Glasilo delniške družbe Alpina	LETNIK 34
—- - • f • •
ZAJEC ALFONZ
LOŠKA C. 56 PQSTNINA PLAČANA PRI ^
4226 SIRI	EOSTI , 4226 2lRl
vlasilo delniške družbe i
DELC
F
vo
8. marca je vodenje delniške družbe prevzela nova uprava
Potem, ko je skupščina delniške družbe na ^dnji seji sprejela spremembe statuta, bomo "neli v naši delniški družbi dvočlansko upravo, v kateri sta generalni direktor mag. Franci Mlinar in delavski direktor Zoran '^opač. Taka je odločitev nadzornega sveta,
je v družbi pristojen za imenovanje članov Uprave.
Kot smo že pisali, bo v skladu s statutom "nenovan tudi poslovodni svet, ki ga bodo ^tavljali nosilci poslovnih funcij, lahko pa '"di drugi strokovnjaki, ki jih bo generalni direktor pritegnil k sodelovanju. Nadzorni Svet bo odslej imel manj dela, saj naj bi se, ''ot računajo, sestajal le vsake tri mesece. Je P" ta pomemben organ delniške družbe •"esno zastavil svoje delo in postavil upravi tudi nekatere zahteve, zlasti v zvezi z obvezno Predložitvijo pomembnih usmeritev poslovne Politike, npr.: letni plani, pomembnejše poslovne usmeritve, pomembnejše finančne Odločitve ali prodaje izven planov itd.
mag. Franci Mlinar, predsednik uprave in generalni direktor delniške družbe
Tone Eniko, namestnik predsednika nadzornega sveta
Andreja Grašič svetovna vojaška prvakinja
Potem, ko je naša najboljša biatlonka Andreja
"■ašič že kmalu po začetku letošnje sezone
stopnjevala formo in se uveljavila v sa-
*"^11 svetovnem vrhu in se abonirala na zmago-
^alnih stopničkah, Je ob višku sezone imela
krize in še smole povrhu, tako da na sve-
°^пет prvenstvu ni dosegla rezultatov, kot
si želeli in upali.
^oda Andreja ne bi bila prava šampionka, čc
J® bi premagala vseh ovir in se s skupno zmago
^^etovnem pokalu na 15-km progi spet poja-
^'la prav na vrhu.
^ nameček Je zmagala še na svetovnem
Ojaškem biatlonskem prvenstvu, kjer Je komaj
J slabša konkurenca kot na svetovnih prven-sivih.
sku,
saj je na tem prvenstvu premagala celo
Pno zmagovalko svetovnega pokala v biat-"u Francozinjo Baverel. Za nameček je ^'opiia še v teku na 10 km in osvojila peto ■^sto.
Tako lahko strnemo: čeprav ni bilo tistega J°olJ sladkega (kolajne na svetovnem prven-so uspehi izredni. To pa Je odlično


Andreja Grašić, najboljša biatlonka na svetu na 15 km
izhodišče za naprej. Čas beži in kaj hitro bodo tu nove preizkušnje.	Lojze OBLAK
Načrtna krepitev Alpine Cro
Med poslovodsko konferenco v Kranjski Gori se je sestala tudi skupščina Alpine Cro, ki se je je udeležil tudi generalni direktor mag. Franci Mlinar in direktor domače prodaje Aleš Dolenc.
Prisotni so ugotovili, da je hilo poslovanje, zlasti glede na slabe pogoje, kar uspešno.
Z Alpino Žiri sodelujejo dobro, blago sedaj plačujejo že sproti. Prizadevajo si za dvig nivoja poslovanja in seveda ponudbe, zato računajo, da ho Alpina preskrbela nekaj več obutve za hrvaško tržišče, ki bo zadovoljilo kupce.
Po drugi strani pa so zainteresirani, da hi dobili tudi nekaj blaga, ki ga hi eventualno lahko prodajali v industrijski prodajalni, o kateri tudi že razmišljajo. Tudi v urejanje prodajaln nameravajo vložiti več. Posebno je to važno, da v razmerah, ki vladajo na Hrvaškem, ko mnoga podjetja »tonejo«, z dobro ponudbo in poslovanjem dosežejo lepe rezultate.
Zavzemajo se tudi za krepitev firme in večji delež družbenikov v lastnini Alpine Cro.
Kot kaže, za to obstajajo nekatere možnosti, čeprav zakonodaja temu ni preveč
naklonjena.
N. P.
kronika DOGODKOV
Iz strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad.
Svet delavcev se je seznanil s poslovanjem
delniške družbe
Ob koncu meseca se je sestal svet delavcev. Obravnaval je rezultate poslovanja v letu 1995, pa tudi druga aktualna vpraSanja.
O poslovanju v lanskem letu je poročal generalni direktor in predsednik uprave mag. Franci Mlinar, ki je med drugim rekel: »Lanskoletna realizacija je bila 76 milijonov nemških mark (DEM), tretjino od tega smo iztržili doma.
Če se primerjamo z največjimi tovarnami naše panoge, smo bili mi najuspešnejši, saj smo dosegli razmeroma ugoden rezultat.
Toda ne moremo biti povsem zadovoljni. Npr. s kvaliteto, ki je pod pričakovano. Tudi zaloge so odločno previsoke. Izkoriščenost delovnega časa ni taka, kot bi si želeli. Predvsem pa so stroški poslovanja previsoki.
Zadolženost je previsoka; z likvidnostjo imamo težave ves čas. Kljub temu smo kar dobri plačniki in na denarnem trgu veljamo kot soliden partner.
V letu 1996 naj bi izdelali 1.825.000 parov čevljev in dosegli realizacijo 79 milijonov DEM. Struktura proizvodnje bo podobna kot lani.
Poslovati bomo morali skrajno racionalno, z nekoliko manjšo zadolženostjo. Več sredstev bomo morali nameniti za nujne investicije.
Če razmišljamo o dolgoročnih usmeritvah, se moramo zavedati tako svojih prednosti (bližina evropskega trga, kar sodobna oprema, delovne navade, lastne blagovne znamke, sposobnost prilagajanja, usposobljenost vodstva za poslovanje z zahodom) kot slabosti (predolgi izdelavni časi, preveč zaposlenih v režiji, težave z organizacijo in nedoločena odgovornost, premajhni učinki, zastoji, ker niso vedno razščiščeni postopki in s tem zahteve po materialih).
Kv:
Predsednik sveta delavcev Marko Kavčič
Čimprej se bomo morali rešiti visoke zadolženosti.
Če nam bi to uspelo, bi kmalu lahko dosegli vsaj nekajodstotni dobiček.
Ob racionalnem poslovanju in boljši (prilagodlji-vejši) organizaciji, bomo pri plačah spoštovali kolektivno pogodbo, če bodo zahteve ostale na sedanji ravni. Poskrbeti bomo morali, da bo dobro in strokovno delo bolje plačano. Do konca tega leta naj bi izdelali sistemizacijo delovnih mest, ki bo osnova
Borzni kot(i)ićek
Delničar - imetnik delnice oz. večjega števila delnic. Imetniku delnice pripadajo na tej osnovi, glede na razred delnice, določene pravice. Imetniku navadnih delnic npr. - glasovalna pravica na skupščini delničarjev, prednostna pravica pri izdaji novih delnic, kakor tudi določene obveznosti - predvsem dolžnost plačila delnic oz. zagotovitev stvarnih vložkov. Če tako odloči skupščina delničarjev, je vsak delničar upravičen do izplačila pripadajoče dividende. Delničar ima prav tako pravico do obveščenosti in pravico do dela stečajne oz. likvidacijske mase v primeru prenehanja delniške družbe.
Delniška družba je oblika gospodarske kapitalske družbe, ki ima lastno pravno sposobnost oz. je pravna oseba. Delničarji odgovarjajo za obveznosti družbe zgolj do višine vloženega kapitala, delniška družba pa odgovarja nasproti tretjim za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Osebna odgovornost za obveznosti pri delniški družbi ne obstaja, razen v izjemnih primerih (spregled pravne osebnosti). Pri ustanovitvi mora osnovni kapital znašati najmanj 3 mio SIT. Statut delniške družbe določa firmo, sedež dejavnosti, višino osnovnega kapitala, nominalne vrednosti delnic, vrste in razrede delnic, itd.
Dividenda je del dobička delniške družbe, ki se izplača delničarjem. Višino dividende določi običajno enkrat letno (možno tudi polletno oz. četrtletno -vmesne dividende) skupščina delničarjev na predlog uprave in nadzornega sveta. Drugače, kot to velja za obresti, je dividenda odvisna od dobička delniške družbe.
2
Glede na to lahko višina dividend niha oz. se le te sploh ne izplačajo, če poslovanje delniške družbe tega ne omogoča oz. se dobiček reinvestira v bodoče investicije. Obstaja možnost, da se delničarjem zajamči izplačilo minimalne dividende - zajamčene dividende. Izplačilo dividende je mogoče v denarju oziroma v obliki dodelitve novih delnic.
Običajno se v tečajnicah izplačana dividenda označuje v denarnih in ne v odstotnih zneskih.
