstrov, skratka „starih mačkov", ki jim je tako delovna doba kot starostna doba že zdavnaj potekla in bi si, če zaradi drugega ne, zaradi uvidevnosti do mlajših kolegov lahko končno privoščili zasluženo upokojitev. V našem podjetju vsi vemo, da kadrovanje šepa, a si tega nihče ne upa na glas povedati, ker bi se potem že tako uredilo, da pač ne bi ustrezal vsem pogojem za to in to delovno mesto. Da pa ne bo vse to pisanje izpadlo kot frazaijenje, lahko povem, da te razmere opazujem že dobrih osem let, da vse, kar sem zapisal, lahko argumentiram s posameznimi primeri, koliko bi bilo to umestno ta hip, ne vem, vem le, da sem se pred meseci tudi sam prijavil na razpis za delovno mesto, a doslej še nisem dobil odgovora ... TOMAŽ ISKRA, Železarna Jesenice NIČ VEČ VIZIJA Dobro leto pri nas že dokaj resno govorimo o usmerjenem izobraževanju ali bolje rečeno o preobrazbi sedanjega srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Govorimo o uresničevanju takšne reforme vzgojnoizobraževalnega sistema, kot smo jo opredelili v smernicah kongresnih dokumentov, o takšni preobrazbi, ki bo ustrezala potrebam naše samoupravne socialistične družbe, zahtevam znanstvenega in tehnološkega razvoja in sodobne delitve dela. Seveda pa v tem prehojenem letu nismo ostali samo pri besedah. In če se danes kje srečujemo z očitki, da z reformo kasnimo, da nimamo izdelane koncepcije za reformo, potem gre tu zgolj za poenostavljene trditve. Naj tako najprej povemo, da smo z usmer- Komunistza DE jenim izobraževanjem v Sloveniji že začeli z letošnjim šolskim letom, in sicer v prvih letnikih 23 vzgojnoizobraževalnih zavodov, torej v gimnazijah pedagoške smeri in v vzgojiteljskih šolah. Nedvomno pa pomenijo bistveni prispevek k preobrazbi sedanjega srednjega šolstva izdelane teze o usmerjenem izobraževanju (pripravil jih je Zavod za šolstvo SRS), preverjanje le-teh na različnih posvetih in sestankih in pa že tudi izdelan elaborat, ki zajema vsa najvažnejša vprašanja v zvezi s preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Danes, ko imamo že izdelano zasnovo usmerjenega izobraževanja, torej vemo, kaj nam prinaša novega., kaj želimo z njim doseči in kakšen bo v prihodnje vzgojnoizobraževalni proces. Če govorimo o preobrazbi sedanjega srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, potem o tem ne govorimo, ker bi nam bile potrebne samo delne spremembe in izboljšave znotraj sedanjega sistema, pač pa predvsem zato, ker sedanji sistem zaostaja za razvojem samoupravne socialistične družbe. Potrebna nam je takšna reforma, ki bo odpravila pomanjkljivosti sedanjega vzgojnoizobraževalnega procesa ter oblikovala takšnega, ki bo pogojen z marksistično idejno zasnovanostjo, ki bo oblikoval znanstveni način mišljenja na marksističnih idejnih osnovah. Tudi ni odveč, če zapišemo, da morata postati vzgoja in izobraževanje enakovredni in dialektično povezani sestavini vzgojnoizobraževalnega sistema, da morata biti samoupravno organizirana ter dostopna vsem — mladini in odraslim. Ker današnji razvoj zahteva, da se človek izobražuje skozi vso delovno dobo, da se poklicno usposablja in izpopolnjuje v skladu z njegovimi interesi in potrebami združenega dela, je potrebno v nov sistem izobraževanja, torej v usmeijeno izobraževanje, vnesti permanentnost izobraževanja. Še več, ker sta vzgoja in izobraževanje sestavini družbene reprodukcije, ker z njo omogočamo in pospešujemo razvoj proizvajalnih sil in samoupravnih socialističnih odnosov, mora postati sestavni del potreb človeka.in združenega dela. Tako se mora celotna vzgojnoizobraževalna dejavnost usmeriti k vzgoji in izobraževanju z delom in za delo. Kaj je torej usmeijeno izobraževanje? Je sestavni del vzgojnoizobraževalnega sistema in nadgradnja osemletne obvezne šole. Vključuje sedanje srednje, višje in visoko izobraževanje. Njegova naloga je, da pripravlja mladino in odrasle za delo v določenem poklicu, jih oblikuje v aktivne samoupravljalske osebnosti v združenem delu in družbenem življenju. Usmeijeno izobraževanje temelji na raznovrstnih usmeritvah in vsebinah izobraževanja, v katere se mladina pa tudi odrasli vključujejo glede na svoja nagnjenja, sposobnosti in interese ter v skladu z družbenimi potrebami. V usmeijeno izobraževanje se bo lahko vključil vsak učenec ali zaposleni. S svojo prvo fazo, torej dveletno skupno srednjo šolo, bo postalo usmeijeno izobraževanje šola enakih možnosti za vse, skupna osnova za vsakršno nadaljnje izobraževanje za poklic, za delo ter za izobraževanje ob delu in ob njem. MARJETA DEMŠAR ODMEVI NA INTERVJU PREDSEDNIKA TITA Vsak mora preveriti sebe Intervju je odjeknil kot izraz naše odločnosti, da vztrajamo na lastni poti, odločnosti, da s te poti počistimo vse tisto, kar ovira našo hitrejšo pot k ciljem, ki smo si jih zastavili Beseda tovariša Tita v intervjuju za zagrebški Vjesnik je ponovno z močjo revolucionarne spodbude pozvala komuniste in vse delovne ljudi v boj za dosledno uresničevanje našega programa socialistične samoupravne preobrazbe družbe. Poudagajoč, da so se raz mere v partiji in v družbi bistve no spremenile na bolje po 21 seji predsedstva ZKJ, predsed nik Zveze komunistov Jugosla vije zahteva, da se vsak komu nist vede v skladu z obeznost mi, ki jih ima kot član partije. „Člani zveze komunistov morajo biti disciplinirani,“ je’ poudaril predsednic Tito, »morajo začeti od sebe, graditi etiko novega samoupravnega socialističnega reda, ki ga ustvarjamo, in ne dopuščati, da jih preplavlja malomeščanska po-trošnikška psihologija in tekma za denarjem, ki je mnoge ljudi uničila.41 Tito je v intervjuju spregovoril o mnogih zadevah, o mnogih temah, toda predvsem, o človeku. Ko je govoril o uspehih, ki so jih dosegli ljudje, in ko je govoril o neuspehih. Tudi ko je govoril o krizah, je Tito poudaril, da jih je povzročila peščica ljudit zlasti v nekaterih vodstvih. Škoda je bila ogromna, posledice pa težke za vse naše narode, za vse delovne ljudi. Opozoril nas je na komunistično samokritiko, na malomeščanščino, nekomunistično vedenje članov zveze komunistov, na neupravičeno bogatenje, ki v naši družbi ni rezultat z delom pridobljenega denaija... Iz tega sledi dolžnost, da mora vsaka organizacija, vsako vodstvo zveze komunistov, vsak član partije preveriti sebe in lastno vedenje v okolju. Delovni ljudje po vsej Sloveniji z navdušenjem sprejemajo Titove besede. Nekateri od njih so nam pripovedovali: JOŽE FERJANČIČ, Marles Maribor: »Titov intervju izredno odmeva med delavci po vsej severovzhodni Sloveniji Delavcem je všeč, da je predsednik Tito s preprostimi besedami poudaril, kaj je narobe pri nas, tako da ga je lahko vsak razumel. Pravijo: tak intervju bi bil potreben vsak mesec, potem se ne bi dogajale nepravilnosti, kot je neupravičeno bogatenje, lov za denaijem . .. SILVAN FAGANEL, Meblo, Nova Gorica: »Predvsem bi morali ta intervju prebrati vsi, najprej pa tisti, ki so nagnjeni k najrazličnejšim malverzacijam, kot na primer v sežanskem Jadrana Na kratko, intervju predsednika Tita je bil tako pester in bogat, da bi se težko odločil, katera njegova misel je pomembnejša.11 POLDE RAKAR, Agrostroj, Ljubljana: »Najbolj so me prevzele tiste Titove besede, ko govori o samokritiki in o tem, kako je treba čimprej narediti konec neupravičenemu bogatenju. Nekateri komunisti res pozabljajo, kaj so njihove naloge in kako se morajo vesti.11 RUDI MLAKAR, Kovinpla-stika, Lož: »Po službeni dolžnosti se ukvarjam s kadri Zavoljo tega sem bil v Titovem intervjuju najbolj pozoren na tisti del, ki govori o kadrih. Strinjam se, daje treba enkrat dokončno opredeliti odgovornost posameznikov za svoja dejanja Čimprej moramo opredeliti, kaj je kolektivna in kaj individualna odgovornost. Seveda pa bo treba v prihodnje posvetiti še več pozornosti vzgoji in izobraževanju delovnih ljudi, tako da bodo vsi dojeli program naše sociahstične samoupravne družbe.11 IVAN URBAS, Gradišče, Cerknica: »Predsednik Tito se je temeljito lotil kadrovske politike. Od tega, kakšne kadre imamo na posameznih delovnih mestih, je pravzaprav odvisno vse, predvsem pa dobri rezultati gospodarjenja!11 FRANC KOBENTAR, Železarna, Jesenice: »Predsednik Tito je v intervjuju zelo odkrito spregovoril o naših slabostih. Toda bolj kot delavcem so bile njegove besede namenjene tistim komunistom, ki se nikakor nočejo spremeniti, da bi delali bolje in v skladu s socialističnimi normami. Komunisti se bomo morali poslej med seboj bolj odkrito pogovarjati, še zlasti zato, ker veliko kritike leti prav nanje.11 Res je, ko bi vsi, kot pravijo delovni ljudje, vedno poslušali Titove napotke in se tudi po njih ravnali, bi nam bilo vsem KRAGUJEVAC OSMIČ >RDEČI PRAPOR< Sobota, 14. februarja: Danes se je začelo, v ponedeljek pa se bo končalo osmo srečanje samoupravljavcev »Rdeči prapor11. Udeležuje se ga 1200 delegatov iz vseh naših republik in pokrajin, ki razpravljajo o uresničevanju delegatskega sistema v praksi. Uvodni referat na fo temo je imel ANGEL ČE-MERSKI, predsednik CK ZK Makedonije, ki je tudi vodil odbor za pripravo letošnjega srečanja. S srečanjem »Rdeči prapor11 pa letos v Kragujevcu proslavljamo tudi stoletnico prvega javnega spopada delavskega razreda . s takratno oblastjo, bur-žuazijo in gospodami. Takrat torej je naš delavski razred pod vplivom pariške komune in revolucionarnega delovanja Sve-tozaija Markoviča stopil na politično prizorišče, takrat je nastopila zgodovinska doba razrednega boja in razrednih spopadov, ki sta jo šele NOB in revolucija privedla do zmage. mnogokrat laže in bolje. To bi pravzaprav pomenilo, da dosledno izvajamo tisto, za kar smo se dogovorili in da brez odstopanj delamo tako, kot smo se skupaj odločili. Predsednik Tito nas največkrat prav na to opozaija. (MŽ) JANKO SMOLE, vodja jugo-slovandce delegacije na tretji ministrski konferenci lupine 77 držav v razvoju, v izjavi za Tanjug: Dokumenti, ki smo jih sprejeli na konferenci v Manili, opredeljujejo prihodnjo politiko skupine 77 držav v razvoju. Dogovorili smo se tudi za konkretne ukrepe in akcije, ki jih moramo voditi, da bi odpravili sedanje svetovne ekonomske probleme in da bi predvsem razreševali probleme dežel v razvoju. Ko je oblikovala svoja stališča, je ministrska konferenca v Manili še zlasti upoštevala vsebino razgovorov, ki so predvideni za 4. konferenco o trgovini in razvoju (UNCTAD) maja letos v Nairo-biju v Keniji, kot tudi vse druge razgovore z razvitimi deželami, ki bodo potekali v OZN in drugod. Dežele v razvoju so uskladile stališča o vseh vprašanjih, to pa bo prav gotovo olajšalo omenjene razgovore. To poudarjamo zaradi tega, ker je položaj posameznih dežel v razvoju ali skupine držav zelo specifične in se razlikujejo njihovi neposredni interesi glede posameznih vprašanj. Na konferenci v Manili se tovrstnih težav in problemov nismo izogibali, ampak smo jim posvetili vso pozornost in tudi uspeli izoblikovati rešitve, ki so sprejemljive za vse. DJURO VE KIČ, podpredsednik sveta ZSJ, na seji predsedstva tega organa: Konkretneje in bolj odločno se moramo boriti za uresničevanje politike razbremenjevanja gospodarstva, proti po- rabi, ki ni pokrita z dohodkom, in proti novim prispevkom samoupravnim interesnim in družbenopolitičnim skupnostim, ne da bi hkrati razpravljali o rasti produktivnosti, pogojih gospodarjenja, učinkovitejšem poslovanju, skratka o prispevku k boljšemu gospodarjenju. Ni namreč težko uganiti, kaj povečane obremenitve pomenijo zlasti še za organizacije, ki poslujejo izgubo. Pomenijo pa značilen primer, kako si nekateri razlagajo, da jim določene pravice gredo same po sebi, ne da bi hkrati nosili kakršnekoli dolžnosti in obveznosti. Zato moramo vztrajati, da vse tiste samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti, ki ugotavljajo izgube v »svojem11 gospodarstvu, ne le analizirajo racionalnost porabe sredstev, opravičenost zajemanja iz dohodka tistih, ki so v izgubi, kakor tudi vpliv povečanih obremenitev na pogoje gospodarjenja sploh, ampak da tudi predlagajo ukrepe, s katerimi bi presegli sedanje stanje. J OD SOBOTE T DO SOBOTE BLIŽE IN K LJUDEM KRITIKI Titove misli, izrečene s tistimi poudarki, ki imajo vselej svoj jasen, preprost in ljudski zven, so v minulem tednu dobile svoj neposreden odmev v političnem življenju. Vodstva zveze komunistov, tako v Makedoniji kot v Srbiji, te dni pa tudi v Sloveniji, so svoja razmišljanja in sklepe povezala s Titovim sporočilom. Gre/sicer za trajne in dolgoročne naloge,ki zadevajo delovanje komunistov in vseh frontovskih sil v socialistični zvezi za razvoj samoupravljanja, vendarle pa, kot so poudarili na nedavnem seminarju sekretarjev občinskih in medobčisnkih vodstev pri izvršnem komiteju CK ZKS, tudi za nekatere stvari, ki so trenutno nujne in neodložljive. Čas je, je dejal sekretar IK CK ZKS Franc Šetinc, da pridemo od formalnega konstituiranja samoupravnih organov in odnosov k vsebini, k jedru delovanja subjektivnih sil. Prav gotovo ne velja samo za zvezo komunistov, ampak za celotno naše notranje pohtično življenje, da je potrebno izraziteje uveljaviti kritiko in samokritiko. Namreč takšno kritiko, ki bo odkrivala vzroke in korenine nesamoupravnih odnosov in odporov, učila in spreminjala stvari. Teh nesamoupravnih odnosov pa je še precej in odpori ter nerazumevanje ustavne preobrazbe samoupravnih odnosov se izražajo v mnogih odkritih m prikritih oblikah, na vseh ravneh in v vseh okoljih. Moč politične akcije je v ljudeh, v razumevanju njihovih tudi najbolj drobnih življenjskih vprašanj, je prav v tem, da ljudje, delavci in občani povsod rešujejo te stvari ob jasno določenih pravicah in odgovornostih, ki jih daje ustava. Potrebno je zato premagovati odpore, vso tehnokratsko vzvišenost in birokratsko ločenost od ljudi, v kateri se pogosto manipulira s stvarmi in družbenimi sredstvi mimo ljudi, njihove angažiranosti in izražene volje v delegatskem sistemu odnosov, usklajevanju in družbenemu načrtovanju. Takšno dejavno preobražanje družbenih odnosov zadeva vsa področja samoupravljanja v delovni orga- občini, v samo-prav tako tudi v minulem tednu so nizaciji, krajevni skupnosti, v upravnih interesnih skupnostih, najširšem območju kulture. V očitno bili v središču pozornosti prav problemi delavske kulture, o katerih je v slavnostnem govoru na osrednji slovenski akademiji v počastitev Prešernovega dne spregovoril tudi predsednik RS ZSS Janez Barborič. Kulturni napredek je neločljivo povezan s političnim in socialnim razvojem, je poudaril govornik. Ideali, ki so zaznamovali Prešernovo misel, so bili uresničeni šele z zmago sociahstične revolucije. Celovito preobrazbo našega kulturnega življenja in delovanja, v katerem je boj za kulturo delavski boj, pa moramo nadaljevati v skladu z oblikovanjem, utrjevanjem in razvojem naše samoupravne družbe. Takšne misli in poudarki se v minulem tednu, ki ga upravičeno imenujemo teden Prešerna in slovenske kulture, prihajali do veljave povsod po Sloveniji, na proslavah v šolah in v delovnih organizacijah, na akademijah, kjer so podeljevali priznanja za najboljše dosežke v kulturnem ustvarjanju. Vzdušje kulturnega tedna so, žal, presekali teroristični streli v Frankfurtu, pod katerimi je padel naš konzul Edvin Zdovc. Val ogorčenja in protestov proti mednarodnemu terorizmu in morilskemu fašizmu, ki je pretresel našo politično javnost, je znova ostro postavil v ospredje vse čeri v mednarodnih odnosih in potrebo po boju za zlom zločinskega terorizma. Znova je opozoril tudi na vse tisto, kar smo v teh tednih zastavili na področju naše samozaščite, ko smo ji skušali dati bolj poudarjeno vlogo in pomen v naši družbi. Kako upravičena so ta prizadevanja, obenem s širšo mednarodno politično akcijo proti terorizmu in fašizmu, nas je ponovno prepričal zahrbtni umor našega diplomata. Tudi samozaščita ostaja stvar nas vseh. D. V. IJ 3| kako gospodarimo 14. februar 1976 stran tok zgledno rešila problem surovin DOGOVOR O BODOČNOSTI Sporazum z vinarji o cenah in o dohodkovnih odnosih omogočil Tovarni organskih kislin, da bo v kratkem imela domače surovine za proizvodnjo vinske kisline Proizvodnja vinske kisline kolektivu Tovarne organskih kislin iz Ilirske Bistrice ne prinaša velikega dohodka; s prodajo tega izdelka ustvarja letno komajda 15 % celotnega dohodka. Vendar sta vinska kislina in surovina zanjo tako izpostavljeni velikim nihanjem cen na svetovnem trgu, od uvoza pa je proizvodnja v veliki meri odvisna, da se v TOK z vsemi silami trudijo, da bi te vplive zmanjšali, če ne odpravili. Tako so se že dogovorili z dvema vinarskima kombina- toma, da bosta izdelovala surovino za proizvodnjo vinske kisline, v svojem srednjeročnem razvojnem načrtu pa so predvideli tudi sovlaganje v gradnjo še osmih takšnih obratov v vinarskih središčih. Takšna usmeritev je zelo nazorna potrditev misli, da je možno s Pametnim poslovnim dogovorom za daljše obdobje zagotoviti do-ftačo surovino. Največja problema, ki sta do-fkj pestila TOK, sta bila nezainteresiranost