144 leto XIV / št. 2 / december 2010 ONKOLOGIJA / za prakso Pov ze tek Ob se va nje po mo di fi ci ra ni ra di kal ni ma stek to mi ji (MRM) pri bol ni cah z 1-3 po zi tiv ni mi paz du šni mi bez gav ka mi je že vr sto let pred met stro kov nih raz prav. Kljub če da lje po go stej- šim do ka zom o do bro bi ti ob se va nja po MRM pri bol ni cah s t. i. vme snim tve ga njem za lo kal no po no vi tev pa še ved no os ta ja jo šte vil na pro ti slov ja in ne re še na vpra ša nja o po me nu učin ka iz bolj ša ne lo kal ne kon tro le na pre ži vet je, o po sle di- cah poz ne kar dio tok sič no sti ob se va nja ob upo ra bi so dob nih si stem skih zdra vil ter o iz bi ri ob moč ja ob se va nja in pod sku pin bol nic, pri mer nih za ob se va nje. Ve či na med na rod nih smer nic in spo ra zu mov sve tu je ob se vanje po MRM v pod sku pi nah bol nic z 1-3 po zi tiv ni mi paz du šni mi bez gav ka mi, s teht nim pre mi sle kom med ko rist jo in tve ga njem tega zdrav lje nja. Uvod Do pol nil no zdrav lje nje z ob se va njem po mo di fi ci ra ni ra di kal ni ma stek to mi ji (MRM) pri bol ni cah z ra kom dojk je in di ci ra no pri več kot 3 za sev kih v paz du šnih bez gav kah, s či mer iz bolj ša mo lo kal no kon tro lo in tako vpli va mo na bolj še pre ži vet je bol nic brez po no vi tve bo lez ni in ce lot no preživet- je. Pre prečeva nje lo ko re gio nal ne po no vi tve bo lez ni (LRR) je po mem ben cilj v on ko loškem zdrav lje nju, saj so lo kal ne po- no vi tve težko ob vla dlji ve in po večuje jo tve ga nje za od da lje ne za sev ke. Ob se va nje po ma stek to mi ji zmanjša možnost LRR za dve tret ji ni, kar po me ni, da za 4 pre prečene LRR rešimo 1 živ lje nje (1). Bol ni cam z vi so kim tve ga njem za LRR (> 4 po zi tiv ne paz dušne bez gav ke, ta be la 1) naj bi ob se va nje naj bolj ko ri sti lo. Ker ver jet nost za lo kal no po no vi tev bo lez ni ra ste s šte vi lom po zi tiv nih bez gavk, je bilo ob se va nje bol nic z 1-3 po zi tiv ni mi bez gav ka mi po ma stek to mi ji na splošno ods ve to va no (2). Tabela­1. Stopnja tveganja za lokoregionalno ponovitev bolezni (LRR) glede na status pazdušnih bezgavk. Stopnja tveganja za LRR 10-letno tveganje za LRR Status pazdušnih bezgavk skupina z nizkim tveganjem < 10 % negativne pazdušne bezgavke skupina z vmesnim tveganjem 10–20 % 1 do 3 pozitivne pazdušne bezgavke skupina z visokim tveganjem > 20 % > 4 pozitivne pazdušne bezgavke V zad njih le tih so bili ob jav lje ni šte vil ni do ka zi o ko ri sti ob se va- nja po MRM pri bol ni cah s t. i. vme snim tve ga njem za lo kal no po no vi tev (1-3 po zi tiv ne paz dušne bez gav ke, ta be la 1). To je sprožilo raz pra ve na stro kov nih srečan jih in v li te ra tu ri (3–5) ter vo di lo v pri la go di tev večine med na rod nih smer nic zdrav lje nja (ta be la 2). Kljub pre pričanju ne ka te rih av tor jev, da bi mo ra lo biti ob se va nje po MRM stan dard v zdrav lje nju vseh bol nic s po zi tiv ni mi bez gav ka mi (6), pa mno gi o tem niso pre pričani, saj so v ob jav lje nih po dat kih šte vil na pro ti slov ja in ne rešena vprašanja (7), ki jih bomo v na da lje va nju na krat ko pred sta vi li. Tabela­2. Priporočila za obsevanje po modificirani radikalni mastektomiji pri 1 do 3 pozitivnih pazdušnih bezgavkah. Mednarodne smernice (leto objave) Priporočilo za obsevanje pri 1 do 3 pozitivnih pazdušnih bezgavkah NCCN (2010) Močno razmisliti v prid obsevanju. Priporočeno obsevanje prsne stene in kotanje