Leto XXXVII Št. 49
Murska Sobota
12. decembra 1985
CENA 60 DIN
Občani soboške občine!
NASLOV
REFERENDUM
V INA-NAFTI
V 1153-članskem kolektivu lendavske Ina-Nafte bodo v petek, 20. decembra, na referendumu odločali o vključitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Petrol, čeprav je Nafta že zdaj včlanjena v sestavljeno organizacijo Ina. V novi sozd (Petrol) se vključujejo predvsem zaradi nove temeljne organizacije Raziskave in črpanje nafte in plina, v kateri je zdaj zaposlenih 82 delavcev. V Sloveniji je namreč sprejet zakon o energetiki, ki nalaga odgovornost za razvoj in zadovoljevanje potreb po energiji štirim sozdom (EGS Maribor, REK Velenje, REK Trbovlje in sozd Petrol), seveda vsakemu na njegovem področju. Po tem zakonu je nosilec razvoja naftno-plinske dejavnosti v SR Sloveniji Petrol, torej tudi raziskav nafte in plina. Po vsem tem je logično, da se lendavska Ina-Nafta vključi tudi v ta sozd. Zakon o združe-, nem delu vključevanje delovne organizacije v več sozdov dovoljuje, ne more pa se včlaniti posamezna temeljna organizacija. Po uspešno izvedenem referendumu ostane Ina-Nafta Lendava še naprej v sozdu Ine Zagreb, raziskave nafte in plina pa bodo usklajevali v sozdu Petrol Ljubljana.
Na bližnjem referendumu pa bodo delavci Ina-Nafte Lendava odločali še o ustanovitvi in članstvu v poslovni skupnosti Petrokemija. Vanjo se bodo včlanili še sozd Petrol in sozd Kemija, Iplas Koper in Rafinerija nafte Reka. Poslovna skupnost bo skrbela za usklajeno delovanje v petroke-mijski dejavnosti, kar naj bi med drugim preprečilo načrtovanje enakih objektov na več mestih hkrati.
Š. S.
VRSTA POGOJEV RADENSKE OB PREDVIDENIH HIDROELEKTRARNAH NA MURI
CE NE BODO IZPOLNJENI, SOGLASJA NE BO!
»Delavcem Radenske ni in ne more biti vseeno, kakšne bodo posledice gradnje hidroelektrarn na reki Muri, predvsem z vidika varovanja našega narodnega bogastva — vrelcev mineralne vode in ohranitve naše krajine. Zato je Radenska že v razpravi o idejnih osnutkih gradnje hidroelektrarn ter sedaj ob osnutku lokacijskega načrta M hidroelektrarno Hrastje izpostavila pogoje, ki morajo biti uresničeni še pred začetkom gradnje.«
Ekološka katastrofa? Pod tem naslovom članka, objavljenim v Radenskem vestniku št. • 1, pero glavnega urednika časopisa delovne organizacije Radenska Milana Verdeva niza slovenskemu elektrogospodarstvu vprašanja, na katera mora to, kot investitor, odgovoriti, da lahko dobi za projekt soglasje Radenske. Tako je zapisal:
Za izdelavo prostorško-loka-cijske dokumentacije za HE Hrastje in vse druge murske elektrarne mora elektrogospodarstvo obvezno upoštevati Gdlok o določitvi varnostnih pasov vseh vodnih virov in
NALOŽBE V ZDRAVSTVU
Republiška solidarnost zagotovljena
Delovni ljudje in občani Pomurja, ki so doslej veliko prispevali za gradnjo kirurgije, so bili v zadnjem času vse nestrpnejši, kaj bo z republiško solidarnostjo. Za zdaj je jasno, da je republiška solidarnost zagotovljena, saj je kot edina naložba uvrščena v program Zdravstvene skupnosti Slovenije. To naj bi bil tudi dolg
ukrepih za njihovo zavarovanje v občini G. Radgona, investitor pa je obvezen na tej osnovi zagotoviti trajno zaščito mineralnih in pitnih voda pred vplivi hidroelektrarn in omogočanje izkoriščanja tega narodnega bogastva brez omejitev. Projekt mora prav tako vsebovati zaščito vrelcev termo-mineralne vode.
Radenska zahteva od investitorja, da ta v lokacijski dokumentaciji v celoti upošteva študijo o kvantificiranju vplivov na podtalnico, na njeno količino in kakovost in zagotavlja preprečitev vdora neprečiščene rečne vode v njihova črpališča pitne vode. Elektrogospodarstvo je dolžno izdelati projekt, ki bo z gradnjo elektrarn preprečil dvig podtalnice nad sedanje srednje letne vrednosti.
Poleg teh osnovnih pogojev v Radenski med drugim zahtevajo poleg upoštevanj nekaterih že izdelanih študij, da investitor pokrije vso morebitno škodo na njihovih objektih in zaradi nadaljnje funkcionalnosti. Ob odločni zahtevi po izdelavi krajinskega načrta s poseb-
manj razvitemu območju Pomurja. To odločitev republiških organov so z zadovoljstvom sprejeli tudi na zadnji seji osrednjega gradbenega odbora za gradnjo kirurgije, ki ga uspešno vodi Geza Bačič, hkrati pa so se dogovorili za zbiranje dodatnih sredstev za dograditev in opremljanje kirurgije. Na zadnji seji osrednjega
nim poudarkom na turističnih in urbanih središčih in njihovih dejavnostih posebej poudarjajo, da se morajo pri tem upoštevati prostorski in razvojni načrti Radenske v najširšem smislu. Prav tako se zavzemajo za natančno opredelitev količin potrebne zemlje za nasipe ob reki in količine gramoza za gradbeni del s točnimi lokacijami zajemanja in načrtom izkoriščanja. Ker je mikroklima, ne le zdraviliškega središča, ampak celotnega naselja Radenci, definirana z dve desetletji dolgim opazovanjem vremena, zahtevajo izdelavo elaborata o vplivih hidroelektrarn nanjo.
V Radenski so odločni, kot pripominja avtor, da brez izpolnitve teh pogojev, kakor tudi pogojev, ki bodo rezultat novejših raziskovanj. Radenska ne bo dala soglasja lokacijskemu načrtu gradnje hidroelektrarn na reki Muri. Zato se Radenska zavzema za tesnejše sodelovanje elektrogospodarstva in Pomurja. Vse z namenom, da ne bo nejasnosti, polemik, in da bodo možnosti za tvorno sodelovanje. (priredil: v. p.)
gradbenega odbora so ugotovili, da poteka gradnja kirurškega bloka nemoteno v okviru razpoložljivih sredstev in se zavzeli zato, da je potrebno storiti vse, da bi poleg normalnega dotoka denarja zagotovili še dodatna sredstva, da bi ta prepotrebni objekt čimprej dogradili. Predlagali so, da bi se dogovorili z nekaterimi večjimi delovnimi organizacijami, ki dobro poslujejo, da bi lete prispevale po zaključnem računu predvidena sredstva prej, kar bi prispevalo k pocenitvi gradnje. Doslej je bilo veliko narejenega s pomočjo delovnih ljudi in občanov Pomurja, ki imajo izredno razumevanje za gradnjo . kirurgije. K temu pa sta veliko prispevala tudi osrednji gradbeni odbor in naložbena služba PZC, zato je bilo predlagano, naj bi omogočili delovnim ljudem in občanom, da si ta objekt ogledajo. To je pomembno tudi zato, ker moramo v nadaljnji akciji zbiranja dodatnih sredstev za dograditev in opremljanje kirurgije zbrati še predvidena sredstva, da bi lahko kirurški blok soboške bolnišnice v Rakičanu dogradili in usposobili za delovanje.
F. Maučec
NA SKUPNEM ZASEDANJU SKUPŠČINSKIH ZBOROV V MURSKI SOBOTI
Podpredsednika zadolžili za vodenje skupščine
Osrednja pozornost na tokratnem zasedanju zborov skupščine občine je bila namenjena odstopu predsednika skupščine občine Martina Horvata, ki je svoj odstop najavil že ob odkritju nepravilnosti pri pridobivanju parcel za Šiftarjevim mlinom.
Delegati so odstop sprejeli in se strinjali s predlogom predsedstva občinske konference Socialistične zveze, naj ne bi začenjali postopka za kadrovanje novega predsednika (glede na bližnje volitve) v tem mandatu. Sprejeli so predlog, naj naloge predsednika občinske skupščine do izteka mandata opravlja podpredsednik skupščine Štefan Ošlaj — nepoklicno.
Predkongresne priprave pomurskih sindikatov
Delavcem odpirati realnejše perspektive!
Hkrati s pripravami na volitve v prihodnjem letu potekajo v pomurskih sindikatih tudi obsežne aktivnosti pred 11. kongresom Zveze sindikatov Slovenije in 10. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije. Zavedajo se, da so pred odgovorno nalogo, saj delavci v združenem delu pričakujejo od kongresov mnoge rešitve za naš družbenoekonomski razvoj. Problemi, ki živo in vsakodnevno prizadenejo delavce, so mnogoteri, pa najsi gre za njihovo socialno varnost, za vpliv delavcev na razne odločitve, vrednotenje dela in podobno. V takih razmerah delavci upravičeno pričakujejo in terjajo od svoje razredne organizacije, da ukrepa in deluje tako, da se pomankljivosti v gospodarskih, družbenoekonomskih in samoupravnih tokovih čim prej odpravijo.
Prav zdaj so v javni razpravi, ki bo trajala do konca decembra, osnutki listin za 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Gre za poročilo o delovanju ZSS med 10. in 11. kongresom, za spremembe in dopolnitve statuta, posebno pozornost pa vzbuja poglavje z naslovom Socialistično samoupravljanje in ustvarjalno delo — najvišji vrednoti življenja in temelj našega napredka. Tu so med drugim opredeljene nadaljnje naloge sindikata v razvoju družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja, kot tudi krepitev vloge zveze sindikatov.
Ob tem so se v Pomurju lotili obsežnih kadrovskih in vsebinskih priprav na sindikalni kongres. V sindikatih so se kadrovskih priprav lotili že na začetku letošnjega leta in s polno mero odgovornosti izvolili nova vodstva osnovnih organizacij. Poleg tega so opravili evidentiranje vodstev občinskih svetov, medobčinskega in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Kadrovske priprave bodo v bistvu končali januarja prihodnje leto, ko bodo v vseh štirih pomurskih občinah pripravili skupščine občinskih svetov zveze sindikatov, na katerih bodo tudi izvolili delegate za republiški in zvezni kongres. Obenem že od aprila potekajo vsebinske priprave, ko so se na območnem posvetu dogovorili za kriterije in merila pri evidentiranju vseh kadrov.
Ugodno vzdušje pred nedeljskim referendumom
V okviru priprav na nedeljski referendum za tretji občinski samoprispevek je bil v Murski Soboti skupni posvet predsednikov krajevnih konferenc socialistične zveze in svetov krajevnih skupnosti iz soboške občine. Na posvetu, ki sta ga organizirala občinska konferenca SZDL in izvršni svet skupščine občine, so se dogovorili o podrobnostih v zvezi z bližnjim referendumom. Veliko pričakujejo od angažiranosti drugih družbenopolitičnih organizacij in od družbenih organiza-cij in društev ter šolskih kolektivov. Podpredsednik izvršnega sveta Edvard Perhavec je omenil, da niso predvidene nobene novosti glede upravnih poti izvajanja sklepa o razpisu referenduma in da so se s predsedniki svetov krajevnih skupnosti nedavno dogovorili o vseh pomembnejših zadevah. To velja tudi za referendume o uvedbi krajevnih samoprispevkov, za kar so se odlo-
Nato je sledila cela kopica sestankov s predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij, od avgusta dalje pa so že obravnavali osnutke kongresnih listin v občinskih organih in na medobčinski ravni.
Odločili so se, da bodo v občinskih svetih zveze sindikatov pripravili skupno kar 24 tematskih razprav o posameznih aktualnih vprašanjih, v medobčinskem sindikatu pa še štiri tematske razprave, v katere naj bi pritegnili čim širši krog delavcev. Tako bo konferenca OO ZSS Radenske nosilka tematske razprave z naslovom Kako se delavci zavzemamo za odpiranje novih produktivnih delovnih mest?«, sozd ABC Pomurka bo organiziral razpravo Učinkovitost samoupravne organiziranosti, Pomurski zdravstveni center o gospodarjenju kot elementu za boljši gmotni položaj delavcev v zdravstvu, Odbor za inventivno dejavnost pri MS ZSS za Pomurje pa tematsko razpravo Znanje — poglaviten element razvoja. Glede na vsakodnevno prakso so to go tovo dovolj tehtna vprašanja, zato ni dopustno, da bi se te razprave sprevrgle v kritizerstvo. Tematske razprave morajo biti poštene, kritične in zavzete, da bodo prispevale k odpravi negativnih vzrokov in angažirale vse sile za uresničevanje take politike, ki bo delavcem odpirala realnejše perspektive.
Milan Jerše
čili v marsikateri krajevni skupnosti soboške občine.
Nekatere tehnične zadeve je v imenu občinske volilne komisije pojasnil tajnik skupščine občine Martin Vinčec. Med drugim je povedal, da bodo pogovori s predstavniki glasovalnih odborov 13. decembra na sedežih krajevnih uradov, za mesto Murska Sobota in njegovo bližnjo okolico pa bodo to opravili na sedežu skupščine občine. Pričakujejo tudi udeležbo predsednikov KK SZDL in svetov KS. Na teh pogovorih bodo pregledali aktivnosti in predali celotno gradivo za izvedbo referenduma. Do takrat pa morajo v krajevnih skupnostih pripraviti vse glasovalne lističe. Rečeno je bilo, da bodo vo-lilci prejeli tiskano vabilo in dodaten politični poziv za udeležbo na voliščih. Na dan volitev, to je 15. decembra, bodo glasovalna mesta odprta od 7. do 19. ure, izjeme pa bodo le takrat, če bi glasovanje opravili predčasno. Veliko nalog čaka zlasti člane glasovalnih odborov, ki morajo v sodelovanju z mladimi in prestav-niki društev poskrbeti za primerno ureditev glasovalnih mest, za pravočasna telefonska poročila o opravljenem glasovanju itd. Ker bo večina krajevnih samoprispevkov veljala od 1. januarja 1986, je treba skupščini občine najkasnjeje do 18. decembra posredovati sklepe o razpisu referendumov.
Tudi kasnejša novinarska konferenca, ki jo je pripravila O K SZDL, je potrdila, da so priprave na nedeljski referendum v zadnji etapi in da delovni ljudje in občani Soboške občine kažejo veliko priprav^enost za tak na čin zbiranja denarja za potrebe šol in cest.	Milan Jerše
aktualno doma in po svetu
V Stockholmu so včeraj podelili letošnje Nobelove nagrade. Pred tem so zahodnonemški konservativci ostro protestirali proti odločitvi, da je poleg ameriškega zdravnika Lowna sodobitnik te nagrade tudi sovjetski zdravnik Čazov, ki mu očitajo, da je leta 1973 kot član sovjetske akademije znanosti z drugimi akademiki podpisal obsodbo Saharova. Na sliki ostali prejemniki Nobelove nagrade (z leve proti desni): Jerome Karle (kemija, ZDA), Claude Simon (književnost, Francija), Klaus von Klitzing (fizika, ZRN), Michael Brown (medicina, ZDA), Franco Modiliani (ekonomija, ZDA), Joseph Goldstein (medicina, ZDA), Herbert Hauptman (kemija, ZDA).
NEMŠKA VOJNA
Ne ve se še veliko o predlogu, s katerim je prejšnji teden zahodnonemški obrambni minister Manfred Woerner seznanil ministre NATO. Kot sodijo jopazo-valci, gre za načrte orožja z najvišjo tehnologijo, ki bi bilo sposobno, v zraku sestreliti napadalčeve jedrske rakete. Bistvena razlika med ameriškimi načrti o »vojni zvezd« in zahodnonem-škim predlogom je v tem, da gre pri slednjem za vojskovanje s tal in ne iz satelitov in vesoljskih po-
Zaščitne cene
Zvezni izvršni svet sodi, da je treba v letu 1986 uvesti ukrepe za ustanovitev blagovnih rezerv osnovnih kmetijskih pridelkov in ži-
V družbenem načrtu Jugoslavije od 1986. do 1990. leta je treba po mnenju ZIS predpisati zaščitne cene za pšenico, koruzo, riž, sončnice, sojo, oljno repico, sladkorno peso, bombaž, tobak, pitane junce, prašiče, ovce, piščance, mleko in volno.
Kmetje v sindikatu
Na nedavnem občnem zboru osnovne organizacije sindikata ptujske kmetijske zadruge so 19 zdru-
Ženih kmetov sprejeli v zvezo sindikatov. Že lani so jih sprejeli 37. Med uspehe kmetov v sindikatu štejejo ustanovitev prve slovenske kmečke počitniške skupnosti, ki je svojim članom — kmetom omogočila letni dopust.
2.409 kilometrov
Ko gre za bilijon in še 217 milijard zraven, kolikor bi v (novih) dinarjih za prihodnje leto morali preliti v zvezno proračunsko blagajno, si je pravzaprav težko predstavljati, koliko denarja je to. Že res, da je to približno štiri milijarde dolarjev in torej tretjino vsega jugoslovanskega letnega izvoza, če bo, kajpak, vse po sreči. V dinarjih je predstava nekoliko težja. Zatorej bi bilo morda najbolj priporočljivo vzeti sedanje dinarske kovance po 3,6 grama in jih z bagri naložiti na povprečne ju-goslovanske vagone neto nosilnosti po dvajset ton. Dela bi bilo kar precej. Naložiti bi bilo treba 219 tisoč vagonov in še petdeset povrh. Z dinarji naloženi vagoni pa še zdaleč ne bi bila skromna vlakovna kompozicija; zavzela bi kar 2.409 kilometrov železniških prog, kar pomeni skoraj natančno toliko, kot je razdalja od Jesenic do Gevgelije — in nazaj.
S »roračunom je torej Jugoslavija po najdaljši direktni liniji dvakrat pokrita. Vsiljuje se vprašanje, ali je res dinar tako malt »reden ali pa je morda prorarsa preobilen.
staj, kot to predvidevajo Američani. Zahodnonemška podjetja
Messerschmitt—Boelkow— Blohm, Siemens, Telefunken in še nekatera druga so že začela s pripravami za izvedbo tega programa. Kot pravijo strokovnjaki, gre pri nemškem predlogu za laser z veliko energijo, ki naj bi bila sposobna prebiti stene rakete ali letala, kakor tudi za poseben top, s katerim bi s pomočjo elektromagnetnega polja lahko iz-
Poleg tega naj bi zaščitne cene za prihodnje leto sredi leta uskladili s spremenjenimi cenami reprodukcijskega materiala.
Zvezni izvršni svet je mnenja, da je treba do konca leta sprejeti družbeni dogovor o regresiranju umetnih gnojil in sredstev za zaščito rastlin za prihodnje srednjeročno obdobje.
STROŽJI MADŽARI
Za podjetja, ki poslujejo z izgubami, bodo v prihodnje veljala strožja merila, če ne bo šlo drugače, pa jih bodo ukinili. Po uradnih podatkih je na Madžarskem okrog 170 takih kolektivov, kar 80 odstotkov pa je velikanov madžarske industrije. Na plenumu CK madžarske partije so pred kratkim sprejeli smernice, ki izhajajo iz potrebe po večji učinkovitosti gospodarstva. Posebej vztrajajo pri spremembi gospodarske strukture in krepitvi mednarodne konkurenčnosti domačega gospodarstva. Delavce ukinjenih nerentabilnih podjetij bodo preusmerili na področja, kjer jih primanjkuje.
Osrednja tema pravkar končanega vrhunskega sestanka Evropske gospodarske skupnosti v Luksemburgu je bila, če hočete, še najbolj podobna smotrom Eureke: sosednja integracija nujno potrebuje reformo, da bo zmanjšala posledice napak v preteklosti.
»Zgrešili smo odcep za bližnjico proti prihodnosti Evrope v sedemdesetih letih. Ne smemo zgrešiti tega v osemdesetih letih,« je ta cilj v luksemburškem Evropskem centru opisal funkcionar Evropske komisije.
Prevladujoče vprašanje v Luksemburgu in — o tem ni dvoma — na nekaj naslednjih vrhunskih sestankih EGS, je v bistvu eno samo: kako sprostiti skrite moči tistega, kar bo po bližnjem vstopu Španije in Portugalske najmočnejši trg na svetu?
Da uganka, kako preseči nacionalne meje in z višjo ravnijo sodelovanja v skupnosti zmanjšati zamujanje za Japonsko in ZDA ne obseda samo voditeljev, kaže poziv, ki so ga vrhunskemu sestanku poslala vodstva 27 največjih zahodnoevropskih podjetij. Industrija, med podpisniki so npr. predsedniki upravnih odborov Fiata, Thom-Emija, Siemensa, Thomsona, zahteva od predsednikov vlad in držav »konkretne rezultate«, najpomembnejši med njimi naj bi bil, da se zavežejo odstraniti vse carinske, tehnične in druge ovire, ki motijo notranje trgovanje v dvanajsterici.
Dejstva so na dlani: brez skupnega trga in brez združitve zmogljivosti, ki so zdaj razdrobljene znotraj meja posamičnih držav, ni mogoče biti kos niti tehnološkim niti gospodarskim izzivom. O prvih je bilo prelitega dovolj črnila v razpravljanju o Eureki, o drugih pa nemara najbolj jedrnato piše najnovejše letno poročilo Evropske komisije za 1985—86. Po analizi,
ZAPOSLOVANJE
Kakor kažejo napovedi, se tudi Sloveniji izmika polna zaposlenost. Temu prispevajo zlasti razvojni načrti; ki težijo k modernejši tehnologiji, kjer strežejo strojem z vse manj in manj ljudi. Da ne govorimo o prihodnosti, ki obeta robotizacijo — zamenjavo ljudi z roboti.
ZVEZD
streljevali do 60 izstrelkov v sekundi, izstrelki pa bi imeli hitrost 36 tisoč kilometrov na uro.
Zahodnonemškemu predlogu prerokujejo politično prihodnost, saj se članice NATO, razen dveh, nič preveč ne ogrevajo za ameriški predlog, Francozi na primer pa so že od vsega začetka proti Reaganovi verziji vesoljske obrambe. Pravijo, da bo nemško orožje uporabno že pred koncem tega desetletja.
Slabše je seveda v ostalih republikah in pokrajinah, kjer je še vedno prevelika nezaposlenost — premajhna sposobnost vključevanja za delo usposobljenih v delo. Tukaj ne gre za vprašanje: kako naprej, ne da bi zmanjševali možnost zaposlevanja, temveč za vprašanje: kako zaposliti nezaposlene tudi na račun hitrejšega razvoja, če to kaj pomeni. Pa pomeni! Vsaj za ohranjanje ljubega miru, če že ne zaradi česa drugega.
In tako smo pri kompromisih, če nam je na prvem mestu zaposlovanje, ne pa boljše in sposobnejše gospodarjenje. Vsem so nam že znani predlogi, da bi zaradi zaposlovanja, ki ni omogočeno po redni poti uspešnega gospodarjenja, uvedli samoprispevke. Zdaj se javljajo že načrti o uvedbi ljudskih posojil, v Beogradu in tudi drugod se navdušujejo s snovanjem mladinskih tovarn, ki prevzemajo stare stroje od tovarn, ki so se že modernizirale in prostorov od mesta, ki jih ne uporablja s pridom. Znani pa so tudi posredovalni postopki za občasno zaposlovanje mladih čez mladinske in študentske zadruge, ki omogočajo boljše zaslužke od tistih z rednega dela — z neplačevanjem prispevkov, stroškov solidarnosti ob nesreči pri delu, za zagotavljanje delovne dobe in podobno.
Stvar z zaposlevanjem je torej zelo resna in ima vse več varuhov. Tudi na najvišjih mestih v deželah so odprli razpravo o zaposlovanju. Vprašanje pa je, če je tema najbolje zastavljena, kajti kaj pomeni pojem: zaposlovanje!? Očitno gre za termin, ki je v rabi iz časov mezdnih odnosov: pridi delat za moj stroj, dam ti plačo za tvojo delovno silo. Kdo pravzaprav tako zaposluje pri nas? Načeloma ne bi smel nihče tako zaposlevati. Toda če se gremo samoprispevke in ljudska posojila za zaposlovanje, potem naj bi izgledalo, da zaposlujemo sami sebe. Da, toda to je še vedno posredno zaposlovanje. Kakor je tudi posredno zaposlovanje z nakupom delovnih mest, kakor popularno pravijo možnosti zasebnikov, da s svojim denarjem kreditirajo odpiranje novih delovnih mest, na katerih bodo lahko delali tudi oni, če so zainteresirani.
pismo iz beograda
Kmalu četrti agregat
Računajo, da bodo do konca leta pognali četrti agregat od skupno osmih, kolikor jih načrtujejo na jugoslovanski strani hidroelektrarne Derdap II. Monterji delajo noč in dan, da bi turbine čimprej pognali. Prihodnje leto naj bi stekla še dva agregata, leta 1987 pa zadnja dva. Zdajšnji trije agregati dajejo vsak dan 1,2 milijona kilovatnih ur električnega toka.
v žarišču dogodkov
REFORMA EVROPSKE SKUPNOSTI
ki so jo dobili v roke voditelji skupnosti v Luksemburgu, bo leta 1990 ob sedanjih politikah povprečna stopnja gospodarske rasti v EGS nižja od 2,5 odstotka. Takšna stopnja, presoja komisija, lahko »samo skromno« vpliva na visoko brezposelnost, ki je zdaj pri 11-odstotni stopnji.
Izvirni greh zadeve je, da se EGS v prvih letih obstoja, ko so se zadeve v njej še premikale in torej, preden se je spremenila v skoraj negibno deseterico, ni uspela povzpeti višje od carinske unije, sodelovanja v kmetijstvu, nekaj manj v ribištvu in ponekod drugod. Kar v Bruslju proklamirajo kot Skupni trg (angleško Common Market), je v resnici, kot je ondan zapisal International Herald Tribune, »Uncommon Market«, kar lahko v besedni igri pomeni zanikanje prvega, a tudi »nenavaden trg«.
Najbolj »nenavadno« na njem je, da vlade in poslovni krogi v EGS že več kot četrt stoletja poudarjajo koristi skupnega trga, a hkrati brez
Posredovanje dela je že stara znana stvar iz časov palirjev in poznejših borz dela. Nič novega, če so dobili ti pojmi posodobljeno vsebino s sisi za zaposlevanje, mladinskimi in študentskimi zadrugami in drugimi posredovalci. Bistveno je, da je vsebina v osnovi stara, a po zakonu o združenem delu in vsebini ustave bi morala biti povsem drugačna: zaposlovanje bi morali zamenjati z vključevanjem v delo po vseh osnovah dela, ki samo po sebi izključuje mezdni odnos.
Tega ni težko narediti, če si je človek na jasnem, kaj pomeni združevanje dela in če ne zamenjuje združeno delo stare podjetniške formacije gospodarjenja po načelih kapitala samo formalno temveč vsebinsko. Tu je vmes lastninski odnos: če se pojmovno deli lastnina na zasebno in družbeno, tako da zasebnik lahko sodeluje v snovanju delovnega mesta samo čez tako imenovano družbeno organizacijo, potem se enotnost vsebine družbene lastnine izgublja v nadomestku, ki je vsebinsko državni kapital. Končno so tudi vsa posredovanja glede zbiranja in uporabe samoprispevkov, ljudskih posojil in podobnega izraz etatističnega pojmovanja ne samo lastnine temveč tudi delavca.
Vse skupaj morda zgleda kot mlačev prazne slame s teoretiziranjem o tem, kako bi načeloma moralo biti in kako je v praksi, toda stvar je zelo resna, kajti tehnika zaposlovanja ima svoja ideološka izhodišča in prav bi bilo, če bi nehali govoriti o zaposlovanju in bi se posvetili udeležbi pri delu kot izhodišču vseh nadaljnjih družbeno gospodarskih odnosov.
Prav nič naključno nisem začel s Slovenijo, kajti vprašanje modernizacije dela je neizprosno povezano za modernizacijo samoupravljanja, če se sme tako reči. Vsako višjo stopnjo proizvodnje mora namreč spremljati ustrezno višanje razvoja samoupravljanja, katerega merilo je stalna sposobnost vključevanja v delo vseh, ki se usposobijo za delo, sicer nastajajo neljuba neskladja.
Viktor Širec
predsodkov delajo vse, da do tega ne bi prišlo in potihem izkoriščajo ugodnosti protekcionistično zaščitenih domačih trgov.
A to je imelo svoje gospodarske smotre, dokler se ni izkazalo, da Evropa izgublja igro z ZDA in Japonsko. Vlade in številni industrijski lobbyji sicer še vedno ščitijo lokalne trge, toda vmes je vse pogosteje slišati nasprotna mnenja. Razmere so privedle do tega, da večina novih proizvodov zahteva tako velike investicije, da jih ni mogoče odplačati na nobenem od posamičnih trgov v Evropi.
V EGS navadno navajajo primere s področja telekomunikacij, kjer je tehnološki zaostanek za tekmeci najmanjši: razvoj pisalniške telefonske opreme, denimo, stane 10-krat ali 20-krat več (do milijarde dolarjev) kot je pred desetletjem, tržna doba iz_elka pa se je zmanjšala z 20 na 10 let. Da bi se bilo smiselno spustiti v takšno investicijo, potrebuje podjetje med 10 in 15 milijardami dolarjev prodaje. Toda lani so v 28 državah zahodne Evrope kupili manj kot za 70 milijard telefonske opreme, ki jo je izdelalo 10 velikih proizvajalcev. Če vsoto razdelimo na deset delov, skratka, ostane premalo za utemeljen obstoj vseh. »Vsaka družba upa, da bodo drugi tisti, ki bodo najprej propadli,« razlaga funkcionar industrije,
»medtem pa vsi skupaj izgubljamo denar«.
»Vsa Evropska industrija se strinja s takšno analizo: najprej morajo imeti podjetja možnost prostega dostopa na trgu EGS, s pomočjo katerega bodo naglo odplačala stroške tehnološkega razvoja, in ga izkoristiti kot odskočno desko za svetovni prodor. Poudarek je na »naglo«, torej, preden bi sorazmerno majhna evropska podjetja pri vsakem od novih proizvodov in novih tehnologij začela izgubljati bitko z orjaki iz ZDA in Japonske.
Paket ukrepov, ki bi jih zahtevalo potovanje EGS proti »Evropi brez meja«, kot ji je v Luksemburgu rekel kancler Kohl, oziroma proti »prostemu evropskemu trgu«, kot ga je opredelila premierka Thatcherjeva, mora zajemati najmanj tri temeljne sestavine. Prva obsega ukinitev nasprotujočih si tehničnih standardov, varnostnih predpisov in podobnih ovir med partnerkami v skupnosti. Resnica je namreč, da mora npr. francoski izdelovalec televizorjev Thomson narediti več kot 50 različnih modelov, da bi imele prodajalne na vsakem od njegovih izvoznih trgov vsaj pet ali šest vrst njegovih sprejemnikov. »Namesto, da bi skušali izumiti nekaj novega, moramo predelovati isti izdelek, da ga je mogoče prodati na vsakem nacionalnem trgu,« se pritožujejo proizvajalci. Težave
globus o
BUDIMPEŠTA - V prihodnjem petletnem obdobju bo Madžarska z vlaganji v rudnike povečala izkop premoga. Letos bodo madžarski rudarji nakopali 25 milijonov ton premoga, kar pa je za domače potrebe premalo.
CHICAGO — Prejšnji teden je severozahodne dele ZDA zajelo hudo snežno neurje. Zapadlo je več kot pol metra snega, v snežnih zametih pa je umrlo 19 ljudi.
RIM — V prvem polletju so italijanski vinarji izvozili za 26 odstotkov več vina kot leta 1984.
LONDON — Britanski zdravniki trdijo, da je 34 otrok zbolelo za levkemijo, ker so živeli v bližini jedrskih naprav.
MADRID — Španski turistični izkupiček je koncem septembra znašal skoraj šest milijard dolarjev.
SZOMBATHELY - Po pogodbi med madžarskim podjetjem Vasber iz Szom-bathelyja in mariborskim Konstruktorjem so Mariborčani oktobra letos prevzeli obnovitvena dela na zgradbah v Kervaryju, Ivancu in Biiku. V Budimpešti pa obnavljajo Konstruktorjevi delavci zgradbe ameriške ambasade.
TOKIO — Japonska in Velika Britanija bosta razvili telefon, ki bo s pomočjo posebnega računalnika omogočal sprotno prevajanje.
FIRENCE — Italijanska tvrdka Commital iz Firenc je z velenjskim Gorenjem sklenila pogodbo o izvozu naše bele tehnike v Italijo. V primerjavi z letošnjim letom se bo izvoz Gorenja v Italijo povečal za štirikrat.
TRIPOLI — Libijska tiskovna agencija Džana trdi, da se pred libijsko obalo in na Kreti zbirajo ameriške letalske in pomorske sile. Agencija tudi trdi, da ameriška letala nenehno vohunijo vzdolž' 2 tisoč kilometrov dolge libijsko-egiptovske meje.
LIMA — Katastrofalne poplave v Venezueli so terjale 30 človeških žrtev.
se začnejo že z razlikami med sistemoma SECAM v Franciji in PAL v severni Evropi, kar pomeni, da je treba vsak izdelek, ne glede na ceno in raven tehničnega razvoja, izdelovati v dveh verzijah namesto v eni. Velika motnja, dalje, so carinske formalnosti. Zamude na carini in stroški administrativnega dela na mejah znotraj skupnosti veljajo samo pri cestnem transportu okrog 50 milijard dolarjev na leto, kar predstavlja približno 2 odstotka skupnega bruto nacionalnega proizvoda Belgije, Velike Britanije, Danske, Francije, Grčije, Irske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, ZRN, Španije in Portugalske.
Druga sestavina paketa morajo nujno biti javne investicije. Če to področje, ki je zdaj skoraj stoodstotno rezervat domače industrije v vsaki članici skupnosti, odprejo zunanjim ponudnikom, bi sprostili trg vreden približno 400 milijard dolarjev, okrog 15 odstotkov vrednosti skupnega bruto nacionalnega proizvoda EGS. Tretji segment v paketu je poenotenje davkov na storitve in blago v državah skupnosti. Indirektni davki na nekatere izdelke so lahko, za primer, na Danskem tudi za 60 odstotkov višji kot v Grčiji.
(po GV)
STRAN 2
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
od tedna
MURSKA SOBOTA — Ker aprila prihodnje leto poteče štiriletno mandatno obdobje delegatom tretjega sklica delegatske skupščine, so na skupnem zasedanju skupščinskih zborov sprejeli osnutek odloka o določitvi števila delegatskih mest in delegiranju delegatov. Na osnovi predlogov in pripomb bo predsedstvo SO pripravilo predlog odloka, ki ga bodo sprejeli na zborih v začetku prihodnjega leta. Delegati so soglašali tudi z osnutkom odloka o proračunu občine za leto 1986. kjer predvidevajo največje spremembe pri prihodkih od davkov iz kmetijske dejavnosti, saj se bo z 2,1-kratnim povečanjem katastrskega dohodka ta vir dohodkov bistveno povečal. V primerjavi z letom 1985 pa načrtujejo prihodnje leto 50-odstotno rast sredstev iz proračuna.
MURSKA SOBOTA — Da je naložbena dejavnost v Pomurju v stagnaciji, potrjujejo tudi seje regijske komisije za oceno investicij pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Na zadnji seji v začetku prejšnjega tedna, so člani pretresali le dva predloga, in sicer rekonstrukcijo in modernizacijo sirarne v ljutomerskem Mlekopro-metu ter naložbo v linijo za polimerizacijo v temeljni organizaciji Kartonaža v Pomurskem tisku. Člani komisije so k obema predlogoma dali pozitivno mnenje.
GORNJA RADGONA — Čeprav se je v Avtoradgoni fizični obseg proizvodnje v vseh temeljnih organizacijah v devetih mesecih povečal, so dosegli v tem. času ustrezne poslovne rezultate le v temeljnih organizacijah Transport in Proizvodnja nadgradenj. V bivalnih enotah so zabeležili 21 milijonov dinarjev izgube, največ na račun prepozno plačanih izvoznih poslov. Rdeče številke bodo pokrili sami, sicer pa tudi v tem tozdu, tako kot v celotni delovni organizaciji, veliko pričakujejo od prehoda na avtomatsko obdelavo podatkov, ki bo omogočila hitro ukrepanje v takšnih primerih.
LENART — V dobrih osmih mesecih dela se je nova poslovalnica tozda Transport Avtoradgona uveljavila v tej slovenskogoriški občini. 16 delavcev ustvarja s 15 tovornjaki mesečno od pet do šest in pol milijona prometa in dobro sodeluje z lenarškim združenim delom. Želijo pa si postopno obnovo dotrajanega voznega parka in prav pri tem pričakujejo razumevanje Avtoradgone.
MURSKA SOBOTA — Sredi prejšnjega tedna so se sestali člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. Najprej so pretresali evidentiranje možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije v soboški občini in se opredelili do predložene liste. V nadaljevanju seje pa so obravnavali problematiko doma Jelka na Pohorju, ki se je znašel v težavnem položaju, in se zavzeli za čimhi-trejšo rešitev.
MURSKA SOBOTA — Začela se je občinska sindikalna politična šola, ki je najpomembnejša oblika družbenopolitičnega izobraževanja sindikalnih delavcev v občini. Trajala bo tri tedne in poteka v prostorih Delavske univerze v Murski Soboti. Razdeljena je na štiri tematska področja, ki med drugim obravnavajo organiziranost, metode dela in program sindikatov, samoupravno družbeno načrtovanje, kadrovsko politiko in kulturo v združenem delu. Gre še za vrsto drugih aktualnih vprašanj, ki jih bodo obravnavali sindikalni aktivisti.