PRAVILA
-	lepe zgradbe še ne zagotavljajo razvojno sodobnega in uspešnega kolektiva
-	celo v razdrapanih zgradbah lahko prizadeven in ustvarjalen kolektiv ustvarja lepe dobičke
-	predvsem pa: delo in poslovanje brez dobička - to je zgrešeno, to ni nič
143. člen Zakona o trgu vrednostnih papirjev določa notranjo informacijo: »Za notranjo informacijo po tem zakonu se šteje vsaka natančna informacija, ki se nanaša na enega ali več izdajateljev vrednostnih papirjev ali na enega ali več vrednostnih papirjev, ki še ni postala dostopna javnosti in ki hi, če hi postala dostopna javnosti, verjetno imela pomembnejši vpliv na ceno vrednostnih papirjev."
za stimulativnejše nagrajevanje in seveda tudi celotno kadrovsko politiko.
Uvajali bomo ISO standarde; to pomeni uvajanje kvalitetnega dela in poslovanja v celotnem procesu. Tu bo potrebno prizadevanje in sodelovanje vseh.
V nadaljevanju je namestnik predsednika nadzornega sveta Tone Eniko poročal o sedanjem delu m o dogodkih v preteklem obdobju. Med drugim tudi o zahtevah, ki jih NS postavlja upravi (v skladu z 274. čl. zakona o gospodarskih družbah), po katerem mora uprava poročati NS oz. dati v potrditev določene strateške usmeritve.
Poročal je tudi delavski direktor Zoran Kopač, zlasti s kadrovskega in socialnega področja, ki so bolj njegova domena.
Ob tem se je razvila živahna razprava o sistemizaciji delovnih mest in sistemu nagrajevanja tako celotno tovarno kot tudi za MPM.
Nejko PODOBNIK
Na seji skupščine spremembe statuta
Skupščina delniške družbe se je sestala 7. marca.
Med drugim so razpravljali o zaključnih raJU' nih za leto 1993 in 1994, da te po preoblikovf' nju Alpine v delniško družbo potrdijo tudi rio"! lastniki. Po predpisih naj bi se ustvarja"' dobiček najprej preusmeril na rezerve, dokl^f le-te ne dosežejo 10% deleža kapitala.
Skupščina je sprejela tudi spremembe statut®' po katerih bomo v Alpini d.d. odslej imeli upf*' vo, katero bosta sestavljala generalni direk'"' (kot predsednik uprave) in delavski direktof; Osnuje se tudi poslovodni svet, ki je potrto^' organ generalnega direktorja in ga sestavljaj® nosilci poslovnih funkcij in drugi vodilni de* lavci.
Andrej Miklavc, zmagovalec v Park
cityj"
DELOf/v/yf/J/'j
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
s tekmovalci za promocijo in razvoj
Ob koncu sezone je čas, da na ''ratko ocenimo tudi sodelovanje z naSimi smučarji, s katerimi sodelujemo predvsem zaradi razvoja izdelkov oz. promocije.
Če se najprej ozremo po rezul-'3tih, ki so jih dosegle smučarke in smučarji, ki nastopajo z našimi ^®v'ji. lahko rečem, da so nekateri tekmovalci (Andrej Miklavc, Rene ^lekuž) dosegli celo boljše rezul-kot smo pričakovali. Miklavc je kar večkrat uvrščal med naj-najbolj pa je bila odmevna ^aga v Park Cityju, medtem ko je *ckuž opozoril nase z drugim jnestom v enem od slalomov za sve-ovni pokal. Matjaž Vrhovnik je bil uspešen v evropskem pokalu in obeta vstop v »klub najboljših petnajstih«.
ffi ženskah je razveseljiva »vrni-'ev« Nataše bokal, ki bi z malo ^■"eče bila še uspešnejša. Druge tekmovalke so zaradi bolezni, po-odb, pa tudi zaradi preobremenjenosti dosegale slabše rezultate, O' smo upali pred sezono.
Iz ozadja pa se že kažejo nekatere J^'ajše smučarke, ki obetajo, da ^0 s sistematičnim in trdim de-om še napredovale.
T^orej, z vidika promocije naše obutve, sodelovanja z našimi tekmovalci nismo mogli kaj posebno 'okoristiti (razen posameznih izred-"'h Uspehov), saj se ve, da v reklam-namene služijo le zmage - sicer P® je bilo sodelovanje z našimi tekmovalci ves čas korektno in de-o^no. Poskušali smo opremiti tek-movalce in tekmovalke tako, kot je ''®ba, in prilagoditi obutev njiho-Zahtevam. Mislim, da smo v kar uspeli.
Tudi po sezoni smo že testirali "'ev, zaenkrat le z mlajšimi tek-ovalci. Kaže, da je A2 z različni-' trdotami in materiali ter popol-novim notranjim čevljem kar Bomo videli, kaj bodo , ' A in B reprezentanti, ko jih L ° po krajšem zasluženem oddi-preizkusili.
^ot kaže, bomo v naslednji se-^oni nastopali z istimi tekmovalka-tekmovalci, pridružilo pa se ■j'"i bo nekaj mladih. Skratka, sode-Vanje tekmovalcev pri razvoju . ^'ja je stalno in koristno, promo-"^'Jske učinke pa še bolj čakamo.
Nataša Bokal in Peter Jereb
Iskrice
Peter JEREB
Organizacija je pravzaprav prilagajanje potrebam, pri čemer je učinkovitost na prvem mestu, poslovna uspešnost pa logična posledica racionalnosti tega procesa.
Organizacija:
Kakor mora tehnolog upoštevati zamisli modelirja, mora modelir poznati dobre in slabe strani svojih idej pri izvedbi.
Kadri:
Pripravništvo ni le most med teorijo in prakso; je trg soočanja posameznika z okolico (sodelavci) in obratno.
Kadri
Če nekomu pravimo strokovr njak, še ni rečeno, da je dober; uspešnost je prava ocena.
Denar:
Če dobro pomi.slimo, se nam je večina investicij vrnila. Neuspešna vlaganja so bila ali posledica poslovnega tveganja ali višje sile.
Denar:
Kdor misli na denar, niti za trenutek ne sme pozabiti na splet pogojev, strojev in ljudi!
Uredništvo
##
Prva promoci|a rolerjev
Sredi prejšnjega meseca so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli v okviru Alpe-Adria kar tri sejme hkrati: turizma, športa in umetnosti.
Sejem je odprl znani slovenski morjeplovec Jure Šterk, ki je opozoril, da z novimi simboli turizma ne prispevamo k lastni promociji, vprašal se je - kje je lipov list, ki se je kar dobro uveljavil. Opozoril je vse odgovorne, naj se ne igrajo z našim denarjem.
Sicer pa je ugotovil, da je sejem dobro obiskan; preko 250 razstavljalcev iz 16 držav. Tu razstavljalci predstavljajo od motornih čolnov do ribiške palice; od čipke do umetniških slik.
Tudi za športno obutev je bilo precej prostora. Alpina je tokrat v svojem malem paviljonu predstavila le naš novi program ro-lerjev, ki smo jih hkrati tudi prodajali.
Pokazalo se je, da so nekateri tuji razstavljalci nastopili tako s širokim asortimanom kakor tudi s konkurenčnimi cenami. Tako na začetku tudi nismo ne vem koliko prodali. To pa je po svoje razumljivo, saj je to program, ki ga potrošniki pri Alpini niso pričakovali.
Če stvari ocenjujem procesno, je treba vedeti, da je veliko odvisno od dobrega razvoja in potem proizvodnje, preko prvih informacij (sejmov), do konkurenčnega poslovanja (produkt, cene, roki). Prvi korak smo napravili; od vseh, ki se bodo vključevali v ta program, pa bo odvisno, kako uspešni bomo. Kljub temu, da smo pred leti morda zamudili nekaj časa, ko smo oklevali, ali naj se tega programa lotimo ali ne, verjetno še ni prepozno.
Še beseda o samem paviljonu: bilo je preprosto iz desk zbito razstavišče, kar povsem ustreza zvrsti predstavljenih artiklov. Tudi zato je marsikomu padel v oči, čeprav se je v začetku spet komaj videlo, da gre za razstavni prostor Alpine.
Nejko PODOBNIK

kako POSLVJiMO
1-w
v'V
Andrej Rupnik, neformalni vodja skladišč materialov
Sklaciišjienje je tudi stroka
Sklepi nadiornegg sveta^ sveta delavcev^ uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
Aktualni intervju
Pogovarjamo
se z delavskim direktorjem Zoranom Kopačem
Zoran Kopač je bil kot delavski direktor član začasne uprave od 26. maja 1995, ko je bila delniška družba Alpine vpisana v sodni register, vse do prve skupščine delniške družbe oktobra lani, na podlagi katere je nadzorni svet upravi podaljšal mandat do I. marca 1996.
Na podlagi sprememb statuta, ki jih je sprejela skupščina delniške družbe 7. marca, gaje nadzorni svet imenoval, za člana uprave (v kateri je kot predsednik še generalni direktor) s petletnim mandatom.
Delo-življenje:
Kakšni so prvi vtisi v tej vlogi?
Zoran Kopač:
Delo se odvija približno tako, kot sem si predstavljal. Glede na to, da je vloga delavskega direktorja v zakonu opisana zelo slabo, si v različnih okoljih to vlogo predstavljajo zelo različno - tudi v praksi. Tako je moja vloga v Alpini kot povezovalnega člena med upravljanjem (vodenjem) družbe in soupravljanjem. Ali poenostavljeno, krepitvi sodelovanja med vodstvom in zaposlenimi. To ni samoupravljanje kot je bilo včasih, res pa je, da smo skoraj vsi zaposleni tudi solastniki in da se tako oblikujejo tudi odnosi.