vinarjev, da bi ■zdelovali surovino za vinsko kislino, na drugi strani pa nihanje cen te surovine in tudi vinske kisline na svetovnem trgu. Dodajmo k temu še domačo politiko cen pa dobimo skupni rezultat: izgubo v tej proizvodnji že pred dvema letoma. Zanimivo pa je, da bi kot vinarska dežela lahko izdelovali surovine za vinsko kislino nekajkrat več, kot pa je potrebujemo. Toda vinarji se za to delo zavoljo nespodbudnih cen doslej niso ogreli. Ker v sami TOK niso mogli izdelati dovolj surovine, so jo morali vse do letos uvažati več kakor polovico potrebnih količin. Na svetovnem trgu pa sta tako surovina kot vinska kislina „padli“ pod vpliv špekulativnega navijanja cen, in to prav v obdobju, ko so bile cene na domačem trgu močno administrativno zadrževane. Takrat je cena uvožene surovine presegla ceno doma izdelane vinske kisline. Kolektiv TOK pa so priznali višje cene komaj nekaj mesecev prej, kot so na svetovnem trgu cene začele padati in v kratkem padle globoko pod raven nove odobrene cene. TOK je bila seveda prisiljena znižati tudi svoje cene, saj bi sicer doma izgubila kupce. POSLOVNE SKUPNOSTI V TURISTIČNEM GOSPODARSTVU Povezovanje porok razvoja Kritična razdrobljenost gostinstva zavira hitrejšo gospodarsko rast te dejavnosti, ki močno pomaga izravnavati zunanjetrgovinsko bilanco Tudi na turistično-gostinskem področju prihaja do ustanavljanja poslovnih skupnosti. Tako se slovenska zdravilišča z ,,Radensko in zdraviliščem Rogaška Slatina na čelu združujejo v poslovno skupnost. Partnerji bodo v kratkem podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovne skupnosti. Podobno naj bi tudi na obalnem območju prišlo do oblikovanja °balno-kraške turistične poslovne skupnosti, v teku pa so še nekatere druge pobude za tesnejše povezovanje organizacij iz sicer 'Počno razdrobljene turistično-gostinske dejavnosti. Nobenega dvoma ni, da so Pobude za ustanavljanje poslovnih skupnosti v turističnem gospodarstvu zelo koristne in dobrodošle, toliko bolj, ker turistični in gostinski delavci že rilje čutijo potrebe po enotnejšem in bolj poslovnem pristopu k delu ter obenem po ugodnejših poslovnih rezultatih, ki bi v večji meri kot doslej zavezovali rimžbeno skupnost, da bi sprejela ustrezne instrumente za hitrejši in skladnejši razvoj turističnega gospodarstva. Razdrobljenost v slovenskem gostinstvu, ki zaposluje skupno blizu 23.000 delavcev, se najbolj kritično kaže v kadrovski Politiki. Zanjo so značilni števni negativni pojavi, med katerimi je treba omeniti predvsem visoko fluktuacijo gostincih kadrov. Nobena skrivnost ti« da nove hotele gradimo, ne oa bi v investiciji upoštevali stroške za kadre, le-te investi-t°iji preprosto prevzemajo drugim, že utečenim in uveljavljenim hotelom in tako kršijo dobre poslovne navade. Glede ustanavljanja in oblikovanja poslovnih skupnosti turistični delavci menijo, da v poslovne ^cupnosti ne bi bilo smotrno vključevati vse dejavnosti oziroma tudi take dejavnosti, ki v te skupnosti ne sodijo, po drugi strani pa je treba že v začetku preprečiti nevarnost, da bi se poslovne skupnosti zapirale vase, v ozek krog članov z avtarkčnimi ali celo monopolnimi interesi. Zato je pomembna opredelitev, kaj vse sodi v tako poslovno skupnost. Zasebni gostinci vanjo brez dvoma sodijo neposredno kot člani, medtem ko naj bi se zasebniki, ki oddajajo turistične sobe, in kmetje, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, tesneje povezali s hoteli v kooperant-skem odnosu. Pri tem nikakor nimamo v mislih pogodbene povezave, marveč tesnejšo in globljo vez, kakršna povezuje kooperante v kmetijstvu s kombinati in drugimi večjimi organizacijami družbenega sektorja^ Pripomniti velja, da obrtni zakon zasebnim gostincem ne omogoča ustanavljanja zadrug, zato je omenjena oblika kooperacije med zasebniki in hoteli primerna oblika, prek katere se zasebniki, ki oddajajo sobe, in kmetje, ki se ukvarjajo s turizmom, lahko vključijo tudi v samoupravljanje. Tesnejša povezava med zasebniki in družbenim sektorjem gostinstva v obliki kooperacije bi brez dvoma pripomogla tudi k ustreznejšemu vrednotenju turističnih zmogljivosti pri zasebnikih. Povezovanje gostinskih in turističnih organizacij v samoupravne poslovne skupnosti bo pripomoglo ne le k enotnejši in trdnejši organizaciji ter k skupnemu nastopanju partnerjev na turističnem trgu, temveč bo omogočilo tolikanj zaželeno in tudi neizbežno združevanje sredstev za prednostne naložbe v skladu s planom srednjeročnega razvoja turističnega gospodarstva za obdobje 1976-1980. Brez koncentracije sredstev si namreč ni mogoče zamišljati uresničevanja ciljev plana srednjeročnega razvoja, med katerimi je zgraditev novih hotelskih in drugih nastavitvenih objektov z 10.000 ležišči v naslednjih petih letih v Sloveniji nedvomno na prvem mestu. Toliko v ponazoritev razmer, v katerih se je znašel kolektiv TOK, in za razumevanje njegovih odločitev, ki so površno ocenjevane celo sporne. Dolgoročna razvojna usmeritev proizvodnje vinske kisline v TOK je namreč naslednja: podjetje je najprej moderniziralo obrat in tako povečalo njegove proizvodne zmogljivosti od 350 ton letno na 500 ton, hkrati pa se je odločilo, da bo vložilo znatna sredstva v odpiranje obratov za proizvodnjo surovine za vinsko kislino v vinarskih središčih v drugih republikah, od koder je prevoz vinskih tropin v Ilirsko Bistrico odločno predrag. Hkrati je ddenilo, da bo stimuliralo proizvajalce surovine s primerno ceno — kije trenutno višja, kot je cena za uvoženo surovino. S tem kolektiv TOK pristaja na trenutno višje proizvodne stroške, kot bi jih imel z uvoženo surovino in s tem tudi na ustrezno manjši dohodek. Toda dolgoročno gledano, skozi člene samoupravnega sporazuma o poslovnem in tehničnem sodelovanju, ki gaje za deset let TOK sklenila z vinarskima kombinatoma v Vršcu in v Prizrenu (podobne načrte pa ima tudi z drugimi vinarskimi središči pri nas), je takšna odločitev več kot smotrna. Dogovor o ceni surovine, v katerem so tudi urejeni dohodkovni odnosi med obema partnerjema, naj bi odpravili vpliv velikega nihanja cen na svetovnem trgu, hkrati pa naj bi primerna cena vinarje vendarle spodbudila, da bi ob tehnični in finančni pomoči TOK zgradili obrate za proizvodnjo surovine za vinsko kislino. Že prva dva obrata, obrat v Vršcu je pravkar prestal obdobje preizkusnega dela, v Prizrenu pa ga začenja, bosta skupaj z proizvodnjo surovine v TOK dala surovine za proizvodnjo kakih 300 ton vinske kisline. Sčasoma pa bo TOK uvoz surovine v celoti nadomestila iz domačih virov in se tako rešila vpliva špekulacij na svetovnem trgu. R. B. meibrosia® ________ nld.. Spodbudne spremembe potrošnih navad Čeprav je Jugoslavija v primerjavi s svojimi zahodnimi sosedami, ki jih je v večji ah manjši meri prizadela recesija, ostala nekakšna oaza z razmeroma visoko stopnjo zaposlenosti in tudi še dokaj ugodno kupno močjo pre- GOSPODARSKI KoMEiiite" bivalstva, so jo lani vendarle prizadeh nekateri nespodbudni pojavi. Gre v prvi vrsti za skrb zbujajočo nižjo rast proizvodnje, ki je posledica nazadujočega trgovinskega prometa in naraščajočih zalog blaga tako v trgovini kot tudi pri proizvajalcih. Nobenega dvoma ni, da so tudi za Jugoslavijo predsem zaradi njene vključenosti v svetovno blagovno izmenjavo in s tem tudi v svetovne gospodarske tokove značilne nekatere spremembe gospodarskih tokov, ki jih sicer pripisujemo v glavnem zahodnim, izrazito tržnim gospodarstvom. Poskusimo kar mogoče preprosto utemeljiti te spremembe: stabilizacijska prizadevanja po eni strani in skrb za jutrišnji dan zavoljo negotovih, predvsem svetovnih gospodarskih razmer po drugi strani so vzrok, da je prebivalstvo povsod po svetu in tudi v Jugoslaviji domala že leto ali dve pod vplivom vzdušja, ki je bolj naklonjeno varčevanju kot pa porabi. Dokaz za to so naraščajoče hranilne vloge in obenem nazadujoča poraba ne le trajnih potrošnih dobrin, temveč tudi drugih industrijskih izdelkov, da, celo živil. Ta pojav, ki ga na Zahodu obravnavajo kot spreminjanje potrošnih navad, je očitno nastal in se razširil v vzdušju streznitve prej vsestransko potratne potrošniške družbe po izbruhu energetske in surovinske krize. Potrošniki drugod v Evropi in deloma tudi pri nas ne hlastajo več za kakršnimkoli blagom, ne podlegajo več potrošniški mrzlici, marveč se za nakupe odločajo skrbneje in preudameje, kljub temu da so se pogoji kreditiranja lani na pritisk proizvajalcev (ki bi se radi znebili prekomernih zalog) izboljšali, obseg potrošniških kreditov pa ustrezno povečal. Da je pripravljenost prebivalstva za varčevanje zavoljo stabilizacijskih prizadevanj in doseženih rezultatov zdaj očitno večja kot pred leti, dokazuje podatek, da so osebni dohodki lani narasli za blizu 30 %, drugi prejemki prebivalstva pa za več kot tretjino, hkrati pa se je ob nazadujočem prometu v trgovini in naraščajočih zalogah industrijskih izdelkov povečal obseg hranilnih vlog mesečno tudi za skoraj polovico. Značilno je tudi, da so hranilne vloge še posebno narasle ob koncu minulega leta, ko je bilo vlaganj prihrankov tako po številu kot še zlasti po vrednosti znatno več kot dvigov. Spreminjanje potrošnih navad je vsekakor spodbudno, če ga presojamo s stališča umirjanja porabe in stabilizacije trga. Prej je stopnja rasti povpraševanja vselej presegala stopnjo rasti ponudbe, to pa je povzročalo neskladnost in nestabilnost tržnih gibanj. Spodbudne so te spremembe ne le zaradi nujnega usklajevanja povpraševanja s ponudbo, temveč tudi zato, ker denar iz hranilnih vlog v znatni meri uporabljamo za potrošniške kredite. Ta funkcija hranilnih vlog lahko ob njihovem trajnejšem naraščanju postane pomemben dejavnik stabilnosti, ki utegne sčasoma oživiti povpraševanje in s tem tudi rast industrijske proizvodnje. Vpliv spreminjanja potrošnih navad in še zlasti hranilnih vlog na gospodarske tokove je tem od-ločilnejši, ker je bilo prebivalstvo v celotni denarni masi lani udeleženo z znatno večjim deležem kot pa gospodarstvo. Rast hranilnih vlog zato utegne odigrati pomembno vlogo pri uresničevanju poslovne politike bank in še zlasti ciljev, ki jih skladno z razvojnimi programi nameravajo uresničiti gospodarstvo in družbenopolitične skupnosti. NANDE ŽUŽEK Maribor______________ Enotna skupnost V Mariboru so pred nedavnim Podpisali družbeni dogovor o ustanovitvi interesne skupnosti za ko-munalo in ceste. Začasno so ustanovili enotno skupnost, če pa bodo “Porabniki komunalnih storitev Pokazali interes, bodo ustanovili več ^“pnosti. Dogovor o izhodiščih za “stanovitev te skupnosti, ki ga je mariborska občinska skupščina že prejela, so poslali vsem TOZD ter Krajevnim skupnostim v občinah. Za samo komunalo bo to predstavljalo velik napredek, saj so uporabniki komunalnih storitev doslej ranko samo plačevali, soodločali pa ^ntaj nič. Poslej pa naj bi o vseh Pomembnih zadevah odločali dele-8*** vseh krajevnih skupnosti in OZD skupaj z delavci iz komunal- nih delovnih organizacij. Vendar bodo imeli samo eno interesno skupnost za več dejavnosti, zato bodo ustanovili še posebne odbore: in sicer za oddajanje in urejanje zemljišč, za kanalizacijo in oskrbo z vodo, za promet in cestno gospodarstvo, za komunalno energetiko in komulano oskrbo, za javno čistočo, za parke, zelenice, turistično komunalo itd. V. K. LJUBLJANA Dober izvoz Jugoslovanski izvoz v dežele v razvoju je lani dosegel 685,5 milijona dolarjev (59 % več kot 1974). Uvoz pa je znašal milijardo 109 milijonov dolarjev (8 % manj kot uvoz v 1974). Trgovinski deficit znaša torej 423,4 milijona dolarjev. Če bi iz jugoslovanskega uvoza izvzeli nafto, bi bila jugoslovanska bilanca z deželami v razvoju pozitivna. Zdaleč najboljši kupci našega blaga so bili partnerji iz bližnje-vzhodnih držav, ki so povečali svoj uvoz iz Jugoslavije za 78 %. Uvoz z Bližnjega vzhoda je dosegel blizu 400 milijonov dolarjev, iz Afrike pa dobrih 335 milijonov dolarjev. Največja kupca jugoslovanskega blaga sta Indija in Irak, največ pa uvozimo iz Iraka. Na tržiščih držav v razvoju smo najbolje prodali stroje, ladje, traktorje, kamione in avtobuse, različne proizvode iz lesa, papirja, kovinske industrije, farmacevtske in medicinske proizvode itd .., V. O. MEDVODE________________ Povečan izvoz barv V tovarni lakov in barv Color iz Medvod so lani izvozili 3 tisoč ton izdelkov v vrednosti 66 milijonov dinarjev. Izvozili so avtoemajle in fasadne barve v Sovjetsko zvezo ter umetne smole v Nemško demokratično republiko. Predvidevajo, da bo letošnji izvoz za 30 odstotkov presegel lanskega. F. R. RIBNICA Konec uvoza Vse doslej smo uvažali nekatere traktorske priključke, predvsem pa nakladalce — kopače. Pred dvema letoma je OZD „Riko“ iz Ribnice na Dolenjskem začela razvijati v lastni, konstrukciji nakladalec - kopač in ga pred kratkim začela serijsko izdelovati. Domači trg potrebuje letno blizu 200 takšnih traktorskih priključkov. Podjetje ima za proizvodnjo vse možnosti: ustrezne delovne prostore, saj so že leta 1973 zgradili 3000 kv. m veliko delovno halo ter nabavih potrebno strojno opremo. Celotno investicijo so plačali iz lastnih sredstev. Manjka jim še nekaj, strojev za obdelavo, vendar si pomagajo tako, da so za obdelavo stebrov sklenili kooperacijsko pogodbo z ,,Mlinostro- jem“ iz Domžal in „Itasom“ iz Kočevja, hidravliko pa dobavljata „Prva Petoletka“ iz Trste-nika in „Obrada“ iz Rovinja. Izdelek je v celoti narejen iz domačih materialov. Za letos načrtuje kolektiv Riko 80 milijonov din realizacije. A. T. ljudje med ljudmi POKOJNINE PO NOVEM lip Ur 1 W B H ■ ni IIm ■■■ 'I yti ;‘N_ :.,. {,. *‘ / V Sloveniji-zagotavlja republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ta čas socialno varnost kakim 724.000 zavarovancem, ki od svojih bruto osebnih dohodkov plačujejo prispevke za uresničitev pravic, ki jim jih daje zavarovanje. Po zadnjih podatkih je bilo ob koncu minulega leta v republiki nekaj manj kot 200.000 upokojencev, od tega skoraj 96.000 starostnih, 50.400 invalidskih in blizu 53.000 družinskih. Tako pride danes na 3,6 aktivnih zavarovancev en upokojenec, kar seveda ni najbolj ugodno razmerje, vendar pa za letos predvidevajo nekoliko manjši porast števila upokojencev glede na prejšnja leta. Predstavniki republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zatrjujejo, da so za upokojence in seveda za vse delavce, posebej za tiste, ki se bližajo izpolnitvi aktivne dobe, pomembna zlasti tri vprašanja. O njih. govori Dante Jasnič, predsednik skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. ..Oblikovanje oziroma odmera pokojnine, način usklajevanja pokojnin z gibanji življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, v teh mejah pa seveda tudi vpliv degresivne metode ukslajevanja med letom ki. ga kot druge postavke ne kaže zanemariti. Vsa ta vprašanja' bodo že letos predmet številnih razprav in proučevanj predvsem v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V njej namreč enotno za vso Slovenijo zavarovanci in upokojenci uresničujejo ustavna načela, ki temeljijo na delegatskih odnosih. In to v skupščini republiške skupnosti kot tudi v konferencah delegatov v občinah.41 TUDI PRISPEVEK DRUGIH Svoj prispevek k reševanju problemov, 'v največji meri tistih v zvezi z valorizacijami in spreminjanjem sistema pokojninsko invalidskega zavarovanja, bodo morale dati tudi družbenopolitične, gospodarske, strokovne in druge organizacije, saj bo glavna strateška naloga precej zapletena, še bolj pa odgovorna. Zakaj? ..Zakonodajo in samoupravne akte bo treba tako v federaciji kot v republikah in pokrajinah uskladiti z ustavo. Drugače povedano ^ v prilagajanju sistema pokojninsko-invalidske-ga zavarovanja novim družbeno-ek o n omsk im odnosom bo treba za več vprašanj poiskati nove, boljše odgovore, kakor jih je vseboval dosedanji sistem. “ Poglejmo torej najbolj pogosta vprašanja. Nedvomno je uskladitev pokojnin z gibanji življenjskih stroškov in osebnih dohodkov stvar, ki ji ljudje po upokojitvi posvečajo največ skrbi, pričakovanj, primerjav in, razumljivo, tudi kritičnih pripomb. Praviloma se pokojnine usklajujejo vsakokrat na 'začetku leta na podlagi podatkov o omenjenih gibanjih v zadnjem letu. Zato povečanje pokojnin v primerjavi z gibanji osebnih dohodkov skoraj po pravilu zaostaja za eno leto. ,,V Sloveniji in v drugih republikah smo od tega pravila zadnja leta odstopali zato, ker sta bila rast življenjskih stroškov in osebnih dohodkov tolikšna, da bi enoletno čakanje na višje pokojnine povzročilo pri domda vseh upokojencih izredne težave. Prav zaradi tega se je slovenska samouprava zavarovanja odločila za valorizacijo pokojnin med letom. Skratka, uvedli smo predčasno delno povečanje pokojnin, ki se ob novem letu sedaj upošteva pri redni pokojninski valorizaciji.