ČENTIBA — Čeprav bi v Čentibi pptrebovali 60 telefonskih priključkov, jih bodo za zdaj dobili le 16, ker se jih več ne more priključiti zaradi premajhne zmogljivosti centrale v Lendavi. Ne glede na to so položili kabel, ki omogoča 70 priključkov. Pri gradnji telefona so pridno pomagali vaščani, zato so naložbo precej pocenili, vendar pa so posamezniki kljub temu morali pristaviti po 200 tisočakov.
VELIKA POLANA — Kino v Veliki Polani imajo sicer že dolgo časa, vendar ni deloval ves čas, tako tudi v zadnjih nekaj let ni bilo predstav. Prve dni decembra pa so aparaturo popravili in poslej spet prikazujejo filme. Predstave so ob petkih in sobotah. Sodeč po obisku, ki je dokaj velik, računajo, da bo poslovanje rentabilno.
LENDAVA — Na seji izvršnega sveta so predzadnjo sredo razpravljali o uresničevanju občinske resolucije v letošnjem letu, hkrati pa tudi o planskih usmeritvah v naslednjem in prihodnjih petih letih. O teh dokumentih so razpravljali danes tudi delegati občinske skupščine. Podano pa je bilo še poročilo o gospodarjenju organizacij združenega dela v devetih mesecih.
MALA POLANA — V malopolanskem zaselku Mačkovci so v teh dneh asfaltirali vse vaške ulice, občinska cestna skupnost pa je dala modernizirati del občinske ceste, ki pelje skozi kraj. Za več ni bilo denarja. Šele prihodnje leto, ko bodo asfaltirali še preostali makadam, bodo povsem »rešeni« blatnih poti.
Tehnostroj je žrtev gospodarskih razmer
To je ena od ugotovitev predsednika izvršnega sveta SO Ljutomer Antona Kosija v uvodnem Poročilu na ponedeljskem skupnem zasedanju vseh treh zborov ljutomerske občinske skupščine. Ze na samostojni seji zbora združenega dela pred slabim mesecem so delegati zahtevali podrobno in izčrpno poročilo o vseh aktivnostih za odpravo razmer v Tehnostrojevem tozdu Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije. To podrobno poročilo so delegati v ponedeljek tudi dobili na mizo — obenem Pa ga je v celoti prebral tudi Anton Kosi. Tudi družbenopolitične organizacije so podale svoja stališča do problemov v Tehnostroju, pripravili pa so tudi pred-‘og sklepov, ki so jih delegati (ra-zen enega) sprejeli.
Lepo in prav, a bistva delegati vseeno niso izvedeli — namreč: kakšna je usoda Tehnostroja. Razen dejstva, da bosta s 1. januarjem 1986 nastali dve enoviti elovni organizaciji: Servis vozil m kmetijske mehanizacije ter Proizvodnja, še vedno ni nič jas-trnga. Govori se o stečaju, infor-acij pa nobenih. Pravzaprav in-ormacije so, vendar pa ...
Skratka, iz obilja papirja, ki so rf ?e'e^at* dobili na mizo, lahko . eremo, kdo vse in kolikokrat tci ° sestal s kom in kaj vse e na te^ sestankih govorje-. ‘ “F vedno obstajajo tudi trdi-k» - lS0 vs' Uredili čisto vse, a fJe °do možno. Nekaj boječih šal C®alsL>h glasov pa je le vpra-0ort Aa'taj Pa v bistvu družbeno-
1 'ene organizacije in vodstvo
do tedna
občine ni reagiralo že prej, ko bi bili nekateri posegi manj boleči. Odgovor, da takrat nihče ni bil pristojen za sprejemanje takšnih odgovornih odločitev, nikakor ne more v celoti držati. Dejstvo je, da je pred dobrim letom skupina vodilnih v sozdu Agros in DO Tehnostroj pripravila zajeten predsanacijski program. Danes trdijo, da je bil le-ta za takratne razmere gospodarjenja dober in da je nakazoval možnosti za uspešno ozdravitev delovne organizacije Tehnostroj. Pa vendar smo že takrat ugotavljali, da v tem predsanacijskem programu le ni vse tako, kot je bilo zapisano, predvsem pri prodaji Tehnostrojevih izdelkov. Ta postavka je bila ena temeljnih v omenjenem programu. In prav padec prodaje je eden od glavnih vzrokov za nastalo stanje v delovni organizaciji Tehnostroj. Svoja stališča so podale tudi družbenopolitične organizacije in kažejo na usklajenost z izvršnim svetom ter vodstvom občine. Vsekakor je res, da če gledamo črko zakona, ravnanje tov. Vidoviča opravičujejo pravni akti, kjer je določeno enomesečno mirovanje pravic delavcu, ko prev-, zame družbenopolitično funkcijo med mandatom. Vendar pa je le malo delegatov slišalo glas delavcev Tehnostroja: »Vemo, da se razmere v Tehnostroju slabšajo. Nihče pa še zaenkrat pred kolektivom ni pojasnil, kakšne so naše možnosti v prihodnjem letu. Iz raznih govoric, ki jim vča- • sih nehote moramo prisluhniti.
Za obnavljanje partijskih vrst
Že statistična sestava članstva
Zveze komunistov v soboški občini jasno opozarja, da bo treba v prihodnje narediti odločnejše premike pri obnavljanju partijskih vrst. To je poglavitna ugotovitev s seje predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov v Murski Soboti, na kateri so skupno s predstavniki komisije za organiziranost, razvoj ZK, kadrovska vprašanja in idejnopolitično usposabljanje dalj časa pretresali aktualno problematiko na tem področju. Občinska partijska organizacija je po podatkih iz letošnjega oktobra štela 2217 komunistov; od tega 1426 moških (ali 65 odstotkov) in 791 žensk (ali 35 odstotkov). V celotni sestavi planstva je 24,9 odstotka delavcev in le 1 odstotek kmetovalcev. Kot so opozorili v razpravi, je v zadnjih letih opazno upadanje števila novospreje-tih planov. Tako so leta 1980 v ZK sprejeli 165 članov, leta 1981 67, leta 1982 še 56, predlani 41 in lansko leto komajda 31 članov. V prvih devetih mesecih letošnjega leta pa je bilo sprejetih 33 novih komunistov. Izvirna sekretarka Anica Karba je ob tem dejala, da so tudi zaostrene gospodarske
Programsko-volilna seja OK SZDL Gornja Radgona
Bolj prisluhniti ljudem
V preteklem obdobju je namenila socialistična zveza v Gornji Radgoni največ naporov delovanju delegatskega sistema in pripravam na volitve. »Pa vendar so na vseh desetih predhodnih programsko-volilnih konferencah v krajevnih skupnostih so
»Gotovo bi bilo sedaj nespametno razpravljati, ali smo ali nismo za elektrarne na Muri, ko pa smo si pred desetletji zanje na vse kriplje prizadevali,« je dejal predsednik posebne komisije pri MGZ Edvard Metličan »Da pa bo elektrogospodarstvo v projektu upoštevalo vse elemente, od krajine do zaščite in varstva okolja v najširšem pomenu, pa moramo več narediti tudi sami. Slovensko elektrogospodarstvo je obljubilo celovito informacijo do sredine decembra in za temeljito razpravo o njej moramo izkoristiti tudi zbore občanov, ki se bodo vrstili v tem času.«
Boris Prejac je v poročilu o enoletnem delu medobčinskega sveta SZDL poudaril: »Vzadnji akciji smo v Pomurju za kirurgijo zbrali ponovno precej denarja, in to prostovoljno. Z vsemi oblikami skupaj od leta 1981 pa kar 900 milijonov dinarjev. Zato smo upravičeni do deleža republike, ki bi ga že morali prejeti. S temi sredstvi bi lahko dokončali nalož-. bo in predali objekt namenu.«
Delegati so potrdili Borisa Prejaca še dalje za predsednika MS SZDL za Pomurje, za podpredsednika tega organa pa Stefana Ftičarja.
glasno ugotavljali, da pri delu delegatskega sistema nismo dosegli bistvenega napredka,« je dejala v uvodu programsko-vo-lilne seje občinske konference socialistične zveze njena predsednica Marija Sedivy. »Povsod so ugotavljali, da je težko zagotoviti sklepčnost. Prav socialistična zveza bo morala znati v prihodnje to nezanimanje odpravi-
je slišati marsikaj. Vemo, da je bil zaradi hitrih odločitev kolektiv že večkrat oškodovan na raznih področjih. Z odhodom predsednika ZKPO na novo delovno dolžnost je moteno in oteženo vodenje delovne organizacije ...« (Vesti Tehnostroja, št. 31/85-120/IV, ki je izšla 7. novembra 1985, avtor Franc Gorjak). Po izjavi delegatke Slavice Sčavničar, so delavci Tehnostroja prvo in podrobnejšo informacijo dobili šele v Vesteh Tehnostroja št 34/85-123/IV, ki so izšle 5. decembra 1985. Tudi to kaže na odnos vodilnih do problematike v delovni organizaciji Tehnostroj. V težavnih razmerah je gledanje na črko zakona neumestno in ni v skladu s politično moralo. In tako je tov. Vidovič po zakonu v celoti opravil svojo dolžnost in za položaj v Tehnostroju ne odgovarja.
Skratka — z zasedanja občinske skupščine v Ljutomeru bi lahko po podrobnejšem premisleku sklenili, da so delegati dobili dovolj obširne informacije, vendar pa po podrobnejši analizi teh informacij ne izvemo kaj dosti novega. Tudi uvrstitev te točke dnevnega reda na konec zasedanja, ko so delegati že nestrpni in polni vseh drugih razprav je mogoče celo taktična poteza. Pa mogoče še eno vprašanje — morda pa so delegati siti že vsega in vodena razprava kaže na njihov odnos do te problematike?
Dušan Lopamik
razmere v precejšnji meri vplivale na. vstopanje v partijske vrste. Kljub poudarjeni diferenciaciji je ostalo število izključitev enako vsa pretekla leta, v zadnjih štirih letih pa je naraslo število črtanj in izstopov iz Z K.
Prav ob slednjem se kaže posebej zamisliti, saj so pred tremi leti beležili 21 izstopov, lani 27 in letos že 21 izstopov iz ZK. Poleg tega se partijsko članstvo v soboški občini stara, podobno kot v republiki. Zanimiv je gotovo podatek, po katerem je zdaj 153 odstotka komunistov starejših od 56 let, mladih do 27. leta starosti pa je le 14 odstotkov. Tudi z vključenostjo delavcev — neposrednih proizvajalcev niso zadovoljni, ker zaostajajo za slovenskim povprečjem. V razpravi so člani predsedstva OK ZKS opozorili, da v zadnjih štirih letih v Zk niso sprejeli nobenega študenta, med učitelji pa le enega. Nedvomno pa zaskrbljuje, da med izključenimi prevladujejo delavci, ki jih je v partijskih vrstah v soboški občini zdaj od celotnega prebivalstva komajda 3,8 odstotka, v SR Sloveniji pa 6,4 odstotka. Najmanj članov ZK je v organizacijah materialne proiz-
ti, prav taKo občutek nemoči in neučinkovitosti med delegati, ki je največkrat posledica formalizma, zlasti v skupščinah sisbv, in vse težjega gospodarskega položaja in padanja življenjskega standarda delavcev.«
Zatem je Marija Sedivy opo
zorila, da bodo morali v družbenopolitičnih organizacijah zelo odkrito spregovoriti o delu družbenopolitičnega zbora, o tem, kakšno vlogo mora ta zbor v skupščini občine imeti in oceniti zadnja precej čudna dogajanja.
Sekretar Tone Vodan pa je v oceni priprav na volitve dejal: »Evidentiranje za odgovorne naloge v občini, še posebej za sise, je vse preozko in ljudje se vedno bolj izogibajo tem funkcijam, tako da nas čaka sedaj v pogovorih s kandidati težko delo.«
V RADENCIH KONČALI POSVETE OB SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VAR STVU PRI DELU
Korak k varnejšemu in bolj zdravemu delu
Izenačitev poklicnih obolenj — Poudarek preventivnemu varstvu — Izenačitev, upravičenčev
»K spremembam in dopolnitvam zakona o zdravstvenem varstvu iz leta 1984 nas je vodila predvsem potreba po izenačitvi poklicnih bolezni. Teh ne smemo enačiti z že dobro znanimi s posebne liste (azbestoza, silikoza itd.), ampak gre za vsa obolenja, ki nastajajo ob delu. Če upada število neposrednih poškodb pri delu, je v zadnjem času dosti več poklicnih obolenj.«
Tako je dejal na nedavnem posvetu v Radencih za sindikaliste in vse delavce, ki delajo na tem področju v Pomurju in Podravju, v imenu predlagatelja sprememb in dopolnitev zakona, potrebnih tudi navsezadnje zaradi razkoraka med normativnim in življenskim (pa tudi zaradi potrebe po uskladitvi zakona z drugimi zakoni kot so zakon o združenem delu, zakon o delovnih razmerjih, o sistemu državne uprave in tudi o novem pokojninsko-invalid-skem zakonu) glavni republiški inšpektor za delo dr. Marko Vaksl. Pomemben poudarek, ki ga vsebuje osnutek zakona, je poudarek preventivnemu var
vodnje.
Teh nekaj podatkov je člane predsedstva OK ZKS v Murski Soboti spodbudilo k poglobljeni razpravi, ki naj pripomore k izboljšanju stanja, predvsem glede kakovostnih premikov. Slišali smo, da so bili doslej v osnovnih organizacijah ZK nemalokrat nebogljeni ob ocenjevanju črtanja in izstopov. Od vseh 148 osnovnih organizacij v občini je od leta 1982 dalje sprejemalo nove člane povprečno 52 ali 35 odstotkov OO ZKS. To pomeni, da kar 96 osnovnih organizacij v treh zadnjih letih ni sprejelo niti enega novega člana. Zato so se dogovorili, da bodo opravili pogovore s sekretarji OO ZKS, predvidevajo pa tudi poseben posvet s sekretarji OO ZKS iz osnovnih šol in srednjega usmer-jenga izobraževanja. Poleg tega naj bi organizirali skupen sestanek z vsemi komunisti v soboški mesni industriji in ugotovili vzroke za zaostajanje pri sprejemu kmetov v ZK v 13 krajevnih skupnostih. V ospredje so postavili tudi neaktivnost in pasivnost članstva ter se zavzeli za učinkovitejše oblike delovnja ZK.
Milan Jerše
Smemice za nadaljnje delo občinske konference SZDL Gornja Radgona je dopolnila razprava, ki je zahtevala, da se fronta še več ukvarja z neposrednimi življenjskimi interesi in problemi občanov ter delovnih ljudi v ozdih. Prav socialistična zveza bi morala biti povezovalec stališč do tako življenjskih vprašanj, kot so predvidena veriga hidroelektrarn na Muri in lokacija odlagališča odpadkov in smeti v občini.
Nadaljnje naloge, tudi pomembno izpeljavo tretjega občinskega samoprispevka, so delegati občinske organizacije socialistične zveze v radgonski občini tudi za naslednje obdobje zaupali dosedanjemu vodstvu: predsednici Mariji Sedivy, podpredsedniku Janku Slaviču in sekretarju Tonetu Vodanu. V. Paveo
Nekateri so proti profesionalizmu
Težaven položaj v delovni organizaciji Tehnostroj je razkril marsikaj — tudi pri iskanju notranjih rezerv. Številne kritike na močno razraščeno administracijo in profesionalizem v družbenopolitičnih organizacijah so spodbudile tudi delavce Tehnostroja, ki so na svojem občnem zboru sindikata ugotavljali, da je tudi to razlog za takšen položaj. Sam sindikat ima številen funkcionarsko-admi-nistrativni aparat, ki se vzdržuje sicer s članarino, del denarja pa gre iz proračuna. Na občnem zboru so bili prepričani, da delovanje sindikata ne bi bilo nič slabše, če bi na občinski in medobčinski ravni ter pretežno na republiški ravni imeli neplačane funkcionarje, zato so med drugimi sklepi sprejeli tudi naslednje: vse funkcije v občinskem in medobčinskem sindikalnem svetu naj se opravljajo neplačano. V republiškem sindikalnem svetu naj se število plačanih funkcionarjev bistveno zmanjša.
Sindikalna organizacija Tehnostroja poziva osnovne organizacije in vodstva zveze komunistov, socialistične zveze in zveze socialistične mladine, da obravnavajo in sprejmejo vsebinsko enak predlog za svoje organe.
Funkcija predsednika skupščine občine naj se opravlja poklicno.
Te tri sklepe so poslali na občinski svet zveze sindikatov v Ljutomer, medobčinski svet v Murski Soboti in na republiški svet zveze sindikatov ter sred-
stvu. Vsi tehnološki procesi, delovni postopki, objekti in snovi se bodo morali že od začetka (projektiranja in konstruiranja) izdelati tako, da bo
Seveda najbolj razdvaja — tako tiste, ki delajo pri varstvu pri delu kot tudi vso slovensko javnost — sporni člen 26 a v spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu, ki govori o — kajenju. Po prvotnem besedilu, ki ga je predlagala zakonodajnopravna komisija, je prišlo tako v tem organu kot v doslejšni razpravi do spremembe zapisanega člena v osnutku. Sedaj zapisano prepoveduje kajenje, kadar dela več ljudi v istem prostoru, na sestankih, zborovanjih in v javnih prevoznih sredstvih, če ni izrecno predpisano drugače. Torej so že izpuščene prireditve, ve se zakaj (ali potem ne bi smeli več kaditi tudi na praznovanjih, veselicah itd.), ozdom pa dopušča možnost, da sami določijo prostore za kadilce.	vp
do zagotavljali zdravo, varno in neškodljivo delo. Tehnični pregledi so pokazali vrsto pomanjkljivosti, katerih odpravljanje je izredno drago in mnogokrat tudi prava gospodarska škoda, če zaradi tega obrati ne morejo v redni pogon.
Tretji motiv je izenačitev kroga upravičencev. Novi zakon o invalidsko-pokojnin-skem zavarovanju je predvsem, kar se tiče invalidnin močno razširil krog upravičencev. Ker so te posledice poškodb in zdravstvenih okvar pri delu, je prav, da tisti, ki so jih deležni
LENDAVA
mimo
SZDL
V teh dneh so v lendavski občini sklenili programsko-vo-lilne konference SZDL. Splošna ocena je, da so bile dobro pripravljene in da so na njih načeli vse probleme, s katerimi se občani spoprijemajo.
Frontna organizacija je prisotna v vseh porah življenja in dela in skuša vplivati na odpravljanje težav, zato so tudi krajevna predsedstva dobila podporo za naslednje mandatno obdobje.
Na krajevnih konferencah so spregovorili tudi o prihodnjih nalogah, načrtih. V Kobilju vidijo prihodnji razvoj predvsem v manjšem industrijskem obratu, ki naj bi preprečil izseljevanje. Podobno je v Dobrovniku, kjer so pripravljeni prav tako storiti vse, da bi dobili delovna mesta. V vseh krajevnih konferencah SZDL pa so načenjali tudi težave v kmetijstvu, kot je razkorak med reprodukcijskim materialom in cenami prireje oziroma pridelave. Niso zaobšli posegov v kmetijskLprostor pa posledic, ki zaradi tega nastajajo. Sploh je bilo veliko govora o ohranjanju narave oziroma njenem izboljševanju z agromelioracijami in zložbo zemljišč. Zaradi dobrih izkušenj, ki so jih imeli s krajevnimi samoprispevki, so na konferencah krajevnih organizacij SZDL lendavske občine podprli tudi razpise novih samoprispevkov za krajevne potrebe in občinskega za gradnjo prizidka k turniški šoli, telovadnic, vrtcev, osnovnega telefonskega omrežja.
V ponedeljek bo v Lendavi še programsko-volilna  konfe-  renca občinske organizacije SZDL
Š. Sobočan
tudi storijo najnujnejše za svojo varnost pri delu (tudi nosilci samostojnega dela).
Razprava v Radencih — posvet, ki sta ga sklicala medob
činska sveta ZSS za Pomurje in Podravje in je bil zadnji, enajsti v njihovi verigi v Sloveniji pred 24. decembrom, ko bo javna razprava sklenjena — je potrdila, da je bil zadnji čas, da pride do sprememb in dopolnitev zakona o varstvu pri delu. Tako kot strokovni delavci na teh področjih so si bili edin da je stari (11 let) ponekod p' manjkljiv in da ga je za boljše, bolj zdravo, varno in predvsem bolj humano delo potrebno dopolniti in spremeniti. Takšen bo gotovo korak k varnejšemu in bolj zdravemu delu.
V. Paveo
Jetnik 12. decembra i985
STRAN 3
Skupna seja vodstev ZK in ZS
| Kadri so gonilna sila razvoja
Zelo zavzeta razprava o os-Inutku občinske resolucije za prihodnje leto, ki smo jo poslušali na skupni seji predsedstev občinskega komiteja zveze ko-munistov in občinskega sveta  zveze sindikatov v Murski So-I boti, je jasno potrdila, da gre  za ključna vprašanja nadaljnjega razvoja soboške občine.  Uvodničar, član predsedstva OK ZKS, Boris Goljevšček se je pohvalno izrazil o resoluciji, predvsem zato, ker je kratka. I Hkrati pa se je zavzel za njeno večjo usklajenost z usmeritvami republiške resolucije. Po njegovem mnenju je treba izpo-I staviti nekatere osnovne cilje, kot so kadri, ki predstavljajo gonilno silo tehnološkega razvoja, združevanje sredstev za zanimive razvojne programe v I občini in zunaj nje ter izkoriščanje geotermalne energije. To pomeni, da je treba konkretno opredeliti možnosti razvoja v  letu 1986 in čim bolj pritegniti I ljudi k uresničitvi zahtevnih
NEUGLAŠENOST RADGONSKIH OBČINSKIH ZBOROV
FORMALNOST
VSEBINO?
PRED
Predlog delegatov družbenopolitičnega zbora o delu zborov mimo poslovnika v zboru združenega dela in krajevnih skupnosti zavrnili
Že uvoden predlog delegata Radenske Petra Marinkoviča, da bi na dnevni red dela zbora združenega dela uvrstili tudi razpravo o tem, kaj se skriva za govoricami, da bo predsednik tega zbora Stane Konrad zaradi nenavadnega dela pri usklajevanju radgonskih občinskih zborov na predhodni seji — kasneje ga je prekvalificiral v delegatsko vprašanje — odstopil, je dal slutiti, da bodo dogajanja na zadnji občinski skupščini napeta. Čeprav so bila na dnevnem redu pomembna vprašanja —. devetmesečno gospodarjenje (med tem so se delitvena razmerja še bolj obrnila v škodo akumulacije in sposobnosti gospodarskega preporoda), razvojni načrti (v gospodarstvu menijo, da so preop-timistični), osnutek referendumskega programa in drugo — in ker so pričakovali pestro in plodno razpravo, so v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti že izvolili svoje člane medzborovske komisije za uskla
nalog. Po besedah predsednika izvršnega sveta Pavla Pongraca moramo izhajati predvsem iz trenutnih gospodarskih rezultatov, ki žal niso spodbudni. Opozoril je zlasti na veliko povečanje izgub, kjer bodo za nadaljnjo akcijo nujne tudi usmeritve družbenopolitičnih organizacij.
Da v praksi še vedno premalo upoštevamo izvršni svet kot usklajevalni organ, je poudaril v svoji razpravi sekretar predsedstva OK ZKS Rudi Cipot in
pripomnil, da se v marsikateri To bo v soboški občini povzro-
delovni organizaciji obnašajo preveč tozdovsko in ne upoštevajo sklepov izvršnega sveta. Pogrešajo tudi operativne programe aktivnosti, za kar nosijo precej odgovornosti vodilni delavci. Zato je nerazumljivo, da se v soboškem združenem delu premalo vključujejo v oblikovanje občinske resolucije, ki mora postati njihov realni dokument. V razpravi so govorili tudi o kadrih in štipendijski
jevanje stališč, a so se kmalu izgubili v formalnostih. Člani družbenopolitičnega zbora so namreč predlagali, da bi po poslušanju uvodov o teh vprašanjih tudi skupno razpravljali in odločali, čeprav so bile sklicane ločene seje. Temu so se predvsem odločno uprli v zboru združenega dela, enakega mnenja so bili tudi, delegati zbora krajevnih skupnosti in prepričevanje bi trajalo še nekaj časa, če slednjič ne bi bila postavljena zahteva, da se ravna v skladu s poslovnikom dela skupščine, po katerem pa so delegati zborov že tako izrazili svoje mnenje z glasovanjem. Zato so seje potekale kot so bile sklicane — ločeno.
S tem pa ni bilo konec vseh razhajanj v občinskih zborih. V zboru združenega dela so po poročilu izvajanja ukrepov družbenega varstva y Lini ponovno razpravljali o nezasedenosti proiz-vodno-tehničnega področja v začasnem kolektivnem poslovodnem organu v tem apaškem delovnem kolektivu. Zavlačevanje odprave tega problema, ki ga v Lini močno občutijo, je delegatka iz te delovne organizacije Jožica Marič obsodila in menila,
LENDAVA
politiki, kjer je bilo storjenih premalo premikov. Očitno je, da bodo v združenem delu morali spremeniti svoj odnos do načrtovanja razvoja, še posebno tam, kjer slabše gospodarijo. Za stabilizacijsko obnašanje pa so odgovorne tudi družbenopolitične organizacije, so poudarili razpravljalci.
V nadaljevanju seje so se seznanili z najnovejšim zakonom o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev, ki v znatni meri omejuje skupno porabo.
čilo precejšnje težave, saj bi ob 81-odstotnem povečanju dovoljene porabe v primerjavi z enakim lanskim obdobjem primanjkovalo okrog 300 milijonov dinarjev. Ob blokiranih računih bodo težave zlasti pri pokrivanju materialnih stroškov, smo slišali. Tudi to, podobno kot priprave na volitve, pa terja še večjo angažiranost zveze komunistov in sindikatov.
Milan Jerše
da bi bila z imenovanjem Ota Škofiča zadeva rešena. Kajti v prizadevanjih za ureditev razmer ga v tozdu Notranja oprema potrebujejo, s tem se strinjajo vse družbenopolitične organizacije v občini, tudi izvršni svet, drugačnega mnenja pa ostaja občinska volilna komisija. Čeprav se to vleče že pol leta, imenovanje Ota Škofiča je podprl tudi zbor krajevnih skupnosti, se v. zboru združenega dela tudi tokrat niso opredelili. Predlagali so naj primer razišče komisija za družbeni nadzor pri skupščini občine s pomočjo izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij.
V zboru krajevnih skupnosti so ponovno zahtevali ugotovitev osebne odgovornosti za brezizhoden položaj radgonske opekarne, kajti odgovorov na svoja kritična vprašanje še vedno niso dobili. V obeh zborih je bilo tudi precej pripomb k osnutku občinskega referendumskega programa, ki ga sicer vsi načelno podpirajo. Te bodo poskusili uskladiti v javni razpravi do 20. decembra, ko bodo potekale tudi razprave o programih sisov, še posebej materialnih dejavnosti.
V. Paveo
NOV PREDSEDNIK
Mladi lendavske občine so na nedavni programsko-volilni konferenci kritično ocenili svoje aktivnosti v enoletnem obdobju. Pri tem je bilo rečeno, da starejši še vedno nočejo razumeti nekaterih njihovih načinov dela. Sami so priznavali, da so očitki včasih upravičeni, vendar pa je treba opozoriti tudi na nekatere dosežke, zlasti pri idejno-političnem izobraževanju, mladinskem prostovoljnem delu, tekmovanjih, družabnih srečanjih in športu. V poročilu je bilo tudi poudarjeno, da v pripravah na spomladanske volitve ni dovolj evidentiranih mladih. Predsednik občinske konference SZDL Štefan Ftičar je na to odgovoril, da je vzrok za to predvsem pri mladih, ki so bili najbrž premalo aktivni pri predlaganju delegatov. Mladi morajo biti bolj prodorni s svojimi idejami in delom.
Programsko-volilna konferenca je nato sprejela obširen program dela. Omenimo naj le aktivnosti pri pripravah na mladinski kongres, izvedbo programsko-volilnih konferenc v osnovnih organizacijah ZSMS, evidentiranje brigadirjev in udeležbo na mladinskih delovnih akcijah ter drugo.
Mladi so na volilni konferenci izvolili nekaj novih članov predsedstva, prav tako pa tudi novega predsednika, in sicer Jožeta Raš-čana iz Turnišča, ker je dosedanji predsednik Vlado Bratkovič zaradi študija zaprosil za razrešnico. Prav tako je konferenca dala soglasje za razrešitev Draga Juga s položaja predsednika medobčinskega sveta ZSMS za Pomurje.
S. S.
KK SZDL Beltinci
Problemske konference koristna
Socialistična zveza je v preteklem obdobju opravila pomembno poslanstvo pri reševanju številnih problemov iz vsakdanjega življenja, hkrati pa tudi pri usklajevanju in usmerjanju različnih interesov občanov. To se je dalo ugotoviti iz dobro pripravljenega poročila in vsebinsko bogate razprave na volilno-pro-gramski seji KK SZDL v Beltincih, ko so ocenjevali dosedanje delo in se dogovarjali o prihodnjih nalogah. Socialistična zveza kot frontna organizacija je bila
Rezultati davčne politike
Odkrili še 110 šušmarjev
Kljub nekaterim pemikom v soboški občini še niso povsem zadovoljni z uresničevanjem davčne politike, Uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota je v preteklem letu izdala čez 16 tisoč odmemih odločb, pri čemer so vštete tudi odločbe, ki so jih izdali na osnovi sklepa o uvedbi obnove postopka in nadomeščanja začasnih odločb. S spremembo pravilnika o vodenju poslovnih knjig zavezancev v začetku preteklega leta pa se je zmanjšalo njihovo število, medtem ko se je število zavezancev, ki vodijo enostavno knjigovodstvo, povečalo. V skladu z dogovorjeno usmeritvijo izvajanja davčne politike na tem področju so začeli z vsebinsko bolj poglobljenim pregledom poslovnih knjig po koncu leta.
Odmerni podatki so dali nekatere uspehe. Tako so pri zavezancih, ki opravljajo obrtno dejavnost, ugotovili za 13 odstotkov višji dohodek, kot so ga napovedali, pri gostincih za 18 odstotkov, pri avtoprevoznikih pa za 49 odstotkov višji dohodek od napovedanega. Pri tem je treba omeniti, da so delavci uprave za družbene prihodke tesneje sodelovali z nekaterimi drugimi organi, kot so postaje milice, organi za notranje zadeve in druge pomurske uprave za družbene prihodke. Poleg tega so v preteklem letu dobili 1 157 napovedi za od-niero davka od nepremičnin. Davek so odmerili v 408 primerih. Hkrati pa so ugotovili, da so bili cenilci pri svojem delu zelo pristranski, zato je prihajalo do velikih razlik pri odmerjenem davku. Občani so predložili tudi 1042 napovedi za odmero davka na dediščine in darila, pri čemer so davek odmerili 491 zavezancem. Uprava za družbene prihodke v Murski Soboti pa se lahko pohvali, da je bila uspešnejša pri obdavčevanju zavezancev, ki poslujejo brez ustreznega dovoljenja, to je šušmarjih. S pomočjo območnih postaj milice so na-
oblika dela
tudi pobudnik in nosilec nekaterih akcij v krajevni skupnosti.
Organizirala je problemske konference o društveni dejavnosti in o razvojnih možnostih združenega dela, ki so se pokazale kot koristna oblika dela. Zato bi kazalo z njimi nadaljevati. V razpravi je bila dana tudi vrsta koristnih pobud za prihodnje delo pri kadrovanju, delovanju delegacij in njihovem usposabljanju. Zavzeli so se, da bi morali usposabljanje delegatov vsebinsko obogatiti in
mreč ugotovili okrog 110 takih primerov.
Vsekakor je spodbudno, da se je izterjava davkov in prispevkov izboljšala. Tako so v letu 1984 izterjali še 95,57 odstotka družbenih obveznosti. To pa ne pomeni, da so z izvajanjem davčne politike v soboški občini povsem zadovoljni. Ob povečanem obsegu dela se število zaposlenih v davčni upravi ni spremenilo, kar pomeni, da so inšpektorji bolj obremenjeni. Prav tako niso ustrezno tehnično opremljeni, pri čemer imajo v mislih zlasti avtomatsko obdelavo podatkov. Prizadevajo si, da bi v prihodnje racionalizirali in posodobili delo uprave za družbene prihodke, zato naj bi občinska skupščina primaknila več denarja. Trdnejšo vez nameravajo vzpostaviti s samimi občani, ki lahko veliko pomagajo pri njihovem delu oziroma odkrivanju nepravilnosti, kot so šušmarjenje, nezakonito zaposlovanje delavcev in podobno. Predvsem pa naj bi pravilno vrednotili družbeno vlogo uprave za družbene prihodke in delo njenih delavcev, ki jih bo treba primerneje nagrajevati.
Milan Jerše
preverjati njihova znanja. Prav tako so menili, da bi kazalo v krajevni skupnosti zaradi razvejene dejavosti namestiti profesionalca ter hitreje reševati problem kulturne dvorane in avtobusnega postajališča. Na volilno-pro-gramski seji krajevne konference SZDL Beltinci so sprejeli program dela in izvolili novo vodstvo. Za predsednika so ponovno izbrali Klatijo Sobočana.
F. M.
ŠE O REFERENDUMSKEM PROGRAMU-
»S solidarnostjo si pomagamo sami!«
GEZA KARDOŠ, upokojenec iz Murske Sobote
»Če hočemo, da bomo zgradili najbolj nujne stvari, kot so šole, ceste, smo. se morali odločiti za samoprispevek, čeprav živimo V težkih časih. V naši krajevni skupnosti Partizan smo tem bolj veseli, ker bo šola Edvarda Kardelja dobila telovadnico, ki jo že leta pogrešajo naši otroci. Ta bo namenjena tudi drugim krajanom v Murski Soboti in bo velikega pomena za vse mesto. V naši krajevni skupnosti ne sme biti krajana, ki bi glasoval proti samoprispevku, saj bo ta telo-vdnica, zgrajena pri osnovni šo-
i sodi v našo krajevno skup-
•. Če hoče ro, da si bomo »ra 'H lepši jutri, si moramo po-magt ti sami, s solidarnostjo, čeprav živimo v težkih časih.«
ANTONIJE ILIČ, invalidski upokojenec iz Murske Sobote
»Glede referenduma bi dejal, da se bo s samoprispevkom hitrejše reševala vrsta infrastrukturnih problemov v občini, za kar se kot občan zavzemam in dajem svoj glas za. Spričo težavnega gospodarskega položaja pa se nagibam k temu, da razvojne načrte bolj prilagajamo najnujnejšim potrebam in možnostim občanov. To pomeni, da mora biti odločilna želja večine občanov, kar bomo z bližnjim referendumom o uvedbi tretjega občinskega samoprispevka za srednjeročno obdobje 1986—1990 vsekakor dosegli. To izjavljam kot aktivni udeleženec narodnoosvobodilne borbe, kjer se je prelivala kri za svobodo in boljše življenjske razmere. Zato je nUjno, da bolj racionalno gospodarimo z denarjem, ki bo resnično dal otipljive rezultate v nadaljnjem razvoju soboške občine.«
M. Jerše
M. Jerše
--GORNJA RADGONA: SKUPŠČINA KULTURNE SKUPNOSTI-------------------------------------------------
KAKO Z MALO DENARJA DO BOLJŠE
KULTURNE PONUDBE?
Kot v drugih sisih so razpravljali o materialnih okvirih razvoja do konca desetletja tudi delegati skupščine radgonske kulturne skupnosti. Ker so že same seje in s tem povezani stroški obremenitev za kulturni dinar, so se dogovorili, da bodo poslali sklepe v potrditev manjkajočim v zboru uporabnikov (ta ni bil sklepčen).
Kot v drugih družbenih dejavnostih zvezni interventni zakon tudi v kulturi ogroža uresničitev sprejetega programa do konca leta, čeprav so prihodki v devetih mesecih nemoteno dotekali. Glede na zaostrene gospodarske razmere — tudi radgonski kulturniki vedo, da bo gospodarstvo družbenim dejavnostim vedno
težje odmerjalo denar — tudi osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske kulturne skupnosti v naslednjih petih letih ne predvideva bistvenega širjenja programa, naložbe pa nobene, čeprav kulturni domovi kar kličejo k dokončni ureditvi. Dodatna zaposlitev se obeta le v občinski matični knjižnici (dolg in potreba že iz sedanjega obdobja), v kulturni skupnosti pa bodo posebno skrb namenjali ustvarjanju možnosti za širitev in dvig kakovostne ravni ljubiteljske kulture. Ta bi lahko delno zapolnila vrzeli v profesionalni vrhunski kulturni ponudbi, ki je za občane vse dražja in oddaljenejša.
V prihodnjem letu bodo v kul-
turni skupnosti namenili precej denarja za pripravo kulturnega dela Festivala bratstva in enotnosti mladih iz 12 jugoslovanskih mest, ki ga bo G. Radgona priredila, maja leto kasneje. Delegati so še podprli predlog Zavoda za časopisno in radijsko de-
javnost Murska Sobota po povišanem sofinanciranju Vestnika in slovenskega radijskega programa Radia Murska Sobota v vseh štirih občinah v Pomurju v naslednjem letu.
vp
MLADI NA PUŠČI MED NAJBOLJ DELAVNIMI V SOBOŠKI OBČINI
Pestra dejavnost sekcij žensk
V Murski Soboti je bila skupna seja sveta za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri predsedstvu OK SZDL in predsednic sekcij za ženske v krajevnih skupnostih soboške občine. Ugotovile so, da analiza o zdravstvenem varstvu, ki so jo pripravili v PZC, še ni bila posredovana v vse krajevne skupnosti, zato so se zavzele za pospešitev te akcije, ki je velikega pomena za razsvetljevanje prebivalstva. Sicer pa so na seji pregledali evidentiranje za družb 3-politično skupnost, družbenopolitične organizacije, in samoupravne interesne skupnosti. Tu so s številom evidentiranih žensk lahko zadovoljne, posebej zato, ker je tudi na republiški ravni približno enako razmerje. To pa ne velja za evidentiranje žensk za vodilne občinske funkcije, zato nameravajo še spodbuditi predvolilno aktivnost v krajevnih skupnostih.