Delo-življenje:
Kako pa se vključujete v delo uprave?
Zoran Kopač;
Preden smo prevzeli prvi petletni mandat, je začasno upravo sestavljalo sedem vodilnih, na čelu z direktorjem in delavskim direktorjem, sedaj pa se dvočlanska uprava sestaja skupaj s poslovodnim svetom, ki ga sestavljajo nosilci poslovnih funkcij.
Sam se lotevam bolj kadrovskih in socialnih vprašanj in pri tem sodelujem tudi z ustreznimi strokovnimi službami. Konkretno pa sem doslej sodeloval tudi pri:
-	osnutku kriterijev za sklenitev individualnih pogodb
-	spremembah sistema nagrajevanja
-	spremembah nagrajevanja pripravnikov
-	pregledu del in časovnih planov za izdelavo sistemizacije delovnih mest v komisiji, katere član sem tudi sam
-	socialni pomoči
-	varnosti pri delu
-	peticiji za dopust
Kot že rečeno, delniško družbo vodi uprava samostojno in na lastno odgovornost, ki sprejema odločitve soglasno. Iz tega izvira tudi odgovornost za poslovne rezultate.
Delo-življenje:
Kakšno pa je sodelovanje z drugimi organi?
Zoran Kopač:
Svet delavcev preko nadzornega sveta imenuje delavskega direktorja. Iz tega izhaja tudi moja odgovornost do sveta delavcev, katerih sej se redno udeležujem in poročam o delu. Imam pa pogoste stike tudi med sejami, saj se je treba marsikaj dogovoriti. K sodelovanju me povabi tudi sindikat, oglašajo se posamezniki v zvezi s problemi, ki jih imajo - in le te poskušam rešiti ali pomagati reševati.
Delo-življenje:
Kako vidite svojo vlogo v prihodnje?
Zoran Kopač:
Imam petletno pogodbo člana uprave; poleg tega pa bom seveda še opravljal svoje dosedanje delo. V bližnji prihodnosti se bom bolj ukvarjal s sistemizacijo delovnih mest, varstvom pri delu, delovnimi razmerji, varstvom pravic delavcev...
Kot sem že omenil, pri vsem tem računam na sodelovanje odgovornih strokovnih služb. Upam, da bo to pripomoglo k us^šnemu reševanju vprašanj.	Nejko Podobnik
Poleg prevzemnega oddelka, ki ga vodim (po odločbi), imamo v Alpini še naslednja skladišča materialov: naravnega materiala, podplatov, notranjkov, fomitur (v to sodi tudi skladišče vnetljivih snovi), umetnih materialov, kartonov, rezervnih delov, zaklopk in pisarniškega materiala. Največja skladišča so za naravne materiale, rezervne dele, podplate in umetne materiale.
V teh skladiščih nas dela 14, 4-5 manj kot pred petimi leti. Pogoji dela so v večini skladišč zelo slabi. Gre pogosto za kletne prostore, neogrevane prostore In barake, kjer delajo ljudje še na prepihu. Ponekod (prevzemni oddelek) so že dotrajani podi, ki bi Jih morali zamenjati. Če pogledamo po skladiščih, so zadovoljive razmere v skladiščih fomitur, rezervnih delov in zaklopk. Skladišče podplatov je v kletnih prostorih in v baraki, kjer je tudi skladišče umetnih materialov. V barakah pa je mraz, premalo svetlobe, veliko prahu itd.
Iz teh okvirov lahko izvzamemo le skladišče naravnih materialov, kjer Je tako primerna temperatura kot tudi vlaga. Tu je problem le premajhno dvigalo za dostavo materiala. Del tovorov je zložen v paletah, kar olajša transport z viličarji, del pa je še vedno v refuzi (razsut tovor), to je zložen po kosih ali škatlah.
Prevzem blaga je praktično povečini »iz rok v usta«; torej, da gre direktno v zbiralnico ali v posamezne proizvodne oddelke. Tako ni časa niti za dobro količinsko kontrolo, kaj šele kakovostno. Včasih se celo zgodi, da moramo blago odpeljati direktno v proizvodnjo že popoldne, kar še zmanjšuje možnost (jutranje) kontrole. Vse to, kar pogrešamo, pa bi lahko (ali celo) morali delati; za to pa bi morali imeti človeka. Tako
pa se zgodi, da skladiščnikom jemljejo pomočnike, ponekod je v skladišču en sam človek. Ne morem si misliti, kaj bi se zgodilo, če bi še ta zbolel. Seveda pa kljub naglici ob prevzemu, marsikaj ugotovimo in to sporočimo odgovornemu nabavnemu referentu. Da ne bi govoril le o slabih stvareh, naj povem, da smo dobili dvižno ram po. kar bi morali imeti že pred leti. To nam olajša razkladanje in nakladanje.
Imamo tudi dober diselski viličar za zunanji transport, v prostorih pa le ročne paletarje. Omeniti moram, daje ves material sedaj voden z računalnikom, saj ima vsako skladišče terminal. To je dobro.
Za naprej si želim, da bi kdaj prišlo do tega, da bi bila vsa skladišča (razen vnetljivih snovi) v eni stavbi. To bi olajšalo in z manj ljudmi izboljšalo delo, ki ni zahtevno le zaradi delovnih pogojev. Skladiščnik mora poznati materiale, » katerimi dela, poznati mora različne pristope pri skladiščenju in podobno. Skladiščenje Je tudi stroka. Poleg tega se moramo zavedati, da moramo biti na razpolago 24 ur na dan, če nas pokličejo. Mislim, da vse to ni dovolj cenjeno.
Sedaj se govori, da bi nas (prevzemni oddelek) preselili v nekdanjo športno montažo, kjer pa bomo imeli Se manj prostora kot tukaj, kjer ga imamo premalo. Ta lokacija Je tudi preveč oddaljena od vratarja, ki sedaj marsikdaj reši kakšno zadrego.
Organizacijsko sodimo sicer pod vodjo vseh skladišč, ki pa nima veliko časa ukvarjati se z vsemi stvarmi v skladiščih materiala. Zato se ljudje obračajo name kot nekega neformalnega vodjo, kar pa se nikjer nič ne pozna.
Andrej RUPNIK
4
tHWMiivljenjt
kako POSLUJiMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
športna montaža spet skupaj
*Pred kratkim smo zaključili proizvodnjo treking obutve, sedaj pa izdelujemo čevlje za smučarski 'ek in za turno smučanje. To delamo na dveh trakovih, na vsakem povprečno od 600-700 parov dnevno, •orej skupaj v oddelku povprečno 1200-1400 parov,« je pripovedoval ^odja športne montaže Franc Oblak.
»Seveda je količina izdelanih Parov v prvi vrsti odvisna od zahtevnosti izdelave. Obutve (artik-|ov)je kar veliko vrst, le vpenjanje i® enako (podobno). Važno je, da je proizvodnja planirana in uravno-'^^na. Tu mislim, da ni hkrati na trakovih samo zahtevna oz. sarno manj zahtevna obutev. Če ne ''' upoštevali tega, bi bila včasih na •raku gneča (če bi sploh imeli do-^olj delavcev), drugič pa bi ne imeli ^si dovolj dela. Posebno v finišu, '^Jer je z obutvijo veliko dela (lezenje, vstava steljk, zapenjanje; Pa seveda odprava napak, barvanje, ®Pretiranje), bi bilo v ne dovolj Preštudirani (planirani) proizvodnji nemogoče delati.
Ce nas ne pestijo kakšni roki ali ne manjka kakšnih sestavnih ''elov, se zato s plansko službo dogovorimo, in to upoštevajo pri načrtovanju proizvodnje.
Kar zadeva tehnološko pripravo Proizvodnje, menim, da je kar v podobno velja za oskrbo. Po "ovem letu smo že imeli nekaj •ežav, ker ni bilo podplatov oz. ni lic dovolj naročil. Sicer pa mate-oz. sestavne dele dobivamo iz •^gih oddelkov in skladišča preko ^^'ralnice; ničesar ne direktno iz pladišč. V oddelku dela 54 ljudi ^ '0% jih je povprečno vedno odsot-'j'*' Zaradi bolezni ali porodniških
dopustov).
že rečeno, če so zgornji deli drugi sestavni deli v redu, tudi lahko delamo dobro. To kažejo
tudi statistični podatki o kvaliteti, saj ne prekoračujemo dovoljene količine manj kakovostno izdelane obutve. Včasih še kdo pozabi na dobro delo. Sicer pa mislim, da ljudje znajo delati in da povečini znajo ravnati, ko dobijo delo.
Kar zadeva strojni park, lahko rečem, da je sedaj kar v redu. Imamo nov stroj za cvikanje konic in dva nova avtomata za cvikanje opetja (s kombinacijo lepljenja oz. teksanja). Če pa bi imeli še en elektronski stroj (z ekranom) za cvikanje konic, bi nam bilo zlasti prav, kadar bi bila na obeh trakovih zahtevnejša obutev.
Kar zadeva doseganje planov oz. norm, bi rekel naslednje: na eni strani je to odvisno od organizacije, predvsem pa od ljudi (in od minut, ki jih naredijo). Planske obveznosti izpolnjujemo, norme pa presegamo povprečno 8%, kar je tudi nad povprečjem. Sedaj se je naši montaži ponovno pridružila nekdanja montaža 636, kjer dela 15-17 ljudi. Tu trenutno izdelujejo skozi šivano obutev za vojsko, 200-300 parov dnevno; to je toliko kot zmore zgornjih delov izdelati mala šivalnica. Kot kaže, bodo to obutev izdelovali 5-6 mesecev, če bo proizvodnja tekla v takem tempu. Vmes bodo delali še tekaško obutev, po potrebi pa še kaj drugega.