“ Če vse to vsaj za hip „odpi-šemo“, spoznamo, da se na osnovi temeljnih zveznih določil ravnamo glede pokojninskih predpisov v republikah (Slovenija seveda ni izjema), po različnih zakonih in samoupravnih aktih, kar povzroča pri mnogih naših upokojencih pogosto upravičene kritike na račun manjših pokojnin. Seveda je to daleč od tistega, za kar smo se dogovorili pred časom. Namreč, da po uveljavitvi samoupravnih dohodkovnih odnosov na vseh področjih kar se da samostojno urejamo vse tiste pravice in dolžnosti, h katerim nas zavezuje na solidarnosti temelječe pokojninsko-invalid-sko zavarovanje. Pot je jasna — ustavno in po načelu pravice do razpolaganja s celotnim dohodkom bi morali pri oblikovanju, odmeri m Dante Jasnič usklajevanju pokojnin z gibanji življenjskih stroškov in osebnih dohodkov doseči, da pokojnina ne bi bila več samo odsev doseženega individualnega osebnega dohodka v zadnji dobi aktivnega dela zavarovanca, ampak tudi rezultat vloženega minulega dela. ..Argument, s katerim nastopamo vsi po vrsti, od naše skupnosti do družbenopolitičnih organizacij in sindikatov, za dosego vsebinsko široko zasnovane spremembe dosedanjega pokojninsko-invalidskega sistema, temelji na tem, da mora biti dohodek, ki ga ustvaija aktivna generacija, tudi rezultat minulega dela upokojencev. Zato bi bilo pravično, če bi izenačili položaj upokojenca s položajem delavca v združenem delu. Tako bi bil dohodek obeh odvisen od gibanja produktivnosti dela in rasti celotnega dohodka. S tem bi se v tako uveljavljenih ustavnih odnosih bistveno spremenil tudi sedanji sistem valorizacije, ki prav gotovo ne bi povzročal več toliko hude krvi, kakor danes." IVO VIRNIK Gradbinci jeseniške Save so pričeli na vanja vseljiva ob koncu leta. Letos namera-Plavžu graditi temelje za novo stanovanjsko vajo v jeseniški občini zgraditi 259 druž-stolpnico. V njej bo 91 družbenih najemnih benih in zasebnih stanovanj, stanovanj. Predvidevajo, da bodo stano- B. B. - TGA Kidričevo je v minulih letih zgra- tudi za nadaljnjo gradnjo družbenih sladilo kar 605 stanovanj, poleg tega pa je bilo novanj ter so tako lani v mesecu avgustu odobreno veliko število kreditov v skupnem pričeli graditi v Kidričevem 30-stanovanjski znesku 13.390,000 dinarjev za novogradnje stolpič, ki bo skoraj gotovo vseljiv že mehi adaptacije individualnih hiš. Iz dosc- seča aprila ali maja letos. Pogodbo o gradnji danjih rezultatov je vsekakor zelo lepo raz- tega stolpiča sta sklenila GIP Gradis Ljub- vidno, da so v tej delovni organizaciji rese- jjana TOZD Gradnje Ptuj ter kot investitor vali m še vedno rešujejo stanovanjska vpra- s sredstvi TGA Kidričevo in bodo tako sanja kot enega izmed primarnih pro- imeli pravico do določenega števila sta- blemov. Poleg kreditov pa so se odločili novanj. F. M. MOZIRJE Kmalu dovolj pitne vode V Moziiju že dlje primanjkuje pitne vode. Zato delavci „NIVO‘‘ Celje že grade nov vodovod od Nazaija naprej. Vodo bodo dobivali iz zajetja Letose pri Šmartnem ob Dreti, od koder je vodovod že speljan do Nazaija. Pri tem delu so doslej izkop ji jašek za cevovod, v kratkem pa bodo pričeli polagati cevi. B. B. v__________________________________/ 14. februar 1976 stran 8 FTiji ljudje med ljudmi 14. februar 1976 stran •- Niso samo zobje gnili v kratkem zobozdravstvu Bosta sindikat in ZK uspela razrešiti že nevzdržn6 izmere, bomo zadevo posred0^' občinskemu sindikalnem11 ^etu jn občinskemu komitej11/' Kranj. 2. Odbor je bil ganjen s sklepi komisije za UJ\ avljanje vzrokov neurejenih 1,1 Opojnih odnosov na zobni H liklinikj Pravzaprav že več let obstaja konflikt med vodilnimi in delavci v zdravstvenem domu Kranj. Še posebej v zobozdravstveni službi. Kršitve medsebojnih in samoupravnih odnosov ter avtokratsko vodenje zobozdravstva je že dlje vzbujalo nezadovoljstvo zaposlenih na tem oddelku. Vendar ... Do pred letom dni si- Kranj in s sklepi o51’0-!!6 °r§ani-zacije ZK. Svet teriWri£Une enote Kranj (delavski svet) 1 Prosil za organizacije sindikata TOZD Kranj, Alojzom Ermanom ter dr. Francem Porento, podpredsednikom sindikalne konference in podpredsednikom OO TOZD Kranj. , jpor zaradi nesamoupravnih odnosov z vodilnimi oziroma s šefom zobozdravstvene službe dr. Markom Petričem, se je začel že Dr. Franc Mereg Alojz Erman nihče ni tipal poskušati razrešiti teh nesamoupravnih odnosov. Organizacija ZK je bila in še vedno je številčno šibka, sindikat pa se tudi ni znašel. Osmi kongres slovenskih sindikatov in peta seja ter seminaiji, ki so jih obiskovali predstavniki sindikata in partije, pa so v minulem letu vplivali na to, da so družbenopolitične organizacije zdravstvenega doma Kranj začele z akcijo, ki naj bi neustavne in nesamoupravne razmere, še posebej v zobozdravstvu, preokrenile in jih usmerile na pota ustavnih določil. V soglasju z osnovno organizacijo ZK je osnovna organizacija sindikata 26. novembra lani sprejela naslednji sklep: 1. Ker večkratna zahteva sindikata po izobešenju plačilnih list še sedaj ni uresničena, odbor ponovno zahteva, da se izobesi v knjižnici zdravstvenega doma Kranj do 10. decembra 1975. leta, in to še posebej za mesec september. Če ta zahteva do navedenega roka ne bo izvedena, renta mnenje o tej zadevi ^' osnovno organizacijo sindikata Nravstvenega doma Kranj. Na podlagi razpra ..medsebojnih odnosih je Sfl0j at dal svetu teritorialne 6 * Kranj naslednje mnenje: a) dr. Marko tTlc, šef zobozdravstvene a110 ’1® kršil medsebojne odn086’ katerih izvira tudi kršitev sai»UpraVnih odnosov; ,+ , b) službo je vodils fatslco; c) človek s takimi ^aittetami v vodenju ne ni°te Naprej ostajati vodja stroko^ enote. Na seji izvršnega 0 ra sindikata 9. februarja leto5)0 stališča oziroma sklepe, ki ^ Vajo šefa zobozdravstvene služc.j Ponovno obravnavali, jih ln sklenili posredovati sre 0rn javnega obveščanja. Po sklepih izv18";! °dbora sindikata zdravstvi - doma Kranj smo se dan zat k Pogovarjali s predsednikom Ference vseh treh TOZD Z' StVeriega doma Kranj dr. Fra 111 Mere- gom, predsednik0111 osnovne pred leti. Zaostrili pa smo ga proti koncu minulega leta. Sodobno urejena operacijska ordinacija za čeljustno kirurgijo je zaklenjena. Kljub urgencam in sklepom . najvišjega strokovnega organa zdravstvenega doma je ključ operacijske ordinacije le v rokah šefa, čeprav je še nekaj zobozdravnikov, ki so usposobljeni za operacije. Dr. Finci, denimo, mora operirati v svoji ordinaciji, ki še zdaleč ni primerno opremljena za te namene. Tudi nabava sodobnih zobozdravstvenih naprav, to je vrtalnih strojev iz uvoza, je bila izključno v pristojnosti šefa in njegovih prijateljev. Tri ordinacije, ki so opremljene s temi stroji, so izkoriščene le pol dneva na dan, čeprav več kot 20 zobozdravnikov dela z več kot deset let starimi napravami v dveh izmenah. Saj ne gre za zobozdravnike, gre predvsem za paciente, id niso deležni ugodnosti vrtanja zob brez bolečin. Prav tako je s šok sobami, to so prostori, kjer si pacient lahko odpočije oziroma oddahne po težjem zdravnikovem posegu. Eno so spremenili v garderobo, ključ od druge pa ima šef. Zakaj? “ Še bi lahko naštevali dejstva, ki so utemeljevala sklep osnovne organizacije sindikata, da dr. Marko Petrič krši samoupravne odnose in da avtokratsko vodi svoj oddelek. Pa naj zaenkrat ostane le pri teh dejstvih. Povemo naj le še to, da je pred kratkim odstopil svet zdravstvenega doma z utemeljitvijo predsednika dr.' Milana Udiija, da je svetu onemogočeno samoupravno odločanje in da zato ne more več opravljati svoje funkcije. Vodilni delavci se nikakor ne morejo sprijazniti z vlogo sindi- kata pri razreševanju samoupravnih odnosov. ,,Že spet sindikat! Kdo pa je sindikat kaj vprašal? “ Take so izjave, ki jih poslušajo funkcionarji sindikata, ko se zavzemajo za izboljšanje medsebojnih odnosov in uveljavljanje nove ustave oziroma samoupravnih odnosov v kranjskem zdravstvenem domu. Poleg osnovne organizacije sindikata- in sindikalne konference obravnavajo sedaj medsebojne odnose v zobozdravstvu tudi druge družbenopolitične organizacije zdravstvenega doma, zadevo pa je prevzel tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Kranj. Upajmo, da bodo v kranjskem zobozdravstvu kmalu spet zdravili le bolne zobe. ANDREJ AGNIČ stefko jubSiih Parilo še zdaleč ni vse ' T, ki so v škodo medsebojnih odnosov in posredno tudi pacientov zdravstvenega doma Kranj? y|' Prišlo je v navado, da se ob delovnih jubilejih spomnimo delavcev z nekaj lepimi besedami na bolj ali manj posrečeno organiziranih svečanostih, tudi z darili in čestitkami ... Na prvi pogled se zdi, da lahko — gledano z očmi organizatorja — dosežemo največji učinek z bogastvom darila in razkošnostjo „pristopa“. „Mi smo našim dali precej več kot vi!“ pravijo taki in z vsem svojim ravnanjem izpričujejo, da resnično nimajo pravega posluha za ravnanje z ljudmi. Spomnili smo se na utrinek nedavnega pogovora z upokojencem, kije bil zelo vesel, da ga je kolektiv za staro leto povabil, na ogled prenovljene tovarne, da je direktor z njim in z drugimi .^odsluženimi" posedel za mizo in obujal spomine ,,na stare čase", ko so bili vsak dan skupaj, od šestih do dveh ... Res, bilo je tudi darilo, vendar je pozornost, neposredni človeški odnos daleč odtehtal vse drugo. Videti je, da organizatorji takih in podobnih sveča- nosti, ki jim največkrat o ^ em° ime Jubilejne", kaj radi 9°^ na lastnosti, o katerih se sicer ne 0 govori, vendar toliko bolj ceni- Teh nekaj improvizba^ ^isli se nam je ..spletlo v šopek > StHo pre(j nekaj dnevi dobili pism0 e Prislan iz Šoštanja. Najprej sm0 sijali, kaj naj bi z njim napravili-P0 ^1 j® padla odločitev, da ga bomo o0! Ne sicer v celoti, vendar v kar n1® 0°krnjeni obliki, četudi bo m°rda ™lla pri-pomba, da ta ali o112..111«,.!16 sodi docela v ..generalno linij0 Psovanja problema. Poglejmo, kaj piše Štefk^lan: „Konec prejšnjega letaijahSe v premnogih delovnih organ#2 > Pomnili svojih dolgoletnih de*aVn0srter jim posvetili nekaj več Pozor_.ne|'' Kakor sem lahko videla v najrazl^fh tovar. niških glasilih, se je men1 -človek, ki je jubilan^ Pripravil nagovor, se jim zahvalil 22 °lgoletno delo in vztrajnost. Besede g °rnika so ida P°vsod našel bile največkrat tako ganljive,.da se je marsikateremu jubilantu orosilo oko." Dobro, Štefki bi lahko očitali, da so jo malce zanesla čustva, vendar docela brez razloga njeno razmišljanje le ni, kajti .. . ..Podoben jubilej smo imeli tudi v našem podjetju (OZD Gorenje, Lesna Šoštanj). Zakuska je bila v redu, ni kaj reči . . . vendar smo bili jubilanti zelo razočarani, ker nam prav nihče ni spregovoril niti besede. Če pomislim, da včasih človeku lahko topla beseda pomeni več kot zdravilo .. . Na določen način so nas razočarala tudi darila - ročne ure. Saj ne rečem, da ročna ura ni praktično darilo, vendar predvsem za tistega, ki je nima. Trije delavci smo praznovali dvajsetletnico in tako imava zdaj dva po tri in eden celo štiri ure. Zato se mi darilo res ni zdelo najbolj primerno. Prepričana sem, da bi bilo zadovoljstvo nas vseh večje, če bi nas prej vprašali če že ne naravnost pa po ovinkih - kakor so to napravili pred letom dni. Res, lan- je bilo šestnajst jubilantov, vendar število menda le ne vpliva na pozornost ... Ker smo bili letos med jubilanti sami delavci, smo nehote imeli občutek, da nam posvečajo manj pozornosti. Pa tudi čestitke so bile natipkane na navadnem papirju . . . Zavedati bi se morali, da nobeno podjetje ne more obstajati tako brez upravnih delavcev, kakor tudi brez delavcev v prozvodnji. Nihče od nas ne zahteva, da se ravna z nami v rokavicah. Povedala bi le to, da sedanji mladi morda ne razumejo vsega, vendar smo v mojih mladih letih morali delati v vse drugačnih razmerah, kot so sedaj. Dobro, ni mi žal, da sem pred več kot dvajsetimi leti začela delati prav v tem podjetju, vendar je le res, da človek zleti postaja tudi bolj občutljiv in me neprijazna beseda ali pa zasmehovanje zaskeli in prizadene. Starejši delavci imamo večkrat občutek, kakor da smo zdaj manj vredni, čeprav smo včasih morali krepko ugrizniti v kislo jabolko, če smo kot kolektiv hoteli priti naprej. Ce ni šlo drugače, pa z udarniškim delom . . . Lahko rečem, da si nekdanjih nevzdržnih raamer in delovnih razmer današnja mladina niti predstavljati ne more. Če drugega ne, smo si pridobili bogate izkušnje in predvsem občutek za vrednotenje vsega, kar danes imamo. In za spoštovanje tega, kar imamo . ..“ Štefka je pač povedala svoje mnenje tako, kakor zna in kakor je čutila. Bodimo pošteni do sebe in si priznajmo, da največkrat premalo pozornosti dajemo stvarem, ki .so na videz „majhne“, v resnici pa gre za tiste drobcene utrinke življenja, ki se jih človek — rad ali nerad — spominja še leta in leta. Štefkino pismo smo objavili kot dragocen zapisek osebnega pričevanja in razmišljanja. Veseli bomo, če bodo letos jubilantska praznovanja vsaj za delček bolj prisrčna, bolj „človeška“, kot so bila lani ... Saj je navsezadnje tudi prav, da si vedno želimo nekaj več in bolje ... NOVATORSTVO MED SENCO IN SONCEM Novator že četrt stoletja Bogata bera inovacij. Za uveljavitev vseh se je potrebno boriti. Preslaba materialna in moralna spodbuda Antonu Ježu, ki je dvajset let delal kot tehnolog na področju elektro kemije in poleg tega obredel več kot petdeset jugoslovanskih tovarn, kjer je pomagal uvajati nove tehnološke postopke v proizvodnjo, ne zmanjka besed, ko gre za investicije. Takrat se razburja, kritizira in marsikatera trda mu zleti z jezika zavoljo slabega odnosa do te dejavnosti. Čeprav danes ni več zaposlen v tovarni, je še vedno novator in poleg tega piše knjigo, v kateri bo obdelal probleme, s katerimi se pri nas srečujejo izumitelji, inovatorji in •racionalizacija. .Knjiga bo sad mojega študija teh vprašanj v svetu in pri nas. Pa tudi lastnih izkušenj in trnove poti, po kateri sem šel sam kot ino-.vator. Za skoraj vse izboljšave sem se moral boriti, da so.mi jih priznali in uveljavili v proizvodnji. Pri eni je bilo potrebno sedem let, da je bila uvedena v proizvodnjo in šele po devetih letih sem dobil tudi nagrado," pravi Anton Jež V petindvajsetih letih svojega dela v industriji je Anton Jež realiziral 116 inova-cij, samo lani je „spravil“ v proizvodnjo 8 tehničnih novosti. Delavski svet Iskre iz Pržana mu je odobril nagrade za inovacije s področja obdelave bakrenih folij, zaščite plemenitih kovin, izboljšanja spajkljivosti kositra, razstrupitve agresivnih raztopin itd. Preveč bi bilo opisovati, kolikšne koristi imajo delovni kolektivi od njegove bogate bere v novacijski dejavnosti in tudi vse njegove rešitve. Sicer pa Anton Jež raje govori o novatorstvu nasploh kot pa o svojih rezultatih, saj je tudi aktivist za novatorsko gibanje kot tajnik društva ljubljanskih izumiteljev. Predava na različnih seminarjih o tej dejavnosti, o možnostih za njeno spodbujanje, piše podlistke v časnikih in poleg tega še išče nove tehnološke, rešitve. Lahko bi rekli, da stalno nekaj išče. Če najde dobro rešitev, jo želi tudi takoj uveljaviti. Kakšne so razmere v jugoslovanskem novatorstvu? ,Kelo zelo kritične, saj smo po številu prijavljenih patentov na predzadnjem mestu v Evropi. Poleg tega potrebujejo v razvitih deželah sveta le 30 dni, da proučijo kotistnost predlagane izboljšave, pri nas pa. i . ni da bi govoril! Še en podatek naj povem: v NDR se 25 odstotkov zaposlenih delavcev stalno ukvarja z novatorsko dejavnostjo ne glede na področje dela in kvalifikacijo, saj ima vsak možnost videti boljše rešitve za proizvodnjo. Če upoštevamo, koliko neizkoriščenega znanja imamo tudi pri nas, bi lahko rekli, da smo s to dejavnostjo dejansko v zelo veliki zamudi. Več kot 300,000 inženirjev in tehnikov je po vojni končalo šolanje, dvakrat več kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev smo dobili. Tu „spi" ogromna energija, ki smo jo začeli zbujati šele lani." Kje so vzroki za to? „Glejte, Kidrič je že 1948. leta dejal, da so nova-torji pionirji v razvoju naše industrije, modernizacije in povečevanja zmogljivosti. Mi pa smo se tega premalo ovedli. Za danes bi lahko rekli, to dokazujejo tudi moje izkušnje, da srečujemo dve vrsti ljudi, ki zavirajo to dejavnost: prvi so tisti, ki vsako tehnološko rešitev ocenjujejo že vnaprej kot nesprejemljivo; podcenjujejo vsak predlog in ga ne želijo vključiti v proizvodnjo. Drugim pa pravim kar primitivci, kajti zaradi neznanja, čeprav so mnogi na odgovornih delovnih mestih, ne upoštevajo predlogov. Obe skupini sta zelo nevarni za nadaljnji razvoj novatorske dejavnosti. Kot razlog za slabe uspehe pri tem pa lahko omenim tudi resnico, da samoupravno teh odnosov doslej nismo uredili in še manj tudi popularizirali to delo. Če lahko damo toliko prostora filmskim igralcem, nogometašem in drugim, proti čemur seveda nimam nič, bi se lahko v javnih občilih našlo tudi več prostora za ljudi, ki 'se ukvarjajo z novatorstvom." Torej vas tudi rezultati leta inovacij ne zadovoljujejo? r „Res je, da smo v tem letu dobili prijavljenih več rešitev kot poprej, vendar pa problema še zdaleč nismo rešili. Potrebnno je vsakodnevno populariziranje tega dela, ki je v resnici novo znanje v proizvodnji. Toda to ne le v delovnih organizacijah, pač pa tudi v drugih delovnih okoljih. Tudi družbeni odnos do novatorstva moramo popraviti. Ne vem za primer, ko bi novatoiju, izumitelju, podelili pomembnejše družbeno priznanje, pohvalo, odlikovanje, in slednjič, še vedno ne moremo biti zadovoljni z materialnim spodbujanjem novatoijevega dela. O tem pa so že tako drugi veliko povedali." M. Horvat ...............................S iz osnovnih organizacij 14. februar 1976 stran 10 novice iz organizacij IGO GORENJE, VELENJE Ocena prizadevanj V četrtek, 5- februarja, je bila v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje, Velenje letna skupščina tovarniške konference osnovnih organizacij sindikata. Konference so se udeležili delegati 17 osnovnih organizacij sindikata TOZD in delovne skupnosti skupnih služb Gorenje. Tovarniška konferenca osnovnih organizacij sindikata Gorenje je v letu 1975 posvetila največ pozornosti uresničevanju akcijskega programa, sklepov 8. kongresa ZSS, uresničevanju določil ustave in akciji za stabilizacijo gospodarstva. Na skupščini so kritično ocenili delo tovarniške konference in menili, da morajo z začetimi akcijami nadaljevati. Konferenca je usklajevalec dela osnovnih organizacij sindikata v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. V nekaterih osnovnih organizacijah pa bolj opazujejo potek skupnih akcij. Posebno pa se bodo morali v sindikatu angažirati člani zveze komunistov. Da bi odpravili pomanjkljivosti, so v letu 1975 organizirali izobraževanje sindikalnih poverjenikov. Program izobraževanja bodo v letošnjem letu nadaljevali. Na konferenci so obravnavali tudi življenjske in delovne razmere zaposlenih, delegatska razmerja, rekreacijo in kulturno dejavnost. Delegati so na skupščini sprejeli delovni načrt za leto 1976 in na koncu opozorili tudi na vrsto nerešenih vprašanj, s katerimi se srečuje tovarna Gorenje pri svojem vsakdanjem delu. H. J. *(:3b TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD KRITIČNO IN OBJEKTIVNO Že poročila predsednikov 00 SINDIKATA TOZD „Tkanine“ in „Pletenine“ ter skupnih služb so dala jasno podobo o vključevanju sindikatov v gospodarska, ekonomska in družbenopolitična dogajanja v življenju tovarne, kraja in občine. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je bilo njihovo delo uspešno, vendar pa bi lahko bili rezultati še boljši, če bi bili vsi tako dejavni, kot bi morali biti. Na podlagi poročil je stekla razprava - kritična in objektivna. Razpravljali so med drugim tudi o gospodarjenju podjetja, o izvajanju stabilizacijskih nalog, o pomenu obveščanja za krepitev samoupravnih odnosov, o problematiki uvoza in izvoza, krajevne samouprave in o delegatskih odnosih.’ Ob koncu je letna konferenca sprejela še program dela, ki med drugim zajema naslednja področja: sodelovanje pri izdelavi in sprejemanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov; organiziranje in spremljanje aktivnosti delegatov in delegacij samoupravnega sistema; načrtovanje potreb družbenega standarda ter uresničevanje načrtov; sodelovanje z delavsko kontrolo; ustvarjanje dohodka, delitev dohodka in osebnih dohodkov; izboljšanje medsebojnih razmerij delavcev; življenjske’ in delovne razmere; oddih in rekreacija; izobraževanje in usposabljanje delavcev za delo in samoupravljanje; kulturno življenje delavcev; splošni ljudski odpor in družbena samozaščita. DARKO NARAGLAV BPT TRŽIČ Obračun dela Na nedavni letni konferenci osnovnih organizacij sindikata v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič so ocenili dosedanje delo in sprejeli program bodočih nalog. Precejšen del razprave na konferenci so posvetili pripravam na konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela v tovarni. Delegati so upravičeno menili, da bi morala bodoča skupnost skupnih služb obsegati le sedanjo delovno enoto uprava, nikakor pa ji ne bi smeli priključiti tudi delovne enote vzdrževalnih obratov, kakor so hoteli nekateri. V razpravi se je pokazala tudi precejšnja zaskrbljenost delegatov OOS zaradi težav v lanskem gospodarjenju BPT. Poudarili so, da bodo letos le z večjo zavzetostjo vseh' zaposlenih in z doslednim izvajanjem stabilizacijskega programa dosegli boljše poslovne rezultate kot lani. Seveda pri tem ne kaže prezreti, da je v tej tržiški delovni organizaciji precejšna obremenitev za boljše gospodarjenja gradnja nove proizvodne hale. M. V. CELICA POD DROBNOGLEDOM - MARIBORSKI STAVBAR Kovačeva kobila ni zmeraj bosa Skrb za delavca je ena najpomembnejših nalog te sindikalne organizacije Tokrat smo se ustavili v mariborskem „Stavbarju“, podjetju za visoke gradnje. „Lepo, da ste se odločili pistati o našem sindikalnem delu. Z veliko pozornostjo spremljamo, kako delajo drugje," nas je za dober dan nagovorila HELANA JARC, predsednica osnovne sindikalne organizacije skupnih služb. Prijetno presenečeni nad odmevnostjo naše nove rubrike, kjer pišemo o delu osnovnih sindikalnih organizacij, smo začeli pogovor o ' Albert Planinc organiziranosti sindikata v Stavbarju. Pridružil se nam je še Albert Planinc, predsednik konference sindikata, kasneje pa smo se pogovarjali še z inž. Davorinom Pirtu-škom, predsednikom osnovne sindikalne organizacije v TOZD Visoke grandje. KAKO JE ORGANIZIRAN SINDIKAT? Vprašanje je najprej veljalo predsedniku konfrerence sindikata: rali? Kako ste se sindikalno organizi- ,,Imamo pet temeljnih organizacij združenega dela: TOZD Visoke gradnje, TOZD Bimes Hoče, TOZD Opekama Pragersko, TOZD Drava Ptuj, TOZD Projektivni biro in delovno skupnost skupnih služb. V vsaki od njih deluje osnovna sindi- kalna organizacija, na ravni organizacije združenega dela pa imamo konferenco sindikata," je na kratko pojasnil Albert Planinc. Sindikat v Stavbarju se je za razliko od prej, ko so imeli le eno osnovno sindikalno organizacijo, zdaj veliko bolj uveljavil. Po besedah Alberta Planinca tudi v Stavbarju ni več zadeve, o kateri ne bi razprav-Ijali tudi na sindikalnih sestankih bodisi v temeljnih organizacijah združenega dela bodisi v sindikalnih skupinah ali na ravni celotne organi- Helena Jarc zacije združenega dela. Osnovne sindikalne organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela niso edina oblika sindikalnega dela v Stavbarju. Glede na naravo dela - gradbišča so raztresena po različnih krajih, tudi v sosednjih republikah - so ustanovili sindikalne skupine in izvolili poverjenike. „Tako se lahko vsak član našega sindikata sproti seznani s problematiko, ki jo obravnavamo," je povezel inž. Davorin Pirtušek, predsednik osnovne sindikalne organizacije v TOZD Visoke gradnje, ki združuje nekaj več kot 1000 članov, medtem ko jih je v celotnem Stavbarju blizu 2.200. „Kako praktično obvladate sindikalno delo ob tolikšnem številu članov in ob taki raztresenosti gradbišč, saj so nekatera tudi po sto in več kilometrov narazen? “ ' „K sreči delam na takem delovnem mestu — sem vodja komunalnih del - da imam tako rekoč vsak dan stik z vsemi gradbišči. To izkoristim tudi za sindikalno delo. Po skupinah organiziramo sestanke ter se pogovorimo o vseh problemih. Lahko trdim, daje v Stavbarju vsak delavec in še posebej v moji temeljni organizaciji res seznanjen z vsem, kar se v kolektivu dogaja in da ima možnost povedati svoje mnenje." ,,Kakšna je potem vloga poverjenikov? " „Odkrito povem, da so naši poverjeniki kar delovodje na posameznih gradbiščih. Organizirajo sestanke in so dobra vez med posamezno sindikalno skupino ter izvršilnim odborom osnovne organizacije oziroma konference sindikata." V drugih temeljnih organizacijah Stavbarja je sindikalno delo lažje, saj je njihov proizvodni proces tak, da so vsi zaposleni skoraj ves čas skupaj. Tako je tudi laže organizirati sestanek, oblikovati predloge in posredovati mnenja o problemih, ki jih obravnavajo. ,,Edina težava je v tem, da težko skličemo sindikalni sestanek po delovnem času; tedaj nam skoraj vsi uidejo .. .“ SKRB ZA DELAVCA Ob tem ko so vsi trije sogovorniki pripovedovali, da se sindikat v Stavbarju posebej zavzema za razvijanje samoupravnih odnosov, so nekajkrat poudarih zasluge sindikata za podvig življenjske ravni vseh zaposlenih. „Tako kot v drugih gradbenih podjetjih imamo tudi v našem zaposlenih veliko delavcev iz drugih republik. Od blizu 800 delavcev, kolikor jih živi po samskih domovih, jih je kar 95 ods.totkov iz drugih republik. In prav zasluga naše sindikalne organizacije je, da vsi ti ljudje prebivajo v primernih prostorih, da imajo primerno prehrano in tudi družabno življenje. Res je, da mnogi Družabna sindikalna srečanja so tudi priložnost za resne pogovore med njimi še živijo po barakah, vendar so le-te lepo urejene, tako da je bivanje v njih prijetno," pripeve; duje inž. Davorin Pirtušek. „Sklenib pa smo, da noben naš delavec ne bo več živel v barakah. Začeli smo namreč že pred časom z akcijo za gradnjo samskih domov." „Ne morete si misliti, koliko potov smo morali opraviti, da srn0 sploh dobih zemljišče za gradnjo samskega doma na Pobrežju. Tu J® sindikat, od republiškega odbora do naše osnovne sindikalne organi' I zacije, bil hudo bitko na mnogih I frontah. Najteže pa je bilo s kra; jevno skupnostjo, saj se občani nikakor niso mogli sprijazniti, da bodo imeli za sosede gradbene delavce," je posegla v besedo Helena Jarc. „Slednjic je zmagal zdrav razum in zdaj že gradimo prvega od treh stolpičev na kompleksu, k)# bo dom za samske delavce ...“ Stavbar gradi na Pobrežju izredno sodoben samski dom z vsemi spremljajočimi objekti, z obratom družbene prehrane, športno rekreacijskimi in drugimi predvsem storitvenimi objekti. V prvi fazi, do junija letos, bodo zgradili prvi šestnad' stropni stolpič, kjer bo dobilo stanovanje 450 Stavbarjevih delavcev, v preostalih dveh stolpičih pa bo še nadaljnjih 900 postelj. Celotna gradnja samskega doma bo veljala več kot 40 milijonov dinarjev. V Stavbarju ne skrbijo le za sam; ske delavce. Samo lani so namenih j za družinska stanovanja v blokovni gradnji, oziroma v obliki kreditov za individualno gradnjo dobrih ° milijonov dinarjev. S tem so reših blizu 100 primerov. Za Stavbar torej ne drži pregovor, da je ..kovačeva kobila zmeraj bosa". To potrjuje tudi dejstvo, da gradijo najemna stanovanja kal za 25 odstotkov ceneje, tista, ki jm prodajo etažnim lastnikom, zaposlenim v Stavbarju, pa za 7 odstotkov ceneje. „Naša sindikalna organizacija^ se zdaj zavzema, da bi tudi za etažne lastnike zgradili stanovanja za 25 odstotkov ceneje, saj gre prav tako za naše delavce," dodaja Albert Planinc. O delu sindikalne organizacije v mariborskem Stavbarju bi lahko zapisali še mnogo več. Tudi o temi j. da ne pozabijo na družabno življenje kolektiva. Tako organizirajo izlete k sorodnim kolektivom, tudi v druge republike, organizirajo občasne piknike, obiske gledaliških predstav in različne športno-rekreacijske pr*' reditve. Sleherno od srečanj pa izkoristijo tudi za pogovor o problemih, s katerimi se srečujejo na delovnih mestih v kolektivu. In tak° prijetno združijo tudi s koristnim-MILAN ŽIVKOVlC NAŠI PRIJATELJI STANE KEBLIC, bolnišnica Celje PO PRAVILU: STRIC ZA VSE STANE KEBLIČ, strojni tehnik, vodja pralnice v celjski bolnišnici, priznava, da je v vseh teh letih, kar je zaposlen v tem kolektivu, opravljal najraznovrstnejše funkcije in dela. V sindikalni organizaciji bi to v njegovem primeru izglodalo nekako takole: bil je poverjenik, blagajnik, tajnik, predsednik, delegat... ,Eo vseh teh funkcijah in delu z njimi sem zdaj v sindikatu .nekako doma‘“, zaključuje v smehu, ko vam zdrdra samo sedanje funkcije - od predsednika konference sindikata pa do tistih v vseh Odborih, ki se raztezajo prek republike tja v zvezo. „Sem take vrste človek, da mi je včasih težko reči ne, zato raje naredim sam. Tako sem postal in ostal poverjenik DE. Sicer pa s tem ni bilo bogzna koliko dela, če pa ga dodaš k drugemu, se je kar nabralo. Zdi se mi, da kar tretjino svojega časa porabim za sindikat. Poglejte, v našem kolektivu imamo 59 sindikalnih skupin, dvanajst osnovnih organizacij in kon- ferenco. Zdaj pa računajva, koliko časa potrebujem samo za skupščine. Potem so sestanki skupin, sestanki konference, občinskega odbora naše panoge, občinske sindikalne konference, republiškega odbora naše panoge ... Pri tem ne smeva mimo dejstva, da poleg reorganizacije sindikata trenutno reorganiziramo tudi kolektiv. Tu mislim na TOZD. Ja, kar lep čas ti vse to vzame. Včasih sem bil že trdno odločen, da bom izpregel, pa me spet prepričajo . ..“ Stane Keblič je bil pred tem v kovinski industriji in pozneje v gradbeništvu. Tudi tam se je spoprijemal s problemi, tako da lahko danes, če beseda nanese na to, naredi najrazličnejše primerjave. „V zdravstvu ima sindikat poseben problem. Poglejte, denimo, našo najštevilnejšo osnovno organizacijo, to je sindikat na kirurgiji. Praktično ni možno, da bi se zaradi triizmenskega dela in specifičnosti dela ta organizacija lahko kdajkoli v celoti sestala. Vam novinarjem zamerim, da še vedno niste našli možnosti in časa ter prisluhnili predsednikom tovrstnih osnovnih organizacij. O delu sindikata v zdravstvu premalo pišete. Sicer pa vam moram priznati, daje DE v zadnjem času dosegla lep vsebinski napredek. Začetek je bil z uvedbo priloge Sindikati. Mi, ki delamo v osnovnih organizacijah, vemo, koliko nam ta priloga pomeni. V njej najdeš vse od organizacijskih nasvetov do sklepov z republiške ali zvezne ravni. Žal ni posebnega vira, s katerim bi lahko krili naročnino za DE za naše članstvo. Ker gre denar za naročnine iz prejemkov osnovnih organizacij, so te ponekod varčevale tudi na račun naročnikov. Zato DE ni še globlje prodrla med članstvo. Toda tu ne smemo varčevati. Ne vem, kako je s tem drugod, naše članstvo še ni bilo nikoli tako podrobno seznanjeno s problemi in delom sindikata, kot je zdaj. Prav zato se borimo za DE, ker je to naš časopis, ker se okrog njega združujemo in povezujemo. Če boste vzdržali pri zdajšnji kakovosti in usmerjenosti, boste v resnici pomagali članstvu, ker s pomočjo seznanjanja s problemi rešujemo prenekateri problem našega članstva, ki bi v nasprotnem ostal neznan ali nerešen. Človek se lahko od dela pretrga na pol, pa se bo še vedno našel član, ki ga pestijo problemi. Zaradi skromnosti ali nevednosti, po- gosto tudi sramežljivosti, tega vodstvo organizacije ne bo zvedelo. Zadnja leta opažam, priznam, to me je zelo prizadelo, da članstvo ni več tako vneto za delo. Ne vem,kaj je v resnici za to vzrok, vendar je vse več ljudi, ki bi radi mir, ki se ne bi radi komu zamerdi, ki stojijo ob strani-Zanimivo pa je, da se takoj spomnijo na organizacijo, ko so oni žrtev kakšnega nesporazuma, če potrebujejo pomoč ali zaščito. Včasih smo si več povedali v obraz, nekoč nas niso tako razdvajale strukturne razlike. NekarT čudno smo se spremenili. Zdi se mi, da to ni dobro. Najprej za to, ker potem pade delo na vedno iste ljudi, drugič pa za to, ker s takšno odmaknjenostjo v resnici ne samoupravljamo- J. SEVER poverjeniki Ot 1. LJUBICA PAVLINC 2. SILVA ROZMAN 3. TINKA SAJOVIC 4. JELICA KRISTAN 5. VERA STROPNIK 6. STANE KEBLIC 7. izobraževanje, kultura, znanost 14. februar 1976 stran OD TU IN TAM LJUBLJANA: Minuli petek je bilo v organizaciji mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana v Festivalni dvorani srečanje sindikalnih pevskih zborov. Nastopili so mešani pevski zbori Metalke, Avtoobnove, Ljubljanske banke, Avtom ontaže in SDK, podružnice Ljubljana, sindikalni oktet SAP Ljubljana in sindikalna pevska zbora Litostroja in Viatoija. VELENJE: Kulturna . skupnost in center za kulturo sta bila organizatorja vrste prireditev Prešernovega tedna v občini Velenje. 