Na seji so se seznanile tudi s tretjim občinskim samoprispevkom in sprejele stališče, da jim ni vseeno, kako bo z nadaljnjo usodo soboške kirurgije. V tej zvezi nameravajo poslati peticijo RK SZDL in republiški zdravstveni skupnosti, da bi ustrezno rešili ta problem in zbiranje solidarnostnih sredstev za kirurgijo. V nadaljevanju razprave so ugotovile, da je bilo izobraževanje žensk v pretekli sezoni uspešno, saj so vključili kar 1316 žensk, predvsem kmečkih. Pri tem se je zlasti angažirala Srednja kmetijska šola Rakičan, ki je s pomočjo tovarišice Donkove z ŽVZ izvedla vrsto zanimivih predavanj v krajevnih skupnostih. Skoda le, da niso bile povsod dobro obveščene o teh oblikah izobraževanja, saj se tudi v letu 1986 obeta pester program. Med drugim bodo predavali o uporabi vrtnih pridelkov v vsakodnevni prehrani, urejanju vrtov in okolice hiš, o varstvu okolja itd.
M. Jerše
GLASILO V
ROMSKEM JEZIKU?
V romskem naselju Pušča v bližini Murske Sobote živi skoraj 80 mladih, ki so organizirani v osnovno organizacijo ZSMS in Skupino 25. maj. Njihovo delovanje se je izboljšalo ravno v zadnjih petih letih, kar je bilo najbolj očitno v brigadah, teritorialnih enotah mladih, pri tabornikih in drugod. Skupina 25. maj, ki so jo ustanovili letos, je usmerjena bolj v pripravo pohodov, proslav, obrambnih dnevov in sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Tako kot v drugih mladinskih organizacijah jih je med aktivnejšimi le okrog 45, kar pa je še vedno lepo število. Največji problem, s katerim se ubadajo in ga poskušajo čim prej rešiti, je primeren prostor za sestajanje. V poletnih mesecih ni bilo težav, saj so se lahko sestajali kar zunaj, na travniku, igrišču, in to skoraj vsak dan. Tako je tudi še vedno nejasna usoda proslave s kulturnim programom in tekmovanjem Mladi pojejo ob 29. novembru, saj zanjo nimajo primernega prostora. Kakor pravijo sami, vrtec za to ni primeren, za vaški dom v Cernelavcih pa bi morali plačati 25 tisoč dinarjev najemnine. Niso zadovoljni s podporo drugih družbenopolitičnih organizacij in organov v krajevni skupnosti, oziroma je sploh ni. Čeprav so med najbolj delavnimi v soboški občini, veliko jih je bilo v brigadah in med mladinci prostovoljci teritorialne obrambe in čeprav pomagajo z delom tudi v domačem naselju, pa jih niti v domači vasi ne cenijo dovolj. Imajo občutek, da jih starejši vaščani imajo za manjvredne, najslabše. Mladi s Pušče pa razmišljajo tudi o glasilu v romskem jeziku, saj so podobnega že izdajali na delovni akciji v Brkinih.
B. P.
STRAN 4
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
kulturna obzorja
SKUPNA PREDSTAVITEV
v Razstavnem paviljonu hotela Radin v Radencih so se tokrat predstavili kar štirje likovni umetniki: akademska slikarja Vlado Potočnik in Zlatko Gnezda, ter likovna pedagoga Tone Cimerman in Silvo Prelog. Poleg likovne ustvarjalnosti jim je skupen tudi izvor — na desni strani Mure v Pomurju, za katerega lahko trdimo, da ima bogato likovno tradicijo in v zadnjem času upravičeno vse češče izraženo željo po ustanovitvi društva likovnih umetnikov s tega območja, bb VLADO POTOČNIK:	|
TRIPTIH, olje
Literarne voščilnice ali konkretno — vizualna poezija na način voščilnice?
O dejavnosti nedolgo tega ustanovljene Književne mladine M. Sobota smo na Vestnikovih straneh svojčas že lahko brali pa tudi ti. literarne (novoletne) voščilnice, izvirajoče iz delavnic le-te, so bile v nekaj cicerih predstavljene. Vendar se mi zdi, da je treba o tem literarnem pojavu povedati kaj več, tako o njem samem kot o njegovi časovni in prostorski umestitvi.
»METANJE KOCKE NIKOLI NE UKINE TVEGANJA« (STEPHA-NE MALLARME)_____________________________
Že sama besedna zveza, s katero smo poimenovali ta literarni pojav, razodeva, da reči niso tako preproste, kakor se zde. Lahko seveda rečemo, da so to (novoletne) literarne voščilnice, ki želijo preseči (in tudi presegajo) tovrstno povsem komercialno-kičasto ali klišejsko-hu-manitarno ponudbo, preseči na način literature. Lahko pa seveda v omenjeni besedni zvezi izpostavimo literaturo. Takrat se izkaže, da imamo opravka z literaturo na način voščilnice. Kako torej? In če morda slednje, zakaj?
Tisti, ki jim niso povsem tuji literarni pojavi zadnjih desetletij, kaj lahko ugotovijo, da imamo pred sabo literaturo, ki nas spominja na ti. konkretno-vizualno poezijo, ob globljem premisleku pa se jim tudi ne zdi pretiran sklep, da gre za neke vrste pomurski minizbornik konkretno-vizualne poezije. Ugotovijo pa tudi, da ta poezija prihaja v pomurski prostor v času, ko v Evropi in tudi pri nas že prirejajo seminarje na temo zgodovinskih avantgard in ko tudi ti. neoavantgarde zasenčuje ti. postmodernizem. Zdi se, da je pravi odgovor na vprašanje, zakaj ta zapoznelost, nerazvitost pomurskega literarnega prostora, katerega osrednji tok ljubiteljsko-amaterske literature je bil le nekajkrat prekinjen s presegajočimi ga pojavi, pa še ti so znotraj prostora praviloma zamrli ali pa se izživeli zunaj njega.
Upoštevajoč to dejstvo je mogoče reči, da smo v prvi vrsti priče (mini)zborniku konkretno-vizualne poezije, ki si je nadel potrošniški plašč (novoletne) voščilnice ne toliko zaradi posnemanja avantgardistične prodornosti in rušenja uteženih produkcijsko-distribucijskih poti, ampak zato, da bi sploh lahko bil. Drugače povedano: da bi tukaj literatura sploh lahko eksistirala, je bila prisiljena sprejeti v bistvu sebi tuj eksistenčni modus.
»POEZIJA Ni BILA ZA NAS NIKOLI — KOT JE ZA NEKATERE DRUGE - DOGNAN NAČIN IZRAŽANJA, VROJEN IN DAN ENKRAT ZA VSELEJ.« (ISIRE ISOU)
Simpatije med besedo in sliko so zelo stare. Čutil jih je že antični Simonides, ki je govoril o poeziji kot govorečem slikarstvu in o slikarstvu kot nemi poeziji. Vendar pa je prav konkretno-vizualna poezija in šele ona s svojim predstavljanjem sredstva, v katerem nastaja, prostora, v katerega je položena, in oblike, v kateri se pojavlja, odprla možnosti za specifično in radikalno uresničitev te simpatije. Številne so definicije in različna razumevanja konkretno-vizualne poezije, vendar pa je na podlagi nekaterih skupnih spoznanj mogoče pritrditi za-četni predpostavki, da je pred nami bolj ali manj uspel poskus konkretno-vizualne poezije.
Sicer je že ruski formalist Kručonih eksperimentiral s črkami pisalnega stroja kot izraznim sredstvom, vendar ni zavil v smer, kakršno je ubral avtor, ki je zapolnil poetični prostor s črko X. Tudi je že ameriški konkretist Michael Joseph Phillips npr. v pesmi IU s tema dvema črkama na podoben način zavzemal prostor, vendar ga ni strukturiral z drugimi črkami (znamenji) in skušal doseči tolikšnega likovnega učinka. Tako je mogoče reči, da je naš avtor pravzaprav paradoksalno uporabil dognanja letrizma zato, da bi se izognil ti. asemantični konkretni poeziji (kakor jo je opredelil nemški teoretik Thomas Kop-fermann in h kateri najpogosteje prištevajo prav letristično literaturo) m s pomočjo poudarjene likovnosti ustvaril izviren organizem.
Tudi je že Augusto de Campos, soustanovitelj skupine Noigan-dres, v eni od variant pesmi LUXO podobno strukturiral prostor, kot Je to storjeno v pesmi KOZŠP, le da tudi tukaj dodatni elementi (predvsem likovni) ob »variiranju« osnovne besede gradijo samosvoj svet. Vendar tako kot ob »Trpi In išče« tudi tukaj ni mogoče mimo dejstva, da literarni eksperiment še zdaleč ni tako radikalen, kakor smo bili tega vajeni v času živih avantgard.
Prav to dejstvo in pa modernistična fluidna, do skrajnosti atomi-zirana zavest, ki tukaj dobiva nekatere trdnejše obrise, vodita do domneve, da je Čas, v katerem je nastajala, tej poeziji vtisnil neizbrisljiv postmodernistični pečat. To domnevo bi verjetno potrdila natančnejša duhovnozgodovinska analiza in razčlemba (ne)uporabljenih modernističnih postopkov, ki pa seveda ni cilj tega kratkega zapisa.
»ŽIVELI SMO VARNI POD SVOJO PLASTJO ZRAKA. NIKOGAR NI BILO, DA BI RAZKLENIL KROG.» (PIERRE GARNIER)
Kljub takšni vmesni literarni podobi zbornika pa si je vendarle rcba zastaviti tudi vprašanje njegove avantgardnosti. Čeprav — strogo historično gledano — zapoznel (skupaj z bližajočo se razstavo Konkretno-vizualne poezije pod naslovom Ogledalo v Klubu mladih. M. Sobota od 20. do 30. t. m. z literarnimi večeri vsak konec dneva) Podstavlja možnost, da pomurski literarni prostor ta nujni modernistični pojav izživi.
Po splošno uveljavljenem mnenju je eno od sicer številnih meril avantgardnosti tudi to, da le-ta skuša vzpostaviti prostor, »v katerem ,1 se smelo dogajati več kot samo eno literarno gibanje in kjer bi lah-o živela več kot samo ena literarna smer« (D. Poniž). V tem smislu je .a|P?s^us Pmv gotovo avantgarden, saj skuša ob prevladujočem Ijubi-e JSko-amaterskem toku pomurske literature opozoriti tudi na druge ožnosti. Morda bi se kazalo prav ob slednjihdudi kulturnopolitično zam,slitj.	Franci just
Ekspresivni figuraliki in trienale
Iz povedanega na minulem srečanju pomurskih likovnih umetnikov po otvoritvi razstave umetniških fotografij Jožeta Ko-loše-Kološa v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti je razumeti, da bodo osnovni ton naslednji sezoni dajale naslednje likovne manifestacije: Rzastava ekspresivnih figuralikov, Panonia tokrat kot trienale, retrospektivna razstava akademskega slikarja Štefana Galiča iz Lendave in skupinska razstava Grupe 676 ob njeni 10-letnici, ki bo po besedah vodje galerijske enote soboškega kulturnega centra Franca Obala očitno tudi njen razhod. Omenjeni avtor pripravlja tudi študijsko postavitev prve generacije prekmurskih slikarjev: Vrečiča, Jakoba, Pandurja in kiparja Kuharja, ki bo sočasna z izidom tovrstne publikacije pri Pomurski založbi.
V okviru medgalerijske izmenjave z Ingolstadtom v Zvezni republiki Nemčiji bo v soboški galeriji na ogled tudi 52 likovnih del iz obdobja od 1932 do 1976. leta iz tega partnerskega mesta. V Gorenjskem muzeju v Kranju pa se bo s svojimi deli predstavil akademski slikar Zlatko Gnezda iz Ljutomera. Podton pa naj bi utripu v Galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti dajale razstave v mali galeriji, za katere
Andrej Medved o Kološi in društvu
Pred kratkim se je v Murski Soboti mudil kustos Obalnih galerij, ki je uspešno združil likovne umetnike ob morju, spremlja pa tudi delo našega rojaka Jožeta Kološe. Po otvoritvi njegove razstave ob 50-letnici ustvarjanja, ki je na ogled v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je v pogovoru med drugim dejal: »Ker pripravljam monografijo o Jožetu Kološi, ki bo izšla v naslednjem letu, se poglabljam v njegovo delo in odkrivam, da Kološ pravzaprav nikoli ni, zapustil tistih izhodišč, iz katerih je izhajal pri prvih fotografijah. Te fotografije ostajajo pri ljudeh, tako kritikih kot ostalih gledalcih, kot tisto najboljše, kar je dosegel. Zato, ker je v njih ujel čas, vzdušje in občutek štiridesetih let, ki ga zdaj ni več. S časom je minila tudi posebna svetloba, značilna tako za fotografije kot čas, v katerem so'nastajale, in predvsem Prekmurci ste do njih posebej nostalgični. Tudi v nadaljevanju svojega umetniškega ustvarjanja Kološ skozi različne druge fotografske preobleke, kot so kolaž, upodabljanje določenih tem (Humanizem in železo) in najnovejših iger svetlobe ter sence ohranja fotografsko-liko-vni postopek, ki je je značilen za njegovo prvo obdobje.« Razstava je izjemna in ni naključno, da umetnika fotografije, ki se predstavlja v soboški Galeriji, štejemo med vrhunske pri nas.
O snovanju Društva likovnih umetnikov v Pomurju pa je na osnovi izkušenj Obalne galerije in tamkajšnjih likovnikov, s katerimi sodeluje, Adrej Medved menil, da je nuja. Kajti po njem je le znotraj društva mogoče oblikovati program prednostnih razstav, ki naj bi jih potem Galerija posredovala in občinska kulturna skupnost financirala. Umetnik največkrat ostaja neodmevni posameznik, ki povrhu ni ustrezno in pravočasno informiran, dezinformacije prinašajo zamere, moč pa je le v slogi, kar potrjuje tudi modri pregovor.
B. Bavčar
Lendava, predvsem pa okolica hotela Lipa, je bogatejša za nove skulpture, ki so jih oblikovali udeleženci 13. mednarodne likovne — kiparske — kolonije: domačin Ferenc Kiraly, Japonec Takumi Matsumoto in Makedonec Vasil Vasiljev. Keramika Janosa Nemetha s sosednje Madžarske pa krasi notranjščino hotela Lipa in je tako kot druge skulpture bila postavljena in odkrita dva dni pred dnevom republike, bb
Foto: Š. Sobočan
Potopis ali likovni dogodek ali prijetno
srečanje v Kruševcu
Stvar je naslednja: nekakšen dolg in obvezo čutim do prijaznih gostiteljev in organizatorjev likovne razstave v srbskem mestu Kruševcu, to sta Pokret Gorana in tamkajšnja Galerija, pa tudi bralce Vestnika želim — kogar pač zanima, obvestiti o sodelovanju Zveze kulturnih organizacij občine Murska Sobota z omenjenima organizacijama.
Začelo se je pred štirimi leti, ko je mlad; nadobuden likovnik iz Murske Sobote oblekel vojaško suknjo v mestu carja Lazarja. »Bil je dober vojak, še boljši likovnik,« nam je povedal njegov nekdanji nadrejeni. »V prostem času je vzel svinčnik in papir, odšel iz kasarne, vrnil pa se je s Kosovskim spomenikom, hišo iz turških časov ali drugo kru-ševsko znamenitostjo.« In tako se je začelo. Vojak se je vrnil domov, pa ni bil več vojak, ampak navaden civilist, likovnik pa še vedno. Povabili so ga nazaj, to pot kot gosta in razstavljalca v mestni galeriji. Naslednje leto je razstavljal v Murski Soboti likovnik iz Kruševca in letos smo bili gostje v tem čudovitem mestu zo
program še ni izdelan, odvisen pa je od dogovora med vodstvom galerije in likovnimi umetniki. Ker se slednji bolj kot z besedo znajo očitno izražati z barvo, jim bo potrebno tenkočutneje prisluhniti, predvsem pa omogočiti, da se združijo v društvo likovnih umetnikov Pomurja in ta-
pet Sobočani — z razstavo portretov slikarja Ignaca Medena.
Pa dovolj uvoda, naj preidem k stvari:
Potovanje: udobno in prijetno do Stalača, eno postajo dlje od Paračina, našega pobratenega mesta. Nato še 15 kilometrov z avtobusom in na veliki planjavi se razteza simpatično mesto z mogočno industrijo in čudovitimi arhitekturnimi poslasticami izpred stoletij, novo se prepleta s starim, tipična stara turška hiša čaka prenove, pogled se ustavi na Kosovskem spomeniku sredi mesta, pa spomeniku carja Lazarja v nadnaravni velikosti, Kuti kneza Lazarja, cerkvi Lazarica in še in še bi lahko naštevala.
Mi pa v Galerijo seveda, kjer je bila razstava, dobro pripravljena in »res v redu postavljena«, kot jo je ocenil razstavljalec. Prisrčen sprejem s kavico in še s čim, pa cela vrsta domačih likovnikov na obisku, ki so nas želeli pozdraviti, in čestitke so kar deževale. Kaže, da je tamkajšnja galerija drugi dom likovnikov, kjer se srečujejo, izmenjavajo mnenja o slikarstvu, umetnosti.
ko združeni nastopijo glasneje kot doslej, saj je navsezadnje prav likovna med najbolj odmevnimi kulturnimi dejavnostmi v pokrajini ob Muri in je kot taka potrebna vse pozornosti. Ne le v besedah, ampak tudi kadar gre za sredstva, ki so potrebna za tovrstno ustvarjalnost. B. Bavčar
Naši na plesnih dnevih
Od 13. do 15. decembra bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani Plesni dnevi. To je prireditev, ki povzema celotno dogajanje v sodobnem plesu v Sloveniji, na predstavi pa sodelujeta tudi letos ustanovljeni Plesni teater Ljubljana in kot gost Studio za su-vremeni ples iz Zagreba. V okviru prvega se bo predstavil odlični izrazni plesalec Matjaž Farič iz Murske Sobote, ki sodeluje tudi kot koreograf Plesne kuhinje v predstavi Hodiš in padaš ter z avtorskim plesom Namesto nje, za katerega je sam izbral kostum. Posebnega poudarka pa je vreden tudi sklepni — premierni — koncert Plesnega teatra Ljubljana v produkciji Cankarjevega doma, bb
kulturni koledar
ČETRTEK, 12. DECEMBRA
MURSKA SOBOTA - Ob 17. in 19. uri bo v grajski dvorani v Murski Soboti SEXPLOZIJA, ki jo posreduje portoroški Avditorij, izvajajo pa igralci iz Beograda.
LENDAVA — V dvorani kina bo ob 18. uri ROCK GLASBA — večer videa in predavanja s koncertom. Gostuje Drago Vovk iz Ljubljane.
PETEK, 13. DECEMBRA
MURSKA SOBOTA — V mali dvorani Galerije Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 17. uri literarni večer s sodobnim slovenskim esejistom, pesnikom, pripovednikom in dramatikom JOŽETOM JAVORŠKOM. Srečanje pripravlja Pokrajinska in študijska knjižnica, v kateri je tudi razstava ob njegovi 65-letnici.
__LENDAVA — V Galeriji Lendava bo ob 17. uri otvoritev razstave gvašev akademske slikarke Suzanne Kiraly-Moss.
Ob 18. uri bo v dvorani Ine-Nafte predstava Iva Brešana: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU, s katero gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja.
NEDELJA, 15. DECEMBRA
LENDAVA - V dvorani Ina-Nafte bo ob 19. uri A K ERO K -SNUBCI Karola Kisfaludija, ki prihajajo z veseloigro vasovat iz Zalaegerzsega na sosednjem Madžarskem.
SREDA, 18. DECEMBRA
MURSKA SOBOTA - Ob 18. uri bo v mali dvorani Glalerije Kulturnega centra Miško Kranjec predstavitev dveh knjižnih novosti Pomurske založbe. To sta pričakovano LJUDSKO ZDRAVILSTVO V PREKMURJU avtorja dr. Jožeta Zadravca in SLOVAR PREKMURSKEGA BELTINSKEGA GOVORA, ki ga je zbral Franc in uredil Vilko Novak.
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Rudi Čačinovič - POSLANSTVA IN POSLANIŠTVA (Pomurska založba), Jože Zadravec — LJUDSKO ZDRAVILSTVO V PREKMURJU (Pomurska založba) in Ela Peroci, Anka Peroci-Lugar — AJATUTAJA (Mladinska knjiga)-
Kino
Otvoritev razstave je gostitelj Pokret Gorana prav tako skrbno pripravil, med udeleženci je bilo veliko mladih članov te zanimive organizacije, katere osnovna dejavnost je skrb za zeleno in čisto okolje, kultura in umetnost pa njena nadgradnja. Zopet čestitke umetniku-razsta Ijalcu, pa tudi nam organizatorjem, vsak je hotel pozdraviti goste iz Slovenije, iz Murske Sobote. Prisrčen in nepozaben del večera je bil spontan koncert domačih pevcev moškega zbora, ki so prišli kot navadni obiskovalci na otvoritev razstave in si niso mogli kaj, da si ne bi dali duška z ubrano pesmijo. V pozen večer se je po razstavnih prostorih razlegala pesem, tudi vse znane slovenske so zapeli, od Barčica po morju plava do Stoji tam v gori partizan.
Drugi dan pa smo si ogledali nekatere dosežke novejšega datuma, vrtec in šole. »Veliko je bilo zgrajenega s samoprispevkom«, so povedali gostitelji. »Pravkar se pripravljamo na-referendum za nov, 3-odstotni samoprispevek, še veliko dela nas čaka ...«	GŠ
AMERIŠKI VELEFILM KATASTROFE
Dan potem
Na platno kina Park prihaja film, ki opozarja, kaj vse se lahko zgodi, če pride do napačnega razumevanja zaupnega poročila. Popolno uničenje zaradi atomske bombe ne bi imelo tolikšnega učinka na gledalca kot ga ima trpljenje ljudi, ki počasi umirajo pred našimi očmi, zaradi radioaktivnega žarčenja.
Resno svarilo vsem živečim, v vednost vsem, da dan potem res ne bo za koga ali celo za vse nas prepozno!
Čeprav mirovna gibanja po svetu ne morejo pokazati otipljivih rezultatov, pa dokazuje velikansko zanimanje za film DAN POTEM vsaj to, da so uspela pritegniti široke ljudske množice, ki so začele prizadeto razmišljati o posledicah morebitne atomske vojne. Celo ameriški kongres se je lotil študije pod istim naslovom, kar vse kaže na resnost zadeve. Film si je za izhodišče svojega dogajanja izbral prav rezultate te študije in jih obogatil z zasebnimi usodami prebivalcev ameriškega manjšega mesta, tu Kansas City, ki mora trpeti posledice eksplozije »manjše atomske bombe« zaradi nekih mednarodnih sporov tam »daleč« v Evropi. Čeprav še ne gre za apokalipso človeštva, se da tudi iz tega primera razumeti, kaj nas čaka, če do atomske vojne pride.
Seveda je problem svoje vrste možno uničenje celotne zemlje, a tu gre le za umiranje dela prebivalstva, za njegove travme, paniko in boj za preživetje, čeprav je jasno, da je smrt neizbežna, čeprav počasna. V času, ko smo se že skoraj navadili poslušati poročila o nevarnosti vseh vrst, ima seveda vizualizacija enega od primerov velik učinek, pomagala naj bi k resni zaskrbljenosti in ukrepom, ki bi atomsko, nevarnost čim bolj omilili, če se je že ne da čisto odstraniti.
Pamet v roke, opozarja film, kajti DAN POTEM bo prepozno. Film odlično povezuje dokumentarne posnetke, realno podobo sedanjosti in apokaliptično vizijo »poatomske« prihodnosti.
CESTNIK 12. DECEMBRA 1985	   STRAN 5
dela \
za razredni pouk, saj po-
merne
lahko
। Helali pod i ji bi norma
gotovij
leg ni cabinetov. Pričakujejo, da bodo dobili tudi večnamenski prosto ; kar bi gotovo vplivalo na kal ovost dela, vsi oddelki bi
Dograditev OŠ Karel Destovnik-Kajuh
Čim prej odpraviti prostorsko stisko
Ceste v Pomurju so v izredno kritičnem stanju, pa ne le ceste, ampak tudi vsi objekti na njih. Potrebno bi bilo modernizirati okrog 700 kilometrov vseh cest. Če se bo še naprej asfaltiralo le 35 kilometrov cest letno (s sredstvi samoprispevka in amortizacije), bi teh 700 kilometrov uspeli asfaltirati šele v 20 letih, nakar
»Potrebujemo več
mehanizacije!«
--»... —.........---_
DELOVNI DAN Z DELAVCI CESTNEGA PODJETJA jMARIBOR, TOZD ZA VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST MURSKA SOBOTA
bi že asfaltirane ceste ponovno propadle. Osnovni problem tozda v Murski Soboti je poleg premajhnih finančnih sredstev slaba opremljenost z mehanizacijo.
Cestarji so skoraj polovico delovnega časa porabili za preglede svojih odsekov cest, zato so se odločili za formiranje gibljivih delovnih skupin s po 6 do 8 cestarji, ki opravljajo delo tam, kjer je potrebno. Ročno košnjo so nadomestile kosilnice, makadamske ceste pa urejajo z dvema pianimima plugoma; vendar je obojega premalo, zato so večkrat zastoji pri vzdrževanju cest, kar vedno znova razburja ljudi. V naslednjih dveh letih bi morali povečati število transportnih vozil za 5, kupiti dva planima pluga ter stroje za izkop jarkov. Seveda bi se moral spremeniti tudi sistem financiranja, v veliki meri pa tudi delovna disciplina zaposlenih. Zato bodo v prihodnje uvedli nagrajevanje po delu tudi za delavce, ki skrbijo za vzdrževanje, ter obračunavali delo po izvršenih količinah.
V sredo, 27. novembra, je bilo stanje na cestah »normalno«, zato so prekinili začasno dežurstvo, ki je trajalo od 18. novembra — takrat je namreč zapadel prvi sneg. Zjutraj ob 8. uri, ko smo se oglasili na Cestnem podjetju v Murski Soboti, so bile vse delovne skupine že na terenu, zato smo se odpravili za njimi, da vidimo, kaj in kako delajo.
-AUTO-KUČA« ČAKOVEC
Čakovec, Novakova bb
NUDI TRAKTORSKE KABINE Z
MONTAŽO IMT
539, TORPEDO TD-4506 URSUS C-335, ZE-TOR 2511 in 4911
Ker s 1. januarjem 1986 začne veljati zakon o obvezni uporabi traktorskih kabin, vas Poslovno-ser-visni center IMT čakovske AUTO KUČE poziva, da si vgradite traktorske kabine že sedaj.
Informacije in prodaja:
V vseh zadružnih prodajalnah ABC POMURKE v Pomurju in v DO POTROŠNIK,— AGROOPREMA Murska Sobota.
Že dva meseca brez mostu
Most v Domajincih naj bi bil odprt za promet že pred 29. novembrom, vsaj tako nam je rekel delovodja Karel Janič. Ker je to vaški most na vaški cesti, je morala sredstva za njegovo popravilo zagotoviti krajevna skupnost. Na vprašanji, zakaj ponovno le
sen most in ne betonski ter zakaj se je gradnja tako zavlekla, je Franc Šnurer (odbornik iz Do-majinec) dejal, da so komaj zbrali denar za lesenega, ko pa so ga končno dobili (od krajevne skupnosti in z občine), je zapadel sneg. Vaščani, ki so se morali tačas voziti na Cankovo po veliko daljši poti, so se že zgodaj zjutraj v velikem številu zbrali pri mostu, da bi na nosilce zvlekli težke tramove.
Zakaj ni inšpektorjev za ceste?
Pri domajinskem mostu smo srečali tudi Štefana Šerugo (sis za ceste), ki je ta dan po službeni dolžnosti opravljal nadzor. Skupaj smo se odpeljali naprej po cesti skozi Črnce, Gerlince in Fikšince. Del ceste je bil navo-žen z gramozom, drugi del pa je bil v zares kritičnem stanju. Ta cesta in naprej od Kramarovec do mejnega prehoda je tudi v programu 3. občinskega samoprispevka. V tozdu v Murski Soboti opravljajo pregledniško službo štirje delavci (dva za občino Murska Sobota in dva za ostale občine). Po navodilih pre-giedniške službe naj bi se stanje na magistralnih cestah preverjalo dnevno, na območnih cestah dvakrat tedensko in na lokalnih enkrat tedensko. Po mnenju Štefana Šeruge je še vedno premalo nadzora nad stanjem cest. Včasih so vzdrževalci cest prijavljali nepravilnosti, ki so se pojavile na njegovem odseku ceste, sproti. V Pomurju bi potrebovali inšpek-
S trfetjim občinskim samoprispevkom za obdobje 1986—1990 naj bi razširili Osnovno šolo Karel De itovnik—Kajuh, to je drugo os< mletko, v Murski Soboti. Izraču lali so, da bodo za to naložbo potrebovali 98 milijonov dinarj v. Vedeti je treba, da šola
izjemno težavnih razme-
rah, s j štirje oddelki gostujejo celo r i Osnovni šoli Dane Šumenja : (prva osemletka). Zlasti jim pr manjkuje posebnih učilnic in del ivnic, predmetna stopnja pa up irablja učilnice, ki so pri-
eno streho, za-
normalno delo oddel-
kov podaljšanega bivanja, uvedli pa bij tudi enoizmenski pouk. Predvidena bruto površina manjkajočih prostorov je 1486 kvadratnih metrov, obnova zdajšnjih prostorov pa 307 kvadratnih metrov.
»Sedaj imamo 535 učencev, ki so razporejeni v dvajsetih oddelkih, vključno s podružnično šolo v Krogu. Šolo obiskujejo prete-
torja za ceste, ki bi objektivno ugotavljal, če je cesta pravilno vzdrževana, če so kakšne nepravilnosti (npr.: velike udarne jame, prepozno pluženje, če kmetje nis<) zorali njive preveč na cesto če šo ob cestah smetišča itd.) Delovna skupina na cesti Matja-ševci—(Trdkova
S cgste od Kuzme proti Doliču, ki je sicer asfaltirana, vendar je v $abšem stanju kot maka-damslda, smo zavili na cesto proti Matjaševcem. Cesta je bila pred kratkim zorana in navožena z gramozom. V vasi smo tudi našli parkiran plug — malo težje pa je bilo najti delovno skupino. Ka-
kor si Mursl
nam pozneje povedali v Soboti, smo se zgrešili —
delali jo. namreč na drugem odcepu <^ste v Matjaševcih, mi pa smo se peljali proti Trdkovi. Začudili smo se, ko smo ob cesti zagledali! snežne kole čudne oblike in barie. Kakor je povedala delavka Cestnega podjetja, ki je za-dolženk za signalizacijo, opremijo s snbžnimi koli le magistralne in območne ceste — torej se je vzdrževalec te ceste, ki ne spada v nobeno od gornjih skupin, znašel sam.
3 tisoč novih snežnih kolov
Za prometne znake in druge oznake ob cestah sta v tozdu v Murski Soboti odgovorna dva. Franc Jožef (pa ne iz Avstro-Ogrske) je med »cestnimi« že 18 let, štiri leta pa se ukvarja s prometnimi znaki. To delo ga je že od nekdaj veselilo, in kot pravi
POSLOVNO-SERVISNI CENTAR
IMT
žno učenci iz krajevne skupnosti Turopolje v Murski Soboti, iz dela Černelavec, to je naselje Pušča, ter od petega do osmega razreda tudi učenci iz Kroga, Sata-hovec in Murskih Črnec. Enonadstropna zgradba, ki je bila zgrajena že v letih 1914 oziroma 1915, do leta 1950 pa je bila v njej gimnazija, daje od zunaj videz in vtis velikega šolskega poslopja, v kateri pa je samo devet učilnic in telovadnica. V preteklosti so bile opravljene razne obnove, s čimer smo nekoliko ublažili prostorsko stisko in pridobili na funkcionalnosti. Med drugim smo v prejšnjih gospodarskih poslopjih uredili tehnično delavnico in manjšo učilnico, ki meri le dvajset kvadratnih metrov«, pojasnjuje ravnatelj Osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh Ludvik Nemec.
Mar ni dovolj zgovoren podatek, po katerem pride na učenca le 2,8 kvadratnega metra neto površine, kar po normativih ni niti polovica! Poleg učilnic pa najbolj pogrešajo večnamenski prostor, jedilnico, knjižnico in druge prostore za delo učencev. Pomanjkanje jedilnice najbolj
sam, človek mora biti za tako delo natančen, skoraj nadarjen; Ko smo ju obiskali je Franc ravno barval snežne kole z rdečo in rumeno barvo: »Kole smo naročili na žagi v Mačkovcih, zato nam jih je kolar oblikoval in ošilil, mi jih tukaj pobarvamo in nato z avtom odpeljemo do cestarjev, ki jih zabijejo ob cestah v razdalji 50 do 100 metrov. Pobarvati jih morava okrog 3 tisoč, torej na dan okrog 350. Ker so koli letos prvič štirioglati, jih lahko barvamo strojno — prejšnje okrogle kole smo morali barvati ročno«. Franc Jožef se je tudi jezil nad »huligani«, ki nalašč izdirajo snežne kole ter lomijo prometne znake — ali ne vedo, kako je to drago?
Asfalt letos prvič iz Lipovec
Na asfaltni bazi v Lipovcih je zaposlenih le šest delavcev. Zaradi snega so začasno prekinili z delom, vendar bodo nadaljevali spet po 1. decembru, saj morajo asfaltirati še nekaj kilometrov cest — seveda, če bodo vremenske razmere ugodne. Prej so asfalt naročali pri Konstruktorju, z lastno asfaltno bazo (120 tonsko) pa ga bodo lahko naredili celo več. Kolikšna bo trajnost asfaltiranih cest, je v veliki meri odvisno od asfalta, pa tudi od kakovosti dela na cesti.
Zimska služba pripravljena načrtno
Minule dni je bila kritizirana zimska služba, saj je nekoliko nepričakovano zapadel sneg. Tozd za vzdrževanje in varstvo .cest v Murski Soboti je pripravil obsežno študijo z naslovom Plan zimske službe. V njem so razni seznami, načrti in zemljevidi, kdo ima pri pluženju prednost, kdo je v kateri krajevni organizaciji zadolžen za pluženje in podobno. V prvi akciji dežurstva, ki je trajala od 18. do 27. novembra so bili v tozdu dežurni dan in noč, 8 ljudi v soboški občini in 7 v ljutomerski. Po nepisanih pravilih mora biti na asfaltirani cesti 10 in na makadamski 15 centimetrov snega — takrat se začne s pluženjem. Vse pa je odvisno od vremenskih razmer in napovedi za naprej. Čeprav ni organiziranih dežurstev, je vsak skupino-vodja in delovodja dežuren tudi doma, za kritične odseke cest pa so odgovorni stalni posipalci. Med prvim sneženjem soli sploh niso r irabljali, saj ni bilo poledice, ampak so posipavali z različnimi agregati.
Stalni vir informacij o stanju na cestah so tisti, ki so najpogosteje na cestah — to so šoferji avtobusov in miličniki, tovornjakarji, pa tudi drugi občani.
»Če narediš dobro, ni v redu, ker si naredil prepočasi; če narediš hitro, spet ni v redu, ker si naredil slabo Torej nas ves čas kritizirajo,« je dejal odgovorni za vzdrževanje cest v murskosoboški občini. Delajo po svojih zmogljivostih, predvsem pa tako, kakor jim to dopuščajo denarna sredstva. Ker pa je teh malo, pride na vrsto le najnujnejše.
Bernarda Peček
občutijo učenci v podaljšanem bivanju, saj se hranijo celo v učilnicah, kar ni združljivo s hi-giensko-zdravstvenimi predpisi. Zato si od nove naložbe obetajo, da bodo pridobili učne prostore za predmetno stopnjo. V prvi vrsti gre za kabinetne učilnice, ki bi omogočile normalno delo in uresničitev učnega načrta.
Kolektiv soboške druge osemletke pa se skupno z učenci in njihovimi starši že dalj časa pospešeno pripravlja na bližnji referendum. »Načrtne priprave potekajo že dalj časa. Že v minulem šolskem letu smo se temeljito pogovorili na svetu staršev in roditeljskih sestankih. Morani
TRAKTORJI
TOMO VINKOVIČ SAMO V PRODAJALNI
AUTO KUGE V ŠTRIGOVI
TRAKTORJI TOMO VINKOVIČ SAMO V PRODAJALNI AUTO KUČE V ŠTRIGOVI
Traktorji TOMO VINKOVIČ: TV 420, TV 523 in TV 723 še vedno po starih cenah.
Prodajalna AUTO KUČE v Štrigovi ima tudi veliko izbiro priključkov za traktorje TOMO VINKOVIČ.
Vse informacije: AVTO HRVATSKA, AUTO KUČA, IMT CENTAR, ČAKOVEC, telefon: (042) 816-088 in prodajalna v ŠTRIGOVI, telefon: (042) 89-618.
aww«
KM E TUŠKA ZADRUGA LJUTOMER - KRIŽEVCI o. sol. O. Križevci pri Ljutomeru
Svet delegatov Kmetijske zadruge LJUTOMER-KRIŽEVCI Križevci pri Ljutomeru
razpisuje
prosta dela in naloge sekretarja KZ za dobo 4 let.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— visoka ali višja izobrazba pravne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj z visoko oziroma 5 let delovnih izkušenj z višjo izobrazbo.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: KZ LJUTOMER-KRIŽEVCI, Križevci pri Ljutomeru, z oznako: za razpisno komisijo v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po razpisnem roku. Prosto je družinsko stanovanje.
II.