SCL, razmisliti o obsevanju intramamarnih bezgavk (IMN)* NICECG80 (2009) Razmisliti o vključitvi bolnic z vmesnim tveganjem za LRR v raziskavo SUPREMO. Bolnice z vmesnim tveganjem so tiste z 1 do 3 pozitivnimi bezgavkami, LVI, histološko G III tumorji, ER-negativnimi tumorji in bolnice, mlajše od 40 let. Ponuditi obsevanje SCL kotanje v primeru dodatnih slabih prognostičnih dejavnikov in dobre kondicije. Ne obsevati intramamarnih bezgavk. Ne obsevati pazduhe pri odstranitvi bezgavk v pazduhi v nivoju I in II. St. Gallen (2009) Obsevanje je primerno za mlade bolnice in tiste z drugimi slabimi prognostičnimi dejavniki. ASCO (2001) Ni dovolj dokazov za priporočila ali nasvete za rutinsko obsevanje prsne stene in bezgavk. SCL – supraklavikularne bezgavke; IMN – intramamarne bezgavke; LRR – loko-regionalna ponovitev; SUPREMO – Selective Use of Postoperative Radiotherapy aftEr MastectOmy trial; LVI – limfovasku- larna invazija; G – gradus; ER – estrogenski receptorji * IMN morajo biti obsevane pri klinično in patološko pozitivnih IMN, v nasprotnem primeru po preudarku lečečega radioterapevta. V primeru obsevanih IMN mora biti RT načrtovana s CT. Lo ko re gio nal na kontro la in vpliv na preživet je Največ do ka zov o ko ri sti ob se va nja po MRM pris pe va ta dve kli nični ra zi ska vi, ki sta bol ni ce po ma stek to mi ji in si stem skem zdrav lje nju ran do mi zi ra li v sku pi no ob se va nih in neob se va- nih. Dan ska ra zi ska va (DBCG 82 b&c) je pri ka za la, da je ab- so lut na ko rist za ce lot no preživet je pri ob se va nih bol ni cah po 10 le tih 7 do 12 % (8, 9). Podob ni so bili re zul ta ti ka nad ske ra zi ska ve (BCCA) po 20 le tih sle de nja (10). Ana li za podsku pin je po ka za la ena ko ab so lut no iz boljšanje preživet ja v sku pi ni bol nic z 1-3 po zi tiv ni mi bez gav ka mi in v sku pi ni s 4 ali več po zi tiv ni mi bez gav ka mi. Dan ska ra zi ska va je bila kri ti zi ra na za ra di sla be ka ko vo sti ki rur gi je, saj so pov prečno od stra ni li le 7 bez gavk. Na va ja jo ve lik od sto tek LRR (30 %), še po seb no v paz dušnih bez gav kah. Dan ci so leta 2007 ana li zi ra li pod sku- pino bol nic s po zi tiv ni mi paz dušnimi bez gav ka mi, ki so ime le pre gle da nih 8 ali več paz dušnih bez gavk (11). Iz boljšanje ce- lot ne ga preživet ja pri sku pini ob se va nih bol nic z > 4 ozi ro ma Obsevanje­bolnic­z­eno­do­tremi­pozitivnimi­pazdušnimi­bezgavkami­­ po­mastektomiji­–­da­ali­ne Ja­sna­But­Ha­dži­ć­in­Cvet­ka­Bil­ban­Ja­ko­pin 145 leto XIV / št. 2 / december 2010 sku pi ni z 1-3 po zi tiv ni mi paz dušnimi bez gav ka mi je bilo po 15 le tih ena ko (za 9 % v pri mer ja vi z neob se va ni mi bol ni ca- mi) kljub ve li ki raz li ki v iz boljšanju stop nje lo kal ne kon trole, ki je znašala v na ve de nih sku pi nah 39 % ozi ro ma 23 %. Na pod la gi teh po dat kov so danski av tor ji pre pričani, da bi mo ra li za ra di ne so raz mer ne po ve za ve med iz boljšan jem lo kal ne kon tro le in preživet ja ob se va nje po MRM pred la ga ti večini bol nic s po zi tiv nimi bez gav ka mi (6). To so pri ka za li tudi v ana li zi pod sku pin dan ske ra zi ska ve leta 2009 (ta be la 3) (12). V sku pi ni bol nic s sla bo prog no zo (50 % LRR) kljub 36 % iz boljšanju lo kal ne kon tro le po 5 le tih ni bilo iz boljšanja 15-let ne ga preživet ja. Nas prot no pa je ob se va nje pri bol- ni cah z do bro prog no zo vo di lo v 11 % iz boljšanje lo kal ne kon tro le in 11 % zmanjšanje