Kar zadeva organizacijo, v našem oddelku ne bomo formirali ringa, temveč kratke trakove. To narekuje tudi tehnologija dela, zlasti zaradi lepljenj (lepilo se mora določen čas sušiti).
Na koncu bi rekel še tole: če upravičeno pričakujemo, da bodo delavci dobro in kvalitetno delali, moramo tudi vedeti, da le-ti delajo zaradi ustreznega plačila (plače). To je povezano,« je še zatrdil Franc Oblak.
Nejko PODOBNIK
Stanko Andreuzzi, strojno cvikanje okrog peta In zgibov
Vodja športne montaže Franc Oblak
J
Domen Oblak pri skozi šivanju
Karmen Vehar na kontroli ugotavlja, če je obutev ustrezna
Pri navlačenju konic dela Rado Kune

ivljenje
5
CKsrednja TIMA
Razgovori, reportaže, komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, Krispin Obulnik.
Kako uresničiti ietoSnje piane
Delo-življenje:
Glede na to, da je osnovna dejavnost naše družbe proizvodnja in prodaja obutve, vas prosimo, da v nekaj stavkih predstavite osnovne količinske kategorije plana na svojem področju.
Janko Rejc:
Letošnji plan proizvodnje je izdelali 1.825.000 parov obutve. Že sedaj pa se kaže, da bo med letom prišlo do določenih sprememb.
Mi planiramo predvsem v minutah, ker je obutev različno zahtevna in je uresničevanje planov zelo odvisno od strukture proizvodnje. Pri tem moramo upoštevati, da je prišlo do korektur norm.
Kot že veste, naj bi modne obutve izdelali nekaj čez 1.200.000 parov, Športne pa 600.000 parov. Lahko povem, da bomo letos delali več treking obutve, dodatno bomo izdelovali rolerje.
Obseg kooperacije bo verjetno nekoliko manjši.
Seveda pa lahko pride med letom do kakšnih sprememb.
Boris Markelj:
Plan prodaje je naslednji; 300.000 tekaške obutve, 167.000 smučarskih čevljev in snovborda in 80.000 treking obutve, rolerjev in druge obutve.
Prodajne aktivnosti po svetu tečejo in že lahko ugotavljamo, da smo plan prodaje tekaške obutve postavili pravilno (morda celo več), pri smučarskem programu pa bo plan zelo težko uresničiti, treking kaže na povečanje; opremljali bomo tudi našo vojsko; pri rolerjih se tudi kaže dokaj veliko zanimanje, tako da se bomo približali 50.000 parom tovrstne proizvodnje (kar je dobra dvomesečna proizvodnja - tako imenovane mrtve sezone).
Franci Kavčič:
V planu imamo prodajo 370.000 parov ženske nizke obutve, sandalov približno I90.(X)0 parov, škornjev 170.(XK) parov, moških lepljenih 28.0(X) parov, brizgane pa okrog 468.000 parov. Od skupnega plana 1.225.000 parov naj bi doma prodali 209.000 parov.
Boris Markelj:
Na športnem programu bomo izvozili okoli 83 % obutve, ostalo pa prodali doma. Računamo, da bomo doma prodali nekaj več smučarske obutve, saj smo letos kar dobro prodajali, napovedi pa so tudi ugodne.
Franci Kavčič:
Na modni smo za sezono pomlad-poletje pridobili kar dobra naročila, sedaj pa čakamo naročila zajesen-zimo. Odločali se bomo za bolj zanesljive posle, zaenkrat je naročil bolj malo. Pri naročilih za modni ženski program (Simona) predvidevamo, da ne bo izpada in da bo proizvodnja tekla tja do konca septembra: za brizgano obutev pa je ponekod zanimanje, drugje pa ne. Tudi konkurenca je izredna, zlasti glede na cene.
Delo-življenje:
Konkurenca je izredna, pogoji poslovanja še vedno težki. Kako si v teh razmerah predstavljate realizacijo?
Franci Kavčič:
Lani smo napravili velik korak s tem, da smo pri brizgani obutvi obdržali ista naročila (ob razmeroma ugodnih cenah materialov). Treba pa se bo bolj potruditi za kvaliteto. Kot že rečeno, je konkurcnca v vzhodnih državah izredna, zlasti zaradi cen.
Mislim pa, da bomo morali tudi tu uvajati nove, boljše programe. V Nemčiji se kaže za to obutev manj zanimanja, na drugi strani pa to obutev kar dobro sprejemajo v nekaterih skandinavskih državah.
Kriza seveda tudi vpliva na povpraševanje, pri čemer tržimo tako preko blagovnih znamk Alpina in Simona (to velja za brizgano obutev).
e
Kar zadeva modno obutev pa čutimo zanimanje za naše čevlje (Francija, Nemčija), hkrati pa moramo iskali še nove trge.
Prizadevati si moramo v smeri zmanjševanja kolekcije, toda širjenja trgov.
Pri tem je seveda zelo važno, da dobimo pravega človeka, ki se bo zavzel in osvojil tržišče. V nekaterih vzhodnih državah (Češka, Madžarska) je čutiti zanimanje, huda cenovna konkurenca z Daljnega vzhoda (Tajvan) pa to zavira. Upamo, da bodo kljub temu začeli posegati po kvalitetnejši obutvi. Tu so še velike možnosti, ker ni toliko konkurence zahodnih proizvajalcev.
Delo-življenje:
Na športnem programu je mreža prodajnih poti bolj utečena. Povsod pa vendarle ne.
Boris Markelj:
Absolutno moramo prisluhniti trgu. Zelo pomembno je, da trgu ponudimo lep, funkcionalen, cenovno konkurenčen izdelek. Zadovoljen kupec bo še kupoval.
Pomembna je tržna mreža distributerjev (informacije). Skupaj pa moramo analizirati konkurenco, ki je izredna, potem pa postaviti svojo pozicijo na trgu. Splet dejavnikov lahko daje dober rezultat. Tržna situacija se kar veliko spreminja (založenost, želje, možnosti). Temu se moramo čimbolje prilagajati, vsekakor smo morali vedno upoštevati, kaj ponuja konkurenca, pri tem pa svoje delo opraviti dobro.
Vem, kaj se dogaja na trgu, zato velja razmisliti, kje poskušati prodajati neposredno, kje pa preko distributerjev. Mislim, da še vedno premalo razmišljamo o tem, zakaj je naš izdelek dražji. Ali samo zaradi nas (notranje rezerve) ali so rezerve v prodajni verigi. To je važno za ohranitev tržnih deležev, da bomo ponekod ohranili količine in zaslužek. Zaradi direktnega posla distributer še vedno lahko zasluži (za tisto, kar je vložil v posel).
Kar zadeva možnosti, mislim, da jih imamo tudi še na Češkem, Poljskem, Madžarskem. Tu je še velik trg Rusije, kjer pa moramo hiteti počasi. Možnosti so tudi še v nekdanji Jugoslaviji, kjer Alpina še vedno nekaj velja.
Nič pa ni večno. Japonska je npr. ogromno tržišče, toda ima velike zaloge tovrstne obutve.
Skratka, »mrežo« moramo vzdrževati in izboljševati.
Z veseljem ugotavljam, kako važni so kontakti, posebno če imamo (ponujamo) tako letne kot zimske programe. Prodajamo tudi na južno poloblo, čeprav še ne veliko.
Delo-življenje:
Kako napreduje proizvodnja rolerjev?
Janko Rejc:
Seveda imamo razumljive začetniške težave, zlasti zaradi podvozij. Kar zadeva moški program, še vedno ne upravičuje vse investicije, konkurenca je huda.
Franci Kavčič.
Mi bi radi prodrli z moškim programom, kjer ni toliko sprememb, je pa problem cen, pa še to, na tem
področju nismo uveljavljeni. Sicer so pa naSe možnosti v boljših, elegantnejših in zahlevnejSih izvedbah.
Janko Rejc:
Stroški so povezani s količinami. Mi gledamo na to z vidika troSenja - do logistike. Tu nastopajo veliki stroški razvoja.
Pomembna je seveda organizacija, ki teži k temu, da proizvodnja teče hitreje in bolje in da se bolj kvalitetno dela.
Upoštevali moramo, da gre za industrijsko proizvodnjo (ring sistem).
Kar zadeva specializacijo, je lahko prednost; zato razmišljam o tem, da so nekateri oddelki bolj primerni za izdelovanje določenih programov. ISO. standardi bodo mehanizem, ki bodo bolje uredili določene postopke, utvar pa si ne smemo delati. Največ je S* vedno odvisno od ljudi.
Seveda pa v razvoj moramo vlagati (v skadu s tržnimi zahtevami).
Delo-življenje:
Kaj narediti, da bomo še bolj uspešni pri poslih?
Franci Kavčič:
Če bomo hoteli širiti trge, bomo morali biti za t" pripravljeni. Npr., da z novo organizacijo naredim" več vzorcev. Novi trgi bodo seveda zahtevali tudi več kvalitetnih kadrov. S kvalitetno obutvijo in ustreznim trženjem se da uspeti tudi na področjih, kjer je '' peščica premožnejših ljudi, le da jim ponudimo pravo obutev (srednji in višji cenovni razred).
Boris Markelj:
Tržna cena je odraz kakovosti našega poslovanja Kakovost poslovanja pa dosežemo, če so vsi dejavniki v tem procesu popolnoma angažirani Najprej znotraj, potem pa to lahko zahtevamo še od drugih.
Delo-življenje:
Kaj pa investicije?
Janko Rejc:
Investicij ne smemo zanemariti, kar se je i' pokazalo. Tako se kaže še naprej, pa če govorimo " zamenjavi strojev ali izboljšanju tehnologije. Tudi v usposabljanje moramo investirati.
Boris Markelj:
Seveda pa moramo vedno vlagati načrtno, tako di nam to nekaj da. Tako v trg ali kadre. Če tega n* delamo, zaostajamo.
Franci Kavčič:
Investirati moramo v trge, sejme, reklamo. S tem gradimo image in vlagamo v svoj uspeh.
Janko Rejc:
Dilema očitno postaja ne samo trg, temveč tudi tak« odločitve, kot so specializacija na proizvodni strani in kvalitetna, celovita ponudba na prodajni strani. Vsak> od odločitev ima (lahko) določene posledice in teij' pretehtane strateške usmeritve, ki spet nikoli nis® dokončne.
Na vsak način pa moramo izkoristiti možnosti-ki jih imamo: kadrovske, proizvodne, prodajne, p* tudi finančne. Brez načrtnega vlaganja v razvoj ■" poslovanje ni uspeha.
V tem okviru iskati svoje mesto in napredovat' (manjši stroški, višja kakovost, image, cene itd )-Zadovoljen kupec je dober kupec; seveda pa tudi zadovoljen proizvajalec je dober proizvajalec.
Zaključek:
Če Je za uspeh na trgu potreben moden kakovosten izdelek, po primarnih cenah in ' pravem času, imamo prav gotovo še nekaj rezerv'-kot seveda organizacija, ki nam bi poceni" proizvod v pravem koraku, in kvalitetno poslov*' nje (roki, servis) tudi.
OtLOživljei^
kako POSLUJEMO
Sklepi nadxornegg sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata...
Prenovljena prodajalna na Jesenicah
Ob otvoritvi prenovljene prodajalne na Jesenicah je spregovoril direk-'or domače prodaje Aleš Dolenc
Potek kataloške prodaje
Kvaliteten pristop obsega več dejavnikov, na katere je potrebno še posebej paziti:
-	pravočasen izid katalogov,
-	pregleden katalog, z izčrpnimi opisi obutve in podatki o možnostih naročila ter navodili za lažjo izbiro obutve,
-	stranka mora biti prepričana, da bo dobila kvalitetno obutev,
-	dobava artiklov v rokih,
-	hitro in kvalitetno reševanje reklamacij,
-	stranka mora biti prepričana, da je z nakupom preko kataloga dobila nekaj več.
Tako smo 1. marca začeli s kataloško prodajo tudi v Alpini, d.d., Žiri. Prvo leto kataloške prodaje je naš cilj, da se prebijemo na trg tudi s tem načinom prodaje in postanemo prepoznavni nasproti konkurenci, ki tako prodaja že dobri dve leti. Prepoznavni bi radi postali predvsem po zagotovljeni kvaliteti naše obutve, tržili pa bi radi tudi to, da smo edino slovensko podjetje, ki preko kataloga prodaja izdelke, ki so izdelani doma, torej v Sloveniji.
Prednost, ki jo imamo nasproti neposredni konkurenci, je tudi možnost plačila preko kreditnih kartic. Potrudili pa se bomo, da bomo poiskali še kakšno ugodnost, ki jo bodo deležni kupci naše obutve preko kataloga, zaenkrat je to plačana poštnina, ki jo plača naša družba vsem naročnikom.
Odziv potrošnikov v prvih dneh marca je bil kar soliden, tako da je bilo prodanih že kar nekaj izdelkov, iz katerih lahko sklepamo, daje bilo nekaj novih grup obutve kar solidno sprejetih, npr. grupa STRADA.
V tem prispevku sem nanizal značilnosti kataloške prodaje nasploh ter nekaj prvih vtisov o kataloški prodaji v Alpini; za kakšne bolj konkretne zaključke pa je zaenkrat še prezgodaj.
Stanko KRANJC
v času neizprosnega boja za čim ^^(ji tržni delež na zelo zahtevnem slovenskem trgu z obutvijo, se je Pojavila potreba in zahteva po ■skanju in odpiranju novih prodaj-"'h poti. Razvoj novih prodajnih P®ti je ponavadi zelo težak, seveda Рз tudi ni poceni. Kot ena izmed "možnih novih prodajnih poti se je Pojavila kataloška prodaja. Kata-'oška prodaja v razvitem zahodnem svetu ni nič novega, poznajo jo že preko dvajset let. Najbolj zanimivo Pri tem je, da obvladuje vedno večji delež, v primerjavi z ostalimi oblikami prodaje. Strokovnjaki na '®tn področju navajajo podatke od '5 do 30% deleža kataloške prodaje od celotne prodaje po klasičnih "ačinih.
Osnovni smisel kataloške prodaja Je skrajšanje prodajne poti od Proizvajalca oz. nekega centra, ki ^bira določene izdelke, do končne-8® kupca. Na ta način se iz prodajne Peti izloči najmanj eden ali pa celo členov. Prodajna pot postane na 's način cenejša in pa tudi hitrejša, ^lo hitro pa se na ta način tudi te-stira trg oz. sprejemljivost (percep-trga za nek izdelek.
Seveda je prodaja obutve, precej Specifična vrsta prodaje, zaradi več-števila dejavnikov, ki vplivajo "anjo. Vpliv modnih trendov je tu precej zaznaven; na samo prodajo Precej vplivajo tudi vremenske ''^zmere in velikostne številke. Vse 'e dejavnike je še posebej težko ^ružiti ravno pri kataloški prodaji, ^Jer kupci fizično niso prisotni. ^ °rtj, vsakršno pomerjanje obutve
ne pride v poštev. Vendar pa
onkurenca, predvsem tuja, ki ima
(em področju že dolgoletne
Izkušnje, dokazuje, da se da s kva-
"etnim in ustreznim pristopom
Premostiti tudi te težave in tUdi
^^"tev prodajati preko kataloške Prodaje.
Trinajst let je od tedaj, ko je naša prodajalna na Jesenicah v teh prostorih. Od tedaj se v prodajalni ni kaj dosti spremenilo; dodatno so dobili v prodajalno športni program, ki je predstavljal tudi največjo težavo, saj niso imeli ne ustreznih polic ne pripomočkov za tovrstno ponudbo.
Ko je padla odločitev pa so prenovo opravili v treh tednih in to generalno: od stropa do tal in opreme. Le skladiščni prostor je ostal tak, kot je bil. Za to je poskrbelo projektivno podjetje Šenk s sodelavci, medtem ko so naše sodelavke vse blago natrpale v vrečke v enem prostoru.
Naš gost, župan Jesenic dr. Božidar Brudar, je prav tako izrazil zadovoljstvo: »Občina sicer nima posebnih sredstev za sofinanciranje razvoja različnih dejavnosti. Podpiramo pa prizadevanja podjetij, da se lotevajo podjetniških akcij. Od te vaše prenove, do splošnih pogojev, kot je določitev podjetniške cone, kjer zainteresirani lahko dobijo možnost za svoje delovanje oz gradnjo, saj je ta cona infrastruk-turno že opremljena. Za to se zanimajo celo iz tujine.
Kar zadeva vašo prodajalno, smatram, da je tudi to prispevek k razvoju, zato vam želim, da bi tu v prenovljenih prostorih uspešno poslovali.«
To pa so res lepi čevlji
Še pozornost prijateljic iz konlturenčnih prodajaln
O teh razmerah je ob odprtju prenovljene prodajalne spregovoril tudi direktor domače prodaje Aleš Dolenc: »Sedaj je to sodobno opremljen lokal, ki nam bo hkrati tudi preizkus primernosti za tako vrsto ponudbe, kot je naša. Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali pri obnovi, tudi županu jeseniške občine, daje pokazal zanimanje za nas in nas obiskal. Delavkam prodajalne pa želim, da bi se v novih prostorih dobro počutile; želim, da bi bile čimbolj uspešne in da bi vsi skupaj dobro sodelovali.«
Lepih funkcionalnih prostorov so vesele tudi delavke v prodajalni. Poslovodkinja Jožica Brus je menila: »Ocenjujemo, da je prodajalna ne samo lepa, temveč tudi veliko bolj pregledna in funkcionalna. Saj je bil že čas, da se to uredi. Sedaj se bomo potrudile, da bomo upravičile to investicijo in čim bolje prodajale.«
Navdušena je bila tudi nekdanja poslovodkinja Cirila Šom, ki so jo sodelavke povabile na otvoritev.
Kot kaže, bodo optimizem in boljši delovni pogoji lahko dobra osnova za prodajo.	N. P.
bELO
življenje
kako POSLUJIMO
Sklepi nadxornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
Prvič z rolerji
Konec marca je bila v Kranjski Gori poslovodska konferenca, ki je letos postregla vsaj s tremi novostmi: prvič je poslovodjem spregovoril novi direktor mag. Franci Mlinar, predstavljena je bila kolekcija rolerjev in po letih vojne so bili na konferenci nekateri poslovodje iz Bosne in Hercegovine.