TZO KMETOVALEC, Ljutomer
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo poslovnega prostora, velikega 60,45 kv. m, v Ljutomeru, Postružnikova ulica 6.
Izklicna cena je 5,500.000 din.
Interesenti morajo pred dražbo položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene.
Vse stroške s kupoprodajo plača kupec.
Pogodbo je potrebno skleniti v 30 dneh od dneva dražbe, kupnino pa plačati v 60 dneh. Če kupec v določenem roku ne sklene kupne pogodbe, pomeni, da odstopi od nakupa in mu vplačana varščina v celoti zapade.
Dražba bo 26. 12. 1985 ob 12. uri na sedežu TZO Kmetovalec v Ljutomeru, Glavni trg 3 a.
Vse informacije o dražbi dobite na upravi TZO oz. po telefonu (069) 81 961.
poudariti, da so starši z razumevanjem sprejeli naše predloge o dograditvi šole. Poleg tega smo dobro seznanjeni s tem V->::» Kilo narejeno v preteklem srednjeročnem obdobju v soboški občini in kaj je predvideno za izboljšanje delovnih razmer v naslednjih petih letih. Učenci so se vključili v natečaj za likovno ustvarjanje pod naslovom SA-
MOPRISPEVEK
NAPRE-
DEK, okrasili pa bodo tudi šolo in volišče,« z zadovoljstvom ugotavlja tovariš Nemec. Vse to pa gotovo vliva optimizem pred bližnjim občinskim referendumom za samoprispevek za šolstvo in ceste!
Milan Jerše
STRAN 6
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
kmetijska panorama
V LJUTOMERSKEM MLEKOPROMETU SMELO NAČRTUJEJO RAZVOJ
Z več sira tudi večji izvoz
DRUŠTVA VINOGRADNIKOV USTANAVLJAJO V VSEH VINORODNIH OKOLIŠIH
Društvo vinogradnikov tudi v soboški občini
Kljub težavam v živinoreji se odkup mleka v Pomurju iz leta v leto povečuje. V ljutomerskem Mlekoprometu, ki poleg ljutomerske in radgonske občine odkupuje mleko še na območju občin Čakovec in Ormož, znaša letno povečanje od 3 do 5 odstotkov, za letos pa napovedujejo, da bodo odkupili okrog 9 odstotkov več mleka kot lani. Povečan odkup in zastarela tehnologija pa sta narekovala, da so se v Mlekoprometu odločili za preureditev in modernizacijo obrata za izdelavo sira ementalca. Sedanja tovarna, ki je bila zgrajena pred 15 leti in dograjena v letu 1978, le s težavo predela vse odkupljene količine mleka, ker je povpraševanje po njihovih izdelkih veliko, možnosti pa so tudi za večji izvoz, je odločitev tega 120-članskega delovnega kolektiva za novo naložbo več kot pohvalna.
Mlekopromet Ljutomer se uvršča med tiste redke pomurske organizacije združenega dela,ki tudi v oteženih gospodarskih razmerah dosegajo dobre poslovne rezultate. To potrjuje tudi podatek, da so v tej delovni organizaciji že v letu 1983 v poslovni sklad namenili več kot 22 milijonov dinarjev, v lanskem letu dobrih 69 milijonov, po letošnjih devetih mesecih pa so v poslovni sklad razporedili blizu 58 milijonov dinarjev. Zaradi povečanega odkupa mleka narašča tudi proizvodnja in v letošnjih devetih mesecih so uresničili 80 odstotkov načrtovane letne proiz-vodnje. Sedanji proizvodni program v Mlekoprometu zajema izdelavo sirov ementalec in parmezan, topljenih sirov in masla, v dveh izmenah pa predelajo dnevno 62.500 litrov mleka. Osnovna je izdelava sira ementalec, za kar porabijo dnevno 52.500 litrov mleka, za izdelavo parmezana pa 10.000 litrov mleka. Ker je na domačem in svetovnem tržišču zlasti veliko povpraševanje po emen-talcu, bodo predelovalne zmogljivosti povečali s sedanjih 52.500 litrov dnevno na 75.000 litrov dnevno, izdelava tega si-
- »AGROMERKUR«
perutninarstvo in transport n. o. sol. o.
Murska Sobota	/
Delovna skupnost skupnih služb
ABC Pomurka Agromerkur tozd Tovarna močnih krmil Lendava objavlja prosta dela in naloge
SKLADIŠČNIKA
Pogoji:
— srednja izobrazba kmetijske smeri ali KV delavec trgovske stroke
— 1 leto delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: ABC Pomurka Agromerkur tozd Tovarna močnih krmil Lendava, Partizanska 101
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po i:
Ministri EGS znižali dodatne dajatve za meso iz Jugoslavije
VEČJE MOŽNOSTI TUDI ZA
mesno industrijo
Ministrski svet EGS se je po nekaj letih zavračanja jugoslovanskih zahtev končno le odloči) uvesti olajšave za uvoz mesa mladega goveda, najpomembnejšega v kmetijskem uvozu iz Jugoslavije. Po sklepu, ki so ga sprejeli zunanji ministri, bo EGS za 80 odstotkov zmanjšala uvozne pristojbine, s katerimi v skupnosti izravnavajo razlike med nižjimi svetovnimi in višjimi domačimi cenami in so ena od njenih Poglavitnih orožij za 25 tisoč ton mesa te vrste in za 50 odstotkov naslednjih 25 tisoč ton.
Presoditi je mogoče, da oo nižja cena, ki jo bo omogočil ta ykrep, povečala konkurenčnost' jugoslovanskega izvoza. V zadnjih letih se je izvoz junetine — ta povzroča že pol desetletja enega najtežjih problemov v odno
ra pa se bo tako povečala s sedanjih 4.463 kilogramov na 6.375 kilogramov dnevno.
Do konca prihodnjega srednjeročnega obdobja v Mlekoprometu načrtujejo, da bodo v celoti posodobili in povečali izdelavo, skupna naložba za to pa bo stala blizu 400 milijonov dinarjev. Ker delovni kolektiv takšne naložbe naenkrat ne bi zmogel, so se odločili za postopno modernizacijo. V prvi fazi bodo posodobili sirarno za ementalec, v drugi fazi topilnico sirov, v treji fazi pa bodo rešili energetski problem tovarne ter uredili okolico. Priprave za modernizacijo sirarne so že stekle, predračunska vrednost te naložbe pa je nekaj več kot 134 milijonov dinarjev. Pretežni del, dobrih 97 milijonov dinarjev, odpade na opremo, ki je v glavnem iz uvoza, zanjo že imajo zagotovljena devizna sredstva, prav tako pa so že dobili tudi dovoljenje za uvoz. Za to naložbo so v delovni organizaciji zagotovili 60 odstotkov lastnih sredstev in sredstev sovlagateljev, za preostalih 40 odstotkov potrebnih sredstev pa bodo najeli posojilo v banki. Če bo teklo vse po načrtih, računajo, da bo že v maju pri
sih med EGS in Jugoslavijo — prepolovil in se sukal okrog 25 tisoč ton, pol manj kot pred tem. Na sedežu ministrskega sveta je slišati, da je šlo za eno najbolj zapletenih vprašanj ministrskega zasedanja.
Vlade so se dogovorile šele ko je popustila ZRN, ki je zaradi lastnih presežkov najbolj ostro nasprotovala predlogu evropske komisije.
Med pomembnejšimi sklepi je še odločitev, da EGS za 10 odstotkov poveča kvote brezcarinskega uvoza nekaterih skupin industrijskih izdelkov iz Jugoslavije. Pri vinu in višnjah po prvih vesteh še naprej veljajo dosedanje omejitve.
Sprejete olajšave za uvoz mesa v dežele EGS so za izvoz na vsa svetovna tržišča registrirani klavnici soboške Mesne industrije
hodnje leto v posodobljeni sirarni stekla poskusna proizvodnja.
Z hovo sirarno in večjo izdelavo se bodo povečale tudi možnosti za izvoz. Ljutomerski Mlekopromet, ki izvaža sire na zahtevno švicarsko in ameriško tržišče — letos bodo izvozili okrog 100 ton sirov — tako načrtuje, da bo do konca prihodnjega srednjeročnega obdobja letno izvozil okrog 250 ton sirov, s tem pa tudi bistveno povečal delež prihodka s prodajo na tujem trgu. Ta se v zadnjih letih že bistveno povečuje, saj, če je znašal v letu 1981 6,7 milijona dinarjev, za letos načrtujejo, da bo vrednost izvoza že dosegla blizu 44 milijonov deviznih dinarjev.
Sočasno s posodobitvijo proizvodnje v tej delovni organizaciji razmišljajo tudi o uvajanju nekaterih novih izdelkov, ne pozabljajo pa tudi na vlaganja v osnovno mlečno proizvodnjo. Tako naj bi že v prihodnjih dveh letih začeli izdelovati dve vrsti topljenih sirov in eno vrsto trdega sira, ne bi pa smelo biti tudi težav z zagotavljanjem osnovne surovine — mleka. Na svojem odkupnem območju v štirih občinah imajo urejenih 131 zbiralnic mleka, v katerih oddaja mleko okrog 2.800 rejcev. Ti oddajo povprečno na kravo okrog 1.750 litrov tržnih presežkov mleka, prav v povečanju mlečnosti pa je še največ rezerv. V Mlekoprometu pravijo, da bi se ta lahko povečala vsaj še za 60 odstotkov, temu primerno pa načrtujejo tudi odkup do konca novega srednjeročnega obdobja. Ta naj bi se z letošnjih 18.930.000 litrov povečal na 23.661.000 litrov v letu 1990.
Ludvik Kovač
TURNIŠČE:
CENE PUJSKOV
Kot nam poroča naš dopisnik Matija Pozderec, je ponudba pujskov na sejmu v Turnišču še vedno zelo skromna. Minuli četrtek, 5. decembra, so rejci pripeljali le 20 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, prodali pa so vse, saj je bilo povpraševanje izredno veliko. Cena se je gibala med 15 tisoč in 18 tisoč dinarji za par. Naj k temu še dodamo, da tudi v kmetijskih zadrugah že od 1. novembra odkupujejo pujske po znatno višjih cenah, saj plačujejo za kilogram (skupaj s poračunom) že 454 dinarjev. In še opozorilo prodajalcem na sejmu v Turnišču: obvezni so živinski potni listi.
Rejci plemenskih svinj pa se žal niso preveč dolgo veselili višjih odkupnih cen pujskov, saj so se pred kratkim znatno podražila tudi krmila. Tako je treba zdaj za 100 kilogramov krmila za pujske odšteti že kar stari milijonček, su-perkoncentrati pa so seveda še dražji.
ocenili kot korak naprej pri osvajanju tujih tržišč.
Direktor Mesne industrije Dragan Salavec je povedal: »Evropsko tržišče je bilo zmeraj pomembno za jugoslovansko kmetijstvo, še posebej za prodajo svežega mesa. Že vrsto let smo se trudili izvoziti večje količine, vendar napredka nismo dosegli.
Soboška Mesna industrija letno izvozi čez 3000 ton mesa. Povečanje količin mesa na račun znatnega znižanja uvoznih pristojbin je za izvoznike vsekakor pomembno. Tačas sicer ne moremo dokončno reči, kaj bo znižanje dodatnih dajatev pomenilo, ker še nimamo podatka, kakšne bodo zaščitne cene, ki so poleg uvoznih pristojbin odločilne, ali bo izvoz dohodkovno zanimiv ali ne.«
Boris Hegeduš
Prvo vinogradniško društvo, ki je združevalo vinogradnike s celotne Dolenjske, je bilo ustanovljeno že pred petnajstimi leti. Kasneje so ustanovili še društvo vinogradnikov Bele Krajine, nato pa je vse do lanskega leta vladalo zatišje. Lani sta bili ustanovljeni društvi na Kozjanskem in v Juršincih, letos pa društvo vinogradnikov Ljutomersko-Or-moških goric. V ustanavljanju so še društva v Mariboru, Vipavi, za okoliše Kapela-Radgona, Lendavske gorice in Goričko. Nekaj več bi napisali o dejavnosti društva vinogradnikov v prekmur-.skih goricah Goričko. Dejavnost društva je zasnovana na ustavnih načelih, idejnopolitičnih izhodiščih samoupravnega socializma
ter programskih usmeritvah Socialistične zveze. V delovno območje društva spadajo ožji okoliši Goričkega, Dobrovnik-Morav-ske Toplice in Mačkovci-Gerlin-ci, dokler ne ustanovijo svojih društev pa tudi sosednji okoliši.
Vinogradniki so organizirani v društvo iz naslednjih namenov: skrbeli bodo za strokovno izpopolnjevanje članov v vinogradništvu in kletarstvu, pripravljali predavanja, izlete, oglede vzornih vinogradov in sodobnih kleti, organizirali strokovne prikaze posameznih del, po potrebi izdajali časopise (strokovna navodila) ter prek lokalnega tiska opozarjali člane na pravilno opravljanje del; prizadevali si bodo za ponovo uveljavitev vin tega
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Kmetija na trdnih temeljih
Dva vzroka sta, da smo se tokrat odločili obiskati Alojza Čeha v Nedelici: je večji tržni proizvajalec, poleg tega pa še aktiven vaški funkcionar.
— Tovariš čeh, obdelujete 6 hektarjev svoje zemlje in 4 hektarje najetih površin, to je kar precejšnja površina, pa nas zanima, katera je vaša osnovna kmetijska dejavnost?
»Res je vsega skupaj deset hektarjev, vendare danes obdelati tolikšne površine ni nobena težava, saj imamo vse osnovne kmetijske stroje in vse druge stroje, ki so potrebni za sajenje in spravilo krompirja. Letos smo pridelovali krompir na 2 hektarjih in dosegli dober pridelek. Doslej smo prodali 12 tisoč kilogramov, 18 tisoč kilogramov pa smo uskladiščili in ga bomo prodali ob prvi priložnosti. Računamo, da bomo pozneje nekoliko več iztržili.«
— Na vprašanje ste odgovorili v množini, to.ej dela na kmetiji več družinskih članov?
»Da. Poleg mene in žene Marte še pridno pomagata hčerka in sin, ki sta sicer zaposlena. Večkrat pa pride tudi sin, ki se je že poročil. So namreč dela, ko je potrebno hkrati več delavcev, na primer na jesen, ko smo ročno pobirali krompirčki smo ga sicer izruvali strojno. Tako — za tekoče, vsakodnevno delo pa sta tudi na večjem posestvu dovolj dva delavca.«
— Poleg poljedelstva se ukvarjate še z živinorejo.
»Da. V hlevu je ta hip 13 pitancev in 5 krav. Vsa živina je naša. Imamo sodoben hlev na odpiakovanje. Živalim poklada-mo predvsem doma pridelano krmo, zato pridelujemo poleg krompirja še koruzo, za katero imamo silose, ki merijo skupaj čez 100 kubičnih metrov. Prizadevamo si spitati kakovostne živali, zato gre naša živina pretežno v izvoz. Letno oddamo po 10 pitancev.«
območja ter v ta namen organizirali ocenjevanje vin svojih članov s ciljem, da bi na republiška in mednarodna ocenjevanja prišla kakovostna in vrhunska vina; prirejali bodo razstave in po-skušnje ocenjenih vin na vsakoletni občni prireditvi ter na mednarodnih razstavah in sejmih; sodelovali bodo z delovnimi organizacijami za preskrbo članov z ustreznim materialom, ki se uporablja v vinogradništvu in kletarstvu, sodelovali bodo s turističnimi in drugimi zainteresiranimi organizacijami, pospeševali razvoj kmečkega turizma, vinskih cest, ob svojih prireditvah pa oživljali stare običaje in navade iz prekmurskih goric. Najpomembnejša vloga društva
Povpraševanje narašča
Govedo lisaste pasme, ki ima v
Pomurju že polstoletno tradicijo, se po kakovosti uvršča v sam evropski vrh. To je rezultat načrtnega in strokovnega dela, ki ga zlasti v zadnjih dveh desetletjih uspešno opravljajo strokovnjaki Živi-norejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje, da uspehi ne izostajajo, pa potrjujejo tudi številna priznanja in nagrade, ki so jih prejeli pomurski rejci za svojo plemensko živino na najrazličnejših razstavah in sejemskih prireditvah. Ob njih seveda ne moremo mimo mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu, kjer pomurska plemenska živina nikoli ni ostala
— Odkar ste poročeni, ste si gmotno precej opomogli: poleg strojev in novega hleva imate tudi lepo hišo.
»Res je: veliko smo vlagali v gospodarstvo, ob tem pa tudi nismo pozabljali na osebni standard. No, vsega denarja nismo zbrali v kmetijstvu, kajti 8 let sem delal tudi v tujini. Zdaj, ko ima kmetija kolikor toliko trdne temelje, gre.«
Marta in Alojz Čeh — zakonca iz Nedeiice, ki sta v nekaj deset letih ta-korekoč iz nič postavila trdno kmetijo. Zadnja pridobitev je tudi velik nov traktor. Foto: Š. S.
— Vi pa ste tudi precej prispevali k splošnemu napredku Nedeiice, pa tudi zdaj ste še aktivni.
»Priznanje, ki mi ga je podelila krajevna skupnost Turnišče, mi veliko pomeni, prav tako pa tudi priznanje Osvobodilne fronte, ki sem ga prejel nekoliko prej. Človek se pač ne sme ograditi, mora sodelovati z vsemi, po svoje prispevati k razvoju vasi, krajevne skupnosti in občine. Sam sem se zlasti angažiral pri elektrifikaciji, zbiranju sredstev za porušeno Skopje, pri zbiranju denarja za posodobitev cest...,
pa je v tem, da se zavzema za kulturno, zmerno uživanje vina in vseh alkoholnih pijač.
Član društva vinogradnikov Goričko lahko postane vsak občan, ki se ljubiteljsko ali kako drugače ukvarja z vinogradništvom in je star najmanj 15 let. Velikost vinograda ni pomembna, le-ta mora biti zasajen z žlahtno vinsko trto.
Obveščamo vse vinogradnike Goričkega, da bo ustanovni zbor društva vinogradnikov 14. 12. 1985 v kavarni hotela Diana v Murski Soboti ob 9. uri. Po ustanovnem zboru bo predaval dipl. inž. agronomije Franc Protner o negi mladega vina.
dipl. inž. agr. Ernest Novak
brez priznanj, često pa se je s tega sejma vračala z najvišjimi jugoslovanskimi priznanji.
Sloves kakovostnega plemenskega goveda iz Pomurja pa je segel celo prek meja in zanj se v zadnjem času zanima vse več kupcev iz tujine. Kupci iz Češkoslovaške so že stari znanci pomurskih rejcev, za plemenske telice pa so se zdaj začeli zanimati tudi v Grčiji. Na Živinorejsko-veterinar-skem zavodu pravijo, da so zahteve kakovosti med tujimi kupci izredno velike, zato bodo morali temu v prihodnje namenjati še več pozornosti.
Za plemenske telice iz Pomurja pa že nekaj let vlada veliko zanimanje tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Res, da je povpraševanje sicer nekoliko upadlo, saj so se kreditni pogoji zaostrili, vendar pa kupci še vedno povprašujejo po plemenskih telicah. V zadnjem času se povpraševanje spet povečuje, saj se razmere v živinoreji izboljšujejo in rejci v drugih republikah želijo ponovno obnoviti plemensko čredo. Letos so pomurski rejci že prodali na plemenskih sejmih blizu 1.500 plemenskih telic, nekaj manj kot polovico teh pa so izvozili. Možnosti za prodajo pa bodo tudi prihodnje leto, saj so se že dogovorili za prodajo 600 do 800 plemenskih telic.
L. Kovač
glasen sem bil tudi na zboru občanov, ko je bil govor o telefoniji, vendar so dobro poprijeli še drugi. Še vedno pa sem član sveta krajevne skupnosti, član delegacije za zbor krajevnih skupnosti občine, podpredsednik zadružnega sveta in sodnik porotnik.«
— In vaše izkušnje iz dela v kmetijstvu?
»Še vedno je tako, da se kmet ne more povsem specializirati za
samo eno vrsto proizvodnje. Pri nas poljedelstvo — pridelovanje krompirja in koruze — kombiniramo z živinprejo. Nekako še gre, zlasti pa zdaj, ko so položeni temelji kmetije. Da pa človek pride do tega, mora imeti dobro voljo in pridno mora delati. Midva z ženo, in pozneje otroci, sva že na samem začetku dobro poprijela, zato rezultati niso izostali. Sicer pa v ničemer posebno ne izstopava, saj je takih kmetij, kot je naša, veliko.«
Tako je tekel pogovor z Aloj-zem Čehom iz Nedeiice.
Š. SOBOČAN
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
STRAN 7
Do strojegradnje z lastno pametjo
Svetal primer kovinskopredelovalne industrije v pomurskem združenem delu, ki se sicer duši v zalogah in je v razkoraku s cenami, je program strojegradnje v tovarni orodja in opreme Rogašovci. Ta temeljna organizacija združenega dela postojnskega Liva je kljub obrestim in drugim ne ravno ugodnim razmeram dela na Goričkem uspela z dobrim gospodarjenjem in uporabo lastne pameti. Na vprašanje, kako, je direktor Viktor Vild odgovoril tako: »Težko, vendar iz leta v leto z več svoje pameti obvladujemo vse težji položaj, v katerega je zašla kovinskopredelovalna industrija v regiji, pa tudi širše.
Naša usmeritev je program strojegradnje, katerega sami razvijamo oziroma skupaj z razvojem v delovni organizaciji v Postojni.« Posredno pa z razvojem tovarne orodja in opreme na Goričkem skrbijo tudi za razvoj kraja, čeprav ta del Goričkega nima industrijske tradicije in se to pri delu tudi pozna.
Od prvih osnutkov za gradnjo tovarne leta 1977 pa do njene postavitve in otvoritve, predvsem pa časa, ko je delo zaživelo v polni meri, je poteklo veliko let, v vseh pa sta bili vodilo vztrajnost in naslonitev na lastne moči. Tako so začeli štipendirti in izobraževati učence na srednji in višji stopnji, rezultati take odločitve pa so vidni že danes, saj imajo dovolj kadra, ki dela pri razvoju, organizaciji, tehnologiji in pripravi proizvodnje.
»To so le prvi koraki na poti do tistega, kar bi morali doseči, če hočemo na širše slovensko tržišče kot majhna tovarna z do
brim programom strojegradnje«, je skromen njen direktor, kateremu gre nedvomno zasluga, da je tako kot je, saj je največkrat pomembna človekova osebna angažiranost in sposobnost. Pri Viktorju Vildu je našteto občuteno že v pogovoru in lahko služi kot vzor poslovnežem z manj smisla in prizadevnosti. Posebno še, ker je na Goričkem moral dobesedno orati ledino. To pa v kraju brez industrijske tradicije in premalo razvitega policentra ni lahko. Rogašovci sami po sebi še niso toliko močno krajevno središče, da bi lahko pritegnili strokovnjake iz močnejših centrov. Tudi možnosti za doselitev, otroško varstvo otrok in druga, za družine pomembna izhodišča niso vabljiva. So pa od Murske Sobote toliko oddaljeni, da se kljub razpisom in raznim vabilom ustrezni strokovnjaki ne odzivajo. Z domačimi, mlajšimi šolanimi kadri pa je tako: od zaslužka v tovarni ni odvisen njihov obstoj, saj imajo zemljo in na njej tudi obilo dela po vrnitvi iz službe.
Vsaj za tiste, ki delajo v razvojnem oddelku, pa je osem ur premalo za razmislek in bi moralo pravzaprav iti za stalen proces pripadnosti in angažiranosti.
»Pripraviti ljudi za zahteven proizvodni program ni enostavno, posebno še, ker je to dolgotrajno in zahtevno delo, ki zahteva pripadnost in prepričanost.
Čeprav imamo tovarno, stroje in program, je brez angažiranih ljudi vse našteto premalo, če nimajo osebne motivacije,« meni direktor Vild. Njegovo in delo tistih, ki jim težkim razmeram
navkljub uspeva dobro gospodariti, pa potrjuje, da so na pravi poti. Pri svojem delu pa potrebujejo podporo tako krajevne kot občinske skupnosti, saj bo le ustrezen razvoj kraja in okolice omogočal zaposlitve in priselitve ustreznih kadrov, ki bodo v sodelovanju z domačimi lahko uresničili ambiciozne programe. Zato bo potrebno narediti neko-
LENDAVA
Komunalci načrtujejo
V organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih lendavske občine je v javni razpravi osnutek temeljnega plana komunalne skupnosti občine Lendava za obdobje 1986—199(1. Če ga bodo sprejeli s predlaganimi usmeritvami, potem bodo z denarjem, ki ga zbirajo v komunalni skupnosti, pomSgali pri gradnji osrednje čistil- ; ne naprave, razširitvi osnovnega vodovodnega omrežja in zgraditvi zajemališča pri Dolnjem Lakošu. Razširili bodo tudi kanalizacijsko omrežje, komunalno opremili več stavbnih zemljišč, predvidena pa je tudi gradnja vodnega zbiralnika v Čentibi. V komunalni skupnosti nameravajo za te in druge namene zbrati 160 milijonov dinarjev, največ na temelju samoupravnih sporazumov in iz čistega dohodka organizacij združenega dela (40 milijonov).
Š. S.
liko več kot doslej, in to ne le v tovarni, ampak v širši družbenopolitični skupnosti.
In vendar je vsemu povedanemu navkljub perspektiva razvoja tovarne orodja in opreme dobra. Tako dolgoročno kot srednjeročno, rezultati pa so (in bodo) odvisni od ljudi, njihove uresničitve programa ter učinkov.
»V letošnjem letu smo že dosegli zamenjavo proizvodnega programa, ki smo ga začeli pred petimi leti, tako da zavzema program strojegradnje 73 odstotkov vseh naših zmogljovosti in le ne-znatnejši delež (27 odstotkov) tisto prvo delo. Za nas je to veliko, saj je bilo potrebno vložiti veliko časa in znanja, in še več ga bo potrebno, ker se bo treba vsak dan dokazovati in potrjevati na tržišču.«
Ob naslonitvi na lastno pamet in dokazano vztrajnost uspeh gotovo ne bo izostal!
Brigita Bavčar
Hitreje od republike
LENDAVSKA OBČINA JE V MINULIH LETIH HITRO NAPREDOVALA NA ŠTEVILNIH PODROČJIH IN JE TAKO PREŠLA IZ IZRAZITO KMETIJSKE V INDUSTRIJSKO. V NASLEDNJIH 15 LETIH NAJ BI BIL RAZVOJ ŠE HITREJŠI, PREDVIDEVA DOLGOROČNI NAČRT RAZVOJA OBČINE.
Če primerjamo sedanjo sestavo družbenega proizvoda z novo-ustvarjeno vrednostjo v letih okrog 2000, ugotovimo nekatere spremembe: delež industrije in rudarstva, ki znaša zdaj 60 odstotkov, se zmanjša na 58,7 odstotka. Prav tako delež kmetijstva s 14,6 na 12 odstotkov, kar pa seveda ne pomeni, da ti dve panogi ne bi napredovali! Predvideno zmanjšanje gre na račun hitrejšega napredka oziroma ustvarjanja večjega družbenega proizvoda v dejavnostih: promet in zveze, trgovina, gostinstvo in turizem, obrt, komunala. »Produktivnost« teh dejavnosti se bo kazala tudi v gradbeništvu in gozdarstvu, saj se bo tudi pri njiju znižal odstotni delež v skupnem družbenem proizvodu.
Lendavčani v svojih razvojnih načrtih poudarjajo nekatere prednosti, ki jih imajo: nahajališča nafte, plina, premoga in geotermalne energije; vrelce termalne vode; lesno maso na 5800 hektarjih gozdov; pomemben obseg kmetijskih zemljišč (13 tisoč hektarjev); zaloge opekarske gline; delovno silo, obmejni položaj občine; umski potencial; ustrezno razvite družbene dejavnosti itd. Vse to naj bi omogočilo doseganje gospodarske rasti, ki bo, izražena v odstotkih, večja kot v republiki; večje vključevanje v izvoz; krepitev akumulativne sposobnosti gospodarstva; skladnejši policentrični razvoj občine; hitrejšo rast zaposlenosti (leta 2000 ne bo več nezaposlenih!); dosegli naj bi izboljšanje varstva okolja itd.
Nekaj besed o industriji. Veliko si obetajo od rudnika v Beni-ci. Izkop v njem naj bi po predvidevanjih dosegel vrh šele v letih 1991 —1995, ko naj bi v njem letno 800 delavcev nakopalo milijon ton premoga. Tozd Rafinerija bo ob odkritju novih naftnih nahajališč razširila sedanje zmogljivosti s 650 tisoč ton na milijon ton letne predelave surove
nafte. Gorenje Varstroj predvideva urediti orodjarno, sicer pa je predvideno tesnejše povezovanje Varstroja, Nafte in Primata pri morebitnem razvijanju skupnih proizvodnih programov. Čeprav je v lendavski občini precej gozdov, pa od njih ni večje koristi, saj odvažajo surovino. V prihodnjih letih naj bi tudi lesno maso višje ovrednostili v obliki raznih izdelkov. Delovne organizacije v gradbeništvu bodo morale prej ko slej najti skupni jezik in se povezati. Tudi v gostinstvu in turizmu — panogi, ki še zdaleč ni izkoriščena — so velike možnosti. Sedanjo ponudbo bodo obogatili, predvidena pa je tudi možnost povečanja prenočitvenih zmogljivosti v hotelu Lipa. Enako velja za drobno gospodarstvo, ki mu v dolgoročnem načrtu občine Lendava dajejo poseben poudarek. Pri stanovanjski grad-ji predvidevajo gradnjo 400 družbenih stanovanj, ki naj bi »vznikla« ne le v občinskem, ampak tudi v krajevnih središčih. V družbenih dejavnostih so predvideni prizidki pri OŠ v Turnišču, Črenšovcih, Dobrovniku, Bistrici, Odrancih, Kobilju ... in gradnja centralne osnovne šole za višjo stopnjo za šolske okoliše Bistrica, Črenšovci in Odranci. Za otroško varstvo bo zgrajen vrtec za 120 otrok v Črenšovcih, Bistrici in verjetno še v kakem kraju.
Ker je telefonija izredno slabo razvita, si zdaj posebno prizadevajo nadoknaditi zamujeno, vendar bo to trajalo tja do leta 2000, ko naj bi prišlo celo 21 telefonov na 100 prebivalcev, kar je petkrat več kot je zdaj.
Hitri koraki napredka so zasnovani na mnogih drugih področjih. Sicer pa dolgoročni načrt daje le splošno usmeritev, kar pomeni, da v njem zapisane usmeritve in načrti niso obvezni, še posebno ne tedaj, če bi med tem ugotovili boljše rešitve.
Š. SOBOČAN
Delegati, plinifikacija in stanovanja
LETO 1945: ZMAGALI SMO - OHRANITI REVOLUCIJO!
FRANČEK GOMBOC
KRATEK PREGLED NASTANKA IN
Zadnja (po nesklepčni) vendarle spet sklepčna skupščina samoupravne skupnosti v Murski Soboti je bila razvneta v tistem delu zajetnega dnevnega reda, ki se je pod sprotnimi zadevami nanašal na plinifikacijo. Ker so večje delovne organizacije že podpisale sporazum o izgradnji plinovoda (z gradnjo bi naj pričeli v februarju naslednjega leta), bi se tokrat prisotni delegati morali z glasovanjem opredeliti do tega za energetsko bodočnost v tem aelu Pomutja zelo pomembnega vprašanja, kar pa so zavrnili. Zato, ker je v svoji interpretaciji tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti prej odpiral dilemo, kot pa nudil strokovno osnovo za razpravo, ki bi
Končne in izhodiščne ocene
Po zadnjih podatkih je končna cena kvadratnega metra nove stanovanjske površine v blokih druge faze gradnje Lendavske ob Ledavi 93.000 dinarjev, kar je skoraj za polovico več od izhodiščne, vendar še vedno v okvirih slovenskega povprečja in manj od napovedane v novem stanovanjskem kompleksu Lendavska Jug, ki ga bo pozidalo splošno gradbeno podjetje Pomurje za 144.281 dinarjev za kvadratni meter nove stanovanjske površine.
Izhodiščna in končna cena stanovanjskega objekta v Beltincih pa je v manjšem razkoraku, saj znaša prva 55.084 dinarjev in druga 68.095 dinarjev.
se najprej morala odvijati v strokovnejših krogih in družbenopolitičnih skupnostih in šele nato (argumentirana) priti na dnevni red skupščine. To bi tokrat namreč stežka trdili, saj ustreznega gradiva ni bilo, ustna prepričevanja o tem kako pomemben je pravočasni pristop, pa so bila premalo za, dvig delegatskih rok, saj so se prisotni zavedali, da brez poprejšnjih- posvetovanj v svoji delegatski bazi ne morejo glasovati v imenu številnih stanovalcev, ki bodo izglasovano morali plačevati. Posebej, ker v soboški občini ni celovitega pristopa do tako pomembnega vprašanja kot je energetsko, čeprav bi glede na znesek investicije (40 milijonov dinarjev za primarni vod plina) moral biti.
To, da je premoga premalo in lahko kurilno olje predrago kurivo je znano, iz povedanega pa je bilo razbrati, da plin ne bil nič cenejši od kurilnega olja in zato kaže temeljito premisliti tudi o izrabi na našem območju dostopnih virov geotermalne ali kakšne druge energije.
Seveda današnja odločitev delegatov, da bodo o plinifikaciji glasovali drugič, na osnovi ustreznejšega gradiva, ne pomeni, da so proti vpeljavi plina v soboška gospodinjstva, pomeni le odgovornejši pristop, saj zaradi preuranjenih in nestrokovnih odločitev posameznikov velikokrat plačuje ceho množica, v tem primeru stanovalcev.
Bili so časi, ko je bilo (je dejal eden od glasnejših delegatov) moč ceneje priti do plina, kar je večina Slovenije tudi storila, le v Pomurju takrat niso razmišljali dolgoročno in pametno. Napake ne bi smeli ponavljati in tako dolgoročno predvsem pa strokovno pristopiti tako k plinifikaciji kot iskanju drugih virov prepotrebne energije. Na skupščini pa je bila beseda tudi o gradnji v naslednjem srednjeročnem obdobju, ko bi naj zraslo 525 stanovanj v blokih in 900 individualnih stanovanjskih hiš; poudarek pa bi bil tudi na vzdrževanju obstoječega stanovanjskega fonda zaradi velikih razlik v stanovanjskih standardih.
Brigita Bavčar
Ko seje po okupaciji leta 1941 na poziv KPJ začela oborožena borba, so hkrati s to borbo nastajali tudi prvi elementi ljudske oblasti. Na osvobojenem ozemlju v zahodni Srbiji so že leta 1941 nastali prvi narodnoosvobodilni odbori (NOO), ki so bili borbeni politični organi ljudstva in so hkrati opravljali tudi oblastne posle. Ti odbori niso nastali sami od sebe, temveč jih je organizirala KPJ. Narodnoosvobodilni odbori pomagajo v tem času političnim aktivistom na terenu, organizirajo hrano za vojsko, zbirajo orožje, obleko, skrbijo za civilno prebivalst?^, organizirajo obveščevalno službo in podobno.
Za razvoj ljudske oblasti v tej dobi (1941) je' za slovensko ozemlje značilno to, da je bila v aprilu ustanovljena OF kot vseljudska politična organizacija slovenskega naroda. Ta organizacija je bila povsod, kjer so bili Slovenci, gajela je tudi naše območje, vendar ne tako množično kot v drugih predelih Slovenije. Svoj program je izvajala preko terenskih odborov OF, ki so po svoji vsebini dela isti kot NOO v drugih predelih države in zato med obema oblikama organov oblasti ni bilo razlike. Značilno za OF je to, da je že leta 1942 izdala ODLOK, ki je določal, da na vsem osvobojenem ozemlju prevzema oblast Osvobodilna fronta slovenskega naroda.
Nova oblast je stari državni aparat na osvobojenem ozemlju razbila in odstranila. OF ni priznavala nobenih starih organov oblasti, marveč le terenske odbore OF, ki so postali začasni organi oblasti, ljudstvo pa je te priznavalo kot svojo oblast. Terenskim odborom so bili teritorialno in funkcionalno nadrejeni višji organi OF. Naloga odborov OF je bila, da izvedejo volitve v NOO kot prave organe ljudske oblasti. Te volitve so se dejansko tudi izvajale povsod, kjer je bilo ozemlje osvobojeno, neredko pa tudi na okupiranem ozemlju.
Z osvoboditvijo ozemlja so se širile tudi naloge NOO na Slovenskem: kot obramba osvoboje-
RAZVOJA LJUDSKIH ODBOROV
nega ozemlja, organizacija narodne zaščite in obveščevalne službe, preskrba vojske in prebivalstva, skrb za obdelovanje zemlje, organizacija šolstva, zdravstva in socialnega skrbstva.
Kakor je sicer razvoj ljudske oblasti v Sloveniji svojevrsten, je bil vendar v skladu s celotnim jugoslovanskim razvojem. Leta 1942 so izšli t. i. fočanski predpisi, prav tako pa so isto leto izšli še »krajinski predpisi« v Bosanski Krajini. V obeh dokumentih so NOO karakterizirani takole: NOO opravljajo vse funkcije oblasti, razen tistih, ki pripadajo vojaškim poveljstvom. Ta navodila so se povsod izvajala skladno s posebnostmi, ki jih je v posameznih pokrajinah narekovala oborožena borba proti okupatorju-
Vrhunec razvoja ljudske oblasti predstavlja II. zasedanje Avnoja, ki se kot politični organ osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov sedaj tudi formalno konstituira v vrhovni zakonodajni organ. Ustava, ki jo je sprejela Ustavodajna skupščina FLRJ v jan. 1946, v 6. členu ugotavlja, da ljudstvo izvršuje svojo oblast po svobodno izvoljenih predstavniških organih državne oblasti, tj. po ljudskih odborih, ki so od krajevnih ljudskih odborov do skupščin LR in ljudske skupščine FLRJ nastali in se razvili v NOB. To je tudi osnovna pridobitev te borbe.