5. februarja je v Somu kulture Šoštanj imel koncert dekliški pevski zbor gimnazije Velenje, hkrati pa so odprli razstavo akad. slikarja Alojza Za-volovška. Naslednji večer je bila v velenjski knjižnici otvoritev razstave likovnikov iz štirih dolin: Franca Boštjana, Cirila Cesatja, Janka Dolenca, Harija Draušbahetja, Antona Repnika, Vide Balantič, Jožeta Tisnikarja in Alojzija Zavolovška. Recital ob otvoritvi so pripravili gimnazijci iz KUD Ivan Cankar. V soboto pa je bil za vse kulturne delavce občine v velenjskem domu kulture slavnostni koncert mladinskega pevskega zbora Maribor, ki ga vodi prof. Branko Rajšter in ki je letos prejel za svoje vrhunsko muziciranje nagrado Prešernovega sklada. Pre-šemove proslave pa so letos pripravili tudi v Šentilju in v Rudarskem šolskem centru, 12. februarja pa bo za zaključek Pre-šemovega tedna v Šmartnem ob Paki gostovala ljubljanska opera z opero Don Pasquale. V. Š. NOVA GORICA: Novogoriška skupnost je sklenila omogočiti slovenski mladini iz zamejskih občin Doberdob, Sovodenj in Števeijan, da se bo lahko izobraževala v tistih strokah, za katere zamejski Slovenci ni-_ majo ustreznih šol. Ponudba obsega možno štipendiranje dijakov, njihovo bivanje v dijaškem domu ter redni ali izredni študij v strokovnih šolah v Novi Gorici. Izobraževanje pripadnikov manjšine v Sloveniji, zlasti na 1 Univerzitetni ravni, traja že vsa-Povojna leta. Še posebno aktualno pa je postalo izobraževanje Zamejske mladine v Sloveniji zdaj, ko italijansko-jugoslovanski sporazum vsebije tudi dogovor o priznanju diplom. . V. B. LJUBLJANA: V informativni dan o visokošolskem študiju, ki ga že nekaj let zapored organizira' zveza skupnosti za zapo-1 slovanje SR Slovenije v dogovoru z zavodom za šolstvo, republiško izobraževalno skup-nos^om Visokošolskimi zavodi, so se letos vključile tudi vojaške akademije. Informacije o teh šolah in o vojaškem poklicu so zainteresiranim dijakom posredovali predstavniki vojaških akademij minuli četrtek v ljubljanskem domu JLA. v________________________________y V CELJU »DAN KULTURNIH DELAVCEV« USTANOVILI KULTURNI KLUB »IVAN CANKAR« V Slovenji nemara ni občine, kjer ne bi prosvetni delavci vsako leto praznovali „dan prosvetnih de-lavcev“. Gre za utečeno tradicijo,da se vsako leto srečajo prosvetni delavci, pogovore o najpomembnejših nalogah njihovega poklicnega dela, a da hkrati to priložnost izkoristijo za sproščeno družabno srečanje, medsebojno spoznavanje. Tak svoj dan, ,4an kulturnih de-lavcev", pa so letos prvič praznovali tudi celjski kulturni delavci. Pobudo za takšno vsakoletno srečanje so dali socialistična zveza, sindikati in kulturne skupnosti. Tako se bodo delavci tudi s tega delovno-ustvaijalnega področja lahko vsako leto pogovorili o tistem, kar naj bo poglavitno vodilo njihovega dela v prihodnje in nemara ne le njihovega, se pravi le poklicnega dela v poklicnih kulturnih ustanovah, pač pa tudi vseh drugih delavcev in ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, tudi kulturnih delavcev v svo- bodnem poklicu in tudi nepoklicnih, ljubiteljskih kulturnih delavcev. Na srečanju ob praznovanju letošnjega prvega dneva kulturnih delavcev v Celju, kije bil 9. februarja ob izteku proslav sloven&ega kulturnega praznika, v počastitev Prešerna in stoletnice rojstva Ivana Cankarja, so se zato tudi kulturni delavci Celja dogovorili, da bodo ustanovili klub kulturnih delavcev. Ta klub bo nosil ime Ivana Cankarja. Kulturni delavci so izvolili njegov upravni odbor, za predsednico kluba pa so izvolili prizadevno celjsko kulturno delavko Ančko Aškerc. Klub naj bi omogo-x čal kulturnim delavcem, da se v sproščenih razgovorih pogovore o vsem, kar vzbuja njihovo zanimanje in angažiranje. Seveda pa je najpomembnejše prav to, da se bodo v klubu lahko stalno srečevali poklicni in nepoklicni kulturni delavci in ustvarjalci, prav vez med njimi pa je za vse, kar se na kulturnem in umetniškem področju snuje; izrednega dmžb enega pomena. NAGRADA ZBORU Med letošnjimi dobitniki nagrade Prešernovega sklada je tudi mladinski pevski J?or iz Maribora, kije prejel to visoko priznanje za svoje umetniške dosežke na mladinskem pevskem festivalu v Celju. Zbor se je od ljubiteljske izvajalske ravni in programske skromnosti izpred dvanajstih let povzpel na visoko umetniško raven. Pod vodstvom zborovodje Branka Rajšteija je v zadnjih dveh letih prejel za kvalitetno predstavitev domače in tuje glasbene literature več odličij, nagrad in priznanj. Zborovsko petje je v tem zboru prešlo y vrhunsko muziciranje. Umetniška in pedagoška vrednost tega mladinskega zbora prispevata k pospeševanju zborovskega petja in k ugledu naše glasbene kulture vjugoslo-vanskem in širšem prostoru. SOLINE IN SOLINARJI PRED KAMERO Založba Partizanska knjiga, kije pred dvema letoma izdala zajeten katalog „Kovane mreže“, Air grafičnih upodobitev kovanih mrež Milana Kumerja, je že takrat nakazala neko posebno založniško skrb; da bi ne le slovenskemu, marveč tudi tujemu občudovalcu lepote prikazala delček naše narodne biti; in kovane mreže so svojstven izraz občutene lepote naših prednikov. Pred kratkim pa je ista založba skupaj z jugoslovansko avtorsko agencijo izdala zajeten katalog umetniških črno-belih fotografij kamere Marijana Pfeiferja, ki prav na analitičen način posegajo v svet solin in solinarjev. Spremno besedilo Jožeta Kastelica, kije tudi v tem katalogu natisnjeno v sedmih jezikih, nas popelje v poseben svet in dar narave, v svet ljudi, ki so ta dar naravi stoletja trgali iz njenih neder — obsončenega morja — in skozi veke doživljali ta svojski dramatični boj za sol vse do današnjih dni, ki pa že bolj spominjajo na zaton tega sveta. O umetniški fotografiji mojstra Pfeiferja, ki prikazuje človeka — solinarja, je Kastelic takole zapisal: ,JPoglejmo samo tega preprostega solinarja, ki ne zna slediti našim filozofskim analizam in preokupacijam - oglejmo si njegov obraz! Ali ni kakor njegov solni fond, razrezan po dolgem in počez z brazdami, kijih je risdo trdo delo, izklesan kakor portret kakega dostojanstvenika, izklesan od najbolj zanesljive odličnosti — znoja in truda? “ STE NEMARA PREZRLI Družbeni značaj umetnin Gotovo se še spominjate, kako nas je pred časom slikar Dore Kle-menčič-Maj prek TV sprejemnikov opozoril na' družbeni značaj umetnin. Pripovedoval je, kako je redno sodišče razsodilo v primeru, ko je tožil delovno organizacijo, ker ni zaščitila pred uničevanjem slike, ki jo je odkupila od njega. Sodišče je razsodilo v prid delovni, organizaciji, češ daje le-ta sliko umetniku plačala. Aktiv komunistov republiškega odbora sindikata delavcev kulture je pred časom tako stališče sodišča kritiziral. Poudarili so, da tudi umetnine, ki so prešle v roke kupca, ne zgubijo svojega družbenega značaja in nihče nima pravice, da jih uničuje, da pri umetninah uveljavlja podjetniško lastniško miselnost in kupoprodajne odnose. Zato morajo delovne organizacije v svoje samoupravne akte zapisati, da imajo umetnine, kulturni spomeniki ali druge kulturne vrednosti, ki so pod njihovim upravljanjem, družbeni značaj. Opozorilo je več kot tehtno! _ SREČANJE LITERARNIH ZAČETNIKOV BOGOMm ŠEFIC: sil ms e Letošnje četrto, torej že tradicionalno srečanje mladih literarnih začetnikov v Gradišču v Slovenskih goricah je bilo posvečeno slovenskemu kulturnemu prazniku in stoletnici Cankarjevega rojstva. Srečanje je pokazalo, da postaja ta oblika mentorskega delovanja za afirmacijo mladih pesnikov in pisateljev zanimiva za vso mladino. Za letošnjo prireditev je poslalo 117 mladih avtorjev kar 306 prispevkov. Izbor najboljših so predstavili na osrednjem literarnem večeru v nedeljo, 8. februarja, v kulturnem domu v Gradišču. Najboljše prispevke s prvega, drugega in tretjega srečanja mladih literarnih začetnikov pa so na literarnih večerih predstavili v dneh pred zaključno prireditvijo tudi delavcem v organizacijah združenega dela Klemos, Livarna in Marles v Lenartu. Da bi naše bralce vsaj nekoliko, seznanili z literarnim ustvarjanjem mladih, smo iz izbora najboljših letošnjih prispevkov izbrali za natis kratko črtico, ki posega v svet naših vsakdanjih medsebojnih človeških odnosov. Črtico ,Jčrogle“ je napisal Bogomir Šefic, štiriintridesetletni grafik i iz Ljubljane, ki se je letos že tretjič udeležil srečanja mladih literatov v Gradišču. Za svojo črtico ,JCrogle“ je prejel posebno nagrado, ki je bila letos podeljena za najbolj angažiran literarni tekst. V_______________________________________________________J Šepavi je skrbno obrisal kroglo, otresel žametno krpo, jo potisnil v žep in se zbral za met. Dolgoletne balinarske izkušnje, mirnost svojih šestdesetih-let, zrelost in vero v uspeh naj bi vložil v ta met. Onih šest na drugem koncu balinišča je pričakovalo met z neprikritim zanimanjem. Trije so želeli uspešen met, trije slabega. .. Sedmi, mlad in gibčen, ni verjel v šepavega. Stal je za njim, ga motril v hrbet in potežkoval svojo kovinsko kroglo iz levice v desnico. ,, Vrzi stari} saj ste pogoreli. .. Kaj lahko storiš? “ , Šepavega so besede zabolele. Še enkrat je potegnil iz žepa krpo in še enkrat skrbno obrisal kroglo. ,JVič se ne ve Tone, nič... Tudi tebi lahko spodleti, ne? “ ,Jlja. .., že mogoče! Samo najprej moraš ti dobro vreči, da bomo pogoreli", se je zlobno režal. Med njima je nenadoma nastala napetost. Šepavi je čutil podcenjevanje ošabnega mladca. Čutil je posmeh svoji šepavosti, posmeh položaju, v katerem je bil, posmeh tresočim se rokam in sivi glavi... Nenadoma je sprevidel, da ne gre za liter vina .. . Gre za to, da pokaže temu zoprnemu petelinu, da je zmožen čudeža, da niso vse mišice in surova sila mladosti. Pogled je za trenutek prikoval na položaj: nasprotnikove tri krogle so lepo zapirale balinčka, le desno je bila petnajst centimetrov široka vrzel. Če bliža natančno v to luknjo, bi nemara dobili celo punt. Zdaj se je hitro odločil, potežkal kroglo, stegnil roko, nameril, napravil tri korake in kroglo izpustil, da se je z rahlim udarcem zavalila po pesku. .. Valila se je točno proti petnajst-centimetrski vrzeli, jo prešla in obstala tik ob eni nasprotnikovih krogel. Pobral jim je dve točki. „Dobro si vrgel stari..." Zdaj je bila na mladem vsa odgovornost. Če tolče in zadene, se igra konča ... Če vrže namerno vstran, bo le točka... A on vendar zadeva. Sto in stokrat je zadel. Zbijal je neverjetne položaje, brezupne primere je obračal sebi v prid.. . Tehtal je odločitev, a šepavi mu je ostro gledal v oči. Za hip je videl v teh sivozelenih očeh posmeh in kanček nezaupanja. Razločno je čutil, da tega starca ta trenutek sovraži.. . Odločil se je zbiti kroglo šepastega.. . Napravil je korak nazaj in še enega.. . Nameril je, zalet in švist kovinske krogle skozi zrak ga je opomnil, da se je 'prenaglil ... V delčku sekunde je dojel, da zbija lastno kroglo. . . „Ha, ha, ha...“ se je krohotal šepavi. „Vašo si zbil Tone, vašo... Mi imamo punt. . . Vašo .. . “ „No ja," je Tone potlačil jezo. „Se bom potrudil naslednjič.. . “ Nepetost je izginila kot voda v pesku. Osem mož je pazljivo gledalo drobnega balinčka, kako se v sončnem popoldnevu pod košatimi borovci na skrbno zglajenem balinišču vali novim pustolovščinam naproti. .. OZADJE TEŽENJ, DA BI ZARADI »OBJEKTIVNIH POTREB« UKINJALI TOZD S seje predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Napačna pot ne vodi k pravemu cilju Sindikat se mora vnovič aktivirati pri ustavnem konstituiranju samoupravljanja v združenem delu Ukinjanje temeljnih organizacij združenega dela v bistvu pomeni negativno smer razvoja, ki smo ji priče v zadnjih mesecih minulega leta in v januarju letos. Tako oceno smo slišali tudi na nedavnem razgovoru predstavnikov Sveta ZS Hrvaške z novinarji zagrebških in drugih redakcij. Sindikat pa se mora „reaktivirati“ pri ustavnem konstituiranju združenega dela, začeti mora akcijo za reorganizacijo samoupravljanja, je takrat dejal podpredsednik sveta ZSH Stipe Tonkovič. Zdaj ko se pripravljamo na javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu, po ustavi najbolj pomembnega našega dokumenta, organizirane socialistične sile res ne bi smele podleči vplivu „objektivcev“, ljudi in skupin, ki trdijo, da za ukinjanje TOZD niso krivi oni, ampak da gre za vpliv objektivnih razmer. • Pri tem omenjajo tri, po njihovem prepričanju, bistvene vzroke ukinjanja temeljnih organizacij združenega dela. ZAKON O KNJIGOVODSTVU: ta zakon predvideva, da mora vsaka TOZD voditi lastno knjigovodstvo. Nasprotniki TOZD govorijo, celo na javnih sestankih, da bo izvajanje tega določila zaradi oblikovanja večjega števila TOZD avtomatično povečalo tudi administracijo. Seveda je najbolj enostavno delavcem povedati, da se bo povečalo število tistih, ki „pijejo kavo“, kajti takoj se bo v delavcih porodil dvom v upravičenost obstoja večjega števila TOZD. Dejstvo pa je, da navedeni zakon sicer natančno opredeljuje potrebo in dolžnost, da je treba voditi ločeno knjigovodstvo, vendar pa ne zahteva, da bi vsaka TOZD imela svoje računovodstvo. Vemo pa, da je za te posle v službah organizacij združenega dela že zaposleno zadostno število ljudi. UVOZ IN IZVOZ: zahteve po vezavi uvoza z izvozom terjajo dosledno usklajenost potreb in možnosti, saj bomo le tako obvarovali plačilno bilanco, povečali izvoz in utrdili odgovornost združenega dela za gospodarski sistem v celoti. V praksi pa, žal, še zdaj slišimo pojasnila, da ne moremo povečati števila temeljnih organizacij združenega dela, saj nekatere med njimi nikakor ne morejo povezati uvoza z lastnim izvozom. Taka razlaga obravnava TOZD kot izločeno enoto, ki se samoupravno ne povezuje z ustreznimi sporazumi niti znotraj „svoje“ organizacije združenega dela niti v širši celoti. Nedvomno pa je res, da lahko posamezni deli združenega dela šele s samoupravnim dogovarjanjem usklajujejo svojo mednarodno plačilno bilanco. TRAJNA OBRATNA SREDSTVA: zakon določa, da mora TOZD za financiranje tekoče proizvodnje zagotoviti sredstva, s katerimi bo lahko plačevala skupne proizvodne stroške. TOZD proizvodnje torej ne sme financirati na račun neprestanega zadolževanja. Nasprotniki TOZD govorijo o neusklajenosti in specifičnosti posameznih vrst proizvodnje. S tem pa si prizadevajo, da bi dohodek zadržali na ravni organizacij združenega dela. Najbolj enostaven način, da bi to dosegli, je zmanjšanje števila TOZD. Gre še za druge razlage, ki pa tudi težijo k „nujnemu“ ukinjanju temeljnih organizacij združenega dela. Dejstvo je, da objekti-viranje vzrokov za ukinjanje TOZD ustreza nasprotnikom uveljavljanja ustave. Vsebinski vzroki teh „objektivnih razlogov" so v podedovanih pogojih gospodarjenja posameznih TOZD v sestavu organizacij združenega dela. V njih namreč praviloma izhajajo iz zatečenega stanja, ki seveda ne upošteva razlik v doseženi stopnji tehnologije in organizacije dela. Bolje stoječe TOZD ob tem vztrajajo pri razmejitvi sredstev, da bi se tako izognili plačevanju minulega dela tistim temeljnim organizacijam. ki so lastna sredstva namenjala za njihov razvoj. Razumljivo je, da slabše stoječe TOZD ne želijo razmejitve sredstev, saj bi jim ,,ušla“ izločena sredstva, naložena v trenutno dobro stoječe temeljne organizacije združenega dela. Eno z drugim: očitno je, da so v takih primerih v celoti pozabili na minulo delo kot tisto ustavno kategorijo, ki pomeni neodtujivo pravico delavcev. Po drugi strani pa ugotavljamo, da tudi vprašanj v zvezi s skupno ustvarjenim dohodkom nismo razreševali na ustrezen način. Formalno konstituiranje TOZD je okrepilo njihovo izoliranost, podjetništvo in razmah neproizvodnega dela. Če je le bilo možno, so se povsod izognili oblikovanju skupnega dohodka združenih TOZD. Zato se je lahko zgodilo, da so si posamezne TOZD v predhodnih fazah proizvodnje zaračunale ceno po lastnih normativih, tisti TOZD, ki dokonča izdelek, pa so prepustili, naj posluje po tržnih pogojih. Zaradi vsega tega lahko rečemo, da smo z novimi predpisi in zakoni „lovili lisico, pregnali pa volka". Na dan prihajajo formalnosti pri uresničevanju ustave, saj so namesto dohodkovnih prevladala formalna merila. Ni pa treba posebej poudaijati, da vztrajanje pri TOZD kot celoti vseh družbenih funkcij sploh ni formalna, ampak vsebinska in ustavna zahteva. Prav zato pa ustavno konstituiranje samoupravljanja pomeni bistveno akcijo sindikatov in zveze sindikatov na vseh ravneh organiziranosti. S. MARKOVIČ („Radničke novine", Zagreb) IZVRŠILNI ODBOR ČZP Delavska enotnost objavlja za nedoločen čas prosto delovno mesto KURIRJA Pogoj je končana osemletka. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj svoje vloge pošljejo pa naslov: ČZP Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana. Z DELITVIJO PO DELU PROTI NEDELAVNOSTI! 