smrt no sti za ra di raka dojk; za 1 pre prečen LRR je bilo rešeno 1 živ lje nje. V sku pi ni bol nic s sla bo prog no zo ni bilo vpli va iz boljšanja lo kal ne kon tro le na preživet je, ker se z na raščajočim šte vi lom po zi tiv nih bez gavk ne veča le ver jet nost za LRR, am pak tudi ver jet nost za si stem- ski raz soj bo lez ni, kar močno ome ju je učin ko vi tost lo kal ne ga zdrav lje nja. Z da našnjim učin ko vi tejšim si stem skim zdrav- lje njem naj bi se do bro bit ob se va nja pri tej sku pi ni bol nic po večala. Pri bol ni cah z manjšim šte vi lom po zi tiv nih bez gavk pričaku je mo večji vpliv ob se va nja po MRM na preživet je, čeprav je vpliv na LRR manjši. Tabela­3.­Tveganje za 5 letno lokoregionalno ponovitev (LRR) glede na analizo podskupine danske raziskave. Stopnja tveganja za LRR 5-letno tveganje za LRR Napovedni dejavniki tveganja za LRR skupina z nizkim tveganjem 11 % vsaj 4 od 5 ugodnih dejavnikov:  3 pozitivne bezgavke tumor  2 cm gradus I HR-pozitivni tumorji HER2-negativni tumorji skupina z visokim tveganjem 50 % vsaj 2 od 3 neugodnih dejavnikov: 3 pozitivne bezgavke tumor > 5 cm gradus III HR – hormonski receptorji Nas prot no pa mno gi av tor ji me ni jo, da so re zul ta ti dan ske ra zi ska ve pre ce nje ni za ra di ve li ke ga od stot ka LRR in za sta- re le ga si stem ske ga zdrav lje nja. Ke mo te ra pi jo po she mi CMF je da nes za me nja la ke mo te ra pi ja z an tra ciklini, ki ne samo učin ko vi te je zmanjšuje jo po gost nost po jav lja nja od da lje nih za sev kov, am pak tudi lo kal nih za sev kov. Tre nut na oce na ver jet no sti LRR za sku pi no bol nic z vme snim tve ga njem je 5 do 16 % (7). Tve ga nje naj bi bilo pre majh no, da bi opra vičilo ob se va nje bol nic po MRM. Ne ga tiv ni vpliv ob se va nja po MRM na preživet je Pre vid nost pri preširo ki upo ra bi ob se va nja po MRM na re ku je zna na kar dio tok sičnost po ob se va nju pr sne ste ne. V poročilu iz leta 2000 je EBCTCG pred sta vil 20-let ne re zul ta te sprem- lja nja 20.000 bol nic iz 40 ran do mi zi ra nih kli ničnih ra zi skav (1). Opa zo va li so zmanjšanje lo kal ne po no vi tve bo lez ni za dve tret ji ni in no be nih raz lik v ce lot nem preživet ju med sku- pino ob se va nih in neob se va nih bol nic. Smrt nost za ra di raka doj ke je bila med ob se va ni mi bol ni ca mi sta ti stično značilno zmanjšana, po večana pa je bila smrt nost za ra di dru gih vzro kov, večino ma kar dio va sku lar nih. Tve ga nje za smrt za ra di kar dio tok sično sti je pre se glo ko rist ob se va nja pri bol ni cah, sta rejših od 60 let, in pri bol ni cah z majh no ver jet nost jo za LRR. Ven dar pa so bile v ra zi ska vah, vključenih v me taa na- lizo, upo rab lje ne sta rejše ob se val ne teh ni ke s ko bal tom-60 in 250 k V X-žarki, ki so vključeva le tudi ob se va nje in tra ma mar- nih bez gavk (IMN). Ana li za po dat kov re gi stra SEER iz poz nih 80. let ni po ka za la no be nih raz lik v 15-let ni smrt no sti bol nic za ra di kar dio va sku lar nih vzro kov pri ob se va nju leve ali de sne doj ke (13). Tudi v dan ski ra zi ska vi niso ugo to vi li po večanja poz nih srčnih smr ti po 12 le tih sle de nja (11). To rej so dob- ne ob se val ne teh ni ke, ki te meljijo na upo rabi računal niške to mo gra fi je za do ločanje ob se valnega vo lum na, omo gočajo na tančnejše načrto va nje ob se va nja in zato zmanjšanje od mer ka io ni zi ra jočega se va nja na srce, s tem pa zmanjšanje