Kot običajno je bil prvi dan konference najprej pogovor z generalnim direktorjem, predstavitev športne in modne kolekcije, dan kasneje še kolekcije rolerjev. Predstavitvam so sledila naročanja. ..
Konferenco je odprl direktor domače prodaje Aleš Dolenc, ki je predal besedo Franciju Mlinarju, ki je med drugim povedal:
»Naša panoga je v visokih izgubah; če s temi razmerami primerjamo Alpino, smo lahko razmeroma zadovoljni.
Samokritično lahko ugotovimo, da ni razlogov za posebno zadovoljstvo, posebno še zaradi stroškov, ki so previsoki.
Če sedaj povem nekaj podatkov o poslovanju v letu 1995, ugotovimo, da smo lani izdelali 1.800.000 parov, kar je manj kot leta 1994. Тл to je več razlogov: manj so delali s kooperanti, zmanjšalo se je število ljudi, tudi v proizvodnji, delali pa smo zahtevnejšo obutev.
Kljub temu s produktivnostjo ne moremo biti povsem zadovoljni, zato bomo na področju organizacije proizvodnje morali narediti korak naprej - z oblikovanjem manjših proizvodnih enot - ring sistemov, kjer skupina delavcev izdela obutev od začetka do konca - brez posebnega transporta. Tako računamo na prihranek pri stroških in času. Taka prilagodljiva organizacija naj bi pripomogla tudi k večji kakovosti, ki je bila lani slabša kot prejšnja leta. Težiti moramo, da iz proizvodnje prihaja le obutev prve kvalitete.
Kar zadeva prodajo v MPM, ki je ena ključnih dejavnosti, ohranjamo tržni delež, ki pa ga moramo z večjo agresivnostjo povečevati. Trenutno na domačem trgu prodamo okoli 15% vse obutve, od tega nekaj več kot polovico preko MPM, polovico pa preko grosistične prodaje, in ustvarimo dobro tretjino vrednostne realizacije.
Zaloge še vedno vežejo veliko finančnih sredstev; čas vezave zalog
_
je veliko predolg, kar smo lani skušali izboljšati z več znižanji. Razumljivo je, da imamo zato težave z likvidnostjo in da nam krediti znižujejo dohodek. Čeprav (gledano s svetovnega vidika), razpolagamo kar z dobrim deležem lastnih sredstev, bomo morali v prihodnje poskrbeti, da bomo prišli do dodatnih sredstev za zmanjšanje obsega kreditov in to z dokapita-lizacijo.
Skratka, razmišljamo o prihodnosti, pri čemer bomo morali izkoristiti naše prednosti in odpravljati slabosti. Kvaliteten produkt, kvalitetno poslovanje in doseganje višjih cen - so naš cilj. Prav zato bomo sistematično uvajali ISO standarde.«
V nadaljevanju je spregovoril direktor domače prodaje Aleš Dolenc:
»Lani smo dosegli rast prodaje (promet Alpine večji za 9%) posebno pri dokupljeni obutvi. Ve se, da je k temu pripomogla »dobra« zima, tako da smo tudi pri zalogah napravili korak naprej. To velja tudi za prodajalne, kjer smo v sodelovanju s poslovodji skušali »čistiti« prodajalne.
Tak pristop je potreben, saj »v centrali« ne poznamo točno vseh potreb potrošnikov. S tako usmeritvijo bomo nadaljevali še naprej, tako da bi imeli v prodajalnah res kvalitetno, modno blago, ne pa stare nekurantne zaloge. Z ustanovitvijo industrijske prodajalne v Žireh se je pokazalo, da je taka usmeritev prava, vendar je stare obutve preveč le za eno prodajalno. Razmišljamo, da bi podobne prodajalne organizirali še v Ljubljani (BTC), v Mariboru in v Kranju (v delu sedanje prodajalne).
Kar zadeva investicije, bomo poleg Jesenic (adaptacija) investirali še v Mariboru, Murski Soboti in v Šentvidu. Sredstva od prodaje stavbe na mestnem trgu v Ljubljani bomo namenili za obnovo prodajaln.
Tudi za reklamo (plakati, katalogi, aranžerski material) bomo namenili več sredstev.
Kar zadeva Alpino Cro, se razmere počasi stabilizirajo. Ta firma v težkih razmerah posluje kar solidno; in sproti plačuje izdobavljeno blago. Podobno kot v Sloveniji, si bomo tudi tu prizadevali, da bodo imeli aktualno blago in ne pet let starih zalog.«
Poslovodjem sta spregovorila generalni direktor mag. Franci Mlinar m direktor domače prodaje Aleš Dolenc
Nova vodja programa modne obutve Majda Trček, vodja rajona slovenskih prodajaln Olivera Jereb, direktor Alpine Cro Boja" Končan, študentka 4. letnika ekonomske fakultete Mateja Debeljak >" vodja službe za dokup Ivo Pivk.

Tudi letos sta na konferenci novo kolekcijo predstavili manekenki Vid' Balantič (na sliki) in Mateja Debeljak
Alojz Bratkovič iz Mursk®
V razpravi so prisotni razpravljali med drugim o morebitni dokapitalizaciji in hkrati o ohranitvi vpliva na gospodarjenje v delniški družbi. Beseda je tekla o tem, da bi proizvodnja z novo organiziranostjo bolje premostila mrtve sezone tudi z nekaterimi programi (lepljena in tekaška obutev).
Sobote je menil, da morajo biti hitf® prilagoditve take, da bodo krep''® Alpino.
Kar zadeva zaloge, je nujno, da jih rešimo, sicer pa zagotovim" kvalitetne usluge in servis - ''' dosežemo primerne poslovne rezul' tate.
DELOgyW
kako POSLUJEMO
lopi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikati

Tone Kavčič, vodja programa smučarsice obutve, je nazorno prikazal •"azvojne usmeritve
Kot kažejo podatki, v MPM ^psegamo kar dobre rezultate, kar * lahko odrazilo tudi pri plačah.
Na to je direktor Aleš Dolenc me-"'1. da so včasih pričakovanja večja, ''ot so možnosti. Vemo, da je od ^®^jega iztržka (prometa) odvisen ^ečji dobiček, potem pa se lahko Pogovarjamo o nekem kompromisu Blede plač.
Generalni direktor Franci "linar je še menil, da se bomo ''fiali kolektivnih pogodb, če bodo Ostale v razumnih mejah. Seveda je P®8oj za to pozitiven rezultat poslo-
vanja,
Aleš Dolenc je tudi menil, da je investiranje v MPM nujno; le to pa je treba voditi več let, saj ni dovolj ^fcdstev, da bi obnavljali vse hkrati.
^ nadaljevanju konference je "nučarsko kolekcijo za alpsko sniučanje (klasično smučanje in '"ovbord) in smučarski tek pred-razvoja Tone Kavčič, v uvodu med drugim omenil, Položaj na trgu nI rožnat, saj je ^•"adi slabih zim že sedaj dovolj ^log najmanj za nekaj let.
v teh razmerah primerjamo še je ključ do uspeha - servis, •nnaja tudi do delnih preusmeritev "3 snovbord in tekaški program. . 'pina se skuša čim bolje prilaga-tudi s svojo smučarsko kolekci-Jo m pri tem misliti na različne vrste ^iiučarjev in njihova pričakovanja.
° ^elja tako za klasično alpsko j^učanje kot snovbord. Pri teka-'h smo v samem vrhu; vemo tudi, je sedaj prišlo do povpraševanja P® set ponudbi (celotna oprema).
•eki
Uvod
v predstavitev modne ko-
uspeli začeti celo za Zapad prodajati pod lastno blagovno znamko 60% modne obutve, kar je velik uspeh. Podobno velja za napredek v cenovnih razredih. Do tega ni prišlo samo od sebe, temveč z načrtnim delom razvojnih timov.
S tem moramo še nadaljevati in v zvezi s tem je tudi organiziranje posebnega oddelka, ki bi izdeloval manjše količine obutve (vzorčne in potniške kolekcije).
Kar zadeva modne trende, bi lahko rekla, da je še vedno veliko črne barve ali čmobelih kombinacij. Seveda gre za naravno usnje, lak, prešane materiale. Nubuk se, kot kaže, poslavlja. Oblika kopita postaja modna - kare, to je spredaj z oglato konico. Podplati so različni; od grobih, celo s platojem -do finejših, s precej visoko, rahlo ubočeno peto.
Samo kolekcijo je ob pomoči Vide Balantič in Mateje Debeljak predstavila nova vodja programa Majda Trček.
N. P.
J^'je je pripravila Jana Erznož-' kije opozorila, da je razvoj J edil velik korak naprej tako na kot modnem področju: 'em je zlasti odločilno, da smo
Rolke za nemškega kupca - še enkrat
v zadnji številki Delo življenja nam je v sestavku Rolke za nemškega kupca (Mici Bogataj) tiskarski škrat ukradel kar celo vrstico.
Zadnji stavek v prvem odstavku drugega stolpca bi se moral glasiti:
Naš kupec nam namreč ni mogel sproti dobavljati vseh potrebnih podvozij zaradi napak na orodjih za brizganje pri njegovem dobavitelju podvozij.
Opravičujemo se!