1 Izostanke z dela bomo omejili na razumno mero Predsedstvo Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je v glavni točki dnevnega reda seje razpravljalo o vzrokih izostankov z dela, ki preraščajo v resen družbenopolitični in gospodarski problem. V uvodu k razpravi je sekretar sveta ZSJ Mustafa Pljakič poudaril, da izostanki z dela zelo zmanjšujejo stopnjo povečanja produktivnosti in da, če nanje gledamo s te strani, predstavljajo zelo pomembno rezervo za povečanje proizvodnje in dohodka. Ker pa se soočamo tudi s takimi izostanki, ki v bistvu pomenijo obliko nedelavnosti, je očitno, da stimulativna delitev osebnih dohodkov ter razvito, torej učinkovito samoupravljanje pomenita močno orožje in najboljšo obrambo v boju proti nedelavnosti. To osnovno misel Mustafe Pljakiča so s konkretnimi primeri bolj ali manj podprli tudi vsi udeleženci razprave. Vsekakor pa za razpravo velja ugotovitev, da so člani predsedstva skušali prodreti v prave vzroke izostankov z dela, da so probleme in pojave, ki jih ugotavljajo, poimenovali s pravimi, vsem razumljivimi imeni in da so, kar je najbolj pomembno, tudi nakazali več rešitev, kako zmanjšati izostajanja z dela. Tako je Mirko Rakič iz Tekstilnega kombinata v Gnjilanu dejal, da v njihovem primeru stimulativna delitev osebnih dohodkov pomeni „edino“ možnost za to, da delavec „ostane“ na svojem delovnem mestu. To tezo je zagovarjal tudi Milu-tin Bal tič, predsednik sveta Zveze sindikatov Hrvaške ob primeru Lesno industrijskega kombinata v Dugi Resi. Ko je govoril o dvomih v statistične podatke o tem, kdo izostaja iz dela, je navedel primer tega kolektiva, kjer več ni polproletarcev, pač pa čisti delavski razred, delavci s sicer nizkimi osebnimi dohodki, ki pa so zaradi tega prisiljeni iskati dodatni dohodek pri delu na kmetijah. Predsednik sveta Zveze sindikatov Srbije Djordje Lazič pa je vztrajal pri zahtevi, da je potrebno narediti celovito analizo vzrokov za izostajanje z dela, kajti sicer bi lahko razumeli akcijo sindikata le kot enostavno siljenje k delu. Dejal je, daje vzrok za izostanek z dela tudi v upravičenih bolezninah, v nezadostni zaščiti in skrbi za delavce pa tudi v ,,parazi-tizmu“ posameznikov. Prav o teh vprašanjih pa se moramo pogovoriti v osnovnih sindikalnih organizacijah. BOLNI NAJ OZDRAVIJO, ZDRAVI NAJ DELAJO Tudi Mate Bučič z Reke se je zavzel za previdnost v pogovorih o izostajanju z dela, še posebej, ko gre za bolezen. Zato sedanjih naporov ne smemo razumeti kot akcijo proti tistim,ki so Mustafa Pljakič resnično bolni. Vendar pa je Bučič opozoril na nekatera zanimiva dejstva: hitro verjamemo, da je število boleznin naj večje v tistih delovnih organizacijah, kjer so delovne razmere najtežje. Vendar pa na Reki ni tako. Največ bolnih je v administraciji. Sicer pa je razlog za izostanek tudi v tem, ker nekateri servisi in službe delajo le do 15. ure. Tudi drugačen razpored delovnega časa v družbenih dejavnostih in še kje bi torej lahko vplival na zmanjšanje izostankov z dela. O tem je govoril tudi Jože Marolt, predsednik zveznega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Da pa je taka zamisel uresničljiva, je dokazal s primeri ureditve delovnega časa bank, zavarovalnic, knjižnic in delav- skih univerz. Tudi Slavko Barišič iz Energoinvesta seje strinjal z ustreznejšo razporeditvijo delovnega časa v skupnih službah OZD b1 družbenih dejavnostih. Predsednik zveznega odbora sindikata delavcev h1' dustrije in rudarstva Rade Galeb je opozoril na neka; tere negativne pojave pri ocenjevanju izostajanja z dela — kot nedela. Zavzel se je za konkretne razgovore o tem v osnovnih organizacijah. Tudi Hamza Mehmeti & Kosova je dejal, da so delovne in življenjske razmere vsaj v tej pokrajini velik razlog za izostanek z dela. Stjepan Saubert je govoril o izkušnjah iz Slovenije. Vse več je izostankov z dela, ki niso povezani z boleznij°> kajti gre za bolezen svojcev in predvsem otrok. Bil je proti temu, kakor kasneje tudi Andrej Grahor, sekretar Sveta ZSJ, da bi se proti izostankom z dela borili le z disciplinskimi ukrepi. Afl' drej Grahor je polemiziral tudi s tehnokratskimi pri; čakovanji posameznikov, ki jim je potrebna oblast, da obračunajo s tistimi, ki izostajajo z dela, kajti, kakor je rekel, vsak disciplinski postopek, če pride do njega, mora biti politični boj, ki vzgaja delavca. Torej je p°' trebno tudi izostanke z dela samoupravno obravnavati. Predsednik sveta ZS Mika Špiljak pa je v zaključni besedi dejal, da vse te razprave niso bili monologi, pač pa resnični dialogi in da sindikat s to razpravo ne želi; povedati, da delavski razred slabo dela, ker to ni rese Toda izostanki z dela so resen problem za naše gospodarstvo. Rešili pa ga ne bomo tako, da bi za vsako ma;: lenkost ,,preganjali" tudi dobre delavce, ampak tako, da bomo spodbudili akcijp> ki naj vpliva tako na večjo skrb za varstvo pri delu in boljše delovne ter življenjske razmere slehernega delavca kakor tudi na spodbudnejšo delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela. Slednjič pa bomo morali uresničiti potrebam delavcev in občanov primemo razporeditev delovnega časa v družbenih in tudi drugih dejavnostih- M. V. - R J ČLOVEK IMA IME IN PRIIMEK Riše: Azra Kristančič „Naš šef ne ve, kako se pišem, niti ne ve, kako mi je ime, kaj šeleo mojih zasebnih- problemih in težavah! Zanj sem le ’ti, Brko’, čeprav sem v kolektivu že sedem mesecev!" Tako mi je pripovedoval delavec, ki sem ga po naključju spoznala na vlaku. Med dolgo vožnjo sva se pogovarjala o marsičem, tudi o njegovem mladem organizatorju proizvodnje - ali, kot je vedno rekel - o „šefu“. „Vem, da ni ta naš šef nobena oblast in da opravlja le svoje delo .. . Res pa je, da lahko takšni ljudje veliko prispevajo k boljšemu ali slabšemu počutju na delovnem mestu . . .Tako je pač!“ Tako je pač — in še res je! O odnosih med ljudmi je življenje narekovalo mnogo debelih knjig. In najmanj, kar je, če se hočeš približati človeku, da se pozanimaš za njegovo ime in potem še za priimek. Saj, kot tovariši organizatorji proizvodnje dobro veste, ima svoje ime tudi vsak stroj, vsako orodje. Tisti, ki imajo uspehe pri svojem delu, zelo dobro poznajo svoje bližnje in daljne sodelavce. Niti na misel jim ne pride, da bi jih klicali „ti, pri tretjem stroju", ,,ti, na tovornjaku" ali „ti, bradač". Pa tudi ne „ti brko!" Zato, ker so ljudje - ljudje in ne roboti ali številke. Te stvari bolj ali manj vsi vemo. Le da nanje pozabljamo ali pa se nam ne zdijo pomembne. Bržkone bo kdo dejal, da je pač služba -služba, klobasa pa klobasa. Nihče ne govori o družinskih odnosih na delu, o preveliki domačnosti, toda minimum človeških odnosov na deluje nujen. Sicer pa je tudi to znano. Se spominjate, ko vasje na domu obiskal kakšen trgovski potnik? Če se, potem se boste tudi spomnili, da vasje zelo spretno izprašal o imenih in priimkih vseh sosedov! Zakaj? Zato, da je lahko takoj, ko so mu odprli, pozdravil: ,J)ober dan, tovariš ali tovarišica . . . Led je prebil tako mnogo laže. Ni pozdravil: ,J3ober dan, tovariš Brko! “ Regres za dopust med »bolniško«? Piše: Mija Lipužič VPRAŠANJE: Ali so po sindikalni listi upravičeni do regresa za letni dopust tudi delavci, ki so med letom dlje odsotni z dela zaradi bolezni. V našem kolektivu so namreč med najbolj .glasnimi", kadar gre za regres, prav tisti delavci, ki so skoraj vse leto v bolniškem sta-!ežu. V. J. - Maribor ODGOVOR: Po sindikalni listi je do regresa upravičen vsak delavec, ki ima X kupon PRAVNIK SVETUJE pravico do dopusta in mu ga izplača tista organizacija združenega dela, pri kateri izkoristi dopust. Povem pa naj, da sindikalna lista nima neposredne pravne veljave. Zato so njena določila obvezna le, kadar jih udeleženci sprejmejo kot sestavni del samoupravnih sporazumov. Ne glede na to formalnost pa menimo, da je takšno stališče, kot ga vsebuje sindikalna lista, edino pravilno in pravično; v tem smislu se glasijo tudi sodbe, ki so jih izrekla sodišča v sporih o pravici do regresa. Se vedno namreč pogosto organizacije združenega dela pogojujejo pravico do regresa s časom trajanja zaposlitve oziroma dela posameznega delavca, namesto da bi bil regres odvisen od pravice do dopusta oziroma njegove izrabe. Načelno ima torej pravico do regresa za dopust vsak delavec, ki pridobi pravico do dopusta. Če delavec izrabidopust, ni prav nobene pravne osnove, da delovna organizacija odkloni izplačilo regresa. Ker delavec, ki zaradi bolezni do konca leta ni izrabil dopusta, po zakonu izgubi pravico do dopusta — ker ga pač ne sme in ne more prenesti v naslednje leto, tudi ne more zahtevati regres za dopust, saj ga ni izrabil. Delovna organizacija mu ga tudi ni dolžna plačati. 14. februar 1976 življenje med poldnevniki stran |lll|lllllllllllllllllllllillllllll!l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||!llllll|||||||||||||||||l I Švica I | Lahko je govoriti, | 1 kot bi rožice sadil... 1 | Kdo dejansko preprečuje delavcem, da bi uveljavili pravice do | šolanja ob delu? i Švicarski poslovni krogi se radi pohvalijo s socialnim napredkom, ki naj bi ga v tej deželi dosegli izključno po njihovi zaslugi. Toda ko je treba poseči v žep, da bi tudi prišlo do napredka v prid delavcev, prav ti krogi storijo vse, da bi se temu izognili bodisi z grobo in neposredno odklonitvijo bodisi s spretnimi zakulisnimi manevri. Kakšni pa so le-ti v praksi, zgovorno kaže zadnji primer, ko je švicarski federalni svet (vlada) pred kratkim obravnaval pogodbo o plačanem dopustu za šolanje, ki so jo sprejeli junija 1974. leta na zasedanju Mednarodne konference dela v Ženevi. V pogodbi je namreč zapisano, daje „plačani dopust za učenje namenjen delavcu za njegovo izobraževanje za določeno obdobje med rednim delovnim časom, razumljivo ob ustreznem plačanem nadomestilu." Illllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!ll!lllllllllllllllllllllllllllll! Potem ko so natančno proučili to pogodbo, so člani vlade ugotovili, da predstavlja uvajanje takih dopustov odgovor na nastale potrebe hitrega tehnološkega razvoja, šiijenja novih znanj, seveda pa teija povečano sodelovanje vseh, ki so aktivni v družbenem življenju. Gledano s te strani, sodi švicarska vladaje treba dosledno upoštevati načela, ki jih vsebuje omenjena pogodba. Po takih „lepih besedah" bi lahko pričakovali, da se bo švicarska vlada prizadevala, da bi lahko čimprej začeli tudi izvajati pogodbo o plačanem dopustu za šolanje. Toda tega ni storila, saj očitno še sedaj ne želi, da bi federalni parlament Švice ratificiral pogodbo. Zastavlja se torej vprašanje, kdo je tisti, ki preprečuje švicarskim delavcem, da uveljavijo svoje pravice do šolanja? V. V. Illlllllllllllllll!lllllll!l!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllillll!lllllllll kdo je kdo LUIS ECHEVERIA ALVAREZ predsednik Združenih držav Mehike Ustavni predsednik Združenih držav Mehike je izredno dinamičen in pogumen politik. Z vso upravičenjostjo lahko to trdimo, ko pregledujemo njegovo delo v zadnjih šestih letih. V znatni meri je Luis Echeveria uresničil tisto, kar se je namenil — odtrgal je Mehiko vplivu ZDA in jo uveljavil v mednarodni skupnosti. Mehiški predsednik je veliko potoval. Navezal je tesnejše stike z evropskimi in afriškimi državami, pozdravili pa so ga tudi v Pekingu in Moskvi. Pod njegovo ,,taktirko"je Mehika postala ena najbolj dejavnih članic gibanja neuvrščenih, dežela, ki se odločno bojujejo za enakopravne mednarodne politične in gospodarske odnose. Na domačem prizorišču seje Luis Echeveria bojeval za pravičnejšo razdelitev narodnega dohodka, za boljše življenje delavskih in kmečkih množic. Ni sicer mogel skriti, da izvira iz bogate pravniške družine in nikoli ni zanikal, da poskuša kapitalistični sistem prilagoditi mehiškim razmeram. Toda znal je prisluhniti zahtevam delavskih in kmečkih množic, zahtevam sodobnega časa. Iz vseh teh silnic izvira tudi njegovo zavzemanje za hi- trejši napredek „zelene celine", za čim veqo politično in gospodarsko neodvisnost od „ve-likegabrata" - ZDA. Luis Echeveria je lahko zadovoljen s sadovi svojega dela in gotovo mu sredi decembra ne bo težko tega dela predati nasledniku Hoseju Lopezu Portillu. Če bo želel, se bo spet lahko posvetil odvetniškemu poklicu, kajti njegovo delo je v sodobni družbenopolitični in gospodarski stvarnosti Mehike pustilo vidne sledi. - BRANKO DOB RANIC •.•.•■•.V. E. FRANCIJA — ..Francoska komunistična partija ni več partija stisnjene pesti, ampak partija iztegnjene roke.“ S temi simboličnimi besedami je Georges Marchais, ki so ga na 22. kongresu KPF znova izvolili za generalnega sekretarja, označil bistvo sprememb v francoski komunistični partiji, ki seje „odprla“ in Francozom predložila program socialističnih sprememb, ki jih o mogoče uresničiti z oblikovanjem široke fronte tako imenovanega ..združenja francoskega ljudstva", v katerem se bodo zbrali vsi Francozi, ki jih bur-žoazija, ki je zdaj na oblasti, izkorišča in zatira. Avantgarda boja za socialistično preobrazbo francoske družbe je delavski raz-ted, ki ga vodi močna revolucionarna partija - to je komunistična partija, okrog delavskega razreda pa so strnjeni vsi dru-gt ljudje, ki jim je kaj do boljšega m svobodnejšega življenja, ici ga prinaša ..socializem francoskih barv", kot imenujejo svoj cilj francoski komunisti. Generalni sekretar partije Georges Marchais je v izčrpnem Poročilu na kongresu orisal vse glavne značilnosti načrtov KPF za prihodnost Francije, odločno Pa je opozoril na številne težave, v katerih so se znašle francoske delavske množice, opozoril je na Pizke mezde, na izkoriščanje in številne druge probleme, ki jih je kriva sedanja meščanska oblast. Francoski komunisti so pri načrtovanju socialističnih sprememb v izredno veliki meri upoštevali razmere v Franciji in v skladu s tem izbrali svojo, tako imenovano demokratično pot v socializem. V boju za socialistične spremembe bodo sodelovali tudi z vsemi drugimi silami levice, glavni partner pa je socialistična stranka. Na XXII. kongresu so francoski komunisti posebej poudarili nacionalno naravo svoje partije, njeno samostojnost in neodvisnost ter protidogmatsko usmerjenost. V mednarodnem delavskem gibanju se tako krepi usmeritev komunističnih partij zahodne Evrope (italijanski in španski se je zdaj pridružila še francoska), da je namreč za socialistične spremembe potrebno sodelovanje široke fronte vseh naprednih in demokratičnih družbenih sil. ITALIJA - Po dolgotrajnih prizadevanjih je končno rešena kriza italijanske vlade. Mandatar Aldo Moro sestavlja vlado samo iz krščanskih demokratov, tako da bo to enobarvni manjšinski kabinet, ki bo imel samo podporo socialnih demokratov, medtem ko se bodo socialisti in republikanci vzdržali glasovanja o zaupnici. Vladna kriza je tako rešena, še naprej pa ostajajo številni gospodarski in družbeni problemi, ki pestijo prebivalce Apeninskega polotoka. S temi problemi se bo morala spoprijemati tudi nova Morova vlada, pri čemer njeni člani upajo, da bodo imeli več uspeha kot dosedanje vlade. VLADO BARABAS MALEZIJA V PRIPRAVAH NA TRETJI PLAN GOSPODARSKEGA RAZVOJA VELIKA NASPROTJA Politična in socialna protislovja določajo tudi usmeritve sorazmerno mladega sindikalnega gibanja, ki se zavzema za združitev vseh sil v skupnem boju za hitrejši in pravičnejši družbeni in gospodarski razvoj Malezije Ko so tuje agencije v sredini januarja sporočile, da je v neki londonski bolnišnici umrl malezijski premier Tun Abdul Razak, so poznavalci malezijskih razmer ocenili, da čakajo njegovega naslednika težke naloge. Novi premier Husein On se je ob prevzemu oblasti srečal z znanimi težavami svojega predhodnika pri iskanju rešitev za ohranitev politične stabilnosti v Maleziji ter pri zmanjševanju ekonomskih razlik med Malajci in Kitajci, ki živijo v tej državi. Že dolgo je namreč znano, da imajo pripadniki malezijske večine, ki jih je 47 odstotkov od celotnega prebivalstva, v svojih rokah politično oblast ter da zastopajo predvsem interese „bumiputorjev“, to je avtonomnega dela malezijskega prebivalstva, pri tem pa prihajajo do nesporazumov s kitajsko manjšino, ki predstavlja v skupnem številu prebivalcev 34 odstotkov, in tudi s številčno manjšo indijsko skupnostjo. Že v času premiera Razaka so Kitajci in Indijci javno kritizirali vladni program razvoja ter trdili, da so v podrejenem položaju pri izobraževanju zaposlovanju in na drugih področjih. Zato so bili sprejeti nekateri popravki v tretjem planu malezijskega gospodarskega razvoja. Prvotna zamisel, da bi začeli uresničevati razvojni program že v lanskem oktobru, ni uspela. Začetek uresničevanja so premaknili na letošnji april, da bi v tem času zmanjšali pooblastila najmočnejše skupnosti. Čeprav imajo Malajci v rokah politično moč, pa je njihov vpliv v obrti in industriji zelo majhen, kajti gospodarska moč je v kitajskih rokah. Kitajci namreč po nekaterih podatkih upravljajo z 90 odstotki trgovine, veliko jih je zaposlenih na odgovornih mestih v industriji, zdravstvu in v svobodnih poklicih. Zaradi tega se tudi v Maleziji srečujgo s političnimi in socialnimi nasprotji, kar določa tudi poti razvoja sorazmerno mladega sindikalnega gibanja v Maleziji. Malezijski kogres sindikata (MTUC), ki združuje 500.000 članov, se zavzema za zmanjšanje in ukinitev prevlade posameznih ras v ekonomskem življenju in za resnično združevanje vseh nacioanlnih skupin. O tem je pred kratkim v uradnem sindikalnem listu „Suara Buroh" generalni tajnik MTUC Zaidi vlado pozval, naj sprejme stališče, „da delavski razred lahko igra pozitivno vlogo v nacionalnih naporih za dosego ekonomske rasti." Sindikati pričakujejo od nove ekonomske politike večjo samostojnost države in umirjanje sedanjih socialnih nasprotij. Ko je obravnaval vladne napake, je Zaidi zapisal: Malezijski sindikati se zavedajo, da je morda pri njihovem delu tudi nekaj napak. Toda izobraževalni program za sindikalne aktiviste je jasen dokaz, da se do sedaj sindikalno gibanje ni zanimalo le za kruh in maslo." Nasprotno kot vlada pa mnogi delavci menijo, da je malezijski kongres sindikata „preveč mlačen" v svojih akcijah za izboljšanje življenjskega standarda najbolj siromašnih slojev. Pri tem tudi opozarjajo na lanske spore in pretrese zaradi ravnanja tujega kapitala, pomanjkanj a hrane in visoke stopnje rasti cen (17 odstotkov lani). Nezadovoljneži tudi trde, da se socialne razlike povečujejo in da nekateri bogatijo na račun delavskega razreda. Zato je tudi aktualno opozorilo sindikalnega časnika, da 40 odstotkov prebivalstva v Maleziji živi pod ravnijo, s katero je definirana revščina. Lista prav