kar dio tok sično sti. Še ved no pa os ta ja vprašanje, kakšen je vpliv si ner gi stičnega de lo va nja ob se va nja in vi so ko kar dio tok- sičnih an tra ci kli nov, tak sa nov in tra stu zu ma ba. Do ločanje ob močja ob se va nja Do sežen je bil splošen do go vor o ob se vanju bol nic po MRM z > 4 po zi tiv ni mi paz dušnimi bez gav ka mi. Ob močje ob se va- nja naj bi vse bo valo pr sno ste no in SCL ko ta njo, paz dušne in in tra ma mar ne bez gav ke pa samo v pri me ru sla be ki rur gi je ali po zi tiv nih in tra ma mar nih bez gavk.(2, 14–16). Kaj ob se vati pri bol ni cah z 1-3 po zi tiv ni mi bez gav ka mi pa ni tako ja sno. Ker ve- čina LRR na sta ne na pr sni ste ni, je vprašanje, ali je iz boljšanje ce lot ne ga preživet ja pri bol ni cah z 1-3 po zi tiv ni mi bez gav ka mi v danski ra zi skavi po sle di ca iz boljšanja lo kal ne ali re gio nal ne (ob se va nja ob močnih bez gavk) kon tro le. Velja na mreč, da je verjet nost LRR v ob močnih bez gav kah v tej sku pini bol nic zelo majh na, 4 % v bez gav kah SCL, 2 % v paz dušnih bez gav kah in manj kot 1 % v in tra ma mar nih bez gav kah (17). Tudi v ome nje- ni dan ski ra zi ska vi je bila stop nja LRR v SCL ko ta nji raz me ro ma niz ka (8 %) kljub vi so ki, 28 %, po no vi tvi v paz du hi za ra di sla be ki rur gi je (18). Če je vpliv ob se va nja bol nic po MRM na ce lot no preživet je po sle di ca iz boljšanja lo kal ne kon tro le, po tem bi se z ob se va njem samo pr sne ste ne izog ni li vi so ke mu od merku na srce. V re tros pek tiv ni ra zi ska vi je Mac Do nald s so de lav ci leta 2009 pri ka zal ena ko 10-let no do bro bit ob se va nja bol nic po MRM z 1-3 po zi tiv ni mi bez gav ka mi, ne gle de na to, ali so ob se va li samo pr sno ste no ali tudi ob močne bez gav ke (19). Ven dar pa v tej ra zi ska vi v sku pi ni ob se va nih bol nic, ki je bila majh na, niso ugo to vi li no be ne ga LRR. Iz bi ra bol nic za ob se va nje po MRM Šte vil ni av tor ji se stri nja jo, da je de li tev po šte vi lu po zi tiv nih bez gavk mor da neu strez na (4, 6), in pred la ga jo mo goče us trez nejšo de li tev po de ležu po zi tiv nih bez gavk (4). Truong s so de lav ci je leta 2005 ob ja vil ana li zo po dat kov ran do mi zi- ra ne ka nad ske ra zi ska ve o neu god nih napo ved nih de jav ni kih za LRR in ce lot nem preživet ju pri bol ni cah z 1-3 po zi tiv ni mi bez gav ka mi, zdrav lje nih z MRM in si stem sko te ra pi jo (20). Z mul ti va riat no ana li zo so pri ka za li sta ti stično zelo značilno po ve za vo med de ležem po zi tiv nih bez gavk in LRR ter ce lot- nim preživet jem. Opa zi li so ve lik pre skok v stop nji LRR pri bol ni cah z več kot 25 % po zi tiv nih bez gavk (30 % LRR) in pri bol ni cah z naj več 25 % po zi tiv nih bez gavk (15 % LRR). Dru gi neu god ni na po ved ni de jav ni ki za LRR so bili sta rost pod 45 let, tu mor ji T2, lim fo va sku lar na in va zi ja, pri uni va riat ni ana li zi pa tudi ne ga tiv ni hor mon ski re cep tor ji in me dial na lega tu mor ja. Stop nja LRR za ce lot no sku pi no je po 7,7 letih ONKOLOGIJA / za prakso 146 leto XIV / št. 2 / december 2010 opa zo va nja znašala 11 %. Pri bol ni cah, mlajših od 40 let, je bila stop nja LRR 23 %, če pa so is točasno ime le več kot 25 % po zi tiv nih bez gavk, pa je na ra sla na 47 %. Vi so ko stop njo LRR (34 %) so opa zo va li tudi pri bol ni cah z naj več 25 % po zi tiv nih bez gavk in me dial no lego tu mor ja. Pri bol ni cah, sta rejših od 40 