UREDNIŠTVO
Franc Štamfelj - Novo
mesto: »V naši prodajalni si želim, da bi uspeli povezati oba oddelka, kjer sedaj prodajamo ločeno. Ne samo, da bi bilo to bolj praktično, tudi manj ljudi bi bilo treba, da bi obvladali vse, kar je potrebno v prodajalni. Tudi celotna stavba, ki je sedaj naša, ni izkoriščena. Tako sedaj
Kaj menijo o razmerah na trgu
nekateri poslovodje
sodelujemo z raznimi smučarskimi športnimi društvi v okoliških krajih (tudi v Krškem in Brežicah) in smo tako prodali kar precejšnje število smučarskih čevljev.
Tudi sedaj upam, da bomo imeli možnost za dobro izbiro, da bodo naša naročila dobra osnova za ugodno prodajo jeseni.«
Stanislava Rožič - Nova Gorica: »Naša prodajalna je na Vrtojbi, torej ob meji z Italijo. To pomeni veliko konkurenco. Ob tem pa še zvemo, da Alpinino blago prodajajo tudi v

Dragica Jurgec - Ptuj:
»Kljub hudi konkurenci in starim zalogam smo presegli planirane količine prodane obutve in to s petimi ljudmi. Če razmišljam o naših možnostih, bi še rekla, da bi bilo dobro, če bi imeli v prodajalni tudi športni program, saj tovrstne obutve tu ni dovolj. V ta namen bi lahko uporabili del skladišča.
Prodajalna sama je v tej okolici med najbolj zastarelimi in bi jo bilo potrebno posodobiti. Računam, da bomo imeli na konferenci tako izbiro (kolekcijo), da bomo lahko dobro naročili.«
prostocarinski coni. Moti nas tudi to, da se nekateri artikli pojavljajo v prodajalni pet let zapored, saj je smiselno, da bi se ponudba določene obutve lahko ponovila le nekajkrat. Sicer pa mislim, da dobro delamo, čeprav delamo že v zastareli prodajalni, ki je bila odprta pred šestindvajsetimi leti in obnovljena okoli leta 1980. Konkurenca tu okrog je velika, tudi vsi zasebniki imajo sodobne prodajalne, mi pa pri tem zaostajamo. Kar zadeva pričakovanja na poslovodski konferenci, upam, da bomo dobro naročali in seveda še bolje prodajali.«

ivljenje
kronika DOGODKOV
li strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad.
KADROVSKE NOVICE -
MAREC 96
Mesec marec je za nami in iz kadrovskih sprememb je razvidno, daje z delom pričel le en delavec, z delovnim razmerjem pa je v tem razdobju prenehalo 7 delavcev. Stanje delavcev v Alpini, d.d. konec prvega tromesečja leta 1996 je tako 1421 delavcev.
V delovno razmerje smo sprejeli pripravnika Domna Klemenčiča, z delom v Alpini pa so v tem razdobju prenehali: dosedanji direktor Bojan Starman, iz nabave Judita Čadež-Mikuletič, iz razvojno pripravljalne službe modne obutve Marijan Bogataj, iz proizvodnih oddelkov v Žireh pa: Niko Štremfelj, Urška Bogataj, Polonca Ržek ter iz obrata Rovte Mihaela Jereb.
Irma DOLENEC
Mladi strokovnjaki imajo perspektivo
Pripravniki so pozorno prisluhnili generalnemu direktorju in vodji kadrovske službe
II
I

Џ M
i-.
I
Po daljšem času so se pripravniki spet zbrali. Tokrat sta jim predavala generalni direktor mag. Franci Mlinar in vodja kadrovske službe Marta Mlinar.
Franci Mlinarje govori! o sedanjih razmerah in poslovanju Alpine, o načrtih, zlasti poslovnih usmeritvah in organizaciji, še posebej pa je izpostavil vizijo razvoja in vlogo kadrov pri tem.
Pripravniki so z vprašanji razširili tematiko in pokazali, da razmišljajo o razmerah, v katerih so se znašli najprej kot pripravniki, kasneje pa tudi kot delavci in strokovnjaki.
Marta Mlinar je razložila organizacijsko zgradbo Alpine po preoblikovanju v delniško družbo in odprla vprašanja, ki zadevajo interes vsakega od zaposlenih.
Razgovor je pokazal, da imajo mladi v Alpini perspektivo, zlasti še, če se dela tudi sami lotijo načrtno in prizadevno.
Seveda pa učinkovito delo pokaže pravo vrednost v uspešnem poslovanju, če se zavedamo, da rezultate lahko dosežemo le z združenimi močmi.	N. P.
Poslovili smo se od Stanislave Podobnik
Kako neizprosno je življenje. Konec meseca marca smo se poslednjič poslovili od naše dolgoletne in pred nekaj leti upokojene delavke Stanislave Podobnik, rojene leta 1948 v Otiici.
Komaj petnajstletna je prišla v Žiri in takoj pričela z delom v Alpini kot priučena delavka v šivalnici. Življenje je teklo; z možem sta si ustvarila družino, tu med nami v Žireh. Na vseh področjih tako dejavno Stanislavo Podobnik smo vsi poznali kot dobro-voljno in pridno delavko. Iz šivalnice je bila leta 1977 premeščena na delo v proizvodnji plastike, kasneje pa je ponovno opravljala delo na pripravi dela v šivalnici.
Kar verjeti nismo mogli, da jo je bolezen pred nekaj več kot sedmimi leti tako onemogočila, da ni mogla več opravljati dela v tovarni in da je bila leta 1990 invalidsko upokojena.
Z veliko volje, ob razumevanju in pomoči njenih najbližjih, je premagovala svojo težko bolezen.
Kar naenkrat pa Stanislave Podobnik ni več med nami; odšla je tako nepričakovano, še vedno polna vedrine in volje do življenja.
Sočustvujemo z njenimi domačimi, delavci in upokojenci Alpine bomo Stanislavo Podobnik za vedno ohranili v dobrem in lepem spominu.
V slovo Jožetu Jezeršicu
v začetku meseca aprila smo se za vedno poslovili od našega upokojenega delavca Jožeta Jezerška.
Jože Jezeršek se je rodil v Hobovšah, leta 1935. Od otroštva dalje je delal na kmetiji. V Alpini je pričel delati aprila leta 1957. Kljub temu, da ni imel čevljarske izobrazbe, je bil priznan kot dober in vesten delavec, predvsem v montažnih oddelkih.
Po dobrih tridesetih letih dela v Alpini, se je odločil, da poskusi delati še pri zasebnem delodajalcu, toda že po dveh letih dela se je vrnil v Alpino, kjer je vedno veljal za dobrega delavca.
Ob možnosti predčasne upokojitve, se je sredi leta 1991 upokojil, kar mu je dalo moči za lepo in umirjeno življenje.
Toda bolezen ne izbira in že nekaj časa smo vedeli, da je Jože Jezeršek hudo bolan. Boril se je za življenje, toda bolezen je bila, žal, na koncu močnejša. Poslavljamo se od našega upokojenca Jožeta Jezerška, kije bil dolga leta vzor in zgled mlajšim delavcem.
Ob tem, ko se žalostni poslavljamo, domačim izrekamo iskreno sožalje; Jožeta Jezerška pa bomo ohranili v najlepšem spominu.
10
WaOiivljenje
kronika KRAJA
Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.
Dom na Goropekah v zasebnih rokah
Pretekli mesec je prišlo do dogovora med Alpino in Marto Maček, ki sedaj vodi gostišče, o prodaji tega nekdanjega planinskega doma.
Planinci, ki so ta dom zgradili, so seveda s težkim srcem pristali na to, čeprav jim po dogovoru gre odškodnina v višini 25 % prodajne cene.
Toda, spomnimo se: planinski dom je bil potreben temeljite obnove, ko ga je prevzela Alpina, planinci sami tega niso zmogli. In res, Alpina je v dom vlagala ves čas ■n to od kozarcev, preko ostrešja, do vodovoda. Po nekaterih zanesljivih informacijah skupaj toliko, da je z odškodnino planinskemu društvu znesek že blizu sedanje prodajne cene.
Navsezadnje pa takole: v Žireh ta dom potrebujemo zlasti izletniki, planinci in še ''do. Priljubljena točka je lahko odgovornost ali pa tudi prilika za zaslužek.
Tega se zaveda tudi Marta Maček, ki je v zadnjih letih kot najemnica vodila ta •lom. Lotila se je novih prijemov, da bi dvignila raven ponudbe in privabila goste. Pred kratkim so odprli razstavo del akademskega slikarja Krištofa Zupeta iz Horjula, ''i razstavlja portrete, akte in pokrajinske motive v obeh gostinskih prostorih in na 'lodniku doma.
Kot pravi Marta Maček, bo s takimi razstavami, ki bodo združene s priložnostni-"i' prireditvami, še nadaljevala.
N. P.

DEČKI DO 15 LET
Miha Albreht; 6. mesto na državnem prvenstvu v solo skokih; 14. mesto na pokalu COCTA - skupno; 3. mesto na državnem prvenstvu v nordijski kombinaciji; 18. mesto na OPA igrah v nordijski kombinaciji.
MLADINCI DO 18 Lt:T
Jaka Eniko: 3. mesto na pokalu COCTA Žiri; 9. mesto na pokalu COCTA - skupno; 8. mesto v alpskem pokalu - Kandersteg.
Gašper Poljanšek: 10. mesto na državnem prvenstvu v solo skokih; 3. mesto na pokalu COCTA skupno v nordijski kombinaciji; 4. mesto na državnem prvenstvu v nordijski kombi-
naciji v absolutni kategoriji; 6. mesto v alpskem pokalu v Planici.
Jernej Kumer: 13. mesto na pokalu COCTA Žiri
Miloš Krek: 14. mesto na pokalu COCTA Žiri
Jernej Pisk: 17. mesto na pokalu COCTA Žiri
ČLANI
Primož Kopač: II., 12., 18. mesto v I. C. C. (Interkoninentalni pokal)
Marko Bogataj: 18., 21., 24. mesto v I. C. C.; OSEBNI REKORD Harachow - 161 m
Zoran Zupančič: 25. mesto v I.C.C.
Vsi so osvajali točke v COCTA POKALU, vendar so dosegali slabše rezultate kot v sezoni 1994/95.
-i

Л
Л,у^ :-
Gašper Poljanšek je v nordijski kombinaciji v mladinski ketegoriji Kupi snega še v začetku aprila ^spešen, v absolutni konkurenci pa je na državnem prvenstvu dosegel mesto.	-
Starejši skakalci v krizi
. v mladinski kategoriji do 18 let smo "neli dva reprezentanta. Jaka Eniko je status upravičil, kljub nihanju v for-in na koncu sezone pristal na 9. me-^ med mladinci v COCTA pokalu, ^segel je tudi točke v alpskem pokalu, je njegov največji uspeh.
Gašper Poljanšek je nastopal v solo 'l^okih in v nordijski kombinaciji. Zara-intenzivnega treninga v smučarskem in poškodbe na koncu prejšnje .se-^опе, se mu je porušil ritem tehnike na ^''akalnici. Uvrščal se je v vrh sloven-^ih kombinatorcev v vseh kategorijah, ^^'ali klubski tekmovalci so dosegli v pokalu COCTA.
Absolutna kategorija: rezultatsko '''SO dosegli vrhunskih dosežkov. Vsi so °^^ajali točke na domačih tekmovanjih У inerkontinentalnem tekmovanju. I ^jl^oljši rezultat ima Primož Kopač z '■ in 12. mestom, kar je odlično, po do-'•^41 skakanju na plastiki pa se je ob Prehodu na sneg vsem »podrlo«. Vzroki ^ individualni in potrebni obravnave v ^^okovnih krogih. Po začetnih neuspe-^ sezoni je padla motivacija, še naj-
bolj Marku Bogataju, od katerega smo pričakovali največ, saj je bil član A-re-prezentance.
Vzroke za neuspeh pa mora skakalec (ker ge za individualen šport) najprej iskati v sebi, v svojem delu in šele nato analizirati svojo okolico, ki posamezniku pri delu pomaga. Zoran in Marko pa tega nista storila, zato je kriza trajala.
Janez POUANŠEK
MLAJŠI MLADINCI -REZULTATI
Jure Kosmač: I. mesto, državni prvak v nordijski kombinaciji; S. mesto na OPA igrah; zmagovalec pokala COCTA v nordijski kombinaciji.
Simon Šturm: 2. mesto v nordijski kombinaciji v pokalu COCTA; 15. mesto na OPA igrah; 2. mesto na pokalu COCTA v nordijski kombinaciji -skupno.
Davorin Stanonik: 4. mesto na državnem prvenstvu v nordijski kombinaciji; 19. mesto na OPA igrah; 3. mesto na pokalu COCTA skupno v nordijski kombinaciji.
Tudi tokrat se v Zborniku ljudskih piscev upokojencev Slovenije predstavljajo trije Žirovci: Peter Naglič objavlja Sest svojih pesmi, Tončka Reven osem, medtem ko je Ivan Reven napisal troje pričevanj iz naše preteklosti iz naSe hliinje okolice.
Ljudski pisci upokojenci
Na pragu pomladi, ki letos nikakor noče priti, naj nas navdihujejo vsaj pesmi:
'—Kolofon —
»DELO-ŽIVUENJE* je glasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Jana Erznoinik, Ivo Pivk, Helena Kavčič, Slavko Kristan, Jožica Kacin, Silva Pivk, Nejko Podobnik - glavni in odgovorni urednik. Naklada: 2.400 izvodov. Fotografija: Brigita Zemljarič. Tisk: Gorenjski tisk Kranj.
Peter Naglič:
Pomladna
Prišla je tiho k nam pomlad, osula s cvetjem breg, dolino, zapušča nas ta zimski hlad, v soncu poje kos, hudi ledino.
Spet reber v resju zacveti, nas sonce toplo vnovič greje, vmes bel se teloh bohoti, vesela vigred se nam smeje.
Strnad prijazno poskakuje in svojo pesem ivrgoli, trobentica se v soncu greje, se čebelic pridnih veseli.
Spet darilo imam zate, če prideš k meni vasovat, v škrlat sem spet oblekla trate, ga dobila boš, če boš moj svat.
V tem ritmu rad bi, v topli rebri še enkrat, v sreči, dan prebil, bi zaukal in zapel med bori, se med njimi vnovič veselil.
^^^^Uvljenje
11
v?;
kronika KRAJA
Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.
o itaiyansko-slovenskih odnosih je žirovskim članom združene liste in ostalim občanom govoril predsedujoči odbora za mednarodne odnose Republike Slovenije Borut Pahor
Naj ho črno rdeči lintvern?
Pa imamo spet lepo polemiko; ne toliko o tem, ali homo imeli v Žireh simbol ali grb kraja. To se ve, da grb, ker pač holujemo za manjvrednostnim vaškim kompleksom; tudi ne o tem, da ne iivimo v srednjem veku ali koliko nas bo to stalo, direktno ali indirektno; sedaj je vaino, ali bomo imeli zmaja ali lintverna. Gre namreč za to, da je »dokazano», da ima lintvern dve nogi več kol zmaj. Nič ni vaino. kaj kdo razmišlja o avtorstvu in pravicah, ki izvirajo iz lega. Saj je vendar »jasno', kako izgleda žirovska pošast: rdeče črna je in ima dve nogi več kot nagrajeni zmaj. Kaj pa, če je zmaj dve nogi skril, samo zato, da bi nagajal Žirovcem? Ali Se huje, da bi nas spri?
Toda odločitev je padla: izbrana je varianta: ne zmaj, lintvern z Hrom - in to potrjeno na komisiji in med občinskimi moimi. Nerodno je le to, da zmaj in lintvern nista niti toliko v sorodu kot tiger in domača muca, saj imata različno število nog.
Če pa že mora hiti tako, kot so sklenili predstavniki ljudstva, bo naš lirovski zaščitnik (s ščitom!?) črno rdeči litvern (kol so ga predstavili ie študentje), pa mu po sklepu sveta pririšimo še dve nogi?Lahko pa bi mu npr. zamenjali glavo.
Simbolika pa je ie sedaj prava in tradicionalna. Študentje očitno niso vedeli, kaj so zbudili...
Zgodba pa tako ali tako močno diši po Franu Milčinskemu in njegovih junakih.
Nejko PODOBNIK
Nosilci transporta, kot sodobne veje logistike, so šoferji, ki so pred kratkim imeli občni zbor
Združenje šoferjev in avtomehanikov Žiri, katerega sedanji predsednik je Anton Kržišnik iz Gorenje vasi, je letos organiziralo redni letni občni zbor v Partizanu v Gorenji vasi.
Na občnem zboru je bilo več kot polovico vseh članov združenja, ki se združujejo v ZSAM Žiri iz cele Poljanske doline. Občni zbor je uspešno vodil delovni predsednik Janez Miklavčič, v delovnem predsedstvu pa so bili še Marijan Dolenec, Leopold Jereb in Janez Vehar.
Govornik na sliki je predsednik ZŠAM Kranj Albin Zevnik, v ozadju je blagajnik Jože Cankar.
Z odprtja razstave akademskega slikarja Krištofa Zupeta iz Horjula, ki je bila pretekli mesec v Domu na Goropekah
s proslave ob materinskem dnevu, ko Je dramska skupina nastopila z igro Marmornati križ
Razpis za letovanje v Termah Čatež
za obdobje od 15. junija 1996 do 31. decembra 1996
Alpina, tovarna obutve, d.d.. Ž/'"' objavlja razpis za letovanje v TEKMAH ČATEŽ, in sicer za obdobje od /5. junija 1996 do 31. decembra 1996.
V Čatežu vam ponujamo dv( montažni počitniški hišici. Večjf ima štiri ležišča oz. dva ločena spal-na prostora, opremljeno kuhinjo WC s tušem, manjša pa ima en spalni prostor s tremi ležišči, opremljeno kuhinjo in WC s tušem. V obeh hišicah je tudi možnost ogrevanja ' električni radiator.
Izmene so 7-dnevne, zamenjava]( na soboto, s pričetkom 3. junija i" zaključkom 30. decembra.
Na razpis za letovanje se lahko prijavijo vsi zainteresirani, prednost pri razporejanju pa bodo najprej imeli zaposleni v Alpini, nato upokojenci Alpine in potem ostali prijavljeni. V slučaju, da z razpisom ne hi zapolnili naših kapacitet, bomo za proste termine vpisovali vse, ki bodo za letovanje zainteresirani. Pri tem pa ne bomo več upoštevali prednost' zaposlitve v Alpini.
Razpis traja od 15. aprila d" 7. maja 1996. Prijavnice lahko dobite v kadrovski službi Alpine.
Kadrovska služba
12
oaoživljeni'