S tem daje ustava pregled o zgodovinskem izvoru in razvoju ljudskih odborov kot organov državne, tj. ljudske oblasti. Obenem pa podčrtava ustava tudi evolucionami nastanek in značaj nove ljudske oblasti, ki je nastala v borbi proti fašizmu in reakciji ter na razvalinah starega državnega aparata in stare državne ureditve.
Pot od prvih odborov OF in NOO preko v naših razmerah SNOS, Avnoja in do ustavodaj
ne skupščine je bila dolga in težka. NOO so se v zvezi s spremenjenimi razmerami po osvoboditvi preimenovali v ljudske odbore, ki so dobili svojo zakonito ureditev v splošnem zakonu o ljudskih odborih, to je tudi najvažnejši zakon po sprejetju ustave.
Da bi ljudski odbori lažje opravljali funkcijo oblasti, je celotno ozemlje razdeljeno na teritorialne enote, te so nižje in višje; nižje so vključene v višje. Njihova razmejitev pa je odvisna od zemljepisnih, prometnih, gospodarskih in drugih razmer.
V Sloveniji je bilo 1271 krajev kot upravnih enot, te so se vključevale v 29 okrajev, ti pa v 3 oblasti, tukaj je posebnega pomena tudi mesto Ljubljana, ki ima sama pomen oblasti, njen mestni ljudski odbor pa pristoj-. nost oblastnega ljudskega odbora.
Značilno za naše območje je bilo, da smo imeli 133 upravnih enot, tj. okraj, mestni odbor za mesto Murska Sobota in 131 krajevnih ljudskih odborov.
Taka drobna delitev je bila za tisti čas nujna zaradi čim boljše aktivizacije prebivalstva in izpolnjevanja mnogih nalog pri obnovi države.
Krajevni ljudski odbori in narodnoosvobodilni odbori, ki imajo korenine v OF, so bili pomembni nosilci ljudske oblasti v posameznem kraju in od njihovega delovanja je bil odvisen napredek kraja in uspeh pri reševanju vseh vprašanj, ki so bila pomembna za nadaljnji družbeni razvoj.
Odbori Osvobodilne fronte, ki so se na tem območju formirali v nekaterih krajih že v marcu, a največ v drugi polovici aprila 1945, so poleg političnega dela prevzemali tudi funkcijo NOO, čeprav niso bili izvoljeni, in to je omogočilo, da so se zadeve razvijale normalno, brez zmešnjav, in
da je bila tako hitro pevzeta tudi oblast.
Naloge NOO v tem času so bile predvsem: Splošna mobilizacija za borbo sposobnih moških sredi aprila 1945.
— mobilizacija prebivalcev za delo vojaških utrdb vzdolž fronte,
— pomoč pri izseljevanju civilnega prebivalstva z območja fronte,
— skrb za domove izseljenih ter oskrba živine, ki ni bila evakuirana,
— pomoč vojski pri pehrani, prevozih in stanovanju,
— skrb nad javnimi objekti, skupni dogovor z vojsko,
— zbiranje vojnega materiala in odkrivanje ostankov okupatorju naklonjenih ljudi,
— preprečevanje tatvin,
— oskrba socialno ogroženih družin s hrano.
Vse do izvolitve krajevnih ljudskih odbor so NOO opravljali tudi vse druge naloge, pomembne za njihovo območje, zlasti so se angažirali v nekaterih primerih za gradnjo zadružnih in vaških domov, ustanavljanje kmetijskih obdelovalnih zadrug, urejanje cest in razvijanje kulturnega življenja.
NOO so v celoti uresničevali cilje ljudske oblasti in kot najvišji predstavniški in samoupravni organi so vključevali svoje volivce v sodelovanje pri izvrševanju oblasti in na posebnih zborih obravnavali program razvoja in svojega delovanja.
Take in druge oblike izvrševanja oblasti, pri čemer moramo omeniti tudi neizkušenost posameznikov, so vendar že na samem začetku omogočile sodelovanje širših ljudskih množic pri izvrševanju oblasti in vsakodnevnih nalog državne uprave.
STRAN 8
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
V ISKANJU PROJEKTA POMURJE 2000 (IV)
Skrb za stranke, nenehne novosti, inovacije, usmeritev k sodelavcem in vodenje v stiku z ljudmi. (Skrivnost uspeha po avtorju uspešnice Strast do kvalitete Tomu Pptersuj
Kakšna so merila za razvoj ustreznih tehnologij? Več ^upin jih je in eno od njih ponujamo v presojo, najbolj zato, ker se zdi pravšnja za prenos v naš pomurski prostor. Majhna po velikosti, enostavna za uvajanje, trajno delujoča, neodvisna od centraliziranih infrastruktur, vezana na obnovljive lokalne vire, usmerjena v zadovoljevanje lokalnih potreb, delovno, ne kapitalno intenzivna in neškodljiva za okolje.
TEHNOLOGIJA
kot izziv in zabloda
DELITEV NA TOZDE - NEPOPRAVLJIVA ŠKODA?
Za našo drugo okroglo mizo smo se spoprijeli s strategijo tehnološkega razvoja v navezi z organizacijo dela in kadri. Priče smo — uvideli to ali ne — revolucionarnim spremembam, zlasti v biotehnologiji in mikroelektroniki. Če tem gibanjem in preo-brazbenim procesom v okviru novih tehnoloških tokov ne bomo sledili, bomo še naprej ostajali provinca. To je neizprosna logika razvoja v svetu in moramo ji slediti ali izginiti s svetovnega odra. Mag. Andreja Kralja iz sozda ABC Pomurka smo izzvali: ali je nova tehnologija v kafileriji
v Murski Soboti vzrok ali posledica določenih sprememb, ki so se zgodile v tem okolju? »Tehnološka zasnova kafilerije se tako bistveno razlikuje od tiste izpred 20 let, ko smo jo postavljali, da ji včasih, moram priznati, čeprav sem ves čas pri tem delal, kar težko sledim. Gre za povsem nove prijeme, ki jih kot 50-letnik verjetno ne bi mogel peljati naprej. Tako smo na primer prešli z fizikalno oziroma kemično zasnovanih principov čiščenja na povsem biološki način čiščenja zraka, ki je učinkovitejši in cenejši, vendar zahteva izredno veliko znanje ljudi, ki s tem upravljajo. Na žalost nam naše šole takih ljudi ne dajajo. V zvezi s tehnologijo se vračam na vprašanje o tozdih. Mislim, da je delitev velikih organizacij na tozde povzročila nepopravljivo škodo našemu jugoslovanskemu gospodarstvu. Dogaja se — ravno ob prejšnjem Primeru to vidim — da se posamezni tozdi sovražijo do neznosnosti. Drug drugega ovirajo, in ko pričakuješ, da bodo nastopili kot enota, kot ime, so si v bistvu tako sovražni, kot da bi bili najhujši konkurenti; v isti delovni organizaciji. To ni posledica neke ideje, saj je ideja sama po sebi v bistvu dobra, vendar je postavljena za idealne ljudi, torej Iju-di, ki imajo idealne lastnosti Teh pa mi nimamo,« ni izbiral besed Kralj.
POLITIČNE TOVARNE IN ZAPORE ZNOTRAJ REGIJE
Spoznanje je Kralj »zašilil« do skrajnosti: »Idejo o razdeljevanju delovnih organizacij v tozde so ljudje izrabili v svoje sebične
prt) OPEKARNA MARIBOR I I RADVANJE
MMj Maribor, Streliška 16 a
PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km
MONTAŽNI STROPOV! »NORMA«
s POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJNOŽARNE PEČI
Z enakimi ugodnostmi lahko dobite naše strope v vseh trgovinah j gradbenim materialom veletrgovine Potrošnik Murska Sobota.
Telefon
(062) 39-911
namene. Ta pojav ima izredno pomembno vlogo v vsakem našem naporu pri novih tehnologijah, ko domača industrija ni sposobna ponuditi tako kakovostnih izdelkov kot jih zahtevajo novi tehnološki tokovi.«
Kako pa je s prostorskim razmeščanjem in uvajanjem novih tehnologij oziroma tehnoloških sistemov? Oglasil se je Ivo B^_ šnjakovič s soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem in opozoril na tako imenovano prostorsko ekonomijo, kjer gre predvsem za vprašanje lokacijskih dejavnikov. »Vse tiste proizvodne zmogljivosti moramo postaviti tam, kjer so določene surovine, seveda v sorazmerju s porabnikom končnega izdelka. Vse pre
več radi postavljamo >pohtične< tovarne, ki nimajo nobene zveze ne s potrošnikom ne s surovinami, ki so v določenem prostoru na voljo,« je menil Bošnjakovič. Kralj pa dodal: »Nove tehnologije ne pomenijo višje porabe energije na enoto izdelka, ampak nujno vodijo v manjšo porabo energije, kar pri nas še vedno nismo doumeli, tega ne spoštujemo in ne iščemo takih rešitev, ki bi prinesle isto ali povečano proizvodnjo ob enaki porabi energije. Zlasti za živilsko industrijo pomeni to proizvodnjo brez ostankov, z manj energije in — zaradi uvajanja kibernetike — z manj delovne sile, kar je za naše območje neugodno. Iskati bomo morali nove poti; ne da bi iskali nove energetske vire, ampak var-čneje izrabiti obstoječe.«
Bošnjakoviču se je zdelo prav, da ob tem spomni na gradnjo murske verige hidroelektrarn, čeprav je imel v resnici za bregom alternativnve energetske vire. »Ti viri ponujajo izredne možnosti. Mislim na geotermalno energijo, pridobivanje bioplina iz različnih virov — komunalnih odpadkov in živinskih farm, ki jih je v Pomurju precej — in sončno energijo.« K vprašanju o (raz)združevalnih procesih v našem gospodarstvu pa je udeleženec okrogle mize s soboškega ZEU pripomnil: »Z nekaterimi novimi zakonskimi akti, ki urejajo problematiko prostora, smo odpravili regionalno prostorsko načrtovanje kot inštitucijo. Namesto tega — kot suverena in najmanjša prostorska enota — nastopa družbenopolitična skupnost oziroma občina. S tem smo v bistvu vzpostavili proces zapiranja znotraj lastnih meja v regiji
in odstonost kakršnegakoli do-govarajanja. Vse štiri pomurske občine — Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava — imajo kup podobnih problemov, ki jih rešuje vsaka zase, brez možnosti, da bi se prek določenih povezovalnih inštitucij dogovarjale in skupno nastopale. Porazdelitev moči se v tem smislu kaže tako, da vsaka občina na svojem območju izsiljuje reševanje določenih prostorskih problemov ne glede na sosednjo občino, pa naj gre za problematiko prometne ali energetske infrastrukture, ekologije in podobno.«
JESENIŠKA
BREZ ALTERNATIVE
JEKLARNA
Z vidika strategije tehnološkega razvoja je mag. Štefan Špilak iz sozda ABC Pomurka opozoril na izkušnje iz dežele vzhajajočega sonca. »Japonci so svojo največjo naravno danost, to je pesek, najbolj izkoristili v obliki elektronskih vezij. Ob tem pa niso odstopali od pridelave hrane in vsega drugega. Torej prostorska ekonomija nekaj drugega pomeni v ZDA kot v ZR Nemčiji ali kot v Jugoslaviji, še posebno v Sloveniji. Enkrat je treba na to gledati z vidika naravnega okolja, drugič z vidika prebivalstva in tretjič z vidika akumulacije oziroma finančnih virov, ki jih okolje ima. Nastane čudna zmes interesov, ko recimo v Sloveniji nujno združujemo sredstva za tak projekt, kot je gradnja jeklarne na Jesenicah, ki bo v petih letih vzela tretjino ali četrtino — obseg niti ni pomemben — slovenske akumulacije, zaposlila malo delavcev, dala male učinke. Hkrati pa ni bila upoštevana alternativa, namreč, kaj bi s tem denarjem lahko napravili glede na to, da imamo predvsem v severovzhodni Sloveniji presežek delovne sile.« Špilak jeklarski industriji pri nas ne napoveduje rožnate prihodnosti — sklicujoč se na dogajanja na tem področju v Evropi — ne pri izvozu ne pri nadomeščanju uvoza. Ogreva se za take tehnologije, ki sicer nimajo prednosti v naravnih danostih, imajo pa jih v sociološkem smislu, kot nujnost. Omenil je elektroniko in še nekatere druge kot dopolnjujoče industrije velikih proizvodenj, ki zaposlujejo mnoge delovne sile. (Dovolili smo si, kot skrajnostna primera, navesti domači izkušnji: na eni strani ruški tozd Proizvodnja kremenčevega peska v Puconcih
in Križevske opekarne kot zgled, . zaposlitvene tokove? Sogovorni-
V razvoju Pomurja zavzema pomembno mesto tudi železniško gospodarstvo. Zlasti t. i. združeni transport, to je neposredna povezava železnice s tukajšnjim združenim delom. Na tem področju so doslej storjeni že nekateri obetavnejši koraki, čeprav jih čaka veliko nalog tudi v prihodnje. Mednje gotovo sodita prizadevanje za varen železniški promet in odprava problemov, ki zavirajo hitrejši razvoj železniškega gospodarstva. O tem je tekel pogovor s predsednikom skupščine sisa za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota, Ludvikom Hari-jem.
VESTNIK: Če se najprej zadržimo pri uresničevanju ciljev iz srednjeročnega	obdobja
1981 — 1985. Kako ste sploh zadovoljni z doseženim?
LUDVIK HARI: Lahko rečem, da smo v tem obdobju le delno izpolnili naloge. Pri tem imam v mislih zlasti posodobitev železniških tirov in dejstvo, da imamo železnico za hrbtenico kopenskega transporta. Na tem področju nikakor ne moremo biti zadovoljni, predvsem zato, ker so sprejeti cilji uresničeni komajda polovično. To velja za načrtovane naložbe, saj je vedno pri
na drugi strani pa ukinitev ope-karniške proizvodnje v Puconcih, Gornji Radgoni in začasno v Dolgi vasi, kjer očitno niso sledili sodobnim tehnološkim tokovom in temu ustreznim programom?)
V zvezi z razvrščanjem proizvodnih zmogljivosti je Ivo Vuk iz Gorenja Elrad dopolnil razmišljanja sogovornikov še s podjetniške plati. »Relevantni so tudi nekateri drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da kot poslovni subjekt organizacija združenega dela posluje uspešno. Gotovo so to: bližina surovinskih virov, dostopnost energije, delovna sila, zlasti kar zadeva tehnologijo, in kar je bistveno, to je trg. Kombinacija vseh štirih mora dati podjetniku optimalno lokacijo.« Ravno delovna sila pa je tisto, v čemer vidi Andrej Kralj največjo danost in prednost Pomurje, čeprav nam ta čas, zavoljo brezposelnosti, zadaja nemalo preglavic. Obsodil je kolonialni odnos, v kakršnem naj bi bila (še vedno.) naša pokrajina do ostale Slovenije. »Center vedno pričakuje od nas poceni kruh, mleko, meso, sladkor. Nikoli niso pripr-vljeni dati zanje toliko kot stane-
Mag. Andrej Kralj
Ivo Bošnjakovič
jo, medtem ko se cene goriva, umetnih gnojil, reprodukcijskega materiala pač prosto oblikujejo, pri hrani pa je cena zamrznjena. Ta odnos nas poriva v čedalje večjo zaostalost, ker ni sredstev za uvajanje novih tehnologij.«
PADEC PRI IZPITU IZ AVTOMATIZACIJE
Tako pa smo hkrati prišli do bistvenega vprašanja: kako bo uvajanje novih tehnologij (globalno in konkretno) vplivalo na
Razvoj železnice ni obetaven!?
manjkovalo denarja in smo morali določene programe gradenj črtati iz naših dokumentov. V glavnem se je gradilo iz sredstev
INTERVJU
vzdrževanja, kakih večjih naložb pa v preteklem srednjeročnem obdobju nismo imeli, razen obnovitve proge med Ljutomerom in Radenci, ki je usposobljena za normalen tovorni promet. V Murski Soboti pa smo uredili železniško postajo z dvema industrijskima tiroma, s čimer je do
kom smo navedli misel dr. Veljka Rusa: »Uvajanje mikroelektronike v delovne procese bo povzročilo velike spremembe v zaposlovanju. Učinki bodo seveda zelo različni: od krčenja delovnih mest v panogah, ki so bile doslej malo ali sploh ne avtomatizirane, oženja terciarnega sektorja do zahtevnejše strokovnosti delovnih mest in s tem povezane nujne prekvalifikacije delavcev ter preobrazbe izobraževanja.« Prvi se je odzval Štefan Ošlaj iz Mure. Povzemamo le najznačilnejše odlomke! »Razvoj tehnologij v konfekciji je izreden. Japonci že imajo avtomate, ki samostojno sešijejo moški suknjič brez bistvenega posredovanja človeka. Vendar so ti avtomati vezani na visoke stroške, konstrukcije in izdelave ter na izredno visoke serije. Torej se za manjše serije to ne splača. V konfekcijski industriji pa ravno pri tem prihaja do velikih sprememb, ravno v velikostih serije. Količine pri istih modelih se zmanjšujejo, hkrati pa se povečuje število različnih krojev in izdelkov. Temu primerno je treba prilagoditi tehnologijo. Pred leti, ko smo v Muri izdelovali visoke
serije, smo imeli v uporabi kup raznih avtomatov za posamezne operacije. Zdaj, ko je prišlo do spremembe ponudbe in ko več ni mogoče izdelovati velikih serij, smo morali prilagoditi tehnologijo in strojno opremo. V prvi fazi smo pravzaprav padli pri avtomatizaciji. Vsi avtomati so bili konstruirani za eno operacijo, za en šiv, čim pa je nastala potreba po spremembi oblike šiva, avtomat ni bil več uporaben. V Jugoslaviji smo znani po tem, da imamo največ takih avtomatov, žal jih večina stoji, ker niso uporabni, precej pa je tudi takih, ki niso
stava vagonov sedaj mnogo lažja, posebno še dostop tovornjakov z ulice Iva Lole Ribarja.
LUDVIK HARI - Predsednik skupščine sisa za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota.
VESTNIK: Velikega pomena je prav gotovo povezovanje železnice z združenim delom. Kako ste zadovoljni z integralnim transportom v Pomurju?
LUDVIK H ARI: Ce bi na kratko ocenil integralni transport v Pomurju, bi lahko rekel, da so bili tu storjeni pomembni koraki. Radgonska Avtoradgona je bila začetnica, saj je kot prva podpisala samoupravni sporazum in prevzela dostavo blaga od vagona do kupca. Poenostavljeno rečeno: »od vrat do vrat«. To seje v praksi pokazalo kot pozitivno, vendar v drugih delih Slovenije niso dovolj sledili tem prizadevanjem. Z »nočnim skokom« si je železnica prizadevala, da bi bili njeni odjemalci bolj zadovoljni s storitvami. Toda tudi tu so se zadeve zataknile in se niso uveljavile v drugih republikah. Železnica pa je prispevala še nove re
bili nikoli uporabljeni v proizvodnji.« Glede iskanja novih, prilagodljivejših programov v soboški občini je Ošlaj povedal nekaj bridkih resnic. »Najprej smo imeli primer ljubljanskega Litostroja, nato Iskro, pa ni nič >rata-lo<. Izguba časa in nobenega rezultata.«
Verjetno pa nihče od Murinih delavcev ne bo zaradi uvajanja novih tehnologij ob kruh, smo kar naravnost pobarali Franca Žižka. »Nove tehnologije zahtevajo več znanja in nanje se moramo vnaprej pripraviti. Vzemimo primer, ko smo v Muri prehajali na avtomatsko obdelavo podatkov! Govor je bil, da bo 50 odstotkov ljudi, ki so v režiji, zgubilo delo. Od teh 50 odstotkov — je bilo povedano — jih bo 80 lahko našlo zaposlitev v proizvodnji, vsi ostali pa bodo odpuščeni. To je lahko pri uvajanju nove tehnologije nevarno, ker delavci nasprotujejo. Vendar je bilo ob koncu ugotovljeno, da se je odvečen del delavcev, na primer v računovodstvu, zaposlil delno pri obdelavi podatkov, ostale pa smo preusmerili na druga dela. Vzemimo primer iz prikrojevalnice! Razvoj je že tako daleč, da se da prikrojevalni-ca v celoti avtomatizirati. Kaj to pomeni? Krojne slike se lahko v celoti pripravljajo z računalnikom in z njim lahko neposredno prikrojujemo material. Prej so bili za tako delo potrebni nape-njalci, rezalci in drugi pomožni delavci. Če bi šli na avtomatsko prikrojevanje, se pojavlja nova služba, ki priprvlja krojne slike; in teh ni malo, a na višji ravni, saj zahteva ta.tehnologija veliko več znanja, priprav, organizacije. Na to se moramo pripraviti... Obstajajo šivalni stroji, ki imajo vgrajene mikroračunalnike, sposobne narediti do 15 različnih operacij ... Z novimi tehnologijami se pojavljajo nova, kreativ-nejša delovna mesta, pravzaprav se fizična dela iz proizvodnje selijo — torej iz klasičnih delovnih mest — v pisarne. Zahtevajo se večje priprave, manj fizičnega dela, manj energije, krajši izdela-vni časi, večja kakovost in večja točnost.«
Prihodnjič: Kako nove tehnologije vplivajo na organizacijo proizvodnje in poslovanja? V kolikšni meri je regijsko gospodarstvo inventivno in inovativno? Kaj se sicer dogaja v verigi od zasnove do prodaje izdelka ? Tem in podobnim vprašanjem in dilemam bo namenjena naša tretja okrogla miza v seriji razprav o iskanju projekta Pomurje 2000.
BRANKO ŽUNEC
žime A, B in C, s katerim so želeli ugoditi določenim kupcem. Ob vsem tem pa ne moremo prezreti problema, ko se železnica ubada z zastarelimi zmogljivostmi, cenovna politika pa jo onemogoča, da bi lahko v celoti prevzela blaga. Zato se najbrž združeni transport prepočasi razvija. Poleg tega so po tirih vozili blago po krajših razdaljah, na daljše razdalje pa cestni prevozniki. To je v nasprotju z zdravo logiko in pošteno ekonomiko. Predvsem bo treba razmisliti o posodobitvi strojnega parka, česar pa si v Pomurju zaenkrat ne moremo obetati.
VESTNIK: V dogovoru o skupnih temeljih razvoja Pomurja v letih 1986—1990 med drugim piše, da se obetajo nekatere posodobitve železniških prog iu gradnja tira prek Srebrnega brega, ki bi nas povezal s sosednjo Madžarsko. Kakšni so resnični obeti?
LUDVIK HARI: Načrti za naslednje srednjeročno obdobje niso kaj prida optimistični, predvsem ne proga z LR Madžarske. Ta proga namreč ni v srednjeročnem načrtu in je odložena na kasnejše obdobje, čeprav bi morali to progo graditi že v tem srednjeročnem obdobju. Tako s to progo odlašamo za nadaljnjih osem do deset let. Vprašanje je seveda, kakšen bo takrat gmotni položaj železnice in interes slovenskega in mednarodnega gospodarstva. V načrtu pa je posodobitev proge med Ormožem in Mursko Soboto, ki je ena izmed najbolj zastarelih prog. Letno naj bi obnovili okrog pet kilometrov te proge.
Milan JERŠE
VeSTNIK 12. DECEMBRA 1985
STRAN 9
MURSKI LOGI IN EKOLOŠKA MERA ELEKTRARN
Vsi veliki posegi v naravo, ki so jih ljudje najprej slavili kot velike človeške zmage, so se pozneje pokazali kot velike nesreče. »Civilizirani človek je bil skoraj vedno zmožen, da si je začasno pridobil gospostvo nad svojim okoljem. Glavna tegoba pa izvira iz zmotne domneve, da je njegovo začasno gospostvo trajno«, pravita v delu Topsoil and Civilization avtorja T. Dale in V. G. Carter. Značilno pri tem je, da tega nimajo za posledico še ne zadosti razvite znanosti, marveč so prišli do spoznanja, da so posledice velikih posegov nepredvidljive. To je resnična znanstvena trditev, ki izraža neko mero, preko katere človek ne more!
Asuanski jez je tako velik, da dobijo iz vode, ki se za njim zbira, zadosti energije za Egipt. Vendar je tudi dovolj velik, da povzroča neizmerno škodo — celo lakoto ob gornjem toku povezujejo z zajezitvijo. Sekanje amazonskih gozdov ima že zdaj katastrofalne posledice. Pa vendar sta ta dva posega v manjšem nesorazmerju z okoljem kot nameravana gradnja verige elektrarn na Muri!
RAZISKOVANJE IN OBVEŠČANJE
Tudi pri nas smo že velikokrat izkusili kvarne posledice prevelikih gradenj, naučili pa smo se iz tega malo, kakor lahko preberemo tudi v poročilu B. Žunca, ki ga je objavil Vestnik 7. novembra 1985. Na sestanku, kjer so se pogovarjali o vplivih elektrarn na okolje, so rekli, »da se ne bi smelo ponoviti«, da »je treba priti do kompleksne slike«, da je »potrebno razčleniti«, itd. Toda, ne razčleniti in dobiti kompleksno sliko pred gradnjo, ampak šele ob spremljanju gradnje, saj je direktor Urbanističnega inštituta SRS Emil Milan Pintar rekel, da je odločitev »že padla«. Gradnjo, ki bi bila, glede na obseg in okolje, preveč tvegana celo za stroko in blagostanje družbe, ki je na svetovni ravni, naj bi potemtakem začeli brez osnovnih raziskav. Ne da bi preučili vsaj tisto, kar se preučiti in predvideti da.
V uteho nam je samo novinarjevo necelovito poročanje, ker vsega ni zapisal.
V zadnje pol ure, kolikor sem bil na posvetovanju, s katerega je poročilo, sem slišal naslednje:
— raziskave, če bodo prej in če bodo objektivne, lahko pokažejo, da bo z graditvijo nastala večja škoda, kot bo korist od pridobljene energije,
— v tem primeru moramo Po-murci pokazati politično zrelost in ne pristati na tako gradnjo,
— od raziskav, ki bi jih plačevalo Elektrogospodarstvo, ne moremo pričakovati, da bi bile verodostjne.
Vse to je povedal direktor Urbanističnega inštituta SRS, ki je
KNJIGA DESETLETJA JE ŽE MED NAMI j
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA	GEODETSKI ZAVOD SRS
NAŠI KRAJI KOT NA DLANI
Očitno bo le redka slovenska družina ostala brez tega nezmotljivega kažipota po rodni deželi_Ob izjemnem številu 48.000 prednaročnikov bo le še manjši del naklade ostal na voljo rednim kupcem, zato opozarjamo vse, da si pravočasno zagotovijo knjigo desetletja!
ATLAS SLOVENIJE bo neomejeno uporaben doma, v šoli in naravi. Na 336 straneh formata 20,5 x 30 cm prinaša ta trajno zanimiva knjiga 109 dvostranskih kart v merilu 1 iSO.OOO, 180 barvnih fotografij, 18 letalskih posnetkov, satelitski posnetek Slovenije in spremna besedila, vezana pa je v po-lusnje.
SPOROČILO PREDNAROČNIKOM ATLASA SLOVENIJE
Vsi prednaročniki s poravnanimi obveznostmi in naročniki po povzetju boste knjigo prejeli takole:
— takoj lahko prevzamete ATLAS SLOVENIJE v knjigarni, kjer ste ga naročili;
— ATLAS SLOVENIJE, ki ste ga naročili pri založniškem poverjeniku založbe Mladinska knjiga, po pošti ali povzetju, boste prejeli po pošti;
— knjige, naročene v šoli, bo za vas prejel šolski poverjenik.
RAZPOŠILJANJE ATLASA SLOVENIJE SE JE ŽE ZAČELO. ZARADI IZJEMNO VISOKEGA ŠTEVILA PREDNAROČNIKOV RAČUNAMO, DA BO MOGOČE DOSTAVITI VSE NAROČENE KNJIGE V NEKAJ DNEH. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE, ČE KNJIGE NE BOSTE PREJELI MED PRVIMI.
ČE STE ZAMUDILI PREDNAROČNIŠKI ROK, NE ZAMUDITE NAKUPA ATLASA SLOVENIJE, DOKLER JE ŠE NA VOLJO!
tako, kljub temu, da mora po svoji funkciji zastopati interese centra, izrazil večje razumevanje kot domači tovariši, ki »načelno ne nasprotujejo« in jih bolj skrbijo usklajevalna telesa kot gospodarska prihodnost Pomurja.
— Naj tukaj, za usmerjevalce razvoja in »varuhe« slovenske žitnice, navedem mesto iz dela E. F.Schumacherja, ki je bil svetovalec mnogih vlad za vprašanja kmetijskega razvoja. Delo ima naslov Small is beautiful in je bilo doslej samo v angleščini že dvajsetkrat ponatisnjeno: . . . »Z drugimi besedami, ne more biti dvoma, da so temeljna načela kmetijstva in industrije daleč od tega, da bi bila skladna, so ravno nasprotno . . . Obstaja dejstvo, da je kmetijstvo primarno, medtem ko je industrija sekundarna, kar pomeni, da človeško življenje lahko teče brez industrije, medtem ko ne more brez kmetijstva. Človeško življenje na tej stopnji civilizacije zahteva uravnoteženost teh dveh načel in ta uravnoteženost je neizbežno porušena, če ljudje podcenjujejo bistveno razliko med kmetijstvom in industrijo — razliko, ki je tako velika, kot razlika med življenjem in smrtjo — in poskušajo obravnavati kmetijstvo samo kot drugačno industrijo.« (Str. 91)
SLOVENSKE POTREBE
Iz tega ne sledi, da mora območje, kjer se prideluje hrana, ostati brez industrije in energije. Razvijajo se industrije, ki so zmožne veliko večje skladnosti s kmetijstvom, in prav absurdno je, da bi morali pomursko kmetijstvo žrtvovati za zastarelo industrijo. Kakor so povedali vo
dilni slovenski strokovnjaki iz informatike za okroglo mizo Dela (glej Delo sobotna priloga, 12. oktobra 1985!), je začetek »nacionalne katastrofe«, če dandanes gradimo železarne in tovarne aluminija, ki so poleg vsega take, da trošijo veliko preveč energije. Danes to ni več napredek, marveč uničevanje narave — omenjali so tudi Muro. Iz intervjuja s tovarišem Šinigojem, predsednikom slovenske vlade, pa je jasno, da moramo prav zaradi tega zgraditi elektrarne na Muri (glej isto sobotno prilogo!). Ob tem se moramo vprašati dvoje:
Je alternativa za naravno okolje?
So alternative v pridobivanju energije?
Odgovor na prvo vprašanje je ne in je ravno zaradi tega potrebno zgraditi, če že ne gre drugače, kaj naravi bolj prijaznega, kakor je to, kar načrtujejo.
KRATEK OPIS PROJEKTA
Opis povzemam po Zborniku referatov s posvetovanja o graditvi hidroelektrarn na Muri, ki je bilo v Radencih 1. in 2. aprila 1985.
Vzdolž reke Mure, od Avstrije do Hrvaške, nameravajo zgraditi do osem metrov visoke nasipe. Strugo reke bi razširili za okrog 70 metrov na vsako stran in bi tako razdalja med nasipi znašala 200 metrov. Za jezovi osmih elektrarn bi tako nastali zbiralniki. Elektrarne bi delovale kot pretočne akumulacije in vse bi morale dnevno obratovati s polno močjo vsaj štiri ure. Da bi to dosegli, morajo narediti t. i. čelno akumulacijo na meji z Avstrijo in zaključno pod Murskim Središčem. »Ker Avstrija ne dopušča nobenih posegov na svojem ozemlju, razen bočnega nasipa, drenažnega jarka in povezovalne ceste, pri čemer je vznožje nasipa oddaljeno vsega 5 do 10 m od rečnega brega, leži celotni akumulacija s površino nad 300 ha na slovenski strani.« Citat iz Zbornika, str. 14, ki ga ni potrebno posebej komentirati — Avstrijci so na Muri delali elektrarne z nasipi, ki so 7 metrov od roba struge.
Za nasipom, ki bo nujen, kar pomeni, da se ne bo smelo k vodi, bo prav tako jarek, ob jarku
cesta, potem varovalni pas, kar čisto preprosto pomeni, da bodo posekali gozd, in šele za tem bo ostalo nekaj obmorskega sveta — če ga bo kaj ostalo! Dosti ne, ker bodo naredili gramoznice, iz katerih bodo jemali material za nasipe, skopali bodo jarke, po katerih bodo speljali Muro med tem ko bodo gradili, pa še vsaj kakšne razbremenilne kanale. Izkopali bodo tudi mnogo drugih drenažnih jarkov, da bi po njih odvajali vodo, ker bodo drugače velika močvirja. Na nekaterih mestih bodo nastop talne vode skušali preprečevati z betonskimi membranami, toda: take betonske stene bi morale ponekod segati tudi čez 60 metrov globoko,
ker so šele tukaj nepropustne plasti. V takih primerih tega seveda ne bodo delali, kjer pa je nepropustna plast plitveje in bi to naredili, ne bo talne vode. Preostanek gozda se bo začel sušiti ah se bo vsaj povsem spremenil. Že z osnovnimi deli bodo uničili čez 2000 ha rodovitne zemlje in gozda. Ponekod bodo polja zamočvirjena, in spet bo potrebno kopati jarke, da bi vodo speljali z njiv — tokrat zelo daleč, pod jezove elektrarn, ker bo drugod več metrov nad pokrajino. Zato tudi ne bo mogoče namakati polj, ker nasipa ne morejo predreti kjerkoli.
V elektrarne nameravajo vgraditi take stroje kot v savske, ker pa je okolje tam drugačno, je potrebno vse tako urediti, da ustreza enaki opremi. Manj razdejano okolje bi »dalo nekaj nižjo vrednost proizvodnje in odpadlo bi poenotenje naprav s Savsko verigo« (citat iz Zbornika, str. 76). — Po vsem kar vemo o spremenjenem odnosu do okolja, je to najbrž edini primer v svetu, da naravne razmere prilagajajo strojem!
DRUGAČNI VIRI ENERGIJE
Odgovor na drugo vprašanje, o energetskih alternativah, je za Pomurje čez vse pritrdilen. Kmetijsko območje, kakršno smo, lahko proizvede obilico bioenergije, po svetu to že na veliko delajo. Pod nami je vse polno tople vode, kjerkoli vrtajo, bruhne na dan, torej imamo tudi geotermalno energijo. Imamo tudi premog, ki lahko na najprimernejši način zgori samo v termoelektrarnah, kjer se lahko napravijo na dimnikih filtri, kar ni izvedljivo, če s
RUDNIK PREMOGA BENICA
PREMOGU NAPROTI
V BENICI ŽE GRADIJO VHOD V RUDNIK
Delavci lendavskega Gradbenika so že nekaj časa na novem gradbišču, tokrat v Benici. Potem ko so z »injekcijami« betona in bentonita naredili dve krožni »zavesi«, dolgi po 334 metrov, s katerima so preprečili prodiranje vode, so začeli kopati v zemljo v globino 17 metrov. Tako nastajata dve veliki jami, ki sta nujni za gradnjo dveh vhodov (južnega in zahodnega) v rudnik premoga. V ta namen bodo izkopali 50 tisoč kubičnih metrov zemlje, ki jo razvažajo na površje jam. S temi izkopi bodo predrli vodonepre-pustne plasti in bo omogočen« gradnja betonskih vhodov. G. c za dva 70 metrov dolga »tunela«, ki bosta s površja zemlje položena poševno v notranje plasti. Ta objekta bodo zgradili na odprtem prostoru (zato je potreben tudi odvoz zemlje). Pozneje pa ju bodo zakopali in bosta vidna le dva vhodna »rova« oziroma njuni čeli. Potem se bodo gradbeniki umaknili in delo bodo prevzeli rudarji; kopali bodo
premogom kurimo v gospodinjstvih (Brez primere v zgodovini je tudi to, da nimamo denarja za odprtje rudnika doma, imeli smo ga pa za rudnike v Bosni, od koder nam zdaj ne pošiljajo premoga). Zarad^tehnološke zaostalosti ne prištevam k tem alternativam tudi energije vetra in sonca, četudi se družba temu ne bo mogla dolgo odrekati. Drugačne, manjše elektrarne, pri katerih bi načrtovalci upoštevali, kaj se plača za daljši čas, so zaradi omejene tehnološke nerazvitosti, še najbolj dosegljiv alternativni vir energije. Vsi ti načini združeni pa bi zagotovo dajali več energije kot načrtovana veriga elektrarn. Bili bi ekološko čistejši,
ustrezali bi zahtevam vsaj sedanje stopnje razvitosti, predvidevajo namreč, da to ni že tudi vsa tehnologija bližnje prihodnosti, ustrezali bi demokratičnim predpostavkam, ker bi bili bolj neodvisni in varni, bolj decentralizirani, samostojni in iniciativni.
Na več kot tisoč hektarjih murskega loga prav tako raste energija — v drvih, in te energije ne bo več, če log uničijo.
PREDVIDENE POSLEDICE IN IZKUŠNJE
Poleg povsem neposrednega uničenja zemlje, gozda in vode bodo mnoge posledice prihajale čez čas in vedno znova.
Pod jezovi elektrarn se bo struga poglobila, voda bo stalno nižje, kot je zdaj včasih za kratek čas ob najnižjem vodostaju, kar bo povzročilo odtekanje talnice. Največja težava je ravno v tem, da človek ne more ustvariti takšnega sistema, ki bi lahko nadomestil naravni vodni režim. Vode je lahko vedno preveč ali premalo; če je zaradi visokega vodostaja v akumulacijah ne odvajajo in pregrajujejo z betonskimi stenami, je previsoka, če to naredijo, lahko presahne.