tako navaja, da so »družbena nasprotja mnogo večja med Kitajci, kot med Malajci, kajti le-ti so pod vplivom močne propagande oblasti, ki želi s tem ublažiti nezadovoljstvo, kar je le mogoče". Ni še povsem jasno, v kolikšni meri bodo najnovejši ekonomski ukrepi ublažili sedanja socialna nasprotja. V komentarju nekega sindikalnega lista so upanja izražena z besedami: „Ker doživljamo razvoj in napredek, vsi Malezijci s polno pravico pričakujemo, da bodo delili koristi, ki jih le-ta prinaša." V Vugdelič Strokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti NAČRTNO RAZIŠČIMO VZROKE! Hše: Leopold Pogačnik F*a področju organizacije raziskovalnega dela doživljamo podobne pojave oba na Področju organizacije proizvodnih procesov. Dobro pomnimo “obje g najine individualnih obrtno ali delavniško organiziranih proiz-onih procesov. Prav tako poznamo tudi obdobja in načine tekoče, mno-no organiziranih proizvodnih procesov. Razvoj tehnologije nujno nare-J® ustrezno prilagajanje organizacije, poslovanja in vodenja proizvodnih F ocesov. Podobnosti pa so tudi na področju organizacije in vodenja razisko-inih nalog za varstvo pri delu in varstvo življenjskega okolja. Spomnimo se *®iniera SUVE v Švici, ki je v dvajsetih letih organizirala in opravila številne s lskave na področju varstva pri delovnih pripravah ter na osnovi raziskav naravnost zgledne tehnične pravilnike za varnost pri delu z delov-Yj, Pripravami in napravami Pri SUVI so ravnali glede organizacije razisko-Pod^3 •C*e*a ta*co^e: k° se je na stroju določene vrste pripetilo 70 do 120 nesreč, so ustanovili 4 do 6-člansko skupino raziskovalcev, ki je 8 u Cev preučevala vse zapiske o nesrečah ali poškodbah, nakar so pripravili prdv<|V*tVe raziskave. Na osnovi teh ugotovitev so nato sestavili tehnični ^ ° varnem cleiu z določeno delovno pripravo, oblike strojne zaščite, cua o osebnih zaščitnih sredstvih za delavca ter navodila, katere telesne lastnosti naj ima delavec pri delu. Skratka opravljeno je bilo zelo koristno raziskovalno delo na področju varnostne tehnike. Predstavimo si še sodobno raziskovalno delo strasbourškega centra za raziskave bioklimatičnih razmer človeka v delovnem okolju. Ta center proučuje fiziologijo s štirimi skupinami: skupina za termično področje; skupina za zvočno oko 1 je; skupina za proučevanje spanja in skupina za proučevanje mišic. Center za psihologijo pa je razdeljen v skupino za psihofiziko, skupino za psihofiziologijo, skupino za psihofarmakologijo in skupino z pogojevanje. Poleg omenjenih centrov obstaja še poseben center tehničnih služb, ki ga sestavljajo skupina za tehniko okolja, skupina za elektronsko analogiranje, skupina za vzpostavljanje logičnih sistemov s pomočjo elektronike in skupina za grafično in mehanično realizacijo. Center šteje 20 raziskovalcev, 42 tehničnih in administrativnih delavcev in 20 specialistov za področja elektronske obdelave podatkov in sestave modelov. Skupno torej 82 delavcev, ki so zaposleni pri raziskovanju in reševanju posameznih nalog. K temu je treba dodati še najsodobnejšo raziskovalno opremo. Takšna je torej organizacija raziskovalnega dela le za eno dejavnost varstva pri delu. Če hočemo doseči odločilno zmanjšanje primerov bolezni, nesreč, poškodb in invalidnosti pri delu, je očitno, da bo na tem področju treba doseči najvišjo stopnjo organiziranosti raziskovalnega dela in seveda dosledno uporabo dosežkov tega dela. sprašujete -Odgovarjamo Že pred leti smo se v naši tovarni odločili, da bomo upoštevali priporočilo sindikatov in tako do začetka leta 1978 ukinili nočno delo žensk in mladine. Zastavili smo dobro, a kmalu odnehali. Menda tudi zaradi finančnih težav, kot navaja vodstvo podjetja. Naša sindikalna organizacija v to ni prepričan in delavci jo podpiramo v njenih stališčih. Zanima me, ali ima naš sindikat prav, ko dosledno zagovarja stališča sindikatov iz leta 1972? r m. - Maribor Strokovna sodelavka v RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije ŠENKA NAMAR na vaše vprašanje odgovarja takole: RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije vztraja, da delovne organizacije dosledno upoštevajo stališča in kriterije RO sindikata o ugotavljanju pogojev za uvedbo nočnega dela žensk v tekstilni in usnjarski industriji Slovenije in da se nočno delo žensk v obeh industrijskih panogah ukine z letom 1978. Stališča OOS vaše delovne organizacije so popolnoma pravilna. Nočno delo žensk je z zakonom prepovedano, dopustno je le v posebno resnih družbenoekonomskih in socialnih razmerah. Glede na to, da so delovne organizacije bile dolžne sprejeti lastne programe o postopni ukinitvi nočnega dela žensk in jih tudi izvajati že v letu 1973, bo RO sindikata vztrajal, da se nočno delo žensk ukine z letom 1978, kar je tudi v skladu s skupščinskimi priporočili in sklepi o postopni ukinitvi nočnega dela žensk. V AJDOVŠČINI SO SLOVESNO ZAKLJUČILI SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE ZA LETO 1975 SGP Primorje pred Mlinotestom in Tekstino Lanskih športnih iger še je udeležilo več kot 10 odstotkov zaposlenih Občinski sindikalni svet in telesnokultuma skupnost Ajdovščina sta organizirala slovesnost, na kateri so zaključili sindikalne športne igre za leto 1975. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja zaslužnim telesno-kultumim delavcem, najboljšim športnikom in najuspešnejšim ekipam, saj je bila slovesna prireditev posvečena tudi trem desetletjem dela na telesnokultumem področju. Številna priznanja so potrdila, da športni delavci ajdovske občine v minulih letih niso počivali. Izredno lepe plakete in diplome so bile za nagrajence obenem tudi obveznost, da bodo v prihodnje še bolj poprijeli za delo. Komisija za oddih in rekreacijo pri občin-dcem sindikalnem svetu je tudi lani uspešno organizirala delavske športne igre, saj je ponovno poraslo število udeležencev. To pot je na igrah sodelovalo več kot 650 delavcev in delavk, kar pomeni več kot 10 % zaposlenih v občini. Čeprav je bilo udeležencev več kot lani, pa se število sodelujočih organizacij združenega dela ni povečalo, kar pomeni, da bo letos potrebno zastaviti več naporov za vključitev preostalih manjših delovnih organizacij in skupnosti. Od načrtovanih tekmovanj v 12 športnih panogah zavoljo pomanjkanja snega niso organizirali tekmovanja v smučanju, največjo udeležbo pa so zabeležili v kegljanju, streljanju, nogometu in rokometu. V kegljanju moških ekip je zmagalo SGP Primorje pred Mlinotestom in Fructal-AIkom, pri posameznikih pa Boris Čepar pred Marjanom Vodopivcem in Milošem Repšetom; med žendcami ekipami je bila najboljša ekipa Mlinotesta pred Fructal-AIkom in SGP Primorjem, med posameznicami pa Zmaga Ste-govec pred Tatjano Dominko in Mirko Brecelj. V streljanju je med moškimi ekipami zmagala Tekstina pred SGP Primorjem in Mlinotestom, med posamezniki pa Andrej Žigon, Stanko Bačar, Alojz Ferjančič, vsi iz Teksti-ne; tudi pri ženskih ekipah je slavila zmago Tekstina pred Mlinotestom in SGP Primorjem, med posameznicami pa Iva Fegic pred Ivanko Žen in Alojzijo Žigon. V šahu so tekmovali le moški, med ekipami pa je bila najboljša Tekstina pred Lipo in SGP Primorjem, pri posameznikih pa Pavel Bolčina pred Stanetom Zorčičem in Jurijem Hladnikom. V malem nogometu je ponovno zmagala ekipa Splošnega kovinskega podjetja pred Lipo in Mlinotestom, v košarki prav tako Splošno kovinsko podjetje pred SGP Primorjem in Fructal-AIkom, v odbojki pa Tekstina pred Lipo in SGP Primorjem. V balinanju so slavili igralci Lipe pred SGP Primorjem in Mlinotestom. V plavanju so tekmovali posamezniki v treh starostnih kategorijah, zmagali pa so Branko Markovič (do 25 let), Jurij Hladnik (26—33) in Marjan Črnigoj (33—40 let); pri posameznicah sta zmagali Alenka Kavčič (do 30) in Julka Kobal (nad 30 let). Tudi v krosu so med posamezniki zmagali: Marjan Božič (do 25), Edvin Čoha (25—33), Pavel Brecelj (33-40) in Danilo Remškar (nad 40 let); med ženskami pa so bile najboljše: Pavlina Božič (do 30) in Nada Vodopivec (nad 30 let). V skupni uvrstitvi je dokaj tesno zmagalo SGP Primorje (595 točk) pred Mlinotestom (583). Nadaljje uvrstitve: Tekstina (521), Lipa (468), Fructal-Alko (380), Splošno kovinsko podjetje (294), TPO Batuje (141), Komunalno podjetje (108), Skupščina občine (88), KK Vipava (82 točk) itd. Pri organizaciji delavskih športnih iger bodo v bodoče komisiji občinskega sindikalnega sveta pomagali tudi strokovni delavci telesno-kultume skupnosti Ajdovščina, o čemer bodo sprejeli ustrezen dogovor. JOŽE MALIČ ___________________________________________J XI. zimski pohod na Stol V soboto 21. in v nedeljo 22. februarja bodo poti številnih planincev, borcev, tabornikov in drugih občanov vodile na Stol, najvišji vrh Karavank. Občinski odbor ZZB NOV Jesenice bo organiziral tradicionalni, tokrat še 11. zimski pohod na Stol v počastitev velike bitke na najvišjem vrhu Karavank. Vse kaže, da bodo snežne razmere ugodne za vzpon, le nov sneg bi utegnil povzročiti težave. Vse poti, kjer se bodo vzpenjali udeleženci pohoda, bodo markirane, za varnost pa bodo skrbeli člani alpinističnih odsekov, gorske reševalne službe in postaje mihce. Vzpon bo potekal iz Žirovniške planine, sestop pa prek Zabreške planine. Udeleženci pohoda na Stol bodo prisostvovali dvema komemorativnima svečnostima. V soboto 21. februarja bo najprej svečanost ob obeležju padlima graničarjema na Karavli pri Valvazorju, v nedeljo pa bo ob 10. uri komemorativna svečanost Ob Prešernovi koči na Stolu. Organizatorji tudi letos pričakujejo veliko udeležbo. Prav zaradi množične udeležbe bo letos, poostrena kontrola opreme in obutve vseh udeležencev. Vsi, ki ne bodo imeli predpisane opreme, ne bodo mogli sodelovati na pohodu. Naj omenimo še to, da bodo prejeli udeleženci pohodov na Stol posebne spominske plakete. Pokrovitelj pohoda je časopisno in grafično podjetje Delo iz Ljubljane. JANKO RABIČ Snega je prej premalo kot preveč, vendar dovolj za rekreacijo in tudi tekmovanja... Odlična organizacija TTKS Cerknica Najhitrejši so bili kategorizirani tekmovalci Organizatorjem letošnjih bloških tekov zima ni ponagajala in seje tekov udeležilo rekordno število ljubiteljev smučanja. Na start TRIm teka in teka na 30 kilometrov je namreč prišlo kar 637 ljudi iz vseh krajev Slovenije! Teka na 7 kilometrov oziroma TRIM teka se je udeležilo 269 tekmovalcev vseh starostnih kategorij. Najhitrejši so pretekli 7 kilometrov dolgo progo v slabe pol ure, nekateri pa so potrebovali za isto pot precej več časa. Smučarskega teka na 7 kilometrov se je udeležil tudi Tomaž Cič, ki nima več kot 6 let. Teka na 30 kilometrov se je udeležilo 368 tekmovalcev, od tega 11 žensk in 30 kategoriziranih tekmovalcev. Najhitrejši so bili seveda kategorizirani tekmovalci, ki so pretekli 30 kilometrov dolgo pot v poldrugi uri. Pred ciljem seje najbolj izkazal Franc Tajnikar, član Olimpje, ki je prvi pretekel ciljno črto in za nekaj stotink sekunde pustil za seboj svoje najresnejše tekmece. Najboljši v vseh kategorijah so prejeli zaslužena priznanja - zlate, srebrne in bronaste plakete, vsi udeleženci letošnjih bloških tekov pa so prejeli bilten in spominsko značko. Druge bloške teke je odlično organizirala telesnokultuma skupnost Cerknica, ogledalo pa si jih je veliko število ljubiteljev belega športa. • Med kategoriziranimi tekmovalci je bil najboljši, kot smo že zapisali Tajnikar, ki je pretekel 3Q kilometrov dolgo smučarsko stezo v času 1:31,25. Na drugo mesto v tej kategoriji seje uvrstil Bešter, njegov časje 1:31,28, tretje mesto pa je zasedel Dornik 1:31,29. Med veterani je bil najhitrejši Erjavec (Rudar Idrija) 1:34,36, drugi je bil Kovač (Ihan) 1:36,49, tretji pa T. Repinc (Bohinjska Bistrica) s časom 1:38,44. OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU NAJBOLJŠA EKIPA OBRTNIKA ; V ženski konkurenci so se najbolje p odrezale športnice Zavarovalnice Maribor V Mariboru so zaključili občinsko sindikaln0 j tekmovanje v namiznem tenisu, ki šteje že vrsto let med najbolj množična' tekmovanja na ob' t1 * močju Maribora. V šestih skupinah je nastopi*0 ^ kar 87 ekip. Vse do konca tekmovanja nastop3' ^ joči niso vedeli, kdo bo osvojil najvišjo lovoriko. ^ saj so si bili tekmovalci izredno izenačeni. Ekipa OBRTNIKA in ekipa TAM L TFžNO ^ sta osvojila po 48 točk, vendar je ekipa Obrtnik3 ^ imela boljšo razliko in s tem postala občinski sindikalni prvak ^Maribora. Za zmagovalno ekip0 f so igrali: P udi Štern, Franc Pavčič, Valter P1}' stovnik in Ivo Muhič. Tudi za izpad iz L lige j® | bilo več kandidatov. Iz L lige izpadeta ekipj ^ Mariborskega vodovoda in Padia Maribor, njuj11 f mesti v L ligi pa zasedeta ekipi TAM III• *n t ELEKTRO MAPIBOR, ki sta v II. ligi zasedb ' prvo in drugo mesto. Iz II. lige izpadejo ekipe: Nigrad, Konstruktor II. in Tališ. V tej ligi Pa bodo v novi sezoni na novo tekmovale ekipe: ZD * MAPIBOR, DOM JLA in H1DROMONTAŽA, k1 " so zasedle prva mesta v III - A, III - B in III" ^ * skupini. V ženski ligi je naslov prvaka osvojila ekip3 J mariborske ZAVAROVALNICE pred GRADISOM, ZD MARIBOR itd. • 1 j REZULTATI ZADNJEGA KOLA - f L liga: Metalna I : Konstruktor I 5:0, R^'0 ! Maribor : TSN 0:5, TAM II Tezno : M. vodovod s 3:5, TAM I Studenci : Cevovod I 5:0, Ruše I ■ , Obrtnik I 4:5, TAM I Tezno : Livarna I 5:4, TAM II Studenci : Elektrokovina 5:0. * H. liga: TAM IV Tezno : Marles 3:5, ZavarO' c valnica I : VEMA 5:0, Nigrad : Konstruktor B $ 5:3, TAM III Tezno : Embalaža5:1, Livarna II ■ j Tališ 5:0, SNG : Gradis NG 5:1, Elektra : Petro1 ' 5:2’ ' a III. liga — A skupina: Dom Smreka : Cevovod II 5:0, Veterina : Metal Ruše 5:0, Sladkogorska I : UJV 5:0, PTT : MTT 3:5, ZD Maribor : Pp 5 :0, TAM V Tezno : Carinarnica M. 3:5, Primat: Ruše II 5:2. “ III. liga - B skupina: KB Maribor: Zavaroval- 1 niča II 4:5, Metalna II : ZUM 5:0, Birostroj • Sladkogorska II 0:5, ZD skupnost : Dom JLA I 0:5, Ek. center : Lokomotiva 5:0, Post. milice : k Obnova 0:5, Obrtnik II:VEKŠ0:5. č ^ III. liga — C skupina: Hidromontaža II : EGS 5:0, OŠ Prežihov V. : M. tisk 0:5, Svila : Gradles K 0:5, Tov. kos, srpov : Hidromontaža I 0:5, f Avtoobnova : Jeklotehna 0:5, Projekt : Don1 * JLA II 0:5, Špedtrans : TSN II 5:0, Zlatorog : A' Stavbar 0:5. . . P' Ženska liga: Konstruktor : Marles 3:0, Grad'8 II : KB Maribor 0:3, Elektro : M. vodovod 0:3, ZD Maribor : Zdrav, skupnost 3:0, Zavarovalnic3 P' I : Post. milice 3:0, Gradis: Stavbar0:3, ZavarO' c valnica II : TAM Tezno 3:0. D Z- J NOVO MESTO Za memorial Franja Frica Gozdno gospodarstvo Novo nesto je spet priredilo tradicionalno :ekmovanje v veleslalomu za memorial Franja Frica. Tekmovanja seje rdeležilo 70 smučarjev. Rezultati - člani do 30 let: 1. Movinec, 2. Dular (oba Novoles); člani nad 30 let: 1. Medle, 2. Hen-. čič (oba Novoles); člani nad 40 let: 1. Serini, 2. Redej (oba GG Novo mesto); članice: 1. Erbežnik, 2. Serini (obe Novoles). VELENJE Mladi skakalci za kategorizacijo Kljub pomanjkanju snega je uspelo članom smučarskega kluba Velenje pripraviti 45-metrsko skakal- nico 4n organizirati skakalne tekme za kategorizacijo v mladinski konkurenci. Tekmovanja se je udeležilo več kot 100 ljubiteljev smučarskih skokov iz vseh smučarskih klubov Slovenije. V konkurenci pionirjev so se najbolje odrezali Bajc, Šoba (oba Ilirija) in Krolnik (Žiri). Pri mlajših mladincih je zmagal Langus, drugi je bil Vrhovec (oba Ilirija), na tretje mesto pa se je uvrstil Prešeren (Jesenice). Med starejšimi mladincije pokazal največ znanja Demšar (Križe), drugi je bil Mihev (Ilirija), medtem ko seje na tretje mesto uvrstil Pibernik (Kamnik). V konkurenci članov je zmagal Kotar (Ilirija), na drugo mesto se je uvrstil Čeh tVelenje), na tretje pa Čepelnik (Velenje). KRANJ Program invalidov Gorenjske Na seji koordinacijskega odbora društev invalidov Gorenjske so za predsednika izbrali Pavlija Konrada iz Kranja ter sprejeli program dela za letos. Tekmovanja bodo letos organizirali v kegljanju, plavanju, balinanju in streljanju. Poleg tega so se dogovorili, da bo letošnje srečanje težkih invalidov v športni hali na Jesenicah. S pomočjo delovnih in drugih organizacij ga bodo izvedli julija ali avgusta. Za to bo poskrbel upravni odbor Društva invalidov Jesenice. B. B. ČRNI VRH Generalka za maraton Na smučarskih terenih Črnega vrha so se zbrali športniki slovenskega elektrogospodarstva na svojem XIX. srečanju v smučarskih tekih. Organizatorji prireditve so bili ZSŠA Elektra in prireditveni odbor, ki so ga sestavljali predstavniki Elektro Primorske in Soških elektrarn. Ob pomoči smučarskegaklubaRudar iz Idrije je prireditev v zadovoljstvo vseh udeležencev odlično uspela. Ob tem vsekakor velja omeniti, da smo tokrat prvič videli na sindikalnih športnih igrah množični smučarski tek, na katerem je na 6 kilometrov dolgi progi hkrati startalo 60 športnic in športnikov slovenskega elektrogospodarstva. Torej se zamisel o razvedrilu in športni rekreaciji v obhki smučarskih tekov uveljavlja tudi v naših delovnih orga-nizacijah! temu naj še dodamo, da J j itrirana strelka Majda Kralj, za j ena v Železarni, dosegla ižven : kurence najboljši rezultat 1,8 j nstvu, saj je premagala celo vsa JESENICE 400 strelcev Nedavno prvenstvo Železarne Jesenice v streljanju z zračno puško je pokazalo izredno zanimanje delavcev za to športno panogo. Prvenstva se je udeležilo več kot 400 zaposlenih. Poleg tega velja omeniti tudi to, da so posamezniki dosegli zelo dobre rezultate. Med moškimi je bil najboljši Pavel Jezeršek, drugi je bil Filip Kordeš, tretji pa Edo Dobravec. Med ženskami je zmagala Vanda Eniko pred Majo Junež in Bredo Ipavec. V moški ekipni konkurenci so se najbolje odrezali strelci nabavne službe pral elektrovzdrževanjem -in oddelkom RTA. Med ženskami pa so največ krogov dosegle delavke kadrovskega sektorja, gradbenega vzdrževanja in raziskovalnega oddelka. POSTOJNA Kegljaško j tekmovanje | gozdarjev Na kegljišču hotela Šport v P° , stojni so tekmovali gozdarji na trad1 cionalnih tekmah med posameznin11 temeljnimi organizacijami združenega dela. V moški konkurenci Jc nastopilo 9 ekip oziroma 49 posa meznikov, pri ženskah pa le 7 posa meznic. t Rezultati — ekipno moM: ' Transport Postojna (848 kegljev), ' Cerknica (833), 3. Postojna 0° itd. Ženske posamezno: 1. Hajna, skupne službe (163), 2. Kalc, skup ^ ne službe (156), 3. Mihelčič, «**' ^ kovje (144). E. P- jji] iz zgodovine delavskega gibanja 14. februar 1976 stran 15 ?