let, je stop nja LRR znašala 10 %, če so is točasno ime le več kot 25 % po zi tiv nih bez gavk, je na ra sla na 20 %, če pa so ime le po leg tega še ne ga tiv ne es tro gen ske hor mon ske re cep- tor je, je znašala 48 %. V sku pi ni z vme snim tve ga njem za LRR so to rej šte vil ne pod- sku pi ne, pri ka te rih se lahko tve ga nje za LRR po veča tudi za 50 %. Gle de na re zul ta te dan ske ra zi ska ve pa os ta ja vpraša- nje, ali je ob se va nje po MRM res pri mer no samo za bol ni ce z zelo ve li kim tve ga njem za LRR. Sklep Vlo go ob se va nja po MRM v sku pi ni bol nic z vme snim tve ga- njem za LRR naj bi raz ja sni la ran do mi zi ra na kli nična ra zi ska va SUPREMO (Selec ti ve Use of Pos to pe ra ti ve Radiot he rapy aftEr Mas tectOmy trial), ki je v teku. Ven dar pa so pri ča ko va ni re zul ta ti vsaj še de set let je da leč, tako da se mo ra mo pri na- čr to va nju zdrav lje nja za to sku pi no bol nic opi ra ti na do se daj ob jav lje ne do ka ze. Za ra di šte vil nih pro ti slo vij in ne re še nih vpra šanj o ob se va nju po MRM pri bol ni cah z 1-3 po zi tiv ni mi bez gav ka mi so pri po ro či la ASCO nes pre me nje na (ta be la 3) (2). Saint gal len ski spo ra zum iz leta 2009 pa priz na va, da je ver jet nost do bro bi ti ob se va nja po MRM za določe no pod- sku pi no bol nic 1 : 1 (za 1 pre prečen LRR rešeno 1 živ lje nje), in ob se va nje po MRM sve tu je pri mlaj ših bol ni cah in ti stih s sla bi mi prog no stič ni mi de jav ni ki (16). An gleš ke smer ni ce po zi va jo k vklju či tvi bol nic v ra zi ska vo SUPREMO in opre de- lju je jo do dat ne sla be prog no stič ne de jav ni ke. Ker vsi da naš nji do ka zi o ko ri sti ob se va nja po MRM te me lji jo na lo kal nem in re gio nal nem ob se va nju, sve tu je jo vklju či tev ko ta nje SCL v ob se val no po lje, med tem ko je ob se va nje in tra ma mar nih in paz dušnih bez gavk, v pri me ru us trez ne ki rur gi je, odsveto va no (15). Tudi smer ni ce NCCN pri po ročajo, naj raz mi sli mo v prid ob se va nju po MRM, ne opre de lju je jo pa pod sku pin bol nic. Pri po ročajo ob se va nje pr sne ste ne in ko ta nje SCL ter edi ne ne ods ve tu je jo ob se va nja in tra ma mar nih bez gavk (14). Kljub šte vil nim raz pra vam o in di ka ci jah za ob se va nje bol nic po MRM pri 1-3 po zi tiv nih bez gav kah ter kljub raz ličnim pri po ročilom med na rod nih smer nic pa so si av tor ji enot ni v tem, da je tre ba pred vsa ko od ločit vi jo o ob se va nju pre teh ta ti ko ri sti in tve ga nje zdrav lje nja v luči sta rosti in drugih prog no- stičnih de jav nikov ter vrste si stem ske ga zdrav lje nja. Viri 1. Favourable and unfavourable effects on long-term survival of radiotherapy for early breast cancer: an overview of the rando- mised trials. Early Breast Cancer Trialists' Collaborative Group. Lancet 2000; 355: 1757–70. 2. Recht A, Edge SB, Solin LJ, Robinson DS, et al. Postmastectomy radiotherapy: clinical practice guidelines of the American Society of Clinical Oncology. J Clin Oncol 2001; 19: 1539–69. 3. Marks LB, Zeng J and Prosnitz LR. One to three versus four or more positive nodes and postmastectomy radiotherapy: time to end the debate. J Clin Oncol 2008; 26: 2075–7. 4. Russell NS, Kunkler IH, van Tienhoven G, Canney PA, et al. Postmastectomy radiotherapy: will the selective use of postma- stectomy radiotherapy study end the debate? J Clin Oncol 2009; 27: 996–7; author reply 997–8. 5. Kunkler I. Adjuvant chest wall radiotherapy for breast cancer: Black, white and shades of grey. Eur J Surg Oncol 2009; 6. Poortmans P, Overgaard M and Overgaard J. Postmastectomy radiotherapy should be the standard of care for all women with involved axillary nodes. Radiotherapy and Oncology 2007; 84: 102–105. 7. Kunkler I, Tienhoven G, Dixon M, Prescott R, et al. Postmastecto- my radiotherapy should not be standard of care for women with 1-3 involved nodes. Radiother Oncol 2007; 84: 102–105. 8. Overgaard M, Hansen PS, Overgaard J, Rose C, et al. Postoperative radiotherapy in high-risk premenopausal women with breast cancer who receive adjuvant chemotherapy. Danish Breast Cancer Cooperative Group 82b Trial. N Engl J Med 1997; 337: 949–55. 9. Overgaard M, Jensen MB, Overgaard J, Hansen PS, et al. Postoperative radiotherapy in high-risk postmenopausal breast- cancer patients given adjuvant tamoxifen: Danish Breast Cancer Cooperative Group DBCG 82c randomised trial. Lancet 1999; 353: 1641–8. 10. Ragaz J, Jackson SM, Le N, Plenderleith IH, et al. Adjuvant radiotherapy and chemotherapy in node-positive premenopausal women with breast cancer. N Engl J Med 1997; 337: 956–62. 11. Overgaard M, Nielsen HM and Overgaard J. Is the benefit of postmastectomy irradiation limited to patients with four or more positive nodes, as recommended in international consensus reports? A subgroup analysis of the DBCG 82 b&c randomized trials. Radiother Oncol 2007; 82: 247–53. 12. Kyndi M, Overgaard M, Nielsen HM, Sorensen FB, et al. High local recurrence risk is not associated with large survival reducti- on after postmastectomy radiotherapy in high-risk breast cancer: a subgroup analysis of DBCG 82 b&c. Radiother Oncol 2009; 90: 74–9. 13. Giordano SH, Kuo YF, Freeman JL, Buchholz TA, et al. Risk of cardiac death after adjuvant radiotherapy for breast cancer. J Natl Cancer Inst 2005; 97: 419–24. 14. NCCN Clinical Practice Guidelines in Oncology: Breast Cancer. National Comprehensive Cancer Network. Dosegljivo na http:// www.nccn.org/professionals/physician_gls/PDF/breast.pdf. 15. Early and locally advanced breast cancer: diagnosis and treat- ment. National Collaborating Centre for Cancer. Dosegljivo na http://www.nice.org.uk/nicemedia/pdf/CG80FullGuideline.pdf. 16. Goldhirsch A, Ingle JN, Gelber RD, Coates AS, et al. Thresholds for therapies: highlights of the St Gallen International Expert Consensus on the primary therapy of early breast cancer 2009. Ann Oncol 2009; 20: 1319–29. 17. Cheng JC, Chen CM, Liu MC, Tsou MH, et al. Locoregional failure of postmastectomy patients with 1-3 positive axillary lymph nodes without adjuvant radiotherapy. Int J Radiat Oncol Biol Phys 2002; 52: 980–8. 18. Nielsen HM, Overgaard M, Grau C, Jensen AR, et al. Loco-regio- nal recurrence after mastectomy in high-risk breast cancer – risk and prognosis. An analysis of patients from the DBCG 82 b&c randomization trials. Radiother Oncol 2006; 79: 147–55. 19. Macdonald SM, Abi-Raad RF, Alm El-Din MA, Niemierko A, et al. Chest wall radiotherapy: middle ground for treatment of patients with one to three positive lymph nodes after mastectomy. Int J Radiat Oncol Biol Phys 2009; 75: 1297–303. 20. Truong PT, Berthelet E, Lee J, Kader HA, et al. The prognostic significance of the percentage of positive/dissected axillary lymph nodes in breast cancer recurrence and survival in patients with one to three positive axillary lymph nodes. Cancer 2005; 103: 2006–14. ONKOLOGIJA / za prakso