Usodo ljudi, ki bodo najhuje prizadeti, so sestavljale! načrta za spremljanje gradnje elektrarn, takole določili: ». . . spremljanje demografskih sprememb in adaptacije na te spremembe.« V prostem, življenjskem prevodu to pomeni: zaradi elektrarn bo ponekod potrebno ljudi preseliti, drugod bodo ostali brez sredstev za preživljanje, zato jih je potrebno pripraviti na te spremembe. V gosto naseljenem Pomurju
NA GRADBIŠČU VHODA V RUDNIK PREMOGA — S površja zemlje bodo delavci lendavskega Gradbenika položili poševno v 17-me-trsko jamo betonski obod notranjega premera 3,6 metra, nato pa bodo jamo spet zasipali. S »tunelom« bodo prišli v vodoneprepustne plasti zemlje, kar bo omogočilo normalno delo rudarjev.	Foto: Š. S.
naprej in po nekaj sto metrih se bosta rova, ki bosta stala pravo-' kotno, strnila. Rudnik bo imel torej dva vhoda. Gradbena dela, ki jih bodo končali prve dni maja prihodnjega leta, bodo stala 130 milijonov dinarjev. Na gradbišči ’ela tako rekoč neprekinjeno 25 delavcev s težko gradbeno mehanizacijo. Prejšnji teden, ko smo jih obiskali, še niso naleteli na plasti premoga, vendar so te blizu, saj je prva plast že v globini 18 metrov in je debela 2 me
ne bo lahko in prijetno iskati novih življenjskih prostorov, postavljati novih kmetij, v zameno za . več sto let stara gospodarstva.
Predvidevanja in izkušnje, zaradi katerih so Avstrijci zavrnili gradnjo elektrarne Hainburg, so našteta v brošuri Das Projekt Donaukraftwerk Hainburg. Ekološko in demografsko je to Pomurju zelo podobno območje in se je umestno seznaniti z nekaterimi tamkajšnjimi zadržki in informacijami. Večja razlika je le v onesnaženosti obeh rek; Mura je dosti bolj onesnažena, spada v IV. razred, Donava pa v II. do III. razred umazanosti. Izpisujem nekatere napovedi, ki se tičejo pitne vode in higienskih nevarnosti.
Pitna voda. Zaradi zajezitve se prekinejo zveze talnice s tekočo vodo. V zajezitvenem prostoru se nabira tesnilna plast, ki ločuje reko in talno vodo. To nima vedno negativnih posledic, vendar se je v linški kotlini zgodilo, da vodnjaki vzdolž zajezitve niso več imeli primerne vode. V mirujoči talnici so nastali anaerobni vodni režimi, v katerih sta se topila mangan in železo, ki že v najmanjših količinah spreminjata okus vode in sta strupena.
Kakorkoli zdaj vedo opisati, kako se je to zgodilo, ne poznajo načina za preprečevanje tega in ne tvegajo. Pri nas bodo tvegali vsaj na račun dvajset tisočih!
Higienske nevarnosti. Zaradi zmanjšane samočistilne sposobnosti, zmanjšane količine kisika, postane voda gojišče bakterij. V čistejši donavski vodi so našli salmonele, povzročitelje tifusa in paratifusa, viruse povzročiteljev zlatenice, otroške paralize, možganskega vnetja, rakotvorne substance. V zajezeni vodi se količine vsega tega povečajo, nihče pa ni dokazal, da v Muri ni te nevarnosti. V omenjenem Zborniku dokazujejo ravno nasprotno, da bo voda zaradi zajezitve čistejša!
LAHKO SE ZGODI TUDI
Scenarij tistega, kar vse se lahko zgodi je raznolik. Močvirja in pomanjkanje vode zaradi onesnaženosti. Območje brez gozda, izpostavljeno vetru, s spremenjeno mikroklimo, kar lahko pomeni dolgotrajne suše. Še manj obdelovalnih površih na prebivalca in manj socialne varnosti — elektrarne ne odpirajo delovnih mest, upravljajo jih daljinsko. Scenarij pa ima lahko tudi manj »vsakdanjo« podobo: Kaj bo, če bi morala vojska naglo priti, kako naj pride čez visoke nasipe, ki režejo pokrajino od meje do meje? Kaj bo, če nasipi nenadoma popustijo, jih razstrelijo in se iz-lijeta voda ter mulj?
KULTURA
Kaj bo, ko elektrarne zmaličijo in uničijo pokrajino? Zanalašč nisem razmišljal iz izročila in prihodnosti, nisem izrekel vprašanj o kulturni istovetnosti, istovetnosti z vsem, kar biva in neskončno presega človeške bomirane potrebe!	Štefan Smej
tra. Nadaljevanje del pa je seveda odvisno od finančnih sredstev. Izkop premoga bo v polnem teku šele čez nekaj let, do takrat pa bo treba zagotoviti dovolj rudarskih delavcev. Usposabljali se bodo tudi na lendavski srednji šoli, žal pa sta doslej le dva mladinca pokazala zanimanje za izobraževanje v rudarstvu. Ali to pomeni, da bomo imeli v Pomurju rudnik brez domačih
rudarjev?
Š. SOBOČAN
STRAN 10
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
naši kraji in ljudje
Halo, tukaj Bistrica
Katarina Vučko, tajnica krajevne skupnosti Bistrica, v kateri so združene Gornja, Srednja in Dolnja Bistrica, pravi, da ima kot funkcionarka krajevne samouprave dela čez glavo, vendar mora vztrajati, kajti denar še ne dopušča, da bi imeli poklicnega tajnika. No, ker je pa poklicna tajnica na osnovni šoli, je v tem le nekaj »olajševalnih« okoliščin: strokovna in družbenopolitična razgledanost, sposobnost komuniciranja z ljudmi, pripravljenost, da postoriš nekaj tudi za skupnost. ..
Takih pa je na Bistrici več; zdaj je zelo zagnan odbor za telefonijo. Glavni kabel med Čren-šovci in Bistrico so že položili, spomladi pa bodo še napeljali krajevno telefonsko omrežje in predvidoma okrog 1. maja bodo v 60 gospodinjstvih že lahko zavrteli številčnico na telefonu oziroma se ob zvonjenju odzvali: tukaj Bistrica. Telefon seveda ni poceni: doslej so posamezniki plačali po 150 tisočakov in po nekaj deset tisočakov bodo še morali, čeprav je sprejeta pobuda, da bodo pri gradnji medkra-
jevne povezave deležni občinskih referendumskih sredstev.
V pogovoru z bistriško funkcionarko smo izvedeli še za nekatere druge pridobitve v zadnjih letih: uredili so dvorano v zadružnem domu na Gornji Bistrici, na Gornji in Srednji Bistrici so uredili pokopališči, v teh krajih so tudi posodobili vaške ceste. V novo srednjeročno obdobje 1986—90 pa prenašajo: že omenjeno dokončno ureditev telefonije, asfaltiranje ceste v Dolnji Bistrici, gradnjo mrliških vež na pokopališčih v vseh Bistricah, gradnjo transformatorja in sodelovanje (prispevek in delo) pri gradnji otroškega vrtca in telovadnice. Ti dve naložbi, sta namreč v načrtu ustreznih interesnih skupnosti in občinskem referendumskem programu.
V treh Bistricah živi 2200 prebivalcev, od teh je okrog 500 zaposlenih. Glede na številne naloge, ki stoje pred krajevno skupnostjo Bistrica, bodo imeli funkcionarji tudi v prihodnje veliko dela, pa tako tudi zgovorna Katarina.
Š. SOBOČAN
ZA KMEČKE GOSPODINJE POZIMI NI ČASA ZA PRAVI POČITEK
POLETI NA POLJU, POZIMI V HIŠI
Marija Kampuš je bila in ostaja primer polnega in bogatega življenja kmečke gospodinje, ki je ob obilici dela vedno znala najti nekaj časa tudi zase. Potem ko je bila v svojih mlajših desetletjih zaljubljena v odrske deske — težko je našteti, koliko priljubljenih ljudskih iger so takrat gledališki amaterji iz Spodnje Ščavnice predstavili domačinom in okoličanom v Slovenskih goricah — se je aktivno vključila v. aktiv kmečkih žena pri radgonski kmetijski zadrugi, kot je na kmetih navada, pa ta, nekaj čez 60-letna gospodinja, še vedno podpira najmanj tri vogale pri hiši.
»Ja, vedno se najde dovolj dela. Čez leto na polju in vrtu, pozimi pa pospravljanje po hiši, na podstrešju. Vse, kar poleti odlagaš, je sedaj na vrsti, in pa seveda šivanje in pletenje, se je razgovorila, ko smo jo zmotili med skubljenjem kokoši.
»Zakaj se mladim ne da več igrati?« je nadaljevala. »To je težko in naporno delo, potrebnih je veliko vaj in skrbi. Mi smo to
»Potrebno je nekaj malega za zamrzovalnik,« pravi Marija Kampuš.
V Cezanjevcih je nekoliko drugače
Bil je zopet eden tistih čudnih letošnjih dni, ko človek ni vedel, ali je ponorel koledar ali pa vreme. Drugi sneg, ki je že napovedal skorajšnjo dolgo zimo, je pod naleti toplega, skoraj pomladanskega vetra skoraj čisto skopnel in sonce se je prebijalo skozi meglice ter obsijalo urejena, posejana in zorana polja v dolini pod Kamenščakom, kjer se razteza vasica Cezanjevci. Mogoče je že to sonce napovedovalo lepše čase krajanom te vasi in krajevne skupnosti, saj se te in prihodnje dni odloča usoda, katere največji delež bodo deležni prav oni. Dolgo so se krajani borili za svojo šolo, šolo, ki ni samo to, marveč nekaj več. To je kraj, kjer se zbirajo krajani, mladina, ljubiteljski kulturniki in vsi drugi, ki svoj prosti čas po delu v tovarni, ali na polju namenjajo različnim zvrstem ustvarjalnosti. Če se prehajaš po vasici, se pogovarjaš z ljudmi, naključnimi sogovorniki,
zmogli, bili smo bolj agilni, danes pa je v vsakem domu televizija, radio, tu pa tam še kakšen kino in mladi imajo druge interese. Možnosti so, pri nas v Spodnji Ščavnici imamo lep prostor v domu občanov, vendar se ljudje niso več pripravljeni žrtvovati.«
se pogovor po običajnih frazah o čudnem in nemogočem vremenu skoraj vedno obrne na eno in isto — kmalu bomo pri nas začeli zidati. Že to, ti kratki pogovori, utrinki, misli povedo skoraj vse.
ODKUPUJEMO SVINJSKE TER VSE DRUGE
ODRANCI — V začetku novega šolskega leta so v tem kraju odprli prizidek k osnovni šoli, takoj zatem pa so se lotili še gradnje telovadnice. Objekt, velik 36 krat 16 metrov (kot je razvidno s slike), že stoji. Na predračunsko vrednost 52 milijonov dinarjev je krajevna skupnost, ki je investitor, prejela tretjino sredstev od občinske izobraževalne skupnosti, dve tretjini vrednosti objekta pa bodo Odran-čani plačali z denarjem, ki ga zbirajo s krajevnim samoprispevkom, enkratnimi prispevki, ogromen prispevek pa so delo in prevozi. Vaščani sami odpravljajo tako enostavna kot strokovna dela, le ogrodje telovadnice je postavilo Gradbeništvo Pomurje Murska Sobota, za kar so plačali 4 milijone dinarjev. Telovadnico v Odrancih bodo predvidoma dogradili do pomladi. Uporabljali pa je ne bodo le šolarji, ampak vsi, ki se navdušujejo za šport in rekreacijo. K temu kaže še dodati, da bodo nekaj denarja za opremo telovadnice dobili od občinskega samoprispevka.	Foto. § Sobočan
Pričakovali bi sicer, da se bo Marija Kampuš svojih plodnih let, ki jih je posvetila sebi in kulturi, spominjala z več nostalgije, vendar je očitno, da se ne da in sledi vsem tokovom.
»Mnogo čitam,« pravi. »Velikokrat se mož razjezi, ko me v
Če vprašaš kulturnika, ti bo povedal, da bodo kmalu dobili prostore, kjer bodo končno vendarle lahko v miru študirali gledališka dela ali se učili novih pesmi, ter skupaj z recitatorji pripravljali
poznih urah zaloti s knjigo ali časopisom v rokah v postelji, vendar še ne dam. Če ne bereš, gledaš televizije, nisi razgledan, ne moreš slediti dogajanjem doma in v svetu. Jaz pa rada vem, kaj in zakaj se dogaja.
Zadnja leta je Marija Kampuš prizadevna članica aktiva kmečkih žena v KZ Gornja Radgona. Posebno še ob tradicionalnih tekmovanjih članic, doma, v Spodnji Ščavnici. S srpom v rokah je še vedno urna in brez boja se ne da mlajšim.
»Ko smo še želi ročno, je bilo lepo. Naša družina je bila velika in dosti nas je bilo otrok. Takrat si težko prišel do denarja zase, saj ni bilo služb, pa smo hodili h kmetom na »tav.erh«. Pričeli smo že ob svitu, končali pa zvečer. Ja, želi smo od zore do mraka. Ko smo končali, smo bili veseli in utrujeni. To veselje mi je ostalo. Žilica mi ne da miru in dokler bom pri močeh, bom sodelovala na tekmovanju žanjic.«
V Paveo
enega številnih recitalov za krajevna praznovanja. Ali pa, če vprašaš mladince, ki za razliko od drugih aktivno delajo in bodo imeli sedaj tudi prostor za športne igre, pa naj bo to namizni tenis, mali nogomet, odbojka ali košarka. Pa tudi za mladinske sestanke se bo našel primeren prostor. Mogoče so si ti še najbolj zaslužili nekaj takšnega, saj je že tolikokrat izgovorjena misel, da je mladina naša prihodnost, prav v tem kraju dokazala, da s pravilnim delom in sodelovanjem mladih in starih pride do sožitja, ki daje rezultate. Ko mladi spoznajo, da jim odrasli zaupajo, le če s svojim delom dokažejo, da so vredni tega zaupanja. In v Cezanjevcih se je zgodilo prav to.
Pa tudi sicer je v krajevni skupnosti Cezanjevci tako, da so krajani tesno povezani. Tu se ne delijo na vaščane ene ali druge vasi. Kako bi sicer bilo njihovo življenje bogato kot je. Pa ne v materialnem pomenu besede — bolj v tistem duhovnem, družabnem, skratka v sožitju.
Morebitnemu popotniku, ki ni toliko seznanjen z življenjem v Cezanjevcih, ni potrebno veliko časa, da spozna vse to. Dovolj je le kratek obisk, malce klepeta in že se mu ta podoba sama od sebe vtisne globoko v spomin. Zato so morda tudi odveč vse druge besede, ki bi jih izgovorili krajani o svojih rezultatih, doseženih z veliko truda, odrekanja in skupnega dela. To pa so že vrednote, ki jih le še redkokdaj najdemo.
Dušan Loparnik
DO SOBOTA
TOZD OBRTNIŠTVO
Murska Sobota, Kopališka 2
objavlja
po sklepu delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
— vozilo kombi IMV-2200 D, letnik izdelave 1976, nevozen, registriran — izklicna cena 250.000 din
— osebni avtomobil R 4, letnik izdelave 1979, nevozen, neregistriran — izklicna cena 70.000 din
Javna dražba bo v soboto, 14. 12. 1985 ob 9.00 na dvorišču DO Sobota, Kopališka 2.
Ogled avtomobilov je možen na dan dražbe od 7.00 do 9.00.
Interesenti morajo pred začetkom dražbe položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino, drugim udeležencem pa se vrne.
Prometni davek plača kupec.
ABC POMURKA
Veletrgovina Potrošnik
TOZD IZBIRA
Murska Sobota
ponovno razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo
STANOVANJSKE HIŠE
pri Juriju št. 14 — hiša in dvorišče v skupni izmeri 4,74 ara, vi. štev. 20 k. o. Jurij,
ki bo 27. 12. 1985 ob 10. uri na kraju samem.
Izklicna cena je 2,500,000, din
Interesenti morajo pred začetkom dražbe položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene. Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino, drugim udeležencem pa se vrne:
Prometni davek plača kupec.
©emona commerce n. sub. o. Ijubljana
tozdagroplod n.sub.o. Ijutorrier
DO EMONA COMMERCE LJUBLJANA
TOZD AGROPLOD, proizvodnja, kooperacija in maloobmejni promet, n. sub. o, 69240 Ljutomer, ul. Rada Pušenjaka 8
Razpisna komisija v skladu z določili statuta tozda
RAZPISUJE /
dela in naloge
vodje maloobmejnega prometa.
Za opravljanje del in nalog vodje maloobmejnega prometa morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	Da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri in izpolnjujejo pogoje za opravljanje zunanjetrgovinskega poslovanja;
2.	da imajo 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah;
3.	da imajo osebne lastnosti, ki so potrebne za trgovinsko poslovanje.
Dela in naloge z izbranim kandidatom se združijo za dobo 4 let. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v zaprti ovojnici z oznako za razpisno komisijo v 15 dneh od objave.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15. dneh po opravljeni izbiri.
GORENJE ELRAD
Tovarna elektronike, elektromehanike anten in kablov, n. sol. o., Gornja Radgona
Partizanska 3, Mele
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja DSSS objavljamo prosta dela in naloge:
— tehnologa projektanta
PROCESOV IZDELAVE POSAMEZNIH IZDELKOV ZA PODROČJE SITOTISKA
Pogoja:
— inž. strojništva ali višješolska izobrazba druge ustrezne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidate prosimo, da pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
Gorenje Elrad, Kadrovska služba, 69250 Gornja Radgona, v 8 dneh po objavi.
Center za socialno delo Gornja Radgona, v ustanavljanju,
OBJAVLJA
prosta dela in naloge pri denarnih pomočeh in enotni evidenci
Kanaidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— končana višja šola socialne, pravne ali upravne smeri,
— opravljen strokovni izpit,
— eno leto delovnih izkušenj.
Poskusna doba 3 mesece!
Vloge sprejema Center za socialno delo Gornja Radgona 8 dni po objavi.
Nastop dela takoj!
vestnik 12. decembra 1985
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
V Ameriki si marsikaj omislijo, tako tudi takšno skakanje konj z desetmetrske skakalnice v bazen. To cirkuško točko si lahko ogledate v Birminghamu.
Je virus kriv za propadanje gozdov?
Evropski gozdovi umirajo. To je nespodbitno. Toda po nekajletnih raziskavah, ki so pokazale, da gozdovi umirajo zaradi hudega onesnaževanja zraka in z njim povezanega kislega dežja ter uničevanja gozdnih tal, se je pojavila nova razlaga. Po nji naj bi bili evropski gozdovi žrtve nekega virusa, torej bolezni, ki ne korenini v onesnaženem okolju, oziroma drugače povedano, človek naj bi ne bil grobar gozdov.
Oče virusne teorije je profesor Burkhard Frenzel, direktor botaničnega inštituta univerze Stut-tart-Hohenheim. Kot zatrjuje, je ugotovil viruse v velikem številu obolelih dreves. Pregledali so, gozdove na 40 različnih krajih, tam, kjer so že prej ugotovili umiranje gozda. Povsod so odkrili tudi virus, ki naj bi povzročal motnje v življenjskih procesih dreves, predvsem naj bi upočasnil fotosintezo. Zaradi obolelosti drevo izgubi svoje obrambne sposobnosti in tako postane žrtev umazanega zraka in drugih bolezni, vendar vse to igra le drugotno vlogo, pravi krivec ostaja virus. Gre torej za nekakšen zeleni aids, rastlinsko inačico
skrivnostne bolezni, ki je zajela človeški rod.
Freznel trdi tudi, da bolezen ni nekaj novega. Že prej so jo poznali, a evropski gozdovi so vse dosedanje epidemije srečno prebrodili.
Če ima Frenzel prav, potem so napori za čistejši zrak, zmanjšanje žveplenih spojin v izgorevanjih plinov, čistejši bencin ipd. sekali mimo. No, čistejši zrak nikomur ne škodi, to je nedvomno, a za največjega evropskega bolnika — gozd — naj bi ne bil pravo zdravilo. Ali je virus res tisti smrtni črv, ki spodjeda življenje evropskih gozdov, pa bodo pokazale raziskave, ki že potekajo, in pa širša znanstvena analiza dosedanjih Frenzlovih odkritij.
PRIČE TAKŠNE IN DRUGAČNE
— Pričo rabim, Miha.
— Kaj pa se je spet zgodilo? Pa dobro'veš, da se sodišča izogibam kot vrag križa.
— Saj ne gre za sodišče in nič hudega se še ni zgodilo, rabim poročno pričo.
To pa je še huj-
Quinoa namesto krompirja
Pred sto petdesetimi leti so bile banane v ZDA skoraj neznana posebnost, arašide pa so jedli le sužnji. Zato tudi ni mogoče napovedati, da nima možnosti quinoa, ki jo danes jedo le Indijanci v Andih. Morda bo prav kmalu na mizi slehernega Američana. Že januarja bo na voljo v vseh trgovinah z živili v ZDA. Za tri dolarje si bo vsakdo, ki rad poskusi kaj novega, kupil kilogram nečesa, ki je videti kot hrana za kanarčke, se pripravlja podobno kot riž in ima okus po buči z orehovim priokusom.
Quinoa ima 20 odstotkov beljakovin, skoraj dvakrat več kot druge žitarice, in značilno razmerje med aminskimi kislinami, kakršnega druge nimajo, la vr-
BOLEI
drugje smo prebrali
Francoski politik Georges Clemenceau je imel navado, da je spal oblečen, včasih pa tudi obut.
XXX
Ko se je turški sultan Ibrahim iz 17. stol, naveličal svojega harema, je dal vseh 700 žena strpati v vreče in vreči v morje.
XXX
Kopje so v britanski konjenici opustili šele leta 1927.
XXX
Papež Evgen lil. je leta 1147 pripotoval v Pariz, in to prav na neki petek, ko je bil post. Da bi Parižanom omogočil, da bi njegov prihod počastili tudi z jedmi in pijačo, je petek razglasil za četrtek.
KDO BI VEDEL
sta celuloze sploh ne vsebuje holesterola in lahko zamenja meso. Duane Johnson, agronom s koloradske univerze, pravi, da bi človek, ki bi imel na voljo le eno vrsto hrane, najbolje izbral, če bi se odločil za quinoo. Johnson išče takšno različico te rastline, ki bi uspevala tudi v Skalnem gorovju. Zdaj jo pridelujejo Indijanci v zakotnih vaseh v perujskih, ekvadorskih, bolivijskih in čilskih Andih, in to z golimi rokami. Kupuje in uvaža jo Quinoa Corp, v Boulderju v Koloradu, katere partnerja sta Don McKinley in Stephen L. Gorad. Podjetna partnerja predstavljata quinoo po živilskih sejmih. Če bodo kupci ugriznili v vabo in če se bo cena quinoe znižala, sta na
— Oba z ženo sta v službi, hčerka je zaposlena, kam pri vragu le dajete denar?
— S tem vprašanjem si se obrnil na nepravi naslov. Česa podobnega doma še sam ne upam vprašati...
VAL NASILJA
V supermarket v belgijskem mestu Aalst je, tik preden so ga zaprli, vdrl maskiran neznanec s puško v roki. Brez oklevanja je ustrelil dve
v trgovini prisotni ženski, po- storila.
tem pa zahteval od blagajničarja denar. S plenom v roki je stekel do parkiranega avtomobila in streljal po dolgem in počez ter pri tem ubil nič hudega slutečega moškega in njegovo devetletno hčerko, ki sta sedela v nekem avtomobilu. Po krvavem pokolu je storilec pobegnil. Za plen, vreden blizu milijon dinarjev, je ubil osem ljudi in jih ranil več kot deset.
To je zadnji iz vrste nadvse krutih ropov, ki so jih v dveh letih doživeli v Belgiji. Neu-
konju. Po njunem mnenju ima ta žitarica vse možnosti, da doživi enak uspeh kot zadnja velika pridobitev z Andov — krompir.
KRIVEC ZA PREHLAD ODKRIT
Prišel je čas, ko se z bližajočo zimo in mrazom začenjajo vsakoletne težave s prehladom. Menda je to najbolj razširjena zdravstvena nadloga na svetu, za katero pa, kljub temu da je tako razširjena, še ne poznamo pravega zdravila. Razlog je predvsem ta, da prehlad povzročajo številni virusi. Na stotine jih je in različnih vrst. Pod elektronskim mikroskopom so videti kot nekakšne kroglice, toda njihova sestava je bila vse do pred kratkim skrivnostna. Šele pred nekaj tedni so raziskovalci sporočili, da jim je uspelo raziskati sestavo virusa HRV J4, enega od tistih, ki povzročajo prehlad pri ljudeh.
HRV I4 je zelo zapleteno sestavljen. Osrednji genski material obdajajo zunanje ploskve, ki so združene na podoben način, kot je sešita nogometna žoga.
Z ELEKTRONSKIMI NAPRAVAMI ZOPER KRAJE AVTOMOBILOV
Tudi pri nas, ne samo v razvitem svetu, so kraje avtomobilov in vlomi v avtomobile vse pogostejši, za kriminalce pa je to opravilo eno med najlažjimi in najbolj privlačnimi. Ni torej čudno, če se je v zaščito avtomobila in vsega, kar je vrednega v njem, razvila cela industrija. Toda sedanje naprave niso kaj prida zavrte tatov in vlomilcev, zvočne alarme znajo izključiti, navadnim ključavnicam so zlahka kos.
V ZDA zabeležijo vsake pol minute krajo avtomobila, vlomov vanje pa je še več. Razumljivo je, da so zato v ameriški avtomobilski industriji naredili pomembne korake naprej v zaščiti
Umirajoče knjige
Če knjige uidejo žalostni usodi, kakršne so menda deležne mnoge slovenske knjige, ki jih zmeljejo papirniški mlini, potem žive bolj ali manj varno shranjene v knjižnicah. Vendar je tudi tem skrbno varovanim knjigam usojen propad. Smrt je skrita v njih samih, v papirju, črnilu, v snoveh, ki jo sestavljajo. Še posebno knjige od prejšnjega stoletja naprej so v nevarnosti, da se nekega dne sesipljejo v prah. Kisline v papirju in kemične snovi v črnilu razkrajajo papir, da najprej porumeni, postane krhek in lomljiv, končno pa se sesiplje v prah.
Strokovnjaki za obnovo in hranjenje knjig se že več let trudijo, da bi našli zdravilo za umirajoče knjige. Njihovo vsebino sicer rešujejo s presnemavanjem na mikrofilme, ponatiskujejo jih in znova izdajajo, vendar pa premnoga knjiga ne doživi ponovnega izida, veliko je takih, ki jih ne presnamejo na film — in zanje je usoda jasna: propad.
Vse kaže, da bo poslej usoda
knjigam milejša. Raziskovalca George Kelly in John Williams sta namreč odkrila zdravilo. Gre za dietilni cink. Snov je sestavlje-
smiljeno streljanje nedolžnih ljudi in izjemno kruto nastopanje roparjev je vlilo med prebivalstvo strah, policija pa zaenkrat še ni kaj dosti
Kriminalisti domnevajo, da gre za gangstrsko skupino nekdanjih plačancev in komandosov. Na vesti imajo že 16 krvavih ropov, pri katerih so pobili 28 ljudi.
Mala Belgija postaja tako dežela nasilja. Po tragediji na bruseljskem stadionu, po eksplozijah bomb teroristov grozi navadnim državljamo še krvoželjna banda roparjev, kiji ni mar kri nedolžnih ljudi.
ZMEŠANA RECEPTA
— Danes mi je mama dala dva recepta: enega za juho, enega pa za čiščenje madežev.
— A nisi teh receptov zamešala?
Ugotovili so tudi, katere beljakovine in druge snovi sestavljajo zunanjos n notranjost virusa.
Vse to bo pomagalo pri končnem cilju takih raziskav odkriti in izdelati učinkovito zdravilo zoper navadni prehlad. Že zdaj so strokovnjaki ugotovili, da bi z blokiranjem delov zunanjega plašča virusa onemogočili , njegovo vsaditev v človekov organizem.
Omeniti je treba, da bi bili vsi napori raziskovalcev še dolgo brezplodni, če bi jim ne pomagal superračunalnik cyber 250. Ta nadvse zmogljivi računalnik je obdelal množino podatkov in izrisal tridimenzionalno podobo virusa. Podatke pa so raziskovalci dobili tako, da so kristalizirani virus obdelovali z rentgenskimi žarki.
avtomobila pred kradljivci. V ZDA že poznajo elektronsko kodirane ključavnice in računalniške naprave zoper krajo. Vse to kriminalcem otežuje grdi posel.
General Motors je razvil elektronsko napravo VATS, ki naj bi onemogočila vlomilcu, da bi odpeljal ukradeno vozilo. Vsak avtomobil ima elektronsko kodiran sistem, ki onemogoči vžig motorja, če se ne uporabi pravi ključ, ki ima ustrezno zapisano elektronsko znamenje. Vžig je zablokiran, če kdo poskuša zagnati motor z navadnim ključem ali kakršno koli drugo napravo. Nove naprave bodo serijsko vgraje-
na iz tako majhnih delcev, da jih na konico igle lahko spravimo 2 milijona. Zaradi tega lahko prodre do najmanjših por v papirju knjig in zaustavi uničujoče delovanje škodljivih kislin. Vendar pa ima grdo lastnost, da v stiku z zrakom in vlago postane eksplozivna. In prav tu sta raziskovalca pokazala svoje izumiteljske sposobnosti. Odkrila sta' način, kako knjige obdelati z dietilnim cinkom brez nevarnosti eksplozij.
Zaenkrat so na ta način obdelali nekaj tisoč knjig. Pokazalo se je, da je obdelava zelo učinkovita. Zato v veliki ameriški Kongresni knjižnici načrtujejo postavitev komore za obdelavo knjig z dietilnim cinkom, v kateri bodo lahko naenkrat obnovili in pomladili do 20.000 knjig.
E
Dl
c«
(Z)
32 &
<u >5
M o
NOV ŽVEČILNI GUMI
Na svetovnem kongresu o odvajanju kajenja z zdravljenjem v New Yorku je bilo rečeno, da nikotinski žvečilni gumi pomaga, da se kadilci odvadijo cigaret. Ge se zdravijo in hkrati žvečijo nikotinski žvečilni gumi, imajo trikrat več možnosti, da se. za zmeraj odvadijo kajenja, kot tisti, ki tega ne počno. V ZDA je na ta način nehalo kaditi 750.000 Ljudi. Omenjeni žvečilni gumi predpisujejo na recept že kakšno leto in pol.
IZ MOJEGA DNEVNIKA

vali v nekatere modele svojih av-tomobilo že čez nekaj mesecev. Tako zavarovanega avtomobila ni mogoče ukrasti, razen če ga ne nalože na drug avtomobil in odpeljejo.
Med predmeti, ki jih najpogosteje kradejo iz avtomobilov, so radijski aparati in kasetofoni. Te stvari je tudi najlažje prodati in si tako zagotoviti nepošteno pri-služen denar. Proizvajalci avtomobilskih radijev in kasetofonov so poklicali na pomoč elektroniko. Nove naprave izdelujejo z vgrajenim spominskim čipom, ki dela zelo pretkano. Kadar je radiokasetofon priključen na avtomobilsko električno omrežje, dela, kot se spodobi. Tisti hip, ko ga kdo poskuša priključiti na drug vir energije, ali če prereže žice, čip zablokira delovanje naprave in radio postane nem. Ni ga mogoče spraviti h glasu, vse dokler spominski čip ne prepozna, da je naprava priključena na pravi avtomobil. Radia, ki ne dela, pa ni mogoče prodati. Čemu ga potem sploh ukrasti?
V ameriškem Mercedes-Benzu pripravljajo za prihodnje leto popolno zaščito svojih avtomobilov pred tatovi. Tisti hip, ko bi kdo poskusil odpreti vrata s čimerkoli drugim kot s kodiranim ključem ali če bi razbil okna ali jih na silo odpiral, se sproži cel sistem varnostnih ukrepov. Vključi se zvočna sirena, luči začno mežikati, vsa vrata se dodatno zapro s pomožnimi zapirali, dragocen avtomobilski radio pa, če ga nasilno iztrgajo, preneha delovati in ga lahko usposobijo samo v tovarni, da ponovno igra.

E c « -
S
" S
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
STRAN 12
za vsakogar nekaj
RADIO MURSKA SOBOTA
RECEPTI ZA VEGETARIJANCE
Nič nas ne sme presenetiti *
5 NAJ
SLADKA KOSTANJEVA JUHA
Sestava: 1 liter mleka, 60 dag kostanjev, 5 dag masla, 10 dag smetane, 3 dag čebule, 5 dag temnega sladkoraj.
Kostanje skuhajte, jih vroče olupite in spasirajte. Na maslu prepražite čebulo in smetano, dodajte kostanje in zalijte z malo mlačne vode. Ko se skuha, malo posolite in spet spasirajte. Maso prelijte z vročim mlekom, posladkajte in servirajte vroče.
OBRAMBNI KROŽEK
NA SDES
V MURSKI SOBOTI
v oddaji 21 232 Lestvica tega tedna:
1.
2.
3.
4.
5.
Part time lover —
Stevie Wonder
Zgodba za tri letne čase — Doroja
Dress you up — Madona
She’s so beautifull — Cliff Richard
Woody boogie — Baltimora
Naš in vaš predlog:
Sun city — Skupina glasbenikov za boj proti apartheidu
Vsaj eno noč — Kri
Glasovnice pošljite na nalov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj ali oddajo 21 232.
RIŽ Z ZELENJAVO
Sestava: 2 večja korenčka, 1 zelena paprika, 1/2 ostre zelene paprike, 1 paradižnik, 1/2 skodelice riža, sol, poper, maslo.
Operite korenček in papriko, drobno narežite in pražite na maslu; ko je napol narejeno, dodajte narezan paradižnik, ostro papriko, sol in poper. Ko je zelenjava pripravljena, dodajte riž, ki ste ga skuhali v slani vodi. Dobro premešajte in dušite še 2—3 minute in med tem neprestano mešajte.
TEKMA V VIŠINO
Letos spomladi je minilo sto let. odkar so zgradili prvo zgradbo, ki so jo imenovali nebotičnik. Ta zgradba je bila zgrajena v Chicagu, imela je le 10 nadstropij in je bila »poslovni stolp« nekega zavarovalnega društva. Sedaj, na stoti rojstni dan nebotičnika, načrtujejo gradnjo zgradbe, ki bo imela 13-krat več nadstropij kakor prvi nebotičnik. To naj bi bil 135 nadstropni nebotičnik (na fotografiji) na enem od vogalov Central Parka v New Yorku. Ko bo ta zgradba dokončana, se bo New York spet lahko bahal, da ima najvišjo zgradbo na svetu (to bodo, prav gotovo, v veliki meri komercialno izkoristili). Zaenkrat je najvišja zgradba Sears Tower v Chicagu s 110 nadstropji in 426 metri višine. Nekoliko je višja od njujorških Word Trade Centra (zgrajenega 1972. leta) in Empire State Buildinga (1931). Arhitekt Harry Weese že načrtuje nebotičnik, ki bo ponovno razveselil Chicago in njegove prebivalce — stolp z 210 metri.
NENAVADNO
ZAPEČENI ŠPAGETI
Sestava: 20 dag špagetov, 4 jajca, naribani parmezan, sol, poper, olje, malo mleka.
Špagete skuhajte »al dente« (da ostanejo trdi). Jajca dobro zmešajte z mlekom, posolite, popoprajte, zamešajte naribani parmezan in testenine. Dobro zagrejte naoljeno posodo, vlijte zmes s testeninami in zapecite v pečici.
ODKRITO
— Si se res sinoči poljubljala s sosedovim sinom? — Res, ampak on je začel.
NESMISELNO
— Mladenič, zaman se toliko trudite.
— Zakaj?
— Sem že drugič srečno ločena ...
NEKAJ ČUDNEGA
— Nekaj čudnega opažam v zadnjem času.
— Kaj pa?
— Cene iz dneva v dan rastejo, v trgovinah in gostilnah pa je čedalje večja gneča ...
Na Srednji družboslovni in ekonomski šoli v Murski Soboti že vrsto let deluje obrambni krožek, ki trenutno šteje 25 članov, v skoraj enakem razmerju deklet in fantov. Delo v krožku poteka na osnovi sprejetega programa, ki je rezultat interesov in želja članov. V začetku šolskega leta so se tudi dogovorili, da se bodo dodatno izobraževali in uveljavljale nekatere oblike dela kot so predavanja, pogovori in filmi. Gradivo iščejo v specializiranih revijah in časopisih, kot so Naša obramba, Front in drugi. Člani obrambnega krožka tudi organizirajo šolske prireditve in tekmovanja s področja obrambe in zaščite. To so predvsem praznik oboroženih sil, obrambni dnevi in orientacijski pohodi. Na pohodih, ki so zelo priljubljena oblika dela, člani obrambnega krožka pomagajo vodjem na posameznih delovnih točkah. Tak način dela se je pokazal kot zelo koristen in ga bodo tudi v prihodnje uveljavljali. Sicer pa imajo v programu obrambnega krožka na Srednji družboslovni in ekonomski šoli v Murski Soboti predviden obisk soboškega garnizona in karavle na Trdko-vi, kjer naj bi se tudi seznanili z delom pripadnikov JLA in spoznali nekatera orožja. Prav ta-
ko bodo pripravili športna srečanja. Povezujejo se tudi z drugimi obrambnimi krožki z namenom, da bi izmenjali izkušnje in popestrili dejavnost. Vsako leto pripravijo srečanje z borcem in tako ohranjajo tradicije NOB. Pri obrambnem krožku izdelujejo preprosta učila za pouk obrambe in zaščite, največ raznih shem, seveda ob pomoči mentorja. Urejajo tudi svoj kotiček. Od časa do časa povabijo medse predstavnike JLA, ZRVS in druge, zlasti ob obrambnih dnevih, nam je povedal mentor obrambnega krožka na SDEŠ v Murski Soboti Ludvik Strbad. Obrambni krožek obiskujejo v glavnem učenci prvega in drugega letnika ter nekateri iz četrtega. Žal pa ni učencev iz tretjega letnika. Vzrok zato je, po besedah predsednice krožka Jasne Kranjec, ker po drugem letniku predmeta obramba in zaščita ni več v učnem programu. Sicer pa člani obrambnega krožka kažejo največ zanimanja za organizacijo pohodov, jedrsko orožje in za strelstvo. Na šoli so trenutno brez možnosti za streljanje, vendar upajo, da bodo v kratkem uredili strelišče v kletnih prostorih ter tako zopet preživeli to dejavnost.