|UVSKO GIBANJE IN SOCIALIZEM (VI.) VZPON IN PROPAD LJUDSKE FRONTE ^v9usta 1939. leta je prišlo v politiki Kominterne znova do velikega Preobrata ^iše: Janko Prunk KOMUNISTI NAJDEJO '»kupen jezik z večino POLITIČNIH SIL Politika ljudske fronte je Predstavljala eno izmed najlep-l"1 jn najuspešnejših obdobij oni interne. Takrat je komin-®rna podpirala politično osno-°> ki je ustrezala zgodovinskim j^nieram, potrebam in intere-rn velikega števila komuni-'čnih strank in vseh drugih ptogresivnih sil. Zaradi takšne posrečene in pttnerne politike se je v času Miške fronte izredno okrepila pitična vloga in številčna moč ornunističnih strank v svetu, ojnunisti so prvič našli skupen * 7Jk z večino političnih sil, ki 0 556 zavzemale za socialni na-Predek. Postale so privlačne za ^Predno inteligenco, kije sto- pala v njihove vrste, za kar je J^jbolj očiten primer Francija, Podobno pa se je dogajalo celo ZDA in Veliki Britaniji. . Kljub kratkemu obstoju sta ganska in francoska ljudska i°nta prinesli svojemu delav-i ernu razredu precej pridobi-SjV- V Franciji je vlada sociali-Leona Bluma uzakonila jpurni delavnik in prvič v zgodni zagotovila delavstvu pla-letni dopust ter še več so-'alno-pohtičnih pridobitev, ki Povečale socialno varnost de-'avcev. ^r^AS NAJHUJŠEGA ^alpvovega terorja , J Španiji je ljudsko-frontna ada izvedla agrarno reformo, vedla kontrolo nad industrijo n zagotovila delavsko socialno ^konodajo. Vse to je vplivalo .aspanski delavski razred, da se k yse bolj vključeval v sociali- 'čne in komunistične vrste in odtegoval do tedaj prevladu-|ečemu vplivu anarhistov, pri 1;!*} je potrebno povedati, da dsko-frontna politika v vodikom interne in boljševiške jetije nikoli ni bila sprejeta P Popolna strateška preusme-®V' Celotni nadaljnji razvoj je Ukazal, da je bila le začasni Jetični obrat in odstop od rejšnje sektaške politike. Ce bi I ^interna hotela trajno zavez- ništvo s socialnimi demokrati, bi se morala odpovedati svojih prejšnjih ocen o socialdemokraciji kot dvojčku fašizma. Tega pa nikoli ni storila in eden voditeljev kominterne Manuilski je na sestanku partijske organizacije Moskve štiri mesece po VII. kongresu kominterne brez oklevanja dejal, da se kominterna ne odreka svojih prejšnjih ocen. Stalinizem, ki se je od VII. kongresa kominterne vse bolj polaščal tudi te organizacije mednarodnega proletariata, ni mogel biti navdušen nad demo- Stalin se smehlja, ko Ribbentrop podpisuje nenapadalno pogodbo v Kremlju kratičnim duhom Ijudsko-front-ne politike. Res je kominterna iz taktičnih razlogov leta 1937 razpustila svojo sindikalno centralo in pozvala komunistične delavce v svetu, da se vključijo v skupne socialistične sindikate. Toda kominterna po letu 1937 ne daje nobenih Ijudsko-front-nih pobud več in interes Sovjetske zveze za ljudsko fronto vse bolj pojenjuje. Dokaz za to je, da se v sovjetskem časopisju skoraj ni omenjalo stališč VII. kongresa. V Sovjetski zvezi je to obdobje druge gospodarske petletke, ki je državo dvignila na raven srednje razvitih industrijskih držav. Na drugi strani pa je to čas najhujšega Stalinovega terorja, sodnih procesov in likvidacij starih boljševikov. PAKT HITLER - STAUN: KONEC LJUDSKE FRONTE Avgusta 1939 leta je prišlo v politiki kominterne znova do velikega preobrata, do velike preusmeritve. To je povzročil pakt med Hitlerjem in Sovjetsko zvezo, ki se je s tem hotela izogniti nemškemu napadu. Posledica takega zbližanja obeh dotedanjih največjih nasprotnikov je bila tudi spremenjena ocena kominterne o fašizmu. Nenadoma ga niso več proglašali za sovražnika številka ena, ampak so na to mesto začeli postavljati buržoazijo zahodnih dežel. Kominterna je ocenila obdobje ljudske fronte za končano in za slabo. Govorila je, da se je v ljudski fronti pokazalo, da komunisti ne morejo sodelovati s socialno demokracijo in to niti z najbolj levo niti ne z demokratično buržoazijo. Vse te politične smeri je obsodila kot pomočnike zahodnih imperialistov. Vse to je rodilo v delavskem in komunističnem gibanju veliko zmešnjavo, spet se je razcepilo, komunisti so se osamili in ob začetku druge svetovne vojne zagovarjali v Poljski, Franciji in Angliji napačno politiko pacifizma in nastopali proti obrambi pred Hitlerjem, češ da je to stvar nacionalne bur-žoazije. Najbolj usodna je bila takšna politika za majhne narode, ki jih je neposredno ogrožala nacistična Nemčija, med njimi tudi za jugoslovanske. KPJ je v tem primeru najmanj ubogala direktive kominterne in ohranjala živ stik z ljudskimi množicami ter jih mobilizirala za boj proti preteči fašistični nevarnosti. Od poletja 1940. leta je znova navezala stike in sodelovala z drugimi demokratičnimi protifašističnimi strujami, kar je omogočilo, da je takoj po okupaciji v Sloveniji ustanovila Osvobodilno fronto. Prihodnjič: Delavsko gibanje po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo in po II. svetovni vojni. PRIJA V4 P OH°OM V \ Obe A HOV — Zakaj ste odšteli od vsakega občana po 5 milijonov, če sta predpisana samo dva? — Ker so že veliki in ogromno zapravijo... Karikatura A. Novak NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 19. 2. 1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din. DE DOPISNIC, KMtmv- IjOPISO- VMOE LUDOIEREC TKDNASNOJ, h sr oioča srfiue, EPlT UNlVEtU TovAMJft V KAMNIKU Su&emcA močvirska PUCA s čofeMNASI* VlitEŽalNlK 1RISTAN. Mesrc) n/, 7A?oNSB£H (kvushKI NAZIVlA UOKEKAjlU JE tllELVBKOPI VERfAltOUli« TKAfeO NCVAK NAUK. O NRAVNO ■ Sti NEK} SANSKI tOUTiKftR. KWAME- ( IROS-jjlJ.) MESTOMA PORKI02.I (IfiAIJŠEt) SKB)N)E.- ŠO1KA_M0) KMftJutNiH apiTOM SfUDNlA DCDNČiNA ME5NA«5t>|f OOePMZAC. t£6UNCW tcžaSU SUHAR, ».&VIDO R1NA ■PEROCI Reka NA PHOlbNELM w?uzsAa$ MiKlAEA) USlANdlKP "AMMSKE (CUFFoR-l)) Rjasta SletmjIZo DEUJ KtrsAtonj- HAJAtofilo tamiNA ELBORODA ŽEL.ItSKJA NAPCCSI L^-UTVA NAPRAVAM PRIDoSi/AN)EJI SlAIJKE vc«)t" II SLAN E SLAVNOST, PROSIAJA VRV, OlE. KM&OVOSSC MMATM VINO KELTOV i|fl)IJI ta) MeAc HiNtmov, OfeCMtSESU lazivAisv fiSATHESA VRSTA TALNE CK& SE R um VLPiHeN bL.HEVTo senežala (M5o.ocoire!: |i«ASvag< I IN UESOKl KoMftNSUA NIRAINICA LETOPIS IME NORVEŠKfS* KRALJA PREblVAlK TAEE^UPljAH BARVA ^ feR.KART TITAN SLAVICO AVSENIK KOROŠKI Ples RNČONPl KlTTOffltn VK.SToL. (...StElSltU HKftSAMSU IHfh|KlVAWi REHA V AN&UTI fStSraš KARTAMI PESNIŠKO IME IRSKE s- ION ZNESfr TIVNIM-Eiatww NAboLEM 1>UTVA KU-«IN]5KAIt> SoWA[ibtlH] StWAviL- N.R. me amer. pisatepa SAULUELLA stueha NAT) 0&N)IŠEeM Kačje 0&lAl»llE KAREU KUANCfllK 5TARU4 itlMLjANOV tel PlSdtl) C-aamRiKj sue-LesR 30SPOIAG0-tOVL7oVlli1 llViTo EU DRObEC V OČESU NATRIO tMEtjtt«. ISRAUIE RAS DE REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE TR, ALEŠ, TLA, PIK, TIRI, KORDUN, MATES, AGATHA, GRANT. KOMANDANT, OTOPLITEV, LOTO, JOTA, ARES, OSIR, FS, BILTEN, VIDRA, ON, AT, ONEAL, ROSTOV, APNO, ALK, SASI, OC, CAR, BOJAZEN, IRAN, AN, LIPE, OIDIJ, CASTRO, NN, TOPER, EF, IGARKA, PREŠA, SORA, Izžrebani reševalci: 1. nagrada, 200 din: Boris Ketiš, Rajšpova 1, 62250 Ptuj; 2. nagrada, 150 din: Marko Dražumerič, Valjavčeva 9, 64000 Kranj; 3. nagrada 100 din: Vilma Roši, Keršičeva c. 23 a, 61420 Trbovlje. Nagrade bomo poslali po pošti. 24 ur med miličniki » Noč, ki smo jo preživeli z miličniki od ponedeljka na torek, je bila po statističnih podatkih UJV Ljubljana najbolj mirna v zadnjih dveh letih Prav gotovo ni šoferja, ki ne bi vsaj rahlo' trznil, ko ob cesti zagleda miličnika oziroma belo-modri avtomobil. Ošineš kazalec brzinometra, že prej pa podzavestno odmakneš nogo s pedala za plin. V naslednjem trenutku si izprašaš vest o vseh grehih avtomobila in seveda sebe. O tistih, ki jih poznaš, in tistih, ki so možni. Če pa zagledaš rdečo luč v miličnikovi roki, je ..spraševanje vesti", ki sledi, seveda precej bolj temeljito. To pa po navadi ni zastonj, saj za vsak „greh“ je tudi kazen. Žal le redko pomislimo, da je kazen za podobne prekrške le zelo blag opomin, saj bi vsak .greh" lahko povzročil škodo, mnogo dražjo ali celo nepopravljivo. Po drugi strani pa bržčas ni voznika, ki si potem, ko se je komaj za las umaknil „norcu“ v Škarjah, ne bi želel, da bi to videl tudi miličnik. Takšni smo pač. Toda pustimo danes razmišljanja voznikov in raje poglejmo, kaj delajo miličniki, kako živijo, kakšne težave imajo, saj so tudi oni delavci, čeprav s posebnimi nalogami. Svojo službo sem začel s tovarišem Davorinom Skokom in vodjem patrole postaje prometne milice mesta Ljubljane Borisom Šterkom v ponedeljek ob 16. uri. Rožna dolina, Vrhovci, Vič, Mirje, Rakovnik, to je bilo naše delovno območje. Vozili smo brez zastoja. Tudi radio zveza s centrom oziroma s stalno službo je bila skorajda nema. Časa je bilo torej na pretek tudi za razgovor. Boris Šterk je tudi predsednik osnovne organizacije sindikata. V prometni milici je že skoraj deset let. „Delo naše sindikalne organizacije je še posebej težavno, ker delamo v različnih izmenah štiriindvajset ur dnevno. Vseh članov sindikata praktično nikoli ne dobiš skupaj. Da, marsikaj bi morali še mediti: tople malice, ki je nimamo, jubilejne nagrade in sploh bi pri nas našli še kaj, kar ni v skladu s sindikalno listo. Tudi stanovanja so pri nas problem. Sam sem nekaj let stanoval v samskem domu, žena pa doma. Na, sedaj imam svoje stanovanje." Miličnik Davorin Skok je doma iz Ribnice. Pred poldrugim letom je končal miličniško šolo v Vikrčah. Že nekaj mesecev je na praksi v prometu mesta Ljubljane. „Prej sem bil v službi v Ribnici. Sedaj se vsak dan vozim iz Ribnice, kjer stanujem. Na stanovanje pa zaenkrat sploh ne računam. Veliko je tistih, ki so na prioritetni listi pred menoj." Do 19. ure je bilo mirno. Le na Tržaški cesti smo se ustavili za slabo uro in nekajkrat pobrali po sto dinarjev za prekrške. „Kadar nimamo dela s prometnimi nesrečami, imamo čas tudi za preventivno službo," je pojasnil Boris Sterk. „Takrat pač kontroliramo pravil- nost vožnje voznikov ter prekrške seveda kaznujemo." Ob 19. uri smo se našli na Prešernovi cesti, kjer so začele službo intervencijske skupine, ki razrešujejo predvsem prekrške proti javnemu redu in miru. Priključil sem se skupini Cvetka Devetaka, v njej so bili še Franc Accetto, Janko Rojnik ter Ivah ; Šoštarič in seveda službeni pes Borči. „Danes je izredno mirna noč," so ugotavljali. Vožnjo z „marico“ po ulicah Rižne doline, Viča in Rudnika so prekinjali le postanki pred večjimi trgovinami, kjer so člani intervencijske skupine preverjali brezhibnost ključavnic na vhodnih in stranskih vratih. Pes Borči ni imel dela. „Če bi bilo kaj narobe," je zatrdil njegov vodnik, „bi Borči gotovo našel sled." Od polnoči dalje pa do tretje ure smo na svojem obhodu srečali le štiri pešce. Dva od njih smo legitimirali in miličnik si je zapisal ime, uro ter kraj, kjer smo ju ustavili. „Morda se vam bo zdelo čudno, zakaj to, toda vsakega, ki ga legitimiramo ob nenavadnem času in kraju. Kako je to koristno, samo primer: ob 15. uri je miličnik v Litiji legitimiral neznanca, zvečer je bilo vlomljeno v litijsko pošto in že nekaj ur po prijavi vloma so storilca odkrili prav s pomočjo podatkov, ki jih je poslal miličnik." Ob polnoči smo se dobili še na Prešernovi cesti. Miličniki so poma-licali, kar so pač prinesli s seboj. Potem smo spet odšli na pot. Ostali del službe do štirih oziroma petih zjutraj je minil ob kontroli trgovin in drugih javnih objektov, ki so v teh urah najbolj izpostavljeni vlomilcem in tatovom. Vendar, bila je mirna noč. Ob 13. uri naslednjega dne sem se zopet priključil prometni patroli, tokrat Franca Tomažina in Toneta Rihtariča. Prvi je že 16 let pri Prometni milici v Ljubljani, Tone pa je šele prišel iz šole in je v prometni ekipi na praksi. Pripeljali smo v Vošnjakovo ulico, kjer so nas razburjeni občani ustavili. „Srčne težave. Ženska je v nezavesti. Že dolgo kličemo rešilni avto, pa ga ni. Nam lahko vi pomagate? “ Po radijski zvezi smo skušali priklicati rešilni avtomobil, vendar smo zvedeli, da ni nobenega na voljo. Kaj sedaj? Službeni avtomobil Petrola je naložil bolnico, naš avto pa naj bi utiral pot skozi gost opoldanski promet. Utripajoča luč, zavijanje sirene naj bi opozarjala voznike motornih vozil na nujno vožnjo, toda številni vozniki so signale spregledali ali pa jih niso jemali resno. Od Vošnjakove do Poliklinike na Njegoševi smo s polno hitrostjo večkrat komaj za las ušli trčenju. Kljub vsemu smo v dobri minuti pridirjali do Poliklinike. V torkovi izmeni je bilo s tovarišem Tomažinom bolj živahno. Obravnavali smo prometno nesrečo, ki je bila sicer brez hujših posledic, odvzem prometnega dovoljenja zaradi prehitevanja na prehodu za pešce in urejali prometno gnečo ob konici. Preden smo se razšli, smo imeli časa še za kratek klepet. Tone Rihtarič iz Polja pri Ljubljani je povedal, da sije tedaj, ko je še hodil v štiriletno miličniško šolo, svoje delo predstavljal malo drugače. „Težko je, ko nikoli ne vem, kdaj bom imel službo." „Jasno,“ je na pol v šali pribil tovariš Tomažin, „zmeniš se z dekletom za kino, pa uro prej zveš, da moraš v službo." Tone je le žalostno prikimal. V razgovoru z inšpektorjem Jožetom Mandljem na UJV Ljubljana pa smo zvedeli naslednje: „Pri milici sem od leta 1945. Razvoj, ki smo ga od takrat napravili, se skoraj da ne da opisati. Sprva smo imeli eno kolo na postaji milice, danes imamo telefonske in radio zveze ter po postajah milice več motornih vozil. Kljub temu so promet in prekrški z leti naraščali. Število uslužbencev oziroma miličnikov pa kljub izboljšanim materialnim pogojem še vedno ne zadošča potrebam oziroma sistemizaciji delovnih mest. Kar 30 % ljudi nam manjka v službah UJV Ljubljana. Zato lahko le bolj gasimo kot pa preprečujemo nesreče oziroma kazniva dejanja. Samo lani je bilo na našem področju skoraj 8500 prometnih prekrškov in več kot 9000 kaznivih dejanj. Pomanjkanje miličnikov prav gotovo ni sedaj posledica nizkih osebnih dohodkov, saj znašajo ti skoraj 5.000 dinarjev mesečno, če ima miličnik vsaj nekaj let službe. Imamo pa stanovanjske probleme. Prav sedaj se menjava prva genera- cija miličnikov in mladi si ustvari3!0 svoje družine ter potrebujejo stano ____iic ,i_..i:„..i,;u <,+o«OV2fl) vanja. Kar 115 družinskih stano' potrebujemo samo v Ljubljani. Če govorimo o sindikalni IjP1’ tople malice res nimamo zadovoljlV° urejene, posebno v nočnem času nC’ ko je vsaj 30 % naših ljudi v službi; tudi Nočno delo v zadnjem času posebej nagrajujemo. Včasih 03 milici dodatkov za nočno delo ^ nadur nismo poznali. Danes vse plačujemo. Najpogostejše bol°zn! lahko bi • rekli poklicne bolezni miličnikov, so bolezni dihalnih org3 nov, saj mora miličnik opravlj3 delo ob vsakem času in vsakršn vremenskih razmerah.'Slede bolez prebavnih organov in nog, kar J razumljivo zaradi neprekinjene h°i oziroma stanja na nogah." Kljub vsem težavam miličniškef poklica pa imajo nenehno občut® ’ da služijo in delajo za splošno v* nost občanov. To pa je priiet , občutek in zavest, da si za mnor ljudi storil nekaj koristnega. . S tem občutkom se je konca* tudi moja „služba“ med ljubij3*1 skimi miličniki, čeprav je trajala zelo kratek čas. - ANDREJ AGNIC Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDlC (tehnični urednik), BORIS RUGELJ. BOJAN SAMARIN, (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerci- ala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubi na, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št- W 620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna naročn^. je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v g°t0 ni. Tiska »Ljudska pravica,« Ljubljana.