F. Maučec
Preveč sedite? Hitro vstanite in začnite teči
MODA
KO SE OHLADI
Čeprav je bil minuli konec tedna lep, sicer malo vetroven vendar sončen in dokaj topel, pa tako ne bo dolgo, saj nam vremenoslovci napovedujejo mrzlo in dolgo zimo. Na to boste morali tudi računati, ko se boste odpravljali na izlete ob koncu tedna.
Za izlete se morate sedaj že kar precej toplo obleči. Modni usmerjevalci trdijo, da veljajo modni zakoni tudi v naravi: škornji iz kože ali gume, volnene hlače, debele nogavice. Potem jakna, topli brezrokavniki, vetrovke ... Veliki platneni šali, oviti okrog vratu. Ali jakne iz umetnega krzna, ki se lahko operejo. Udobna in praktična oblačila, ki jih lahko brez skrbi uporabite tudi za sprehod po mestu!
Glavobol, okorele in otrdele zatilne mišice, okvara hrbtenice, slaba drža, motnje v krvnem obtoku rok in nog, slabotne mišice vsega telesa in prebavne motnje — imate tudi vi take težave? Potem se morate čimveč, kadarkoli in kjerkoli gibati, na delovnem mestu pa poskrbite za naslednje: sedite pokonci, poskrbite za primerno naslonjalo; pogosto prekinjajte delo pri pisalni mizi, da se tilnik, rame in hrbet ne bodo preveč utrudili; višina stola in pisalne mize morata ustrezati vaši višini, nikoli ne sedite s prekrižanimi nogami; varujte svoj hrbet pred prepihom, poskrbite za zadostno razsvetlajvo na delovnem mestu, izključite vse izvore hrupa in ropota, pogosto prezračite delovni prostor in globoko vdihavajte in izdihavajte sveži zrak.
Vaje za sprostitev na delovnem mestu
Vaje lahko opravite mimogrede. Za ohranitev prožnosti potrebujete le dve do tri minute.
1.	naslonite se nazaj, roke spustite ob telesu, glavo prosto na prsi. Globoko vdihnite in izdihnite ter počasi krožite z glavo;
2.	krožite s stopali in nogami pod pisalno mizo;
3.	obe rami istočasno dvignite in povesite, nato krožite z njimi naprej in nazaj, roke mehko sodelujejo;
4.	izmenoma dvigujte in spuščajte levo in desno ramo:
5.	obe roki odročite in ju potiskajte tako, da se lopatici čim bolj približata druga drugi;
6.	hodite z mehkimi koleni in velikimi koraki po sobi, skačite z ene noge na drugo, na koncu pa sonožno z iztegnjenimi nogami poskakujte na mestu in napravite pri tem polovičen ali cel obrat.
Telovadba za vse, ki pri delu sedijo
Naslednjih osem vaj, ki jih bomo opisali, vadite zjutraj ali zvečer. Važno je, da deset minut intenzivno vadite.
1. stojte zravnano in roke odtočite, desno nogo dvignite in zaokrožite z njo okoli naslonjala, pri tem z nosilno nogo poskakujte na mestu — nato sprostite nogi, z nekaj stopicljajočimi koraki pa zavihtite čez naslonjalo drugo nogo (vajo ponovite 15-krat z vsako nogo)
vzravnajte in mehko zanihajte z desno nogo; izdihnite; nato je na vrsti druga noga (vajo ponovite z vsako nogo 12-krat)
4.	stojte vzravnano, noge so skupaj, roke široko odročene; desno iztegnjeno nogo mehko zanihajte proti levi roki, na mestu napravite dva drobna koraka in hitro zanihajte z levo nogo proti desni roki; z glavo spremljate gibanje tako, da gledate vedno proti nogi, ki niha (vajo ponovite z vsako nogo 15-krat)
5.	stojte v širokem razkoraku, roke iztegnite visoko nad glavo
in prepletite prste, z zamahom naredite globok predklon in zamahnite z rokami med razkoračene noge, spet se zravnajte in iztegnite telo (vajo ponovile 10-krat)
6. sedite na stol, obe roki pred-ročite, nato zamahnite z rokami in gornjim delom telesa v višini ramen na levo, dvakrat zanihajte in globoko vdihnite, takoj nato preidite v globok predklon, primite se za prste nog in izdihnite (vajo ponovite na vsako stran 10-krat)
Telovadba za vsak dan
2.	sedite v naslanjač in se trdno oprimite naslonjala na levi in desni strani, nato vdihnite in vstanite, ne dabi bi spustili naslonjalo, nogo iztegnite in visoko zanožite, izdihnite; potegnite nogo počasi naprej in spet sedite (vajo ponovite z vsako nogo 10-krat)
3.	oprite se na visoki rob mize ali naslonjalo stola in globoko izdihnite, nagnite gornji del telesa naprej in visoko zanožite z iztegnjeno desno nogo — spet se
NAŠA RISBA
VAŠ PRIPIS
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 19. decembra na naslov VESTNIK, MURSKA SOBOTA, Titova 29/1. Objavljene pripise honoriramo.
— S svinjskimi rolovicami ne bo nič. Zguba nam je prepolovila dohodek. (P. Srečkovič)
— Tovariši, dobro jesti, dobro piti, lepo se nositi, nič ne dobiti — to pri kmetu ne more biti! (M. Mertiik)
— Tovariši, zaradi' nesklepčnosti vas vabim na sestanek spet jutri. (S. Zver)	. .
Na poti do večje produktivnosti bo treba aktivirati najprej roke. (F. Potočnik)	.
i — Če bomo hoteli pokriti zvezni proračun, se ne bomo mogli tako tako pogovarjati. (J. Kaučič)	.	.
- Kaj čakate, kaj stojite? Se dela mar bojite? (P. Potočnik)
SESTAVIL MARKO NAPAST	STOMATOLOG	LUKA NA OTOKU LUZONUV FILIPINIH	HRUP, VPITJE	PODZEMELJSKI HODNIK, JAŠEK	FILMSKI REŽISER KUSTURICA	PRODAJALCI GALAN- TERIJE	VSTAJENJE KRISTUSA V IKONOGRAFIJI
TEŽAK POLOŽAJ. STISKA							
UŽIVALEC OPIJA							
ORGANSKE SNOVI ZA BARVANJE							
KRATICA DRŽAVE OREGON V ZDA				ETIOPSKI PLEMIČ PRITOK ARAKSA			
POSAMEZN ŽITNO SEME	I				NIKOLA TESLA KLOR		
EVROPSKA RAZSTAVA UČIL VSAKI DVE LETI						' V '	
OZNAKA ZA POLMER		MESTO V FRANCIJI JUŽNOAM. PLANJAVA				-	
IGRALKA TKAČEVA					REKA SPODRSLJAJ		
VLADIMIR LEVSTIK			KONICA	ZAČIMBA NEON		filial	
IT. TOVARNA GOSPODINJSKIH STROJEV							AVTOMOBILSKA OZNAKA IRANA
MRČES, DROBNE ŽUŽELKE							
GEOMETRIJSKI POJEM liMim				MLEČNI IZDELEK			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Gabrovo, okrasek, Svetina, Pam, mer, orel, ZI, Denikin, Al, Anna, R, ENI, stratus, tla^ Tsu, variete, OK, plaz.
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
STRAN 13
križem kražem po naših šolah
Dragi »križemkražarji«!
Hotel sem vam pisati pred praznikom republike, da bi vas med drugim opozoril na aktualnost, ki jo morate zasledovati v vaših prispevkih. No. potem sem si našo rubriko nekoliko drugače zamislil kot običajno — razširil sem jo na celo stran in jo povezal s praznovanjem naše domovine — tako da se vam oglašam šele sedaj. V prejšnji (referendumski/ številki Vestnika namreč ni bilo prostora za Križem kražem po naših šolah. Vi pa ste mi medtem poslali kar veliko prispevkov. v katerih opisujete, kako boste praznovali dan republike. Torej ste neaktualni, zato je vse. kar ste napisali v prihodnjem času, romalo v koš. Skoda vašega truda! Toda takšna so pač pravila v časnikarstvu. Kar zastari, pač ni za objavo. Čeravno sem vam to že nekajkrat napisal, vam moram znova pojasniti, da gradivo za vašo rubriko pripravljam običajno v sredo, in to za številko Vestnika, ki izide šele naslednji četrtek (čez 8 dni). Tako bodo na primer prišli v poštev prispevki, ki jih boste pisali o pričakovanju dedka Mraza in novega leta, do 18. decembra. Najbrž bomo spet dobili na voljo celo stran. Lahko napišete tudi, kaj si želite v novem letu, kaj je za vas sreča in česa se najraje spomnile, ko se poslavljate od starega leta. O tem pričakujem tudi kakšno risbo (črno-belo).
Da vam ne bi ukradel preveč prostora, končujem z željo, da bi še naprej tako dobro sodelovali in da ne bi bili vedno hudi, če vam ne morem to ali ono objaviti.
Pa lep pozdrav vsem skupaj pošilja vaš stric urednik
Srečanje z gledališkim igralcem
V četrtek, 17. oktobra nas je obiskal gledališki igralec Dare Ulaga. Učenci smo se ga zelo razveselili. Predstavila ga je učenka iz sedmega razreda. Igralec se je pred nami preoblekel v Krjavlja. Tudi namaskiral se je in nam govoril, da se mora pred odrom namaskirati tako, da se poznajo važnejše poteze na obrazu, saj so gledalci v gledališču oddaljeni tudi po sto metrov. In že nam je govoril Krjavljevo zgodbo s klobukom na glavi in palico v rokah. »Stojim ob enajstih ...« je govoril in to v dolenjskem narečju, zraven pa mahal in vihtel palico. Zdaj pa zdaj se je zasmejal in rekel: »Hudiča sem videl, pa tacga, da bi se ti hlače tresle, a me ni bilo nič strah!« In spet se je zakrohotal. Neumnež ni nič drugega počel, kakor veverice streljal in pečene jedel, pa take reči. Kdaj pa kdaj je spil požirek dobre kapljice cvička, kakršnega imajo na Dolenjskem; Naenkrat je vprašal, če nam je govoril o hudiču, kako ga je na dva kosa presekah »Seveda!« Smo mu odbrusili. Bili smo več kot zadovoljni in uživali smo ob njegovi strašni a zanimivi zgodbi. Pa je spet vprašal, če nam je že dolgčas. Saj bi nehal s svojo zgodbo, a mi smo mu odgovorili, naj nadaljuje s svojimi zlodeji, strahovi in črnim, zobatim hudičem z dolgimi kremplji in švigajočimi očmi. Presneto se je drl, pa rekel,'da ima jezik že suh in je spet stekel požirek dobrega dolenjskega cvička po njegovem žejnem grlu. Pijači se seveda ni odrekel. V svoji malhi je nosil kos kruha in sir, v čutari pa vino. Tako nam je pripovedoval o tistem hudiču, kako ga je na barki videl in otepal s svojim klobukom, kateri je imel na levem ušesu zavit rob, in ko si ga je nadel, je vselej pravil, da so tako nosili Francozi. Slišala se je tudi pesem, tja dokler ni končal s svojo strašno zgodbo. Nato si je slekel suknjič in črn klobuk, pa tudi palica je obležala na tleh. Tudi šminko si je spral z obraza. In lase si je malce poravnal. Sledila so vprašanja, na katera je Dare pridno odgovarjal.
Posloviti smo se morali od Dareta Ulage. Kar žal nam je bilo za hudiče in strahove. Nato smo mu močno zaploskali. Za trud je dobil šopek rož in košarico. Lepo je bilo, da nas je obiskal filmski in gledališki igralec.
ZVEZDANA, POLDAUF, 5. a OŠ TIŠINA
STARŠI, glasujte za našo telovadnico!
Smo učenci osnovne šole Edvard Kardelj. Naša šola je velika in lepa, vendar ji manjka še najnujnejši prostor — telovadnica. Kolikšna škoda za mlado generacijo, ki ne more zadovoljiti posebne želje po gibanju in rekreaciji! Učenci in učitelji v zadnjem času govorimo o referendumu. Kratka beseda, vedar veliko dejanje, ki nam in poznejšim rodovom lahko prinese svetle ideale.
Zbrali smo nekaj misli, želja o telovadnici, obenem pa vam, občani, hočemo prikazati dosedanje pogoje za delo telesne vzgoje in hkrati naše želje o novi telovadnici. Upamo, da ste vsi s svojim ZA za našo in vašo lepšo bodočnost.
Člani dopisniškega krožka na nižji stopnji OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota
Sem učenka OŠ Edvard Kardelj. Hodim v četrti razred.
Naša šola je lepa, vendar nimamo telovadnice. Pa bi jo tudi mi radi imeli. To ni le naša želja, ampak velika potreba. Tudi mi bi radi telovadili V*epi, veliki telovadnic. Sedaj (pozimi) največkrat telovadimo kar v razredu. Za telovadnico nam služi hodnik, ki je opremljen z najnujnejšim telovadnim orodjem. Za nas, ki smo še v nižjih razredih, je ta telovadnica bolj redko prosta. V letnem času je boljše, ker telovadimo zunaj. Mi pa vsi zelo radi telovadimo. Zato prosimo mamice in očke, tete in strice, pa babice in dedke, da bi na referendumu glasovali ZA. Ta ZA bo za našo telovadnico in še mnoge druge velikega pomena.
Učenci vam bomo zelo hvaležni in obljubljamo vam, da bomo postali najboljši telovadci.
Lidija Čemela, 4. č OŠ Edvard Kardelj
Murska Sobota
'SODOBNA KMEČKA POVEST
Obiskal nas je striček urednik
Presenečeni smo bili, ko nam je tovarišica povedala, da je med nami striček urednik iz Murske Sobote.
Najprej so učenci prvega razreda povedali, kaj je domovina in kakšen mora biti pionir.
Tudi jaz sem prvič stal pred mikrofonom. Beseda mi nikakor ni hotela z jezika, ker sem imel tremo.
Ker pa je bit striček urednik prijazen, je beseda stekla. Cas je hitro minil in striček urednik se je poslovil.
Preden smo šli domov, nas je pred šolo slikal. To sliko bi rad imel za spomin.	Marko Leskovar, 3. raz.
podruž. OŠ Stara gora
BESEDA, DVE 0...
GORNJI PETROVCI — Za nami je prvi kulturni dan. Prav tako kot lansko leto nas je tudi letos obiskala pevka Ksenija Močnik. Zapela je dvanajst svojih pesmi in nekaj od Marjana Smodeta. Razdelila nam je tudi svoje slike s podpisom in svojim naslovom. Ponovno nam je najbolj ugajala pesem Profesor z naočniki.
V šoli smo imeli tudi obisk lutkarjev iz Čehoslovaške. Nekatere njihove lutke so stare čez sto let. Imitirali so pevce in pevke. Posebno imenitni so bili Daniel, Lepa Brena, Elvis Presly in še nekateri.
Obiskalo nas je tudi Partizansko gledališče. Njihovi člani so nam predstavili nekaj prelepih partizanskih pesmi jugoslovanskih avtorjev. V šaljivem delu pa so predstavljali hudomušne otroške pesmice. Gledališke delavce je spremljal vojaški ansambel. Ta nam je bil najbolj všeč, saj so nas razveseljevali z borbenimi in zabavnimi pesmimi. Nemalokrat smo se jim pridružili. Mariborčane so si prišli ogledat tudi učenci šalovske šole.
Ne da bi mislili, da se na naši šoli samo zabavamo. Tudi družbeno koristnega dela se pridno odzivamo. Obirali smo koruzo, gladio-lam odstranjevali koreninice in tako bomo prisluženi denar porabili za končne izlete.
Ko pa bo spet kaj zanimivega, se bomo znova oglasili. (Slavica Fartek, 6. b razred. (OŠ Gornji Petrovci).
KAPELA — Razveselili smo se, ko smo zvedeli, da bomo imeli naravoslovni dan. Najprej smo si v osnovni šoli Radenci ogledali razstavo papig in kanarčkov, nato pa smo se odpeljali v Mursko Soboto. Tam je bila razstava malih živali. Videli smo veliko vrst zajcev, golobov, kokoši. . . (Simona Pirc, 4. raz. OŠ Kapela).
ODRANCI — V ponedeljek smo imeli naravoslovni dan. Pot nas je vodila k Bukovniškemu jezeru. Tam smo spoznavali drevesa, nato smo obiskali kočo, v kateri je med vojno bivala prekmurska četa, ob vrnitvi pa smo se ustavili še pri spominskem obeležju padlemu borcu Jožko Talanyiju-Janezu. (Boštjan Zakojč, 4. raz. OS Odranci).
GABERJE — Ob prazniku republike nas je obiskal medvojni kurir Prekmurske čete Jožef Varga-Jurček, ki sedaj živi v Lendavi. Ko se je začela vojna, je bil star 18 let. Povezal seje z aktivisti narodnoosvobodilnega boja in raznašal zaupna sporočila. Pisma je bilo treba dobro skriti. Nekega dne so prišli k Vargovim madžarski vojaki. V hiši so imeli nekaj zaupnih pisem. Takoj sojih skrili na dno otroškega vozička, v katerem je sestra negovala dojenčka. Medtem ko so drugi žandarji preiskovali hišo, je njihov vodja vozil dojenčka. Nihče se ni spomnil, da bi pogledali tudi v voziček. To in še druge spomine nam je obudil tovariš Varga. (Renata Kozlar, 4. b razred podružnične OŠ Geberje).
LENDAVA — Pred dnevi je prišla na OŠ Drago Lugarič v Lendavi borka Prekmurske čete Ela Ulrih — Atena. Tega srečanja smo se udeležili tudi člani zgodovinskega krožka na podružnični šoli v Gaberju. Atena nam je povedala marsikaj zanimivega in koristnega. Med drugim je bila večkrat ranjena in videla je tudi, kako je utonil Nikolaj Leček iz Kopce, ki je pokopan v Gaberju. (Helena Antolin, podruž. OŠ Gaberje).
»Moj učenec je bil, « je upokojeni učitelj dvigni! dva prsta. »Zmeraj sem pravil, da bo nekaj iz njega.«
Planili so in zarobantili, da si je mora! VHiem pomakniti stol povsem v kot. Nato se je Žlarski nenadoma spomnil: »Do Ficka stopimo — mu že še pokaže!« In zvrnili na d usek, ter se zgnetli skozi vrata proti mlinu. Oster dež jim je bi! v obraz in jim dražil nosove, Hivnata brozga se je izmikala pod nogami, da so se oprijemali drug drugega, tisto, kar jih je glodalo odznotraj, pa je bila bojda ena sama zavist. Marsikateri je namreč ponoči že skoraj sklenil, da stopi zjutraj navsezgodaj do cir-kusanarjev in sklene pogodbo, toda zjutraj se je nato vseeno obira! in se vrte! po kuhinji in hlevih, dokler ni bila ura že pozna in je bilo mogoče neopazno priti samo še v gostilno.
Ficko, ki je vodni mlin pred kratkim predelal v električnega in tako posta! edini mlinar par vasi naokoli, jih je moknat pričakal med vrati. »Taki, blatni in kalužasti vendar ne morete v mlin« jih je posvari!, da so obstali kar na dežju. Le tisti, ki so prišli naokoli zgolj iz radovednosti, so se stisnili pod napušč in od daleč opazovali usodni pomenek. Predsednik krajevne skupnosti je namreč mora! po dolgem in počez pojasniti, da je včeraj mislil le na vaško zemljišče in na svoje pristojnosti, če pa se bodo pni ušotorili kjerkoli na zasebnem, to ni več njegova stvar. Če imajo črno na belem, naj kar kažejo osle, ali pa zaradi njega tudi riti, če pa so kakorkoli sumljivi, bo že policija opravila svoje.
Kaj so torej hoteli srditi možakarji; v gosjem redu, kakor račke, so se napotili nazaj do gostilne, pred katero so cirkusanarji pravkar snemali pečenje z ražnja.
Pod večer so se živorisani avtomobili varieteja Lindan utaborili na travniku za vasjo, naslednji dan pa je spod rumenega šotorskega platna že bito slišati hreščečo glasbo. Ta kričeča podoba med gozdičkom in potokom, ki je delil vas na dva skoraj enaka deta, je prinesla med vaščane nemir in tisočero ugibanj. Prve dni so čakali, da bo prišla policija in spremenila ves ta blišč v sam prah in pepel, da bo potok spričo bitnega deževja poplavil, na koncu pa so se vdali in se jeli celo spraševati, čemu neki jim veseljaški gosti niso bili po volji.
Variete Lindan je prvi obiska! upokojeni učitelj VHiem Talaber. Svoja pripovedovanja v najsvetlejšem gostilniškem kotu, je odslej začenja! s skromno pripombo, da je pač samo pozdravi! umetnike, kajti župan Ficko — katerega dolžnost, bi to sicer bila — je navaden bahavs in svinjski pastir, ki kulturnega ravnanja ne pozna niti za pod noht. Potem je za Šilce, ali pa tudi kar tako, če ga je seveda že imel dovolj, pripovedoval o čudesih in mojstrijah, ki si jih bo lahko vsak ogledal na lastne oči. Pravil je o ženski, ki jo razžagajo na dvoje ali celo na troje in potem zopet sestavljajo, o metalcu nožev, ki lahko z enim samim zamahom muhi v letu odšvisne obe krili, pa o požiralcu ognja, čudoviti ženski lepoti iz daljnih dežel in še in še ... Poslušali so vse te štorije, se včasih krv-čevito trudili, da jim ne bi verjeli, čeprav jih je potem VHiem zmeraj ugnal v kozji rog s pripombo, da je vse to že videl v velikih mestih. Na koncu je stari Maks, ki mu je bilo deževje zaradi polne gostilne največji zaveznik, pripomnil:
»Zdaj pa si tudi jaz želim, da bi bilo te moče že enkrat konec!«
in res se je razgrnilo, zbistrilo, tudi sonce je medlo pokukalo izza oblakov, da se je jelo iz zemlje pariti in so prvi traktorji zabrencljali po kolovozih. Vas se je tudi na pogled predramila iz sive omame in se razpredla v mravljišče. V gostilni so zdaj posedali samo VHiem, stari Maks in točaj Peter, ki si je dal opravka z reševanjem križank. »Bomo že počakali do zime,« je grozil, ko je učitelj začenjal svoje samogovore o stiskaški kmečki pameti. »Bomo že počakali,« je vzdihoval tudi Maks, ki je zdaj'večinoma sedel pred praznim kozarcem. In so čakali, naveličani drug drugega, sami sebe in morebiti tudi takega samotarjenja. Če je učitelju žganje zaprlo sapo, da je lahko le po-kašljeval in se spahoval, je začenjal svoje žlobudrajoče govorancije stari Maks, ki mu je bila najbolj na duši rajža v prvo vojno, če pa sta starca zadremala, je jel točaj na glas razmišljati o velikih mestih, kamor ga bo nekoč prav gotovo zanesla pot. Prav ob taki priliki je stopi! v gostilno židano oblečen cirkusanar in med širokim nasmehom odmota! grobo izrisan plakat: prvič v vašem mestu ...
VHiem je iz notranjega žepa previdno privlekel očala, zavita v časopisni papir, jih orosit s sapo in obrisal ob rokav — si jih slovesno nadel in prežeče preuči! pisanje. »Že, že«, je po tehtnem premisleku dvignit dva prsta, »ampak, to tu, ni mesto — še vas ni, kdaj da bi bilo mesto — razumete?«
Tujec je samo potegnit gornjo ustnico, skomignil z rameni in zaprosit točaja, če tahko natepi plakat na vrata ati na stekla.
»Ampak,« je spet opozarjat učitelj, »tu ga zdaj nihče ne bo videt — kmetje ob tepem ne lazijo po oštarijah!«
»Bi mar izbrali cerkvena vrata«, je pomodroval Maks.
Vitjem ga je premerit od strani: »Pa ne, da imaš prav, zgaga nemarna!« in zopet potuhtat. »Nak!« je nato poskočil. »Ampak, tega ne boste storiti, kajneda? To je proti državi. Naj pridejo semle, molivci frdamani.. . Bolj važno jim je, da gre jo deca k verouku, kakor v šolo!«
FK \ C1
LAINSČEK — \	I
Lil
LINDON
»Božji ali vražji« se je smehljal cirkusanar, ki je lepil napis na težka gostilniška vrata.
»Kako — božji ali vražji?« je osupnil učiteti.
»Glavno je, da prinesejo cvenka,« je reke! oni in. pomežiknil točaju. »A ne, mojster?« Nato se je zavrtet, potegni! Petru iz naprsnega žepa kovanec, ga potoži! na šank in med smehom odpeketal.
Upokojeni učitelj VHiem Talaber je strme! za njim in žveči!:»Glej ga, glej, zlomka — jaz pa sem pravi! o umetnosti? Bo že, ga je imel nori Ficko prav. Norci zmeraj prvi zavohajo, če kaj kje zasmrdi. ..« In je sklenH, da ne pojde v cirkus, pa četudi bo vstopnina le pol pare.
Prišleki so medtem postavili pravi pravcati vrti-tjaček, razobesili zastave in naviti gtasbo, da jo je bilo slišati do slednje hiše. Pretakata se je po rav-ziieah, se nežno, sanjavo tihotapila mimo ušes, nato je zopet divjata in bobnela kakor sami nebeški bobni. Vse to je sleherni dan minilo in izzivalo, da so otročaji kradli čas po kosilu in večerji, da so se drenjali ob potoku, si ogledovali skrivnostne bleščave naprave in ugibati, čemu služijo, dekleta so proti navadi dolgo pod večer posedala pred vrati, fantje pa so se zbirali na križiščih, ker se jim je zdelo, da morajo nekaj ukreniti. Zatem so matere jele preštevati in skrivati drobiž, da ne bi skopnel za igralne aparate — namizni tenis, nogomet in biljard — možje pa so vsevprek robantili čez cigane, ki poneumljajo otroke, da jim ni več za delo, ne za šolo, in jim mažejo oči s piškavimi čarolijami.
»Kakšen cirkus neki«, so si pritrjevali, »sami kričaji in oderuhi so, sami preklenski črnavsi!«
Kakorkoli že, plakati, ki jih v besu še niso potrgali, so izzivajoče vabili na prvo predstavo svetovno znanega varieteja Lindan.
Ferek Vrajoski ni zaupa! sodobnemu agraru in mehanizaciji: 'resda je med prvimi v vasi kupi! televizijski sprejemnik in traktor, toda za delo na polju in sploh je še zmeraj najraje naprege! živino. »Kaj bi vsi ti obračalniki, oralniki in sejalniki,« se je otepa!, »preden pride seme v zemljo, ga je vendar treba dodobra ogreti v dlani. Tako so pravili očetje, ki jim je htavabogu zmeraj zraslo — in čemu bi potlej zdaj kmetje po gosposko modrovali?« Čeravno so se mu pomalem posmehovali, se je slehernemu povesil nos, še posebej, ker mu je zares zraslo, tudi ko so ostali še tako godrnjali čez letino. Edinič je Vrajoski prelomil zarok očakov, ko je poslal hčerko v šole, a takrat se je opekel, kakor bi se mu dedje maščevali od tretjega kolena naprej. Po poldrugem letu se je namreč Nežka vrnila in od takrat ni bila več ne ptič ne miš, kakor so rekli, ko ji je motika polzela iz rok. Z vso svojo po mestno urihtano lepoto je tavala med pritlikavim ravninskim vsakdanjikom, in še bedarijam, ki so jih domači fantje čezinčez krulin-cali, se ni hotela več smejati. »Pa ga imaš — pitata,« je pravil Ferek, ki je zameril bolj svoji, kakor hčerkini pameti.
Zadeij vsega tega ni bilo v vasi možakarja, ki bi se mu upal Vrajoski v samo dno oči pogledati. V slehernem pogledu ali zehljaju se je namreč iskril posmeh, kot nekakšen kazni davek njegovi drugačnosti. Sprva je ta občutek tovori! pokorno, kakor grušč v drobovju, sčasoma pa so se ga polastile drobcene zahrbtnosti, s katerimi si je lajšal dušo. Tako je bilo tudi s prostorom za cirkusanar-je. Tisto noč se mu je sanjalo, da deževje noče in noče ponehati: kainica iz Lopoča mu je zalivala travnike, njive so se vsem na očeh spreminjale v Hnate sipine, na pašnikih so druga za drugo pognale kakor dežniki velike in gabtjive gobe... Premetaval se je na postelji in molil Boga, ki se mu je povsem od blizu reža! v brk, vzdihoval je in ječal, da ga je žena nejevolno dregnila s kolenom v hrbet in ga predramila. Ne da bi ji potožil,se je zavlekel iz velikanske spalnice in razoglav odco-kljal čez dvorišče k živini. Edinole tam je lahko potarnal, preklel, da je zažvižgalo v linah, ali zajokal, če se mu je zgostilo v grlu, kakor postana slina. Sede! je torej na pručko, pomolil bose noge pod kap, da ga je studno dramilo po vsem životu in je! tuhtati, kaj naj počne kmet, če se vražje povezne čez polja in je zemlja mokrotna, tudi če jo preobrneš do pasu. Morebiti prvič je sanjari! o gosposkih poslih, o belih sobanah in delu, ki mu ne mraz ne moča ne moreta do stržena; znova je-preklinjal hčerko, ki je vsemu temu brezglavo ubežala — in se tako spomnil tudi glumačev.
Še pred svitom je prihacal do avtomobilov, ki so skrivnostno in mrko ždeti na robu poštije. Sprva ga je bilo skoraj malo strah in nekako vstran-glede se je napotil mimo, ko pa je v zadnjem zaslišal smrčanje je vseeno pristopil in kradoma, prav nalahno poklonfal na šipo. Nato še enkrat in še enkrat močneje. Smrčanje je ponehalo in v grobni tišini, ki se je votlila v temnino, je Ferek Vrajoski prvič obžaloval svojo odločitev. Že je hote! po prstih oditi, ko so se vrata z drieskom odprla in dolga gola roka mu je pod nos pomolila velikansko črno pištolo. HuhnH je in po otročje segel z rokami k ozbrazu. »Višje!« je siknilo in dvigni! jih je nad glavo, da so mu rokavi zdrsnili do komolcev. Dolgo, dolgo je bolščal v temni obraz in jecijaje dopo.vedai, da je vendar prišel ponudit travnik. Drget mu je zašibil kolena in šele, ko so se onemu usta raztegnila v dušijiv hohot, mu je malce odleglo. V avtomobilu se je zabliskala luč, da mu je media svetloba vsiljivo butnila v obraz in med vrati se je pokazal zehajoč ženski obraz. »Ni zlomka, afna!« je zagodel oni.
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
šport
XXII. ANKETA ZA IZBOR ŠPORTNICE, ŠPORTNIKA IN ŠPORTNEGA KOLEKTIVA POMURJA 1985 V	w
Marina Šiško in Vito Šiftar športnika leta
Konjeniški klub LJUTOMER najboljši športni kolektiv
ŠPORT V NEKAJ VRSTAH
Urednitšvo Vestnika je letos že 22. izvedlo anketo za izbor športnika, športnice in športnega kolektiva Pomurja za tekoče leto. V anketi so sodelovali telesnov-zgojni delavci in športni novinarji iz Pomurja.
Za naziv športnika Pomurja v letu 1985 se je potegovalo šest športnikov: Vito Šiftar (atletika), Branko Puhar (konjeništvo), Miran Marič in Niko Horvat (kajakaštvo), Jože Kranjec (rokoborba) in Stefan Cigan (šah). V anketi je dobil največ glasov atlet Vito Šiftar, član AK Pomurje iz Murske Sobote, državni mladinski prvak in rekorder v teku na 100 m s časom 10,5, državni prvak in rekorder v dvorani na 60 m s časom 6,88, tretji na mladinskem balkanskem prvenstvu v teku na 100 m s časom 10,78 in drugi v štafeti 4 x 100 m. Drugo mesto je zasedel Branko Puhar, član KK Ljutomer, ki je letos z Rebeko postavil absolutni jugoslovanski rekord s kilometrskim časom 1:17,8, zmagovalec šam-pionata Jugoslavije in spominske dirke maršala Tita na Brdu, uveljavil pa se je tudi v mednarodnem merilu. Tretje mesto pa je pripadlo Miranu Mariču in Niku Horvatu, članoma BD Mura iz
Kroga, letošnjima mladinskima evropskima prvakoma v spustu v kanuju dvosedu, drugouvrščeni-
ŠPORTNIKI POMURJA 1985
ma na državnem članskem prvenstvu.
' V ožji izbor za naslov športni-
1. Vito Šiftar (atletika), 2. Branko Puhar (konjeništvo), 3. Miran Marič in Niko Horvat (kajakaštvo), 4. Jože Kranjec (rokoborba), 5. Štefan Cigan (šah), 6. Miran Mekicar (rokoborba), 7. Milan Karas (kajakaštvo), 8. Milan Balek (atletika), 9. Bojan Božič (športni ribolov) in 10. Franc Fajhtinger (judo). Med kandidati pa so bili še: Fujs (hokej na travi), Vereš (kajakaštvo), Kisilak (judo), Smodiš (kegljanje). Slavič (konjeništvo), Merklin (košarka), Skraban (kolesarstvo), Benko in Kuzma (namizni tenis), Kos' in Ferencek (nogomet), Fajs (rokoborba), Kocmut in Lazar (speedway), J. Horvat in Lj. Špindler (strelstvo).
ŠPORTNICE POMURJA 1985
L Marina Šiško (košarka), 2. Edita Banfi (atletika), 3. Renata Bač-vič (rokomet), 4. Breda Koren (badminton! 5. Tanja Sinic (nam. tenis), 6. Manuela Rudolf (strelstvo), 7. Brigita Cavužič (šah), 8. Joža Kociper (rokomet), 9. Alenka Belšak (strelstvo) in 10. Ema Bore (košarka). Med kandidatkinjami pa so bile še: Šlibar (badminton), Vrdoljak (kajakaštvo), Govorčin in Koren (košarka), Hochsteter in Bokan (odbojka) Horvat in Vugrinec (rokomet). Rojko (strelstvo).
ŠPORTNI KOLEKTIVI POMURJA 1985
/. Konjeniški klub Ljutomer, 2. BD Mura Krog, 3. Rokoborski klub Pomurje Murska Sobota, 4. HK ABC Pomurka Murska Sobota, 5. RK Deloza Velika Polana, 6. Judo Partizan Murska Sobota, 7. RK Bakovci, 8. NTK Sobota Murska Sobota, 9. DRŠI Murska Sobota in 10. KK Pomurje. Med kandidati so še bili: AMD Gornja Radgona. AMD Gorenje Varstroj Lendava, JLA (obmejna enota) Murska Sobota, KK Beltinci, NK Mura. NK Nafta, OK Ljutomer, OK Radenci, KK Radenska Čarda in ŠŠD Cvetko Golar Ljutomer.
BADMINTON
Breda Koren tretjič republiška prvakinja
V telovadnici OŠ Draga Lugariča v Lendavi je bilo republiško mladinsko prvenstvo v badmintonu, ki ga je organiziralo ŠŠD Mladost. Sodelovalo je 24 mladincev in mladink iz ljubljanskih klubov Olimpije in Ježice ter domače Mladosti. Lep uspeh so dosegli gostitelji, saj so zasedli večino prvih mest. To pa tudi zgovorno potrjuje, da v Lendavi na čelu z Vilijem Sekerešem načrtno in uspešno delajo pri razvoju te športne panoge. Najuspešnejša na tekmovanju je bila Breda Koren iz Lendave, ki je osvojila kar tri republiške naslove. Zmagala je med posameznicami, v dvojicah skupaj s Todorovičevo in v mešanih dvojicah skupaj z Vu-grinčičem, ki je bil najboljši domačin, saj je med posamezniki zasedel drugo mesto, v moških dvojicah pa skupaj z igralcem Ježice Klemenčičem tudi zmagal.
Vrstni red — mladinci — posamezno: 1. Zrnec (Ol.), 2. Vugrinec (Le.), 3. Klemenčič (Je.), 4. Kocjančič (Ol.); moške dvojice: 1.	Vugrinec—Klemenčič
(Le.—Je.),2. Zrnec—Kocjančič (OL), 3. Sedlar—Vidmar (OL), 4. Lah—Košnik (OL—Je.). Mladinke — posamezno: 1. Koren, 2. Todorovič, 3. Sekereš, 4. Krpan (vse Lendava); ženske dvojice: 1. Koren—Todorovič, 2. Mulič— Sekereš,' 3. Krpan —Kukovec in 4. Matičič—Gjerkeš (vse Lendava); mešane dvojice: L Koren— Vugrinčič (Le.), 2. Todorovič— Klemenčič (Le.—Je.) 3. Žužek— Zrnec (OL) in 4. Berden—Kocjančič (OL).
Sodelovalo 23 pionirjev in pionirk
V Murski Soboti je bil karate turnir, ki ga je pripravil Partizan Murska Sobota. Udeležilo se ga je 23 pionirjev in pionirk iz pomurskih klubov: Jugokai Ljutomer, Mladost Lendava, Štefan Kovač-Marko Beltinci in Partizan Murska Sobota. Mladi so pokazali več različnih kat, to je v karatejskih blokad in udarcev v obliki stilirizirane borbe proti namišljenim nasprotnikom. Najboljši v svojih kategorijah so pokazali, da že dobro obvladajo zahtevno veščino. Drugo- in tretjeuvrščeni med starejšimi pionirji so se prej že uvrstili na republiško prvenstvo.
Rezultati — kate — ml. pionirji: 1. Kohek (Beltinci), 2. Gerič in 3. Horvat (oba Lendava); ml. pionirke: 1. Ivanov (MS); st. pionirji: 1. Vučko (Ljutomer), 2. Pjevič in 3. Gabor (oba Beltinci); st. pionirke: L Turk, 2. Gazdag in 3. Cotar (vse Lendava). Ekipno — ml. pionirji: Mladost Lendava; st pionirji: Stefan Kovač Marko Beltinci in st. pionirke: Mladost Lendava. Naslednji turnir bo 29. decembra v Lendavi.	Borut Sušeč
Rokometaši Bakovec — jesenski prvak v drugi slovenski moški rokometni ligi — vzhod.	Foto: F. Maučec
V SOBOTO IN NEDELJO V MURSKI SOBOTI--
NAJBOLJŠI JUGOSLOVANSKI TELOVADCI IN TELOVADKE
Praznovanje visokega jubileja — 65-letnice delovanja bo TVD Partizan Murska Sobota sklenilo z organizacijo pomembne športne prireditve — tekmovanja za 17. pokal gimnastike in 12. pionirski pokal Slovenije. Tekmovanje bo v soboto, 14., in v nedeljo, 15. tega meseca, v telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti.
Tekmovanje se bo začelo v soboto ob 10. uri z mnogobojem pionirjev in pionirk Slovenije, kjer bo predvidoma nastopilo po 16 najboljših pionirjev in pionirk iz Maribora, Ljubljane, Trbovelj, Novega mesta in z Jesenic, Gre za obetavne telovadce in telo-
vadke, ki so doslej že pokazali določeno kakovost. Tekmovanje članskih vrst Jugoslavije pa se bo začelo v soboto ob 16. uri, medtem ko bo sklepno tekmovanje v nedeljo dopoldne. Najboljši jugoslovanski telovadci, predvidoma jih bo nastopilo 16, bodo tekmovali na drogu, konju z ročaji, krogih, bradlji, v preskoku in na parterju. Najboljše jugoslovanske telovadke, tudi teh bo predvidoma nastopilo 16. pa bodo tekmovale na gredi, dvovišin-ski bradlji, v preskoku in na parterju.
Organizator, soboški Partizan, se je na to edinstveno športno prireditev v naši pokrajini pri-
zadevno pripravljal z namenom, da bi prireditev prispevala k popularizaciji te privlačne športne zvrsti. Treba je povedati, da je bila telovadba na orodju pred leti v Murski Soboti dobro razvita, saj so člani Sokola in pozneje Partizana s svojimi nastopi navduševali ne samo v naši pokrajini, temveč po vsej državi in tudi v tujini. Organizator prireditve je za to priložnost tudi izdal posebne značke kot vstopnice za oba tekmovalna dneva. Ker gre za enkratno športno prireditev na visoki kakovostni ravni, je ljubitelji športa ne bi smeli zamuditi.
Feri Maučec
ce Pomurja v letu 1985 je prišlo pet športnic: Marina Šiško (košarka), Edita Banfi (atletika), Renata Bavčič (rokomet), Breda Koren (badminton) in Tanja Sinic (namizni tenis). Po točkovanju je naslov športnice Pomurja pripadlo Marini Šiško, članici KK Pomurje iz Murske Sobote, ki z uspehom nastopa za svojo ekipo v slovenski košarkarski ligi. Drugo mesto je zasedla Edita Banfi, članica AK Pomurje iz Murske Sobote, druga na krosu Dela in peta na državnem prvenstvu v krosu za mlajše mladinke. Tretje mesto pa je osvojila Renata Bačvič, rokometašica Deloze in Velike Polane.
Za letošnji naslov najboljšega športnega kolektiva v Pomurju so se potegovali trije klubi: Konjeniški klub Ljutomer, BD Mura iz Kroga in Rokoborski klub Pomurje iz Murske Sobote. Najvišji pomurski naslov je dobil KK Ljutomer, katerega člani so razen enkrat zmagali na vseh pomembnejših dirkah v državi in sodijo med najboljši tovrstni klub v Jugoslaviji. Drugo mesto je pripadlo BD Mura iz Kroga, ki se ponaša z dobrimi tekmovalnimi dosežki, hkrati pa se uveljavil v organizacijskem smislu. Tretje mesto je osvojil RK Pomurje iz Murske Sobote, ki je vzgojil vrsto perspektivnih tekmovalcev in vedno bolj prodira v jugoslovanski vrh v mlajših kategorijah.
Najboljši športnik, športnica in športni kolektiv Pomurja v letu 1985 bodo dobili pokale in priznanja na javni prireditvi ŠPORT—SOLIDARNOST, ki bo 15. decembra 1985 ob 16.00 v dvorani kina Park v Murski Soboti.
Feri Maučec
NAMIZNI TENIS
Nepozabno gostovanje v Berlinu
V počastitev dneva republike je namiznoteniška sekcija ŠD SLOVENIJA iz Berlina pripravila turnir, na katerem sta sodelovali tudi mladinska in članska ekipa Sobote. Članska ekipa Sobote v postavi Benkovič, Veren, Fridrih in Sinic je v polfinalu premagala lanskega zmagovalca TSU Maricndorf s 7:0, v finalu pa ekipo gostiteljice Slovenijo s 7:1. Mladinska ekipa Sobote pa je v postavi Benkovič, Benko, Unger in Žitek v polfinalu premagala CTTC Berlin s 7:0, v finalu pa TTC Spandau prav tako s 7:0. Tako so v obeh konkurencah osvojili prehodna pokala Sobočani.
Gostovanje namiznoteniških igralcev Sobote pa je bilo pomembnejše zaradi srečanja z našimi delavci, ki so zaposleni v tem nemškem mestu. Gostitelji so pokazali izredno gostoljubnost in pripravili čudovit program. V štiriumi vožnji z avtobusom so si ogledali mesto, bili na proslavi ob dnevu republike in družabnemu srečanju. Posebno pozornost pa so Sobočanom pokazale tudi družine naših delavcev pri katerih so stanovali, tako da so se počutili kot doma. Tako so se Sobočani vrnili iz Berlina z nepozabnimi vtisi. Dogovorili so se, da bo članska namiznoteniška ekipa ŠD Slovenija prihodnje leto avgusta gostovala v Murski Soboti, mladinska ekipa ŠD Slovenije pa bo ostala v Murski Soboti ha desetdnevnih pripravah. To bo tudi priložnost, da jim vrnejo gostoljubje.
M. U.
— STRELSTVO — Na tradicionalnem tekmovanju v streljanju z zračno puško za 6. pokal Mure v Murski Soboti je sodelovalo 32 ekip in 10 posameznikov. Ekipno je zmagal Hrastnik z 834 krogi pred Noršinci 828, Mariborom in Ljutomerom po 818 krogov. Posamezno pa je bil prvi Cveko (Mb.) z 281 krogi pred J. Horvatom (Mura) 280 in Bukovcem (Noršinci) 280 krogov.
— NAMIZNI TENIS — Na tradicionalnem turnirju republiških mladinskih reprezentanc republik in pokrajin v Lazarevcu je v slovenski reprezentanci nastopil Sobočan Ivan Kuzma. Slovenija je zasedla tretje mesto. (MU)
— ŠAH — V prijateljskem mednarodnem šahovskem dvoboju je ekipa Sarvarja z Madžarske premagala Radensko Pomurje s 13,5:8,5.
— ODBOJKA — OK Pomurje iz Murske Sobote je v počastitev dneva republike pripravil ženski turnir. Med štirimi ekipami je zmagalo Pomurje pred Puconci, Varaždinom in Mladostjo.
— KEGLJANJE — Na kegljaškem turnirju na Ravnah, kjer je nastopilo osem moških in pet ženskih ekip, je zmagala ekipa Radenske Čarde iz Murske Sobote s 5100 podrtimi keglji. Med posamezniki pa je bil najboljši Štefan Smodiš (Radenska), ki je podrl 917 kegljev, Steržaj pa tretji z 871 keglji.
— ŠAH — Na novembrskem šahovskem hitropoteznem turnirju ŠD Radenska Pomurje je med 20 šahisti zmagal Boris Kovač s 16 točkami in pol pred L Kosom in Logarjem no 14 točk.
— KARATE — V Celju je bilo tekmovanje karateistov za pokal Celja. Prvič so se ga udeležili tudi karateisti Partizana Ljutomer in se lepo odrezali. V katah je Zdravko Vučko zasedel drugo, Smiljan Mulec pa tretje mesto. (TF)
— MALI NOGOMET — Na mednarodnem turnirju v Zalae-gerszegu na Madžarskem so sodelovali tudi nogometaši Lendave in zasedli četrto mesto. Rezultati: ZTE—Lendava 3:2, Sportske novosti—Lendava 6:1 in Glumci—Lendava 10:9, (FB)
— ŠPORTNI DAN — Na športnem dnevu kovinarske šole v Murski Soboti so izvedli tekmovanje v malem nogometu in namiznem tenisu. V nogometu je zmagal 4. K razred, v namiznem tenisu pa med letniki 1. K. 1, 2. K. 1 in 3. K. 2. Najboljši posameznik je bil Damir Bežan.
ŠAH — Na prvenstvu ŠD Radenska Pomurje po 6. kolu vodijo: Logar, B. Kovač in I. Kos s 4,5 točkami pred Gaberjem, Neratom, Bolčičem in D. Harijem po 4 točke.
— TENIS — Tradicionalno srečanje med sozdoma TIMA in ABC Pomurka se je končalo z zmago pomurskih tekmovalcev. Na prvem srečanju v Moravskih Toplicah je zmagala UMA s 45, v drugem v Mariboru pa ABC Pomurka z istim rezultatom. Ker so Pomurci dobili več gemov, so prejeli prehodni pokal. (BH)
— MALI NOGOMET — V prijateljskem srečanju so se v Titovem Velenju pomerili športni novinarji Slovenije in Hrvaške Zmagali so novinarji s Hrvaške z 10:6. Za slovensko ekipo sta bik strelca tudi Bobovec 2 in Posavec. (FB)
— STRELSTVO — V vseh ligah občinske strelske lige Murska Sobota je bilo četrto kolo. V članski A ligi vodi SD Tišina pred Panonijo in SCT z 8 točkami. V članski B ligi pa je v vodstvu SD Skakovci pred Tišino B, Gederovci in Muro B z 8 točkami. V posamezni konkurenci pa vodi Bukovec pred Turnerjem in Horvatom. V pionirski ligi vodijo Noršinci pred Šalovci in SCT, med po-sameznickami pa A. Horvat pred Verbajevo in Z. Horvatom.
— ODBOJKA — V počastitev dneva JLA organizira OK Pomurje v soboto, 21. tega meseca, ob 9. uri v telovadnici Mure v Murski Soboti odbojkarski turnir, na katerem bodo sodelovale štiri ekipe: JLA Ljutomer, Stavbar (ml.) in Pomurje.
— JUDO — Končan je bil šesti pozivni turnir pionirjev Pomurja, na katerem je sodelovalo 45 tekmovalcev. Po šestih turnirjih vodi Judo Partizan Murska Sobota s 181 točkami pred Ljutomerom 94, Lendavo 72 in Cankovo 25 točk. (TK)
— MALI NOGOMET — Na turnirju v počastitev dneva republike, ki je bil v Lendavi, je sodelovalo 28 ekip. Zmagala je ekipa Muppet showa iz Lendave pred Čentibo, Lakošem in Lovskim domom Lendava. (FB).
— ŠAH — V Topolšici je bilo 39. ekipno prvenstvo Slovenije v šahu. Med desetimi ekipami je sodelovala tudi Radenska Pomurje in zasedla osmo mesto, kar je bilo premalo za obstanek v ligi. Iz lige so namreč izpadle tri ekipe. Najboljši v ekipi Radenske Pomurja je bil Gaber.
— STRELSTVO — V tretjem kolu tekmovanja v prvi republiški strelski ligi je Ljutomer premagal SD L pohorski bataljon Ruše s 1461:1458 krogov. Posamezno: Lj. Špindler 375, F. Rubin 369, R. Kapun 363 in D. Špindler 354 krogov.
— JUDO — V petem kolu republiške judo lige, ki je bilo v Mariboru, so bili doseženi tile izidi — Murska Sobota—Jesenice 12:2, Murska Sobota—Branik 8:6 in Murska Sobota—Bežigrad 14:0. (TK)
— KOŠARKA — V šestem kolu tekmovanja republiške ženske lige je Pomurje premagalo Cimos v Divači z 81:57. Strelke za Pomurje: Govorčin 31, Bore 25, Koren 15, Šiško 8, Kardoš 2.
— MALI NOGOMET — V počastitev JLA bo v telovadnici OŠ v Lendavi turnir, ki ga pripravljajo nogometni sodniki lendavske občine. Turnir bo 21. in 22. tega meseca. Prijavnina je 1.500 dinarjev. Prijave zbirajo: Bife Horvat, Varstroj (Lebar), Nafta (Ba-či).
— ODBOJKA — V Veliki Polani je bil tradicionalni odbojkarski turnir za memorial Jožke Kelenca. Rezultati — Polana— Kobilje 2:1, Hotiza—Polana 2:1 in Hotiza—Kobilje 2:0. Vrstni red: 1. Hotiza, 2. Polana, 3. Kobilje.
— STRELSTVO — V tretjem kolu druge republiške strelske lige so Noršinci premagali Kovinarja z Mute s 1439:1400 krogov. Posamezno: Š. Balaško 369, B. Bukovec 360, A. Belšak 359 in K. Turner 351 krogov. Partizan iz Leskovca pa je premagal Muro s 1415:1404 krogov. Posamezno: J. Horvat 368, A. Šiftar 348, V. Horvat 347, M. Horvat 341 krogov.
- KOŠARKA — V drugi republiški moški ligi vzhod je Kovinar premagal Pomurje z 99:87. Najboljša strelca: Merklin 25, Šti-hec 22. Kadetinje Branika pa je premagalo Pomurje s 67:56. Strelke: Drožina 27, Gerič 14. Kadeti Pomurja pa so premagali Comet s 101:67. Strelci: Tušar 27, Andrejek 18, Štomik 12.
— ODBOJKA — V zadnjem jesenskem kolu druge slovenske odbojkarske lige vzhod je Ljutomer v pomurskem derbiju premagal Radence s 3:0. Odbojkarice Ruš pa so premagale Pomurje s 3:1.
— NAMIZNI TENIS — V tekmovanju republiške A lige za člane je Sobota premagala Radgono z 9:0. Kuzma, Benko in Benkovič so dosegli po tri zmage. Rezultati republiške B lige člani — Sobota—Poljčane 9:0, Sobota—Petovia 9:0, Mladost—Petovia 9:0, Mladost—Poljčane 8:1. (MU)
— NAMIZNI TENIS — Na prvem pomurskem selekcijskem turnirju je sodelovalo 54 igralcev in igralk. V prvi Skupini je zmagal Županek pred Fišerjem (oba Sobota) in Tkalcem (Beltinci). V drugi skupini je zmagal Bibič (Radgona), v tretji Hvalec (Ra), v četrti Ivančič (Cven) in v peti Štrakl (Ra). Pri pionirkah je v prvi skupini zmagala Sevrova (Cven), v drugi pa Balažiceva (Beltinci).
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
STRAN 15
pisma bralcev
Elektrika iz Mure — ali Pustite naravi da diha
Prosim Vis! Kaj bi naredili, če bi biti lončar in bi kdo prišel k vam s polnim košem obljub, samo da bi lahko za vašo hišo sezidal šestnadstropno hišo. Obljubil bi vam nove trgovine, možnost prodaje po vsej deželi in prave gradove v oblakih. Konec bi bil naslednji: vaša žena bi se na račun parkirišč novih ljudi odpovedala svojemu vrtu in vi bi prenehal* z lončarstvom, kajti
lončarska peč bi preveč smrdela pod nos 'stanovalcem.
In podobno je z gradnjo elektrarn na Muri. Saj ne razumem »učenih gospodov«, ki s strokovnimi članki preplavljajo naš tisk in zaslepljajo lokalne politike. Ne slišim glasu industrije, jaz sem le Prekmurka, katero zmeraj stisne pri srcu, ko se iz daljave peljem domov preko mostu in se spomnim starega mlina, ti-
hih rokavov Mure in otožnosti in širine, ki je povezana z Muro in našo pripadnostjo.
Ali nam hočete odtrgati del srca, dragi tovariši iz Ljubljane, tudi industrialci; ali ne vidite naših polj, ki jih bo preplavila vaša umetna voda? Ni bilo dovolj v Ormožu, Nemščaku ...
Mi nismo vaša kolonija!
Karmen Erjavec, učenka Markišavci 18/b
MURA
I.	»
Stoletja tekla si mimo, čez prekmursko ravnino, okrog polj in gozdov se je slišala pesem tvojih valov.
3.
Naravo si skrbno pazila, a včasih v veselju si čez bregove skočila, si zemljo pojila, ljudi opozarjala in jih svarila.
2.
Dišala si po izobilju in dobroti, pomagala si vsaki siroti, da žito je v kruh pretopila.
Res, bila si prekmurska vila.
ŠE 0 RADGONSKI OPEKARNI
Obstoj opekarne sega več kot sto let nazaj, prvi stroji za izdelavo opeke so bili moiftirani leta 1880 in naredili približno milijon kosov na leto. Vse do leta 1945 so se lastniki zelo pogosto menjavali, zato se proizvodnja ni bistveno povečevala. Po drugi svetovni vojni se je precej vlagalo v večjo proizvodnjo, saj so leta 1946 izdelali že dva milijona, leta 1956 štiri milijone opečnih enot, po preureditvi leta 1958 pa že osem milijonov opečnih enot. Tako je dosegla proizvodnja opeke z raznimi obnovami in izboljšavami v letu 1979 okrog 21 milijonov raznih opečnih enot. V 35 letih so se zvrstili samo trije direktorji. Delovna sila se je zmanjšala od povprečno 100 v letu 1956 na 95 delavcev v letu 1978.
, Ti podatki so naj za zgled, ka-' ko se je v tistem času delalo v opekami. Kolektiv je večkrat : prejel razna priznanja, občinska in tudi republiška. Delavci smo žrtvovali mnogo udarniškega dela, vlagali svoj trud za boljši jutri, za boljši kos kruha ali za kakšno udarniško značko in podobno.
Druge opekarne iz naše države so pošiljale svoje predstavnike k nam na prakso — se učit, kako je treba gospodariti in delati v opekarski stroki. Ponosni smo bili na naše uspehe, ker smo vedeli, da od napredka ne bomo imeli korist samo mi, ampak celotna družba.
4.
Ker pa si veliko nudila, te bo človeška roka zmotila, segla bo v tvoje naročje, objeli te bodo kovinski obročje.
Ko smo bili še najbolj zagnani, upam si reči, ko smo dobro delali, smo hoteli spet nekaj novega, poleg izdelave opeke smo razmišljali še o izdelavi betonskih električnih drogov. Za te potrebe smo že uredili separacijo gramoza. Takrat je bila v naši državi samo ena tovarna za izdelavo teh betonskih drogov. Zagotovljenega smo imeli odjemalca za vse izdelke, tudi precej lastnega denarja smo imeli in potrebno dokumentacijo.
Leta 1980—81 smo si prislužili družbeno varstvo, s tem pa je nastala tudi prelomnica v opekarni. Prvi poseg je bil: pisarne so se povečale za 100 odstotkov z vso ncvo opremo in številnimi novimi uslužbenci, vzdrževanje se je povečalo za 200 odstotkov, učinek pa je padel na nič. Denar, ki je bil pripravljen za betonske izdelke, je kopnel kot spomladanski sneg. Potekale so razne prezidave in prizidave, ki so še do danes brez pomena. Nameščena je bila naprava za gretje težkega kurilnega olja, za katero še danes nihče ne ve, če sploh deluje. Vse to je stalo težke milijone. Prodali so stroje: buldožer, traktor, avtomobil, ker niso bili rentabilni, pozneje pa smo vse te stroje najemali drugje, za storitve pa spet plačevali lepe denarce. Do leta 1980 nismo imeli službenega avtomobila, potem pa kar dva. Enega uporablja direktor tudi med republiškim praznikom cel dan. Ob vsem tem pa proizvod-
Pokopališče z židovskim simbolom
V predpraznični številki Vestnika smo prebrali članek o ureditvi židovskega pokopališča v M. Soboti. Vsekakor lepa zamisel, čeprav že nekoliko zapoznela, ko se je že videz okolice zaradi gradenj stanovanjskih hiš dokaj izmaličil. Kaže, da do sedaj nismo priznavali in ne obšli 400 židovskih žrtev med vojno. Poimensko so našteti, morda ne vsi, v knjigi F. Godine Prekmurje 1941 — 1945. Tudi ti so s svojim življenjem prispevali, kot tisoči drugih, k zmagi nad grozodejstvom fašizma.
Spominski park na pokopališču bo prihodnjim rodovom vsekakor zgodovinsko opozorilo na grozote.
Tokrat pa se vsiljuje še nepojasnjeno vprašanje, zakaj je bila kmalu po osvoboditvi uničena oziroma porušena židovska sinagoga v M. Soboti. Lahko bi rabila namenu ali pa bi bila muzej. Le kdo je bil »boter« tej odločitvi vsekakor še v času, ko še nismo govorili o kolektivni (neodgovornosti. Vsekakor si je zaslužil visoko odlikovanje, četudi posmrtno.
J. K.
INTEGRAL GOLFTURIST TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA
VAS VABI NA
SILVESTROVANJE
31. 12. 85
v hotel LIPA - TERME — rezervacija z večerjo 4.500 din na osebo
1. januarja 1986 NOVOLETNA ZABAVA
- v hotelu LIPA - TERME
— rezervacija z večerjo 1.900 din
— v dvorani Rudar
— vstopnina + konzumacija 1.000 din
Rezervacije in informacije v hotelu LIPA — TERME Lendava, tel.: 75 722, 75 721..
BOMO MURO REŠILI?
Želja Slovenije je, da bi reko Muro izkoriščali za prepotrebno električno energijo. Nekoč je take želje imela tudi Avstro-Ogrska, a so idejo kaj hitro opustili. Dru-
5.
Mar si zaslužila to, da človek bičal te bo, zazidal in vklenil ter ti življenje zagrenil?
Ne, tega nisi dolžna sprejeti.
6.
A vedi, Mura, ko človek nekaj začne, se ravnovesje v naravi podre.
Ne boš več štorkelj pazila, ne boš več živali gojila, ne boš več prekmurska idila.
nja opeke pada, tudi do polovice.	*
Direktorji so se v zadnjem času menjavali, bili so vse od učitelja do gozdarja in tako dalje, samo opekarja ni bilo. Nam, starim delavcem, ki smo zrasli z opekarno, so vodilni zabičali, da se tako, kot se je delalo, več ne bo, da naj na to pozabimo. Rezultat takšnega dela se je zdaj tudi dejansko pokazal. Svoje moči smo pustili v opekarni, zdaj, stari, smo si poiskali delo v vinogradništvu. Sedaj, ko je opekar-stva konec, izjavljajo, da je vzrok draga energija, to pa je samo delna resnica, resnica pa je, da je krivda v vodenju proizvodnje in slabem vzdrževanju strojev in naprav.
Na koncu se vprašujem, zakaj zdaj ni prišlo do družbenega varstva, kje so občinski možje, da tega niso raziskovali tam, kjer bi bilo treba, kje so komunisti opekarne, da tega niso raziskali, ko je bil še čas, in nazadnje, kaj dela direktor, da tega ni videl. Kje pa je delavski svet?
Naj končam, čeravno bi bil lahko o radgonski opekarni napisan cel časopis. Franc Omulec
— KAPELA-----------------------
štvo za varstvo okolja v Ljubljani se vse bolj zavzema, da bi tudi tokrat to idejo opustili, saj se zaveda posledic, ki bi nastale v okolju zaradi gradnje hidroelektrarn. Zgodovina našega kraja priča, da je bilo Prekmurje v neenakopravnem položaju z drugimi območji. Še danes se v marsičem kaže neso-lidarnost do Pomurcev. Za Cankarjev dom v Ljubljani smo tudi Pomurci prispevali določen delež, medtem ko je pomoč pri gradnji kirurgije v Murski Soboti od drugod negotova.
Vodilni ljudje v Ljubljani razpravljajo o tem projektu, ne da bi se prej pogovorili z domačini. Zdi se, da naša beseda sploh ne seže do njih. Vsi se zavedamo, kaj pomenijo nove pridobitve virov električne energije, a se hkrati bojimo sprememb v ekološkem sistemu. Mar res moramo uničiti okolje zaradi nekaj kilovatov električne energije? Ali bodo resnično iztrebljene zadnje štorklje, simboli naše pokrajine? Ne smemo pozabiti niti na mladino Pomurja, ki se že organizira in misli na prihodnost svoje pokrajine. To je mladina, ki bo morala na svojih ramenih nositi spodrsljaje prejšnjih generacij.
Seveda se bodo ob vsem tem porajale mnoge kritike, nastajali bodo novi predlogi. Ideja, ki bi morala obveljati, bi po mojem mnenju morala biti ideja pokojnega Ivana Kučana, strojnega ključavničarja iz Murske Sobote. Tov. Kiičan je graditelj mnogih turbih za pogon mlinov. Že v stari Jugoslaviji je predlagal gradnjo posebnih pretočnih turbin na vodni gladini ob betonskih nosilcih mostov. Turbine se torej ne bi dotikale rečnih bregov in ker je pretok Mure velik, bi odpadli vsakršni jezovi ali akumulacijska jezera. To bi bil sistem, ki bi ugodil željam obeh .strani, ustrezal bi tako energetikom kot ekologom.
Ludvik Žalik
POKOPALISCE-ZNAK NASE (NE)KULTURE
Mimo je 1. november. Pokopa- gov je več, a jih nihče ne upošte
lišča so ostala v cvetju, ki ga je že pokončal prvi mraz. Tu in tam so prižgane sveče, tišina jfc prekrila vrvež, ki je bil nekaj dni pred praznikom tako silen. Mislimo, da smo za naše umrle naredili vse, kar jim dolgujemo! Vendar ne pozabimo, da ni samo »naš grob« tisti, za katerega je dolžna skrbeti »naša družina«! Že od njega dni velja, da je znak kulture ljudi na določenem prostoru med drugim tudi skrb za urejenost večnega spomina — pokopališča.
Kapelsko pokopališče ni med tistimi, ki bi nam bila v ponos. Za ureditev le-tega se že dalj časa dogovarjajo tri solastnice — krajevne skupnosti: Radenci, Kapela in Sp. Ivanjci, a ne morejo najti skupne rešitve. Predlo-
va. Mrliška vežica ni več vredna tega imena — vidno jo najedata čas in naš malomarni odnos. Sedanja oskrba z vodo in odtok sta neprimerna, prav tako smetišče oz. odlagališče smeti. Do obeh gaziš po blatu do gležnjev že ob manjših padavinah. Odlagališče smeti je vidno že od vhoda in brezbrižneži delajo nova tik ob vhodnih vratih. Poti so neurejene, razen nekaj metrov asfaltne prevleke. Trud polovični čas zaposlenega oskrbovalca je le malo viden, saj ne zmore sam odpraviti vseh nakopičenih neurejenosti.
Bil bi skrajni čas, da preidemo v KS od besed k dejanjem in s skromnejšimi rešitvami vsaj delno polepšamo videz zadnjega počivališča na naši lepi Kapeli.
MIJA
Neodgovorni funkcionarji
Stari pregovor pravi, da je proti trnju težko brcati. Vendar človeka prizadene, ko nekdo izkrivlja resnico in hote ali nehote meče slabo luč na nekatere ljudi.
Tako je tudi s člankom v Vestniku Pomoč Pomurcev Goričanom. V članku pisec kritizira »nekatere gasilske funkcionarje« za neodgovorno obnašanje.
Ne vem, v čen. je to neodgovorno obnašanje? Ali so ti »funkcionarji« res bili proti pomoči Goričanom v njihovi nesreči? Verjetno ne bi ostali v gasilski organizaciji dvajset, trideset, štirideset let, če ne bi bila njihova
zavest pomagati svojemu bližnjemu v kakršni koli nesreči.
Bili so pa proti takšnemu načinu odvzemanja cistern, kot se je zdaj dogajalo! Cisterne niso last teh »funkcionarjev«, ampak vseh članov društev, ki so sredstva za naku^žzbirali s prosjačenjem od občanov in na razne druge načine. Živimo v samoupravni družbi, zato je tem bolj nerazumljivo, kako lahko nekdo odvzame tako vozilo, ki je vredno staro milijardo, brez vsakega prevzema in potrdila.
Ali je telefonski poziv res zadostno jamstvo? Če je, potem so ti »gasilski funkcionarji« res neodgovorni!! K. L.
PA RAVNO MENE!
V sredo dopoldan (uradni dan) se oglasim na Zavodu za socialno zavarovanje — na vložišču — zaradi nekih informacij. Na vložišču so delale 3 ali 4 tovarišice (točno ne vem). Stojim eno do dve minuti, nakar vidim, da pri omari stoji še moški. Stopim do njega in rečem: »Prosim, a smem nekaj vprašati?« Mož me pogleda, ko vidi žensko z ruto na glavi, se potrka po prsih in ostro reče: »Pa glih na mene ste prišli, glih mene boste vprašali.« Odgovorim: »Oprostite prosim, nisem vedele, če ne smem,« in stopim nazaj k vratom, kjer le opravim v nekaj besedah s tovarišico.
Kasneje sem zvedela, da je ta »gospod« šef pokojninskega oddelka.
Na videz se ga spominjam s ceste, saj sem ga, ko hodim po dopoldanskih opravkih v mesto, čestokrat srečevala.
AVTO MOTO DRUŠTVO „ŠTEFAN KOVAČ“
MURSKA SOBOTA, NORŠINSKA UL. 2. tel.: (069)21-172
Avto-moto društvo ŠTEFAN KOVAČ Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto
AVTOLIČARJA
za določen čas.
Začetek dela možen takoj. OD po pravilniku.
gorenjewsW©[
DO GORENJE VARSTROJ, DSSS, n. sol. o., Lendava
Komisija za delovna razmerja objavlja v skladu s samoupravnimi splošnimi akti prosta dela in naloge:
1.	VARNOSTNI INŽENIR
Pogoji:
— višja izobrazba za varnostnega inženirja,
— od 3 do 4 leta delovnih izkušenj na področju varnosti pri delu.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z opravljenim strokovnim izpitom.
2.	GASILEC
Pogoji:
— gasilski tehnik,
— od 7 do 12 mesecev delovnih izkušenj iz protipožarne varnosti.
Kandidate prosimo, da v roku 8 dni po objavi pošljejo prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: Gorenje Varstroj, Kadrovska služba, 69-220 Lendava.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka.
PETROL - TOZD TRGOVINA MARIBOR,
PE NA DROBNO - SEKTOR MURSKA SOBOTA, Alija Kardoša 1
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge poslovodje na bencinskem servisu Dobrovnik
Pogoj:
— VKV trgovski poslovodja, — 3 leta delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.

GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO
MURSKA SOBOTA, n.sol.o. in o.sol.o.y
TOZD GOZDARSTVO
RAZPISUJE
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	Os. avtomobil kombi zastava K 435, letnik 1979, izkl. cena 50.000,— din
2.	Os. avtomobil kombi zastava AK 435, letnik 1981, izkl. cena 120.000,- din
3.	Os. avtomčbil kombi zastava AK435, letnik 1979, izkl. cena 200.000.—
4.	Motorna žaga tomos — husquarna, izklicna cena 20.000.— din
Dražba bo 16. 12. 1985 ob 8.00 v skladišču tozda v ulici I. L. Ribarja (pri žel. postaji).
Občani, ki želijo sodelovati pri dražbi, morajo pred začetkom položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene predmeta, ki ga želijo kupiti. Ogled možen uro pred začetkom dražbe.
^I1eWS3W@O
GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO
MURSKA SOBOTA, n.sol.o. in o.sol.o.y
SKUPNE SLUŽBE
- OBJAVLJA
prosta dela in naloge
ORGANIZATORJA -
PROGRAMERJA AOP
Kandidati, ki želijo opravljati objavljena dela in naloge, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a)	imeti morajo visoko ali najmanj višjo izobrazbo ekonomske smeri — informatika,
b)	imeti morajo najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih opravilih.
Če se ne bo prijavil niti en kandidat, ki bi izpolnjeval tudi pogoje bomo v delovno razmerje sprejeli tudi pripravnika.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe najpozneje v 15 dneh od dneva razpisa na naslov ABC POMURKA — GLG, SKUPNE SLUŽBE M. Sobota, Trubarjev drevored 4.
K ponudbam je treba priložiti dokumentacijo o izpolnjevanju zahtevanih pogojev.
STRAN 16
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
URADNE OBJAVE
Leto XX	Murska Sobota, dne 28. novembra 1985	št.: 28
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
255.	Odlok o davku na promet nepremičnin v občini Lendava
256.	Odlok o prenehanju lastninske pravice na delu območja zazidalnega načrta naselja Turnišče-zahod
257.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za del naselja Cren-šovci
258.	Sklep o povečanju cen črpanja in distribucije vode v občini Lendava
259.	Ugotovitve in predlogi o mladinskem prostovoljnem delu v občini Murska Sobota
260.	Sklep o imenovanju občinske volilne komisije v občini Gornja Radgona
261.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Murska Sobota
262.	Popravek sklepa o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gornji Petrovci
263.	Popravek sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Dokle-žovje.
255
Na podlagi 1. in 10. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (Ur. list SRS, št. 27/72, 39/74, 11/79, 23/83 in 27/85) ter 277. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave Pomurja št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21.11. 1985 sprejela
ODLOK o davku na promet nepremičnin v občini Lendava
od vrednosti din		znaša davek
nad -	do	
7.865	12.155	1.680,25 + 30% nad 7.865
12.155 16.445	16.445	2.967,25 + 40% nad 12.155 4.683,25 + 50% nad 16.445
3. člen
Če prodajalec odtuji nepremičnino pred potekom petih let od pridobitve z nakupom ali darilom, se davek, odmerjen po L, 2. in 3. točki 2. člena tega odloka, poveča za 30%.
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985 STRAN 17
1.	člen
V občini Lendava se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra nepremičnine, pri gradbenih objektih pa tudi glede na gradbeno vrednost objekta.
Davek na promet nepremičnin se odmerja po naslednjih stopnjah:
1.	Za kmetijska zemljišča od prometne vrednosti m2 povr-ine po proporcienalni stopnji 15 %.
2.	Za nezazidna stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, od vrednosti m2 površine v naslednji višini:
•$>	osnova	%
	do 72	15
	nad 72 do 215	10,80 din + 20 nad 72 din
	nad 215 do 358	39,40 din + 25 nad 215 din
	nad 358 do 429	75,15 din + 30 nad 358 din
	nad 429 do 500	96,45 din + 36 nad 429 din
	nad 500 do 572	122,01 din + 42 nad 500 din
	nad 572 do 644	152,25 din + 48 nad 572 din
	nad 644 do 715	186,81 din + 54 nad 644 din
	nad 715	225,15 din + 60 nad 715 din
3.	Za gradbene objekte na prometno vrednost gradbenega objekta po proporcionalni stopnji 25 %, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m2 površine pa po naslednjih stopnjah:
od vrednosti din		15%	znaša davek	
nad	do 1.430			
1.430	4.290	214,50 + 20%	nad	1.430
4.290	7.865	786,50 + 25 %	nad	4.290
4.	člen
Poleg oprostitev po 4. členu Zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje:
1.	če občan, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta, menja kmetijsko ali gozdno zemljišče z namenom združevanja zemljišč:
2.	če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanom, za opravljanje deficitarne storitvene obrti, določene z DD o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Lendava.
Olajšava se prizna tudi za proizvodne gospodarske dejav nosti, katerih razvoj se v občini Lendava želi pospeševati.
Zavezancu se davek odmeri naknadno:
—	če v kupljenem poslovnem prostoru v roku enega lets po uveljavitvi oprostitve ne prične opravljati gospodarske al poklicne dejavnosti;
—	če v kupljenem poslovnem prostoru preneha opravlja ti dejavnost, ali če odtuji poslovni prostor pred potekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlol o davku na promet nepremičnin v občini Lendava (Ur. objave št. 27/82).
6.	člen
Ta odlok prične veljati 8. dan po objavi v Uradnih obja vah občin Pomurja.
Številka: 422-5/85-8
Datum: 7/11-1985
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Mirko HAJDINJAK, 1. r.
256
Na podlagi 10. Člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) in 277. člena statuta skupščine občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 11. 1985 sprejela
ODLOK o prenehanju lastninske pravice na delu območja zazidalnega načrta naselja Turnišče-zahod
1.	člen
S tem odlokom preneha lastninska pravica na južnem delu območja zazidalnega načrta naselja Turnišče-zahod (Ur. objave št. 22/74 in 12/76).
2.	člen
Območje, kjer preneha lastninska pravica leži južno od občinske poti — Cvetna ulica, na vzhodu poteka meja po zunanjem robu pare. št. 2448/2, na južnem delu v ravni liniji po zunanjem robu parcel 2447/2, 2446/2, 2445/2, 2444/2, 2443/2, 2442/3, 2442/2, 2441/3, 2441/2, 2440/2, 2439/2, 2438/2, 2437/2, 2436/2, 2435/20, 2435/19, 2432/24, 2432/21, 2432/20 in se konča na zahodnem delu po zunanjem robu pare. št. 2432/22 vse k.o. Turnišče.
3.	člen
V območju iz 2. člena tega odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katasterskimi podatki:
zap. št.	VI. št. k.o. Turnišče	Pare, št.	Površi.	
			Kulturav m'	Lastnik
1.	468	2435/19 2435/20	njiva 54 njiva 693	Zver Verona roj. Lutar Turnišče, Ul. Št. Kovača 118
2.	535	2436/2	njiva 98	Matjašec Marija roj. Kolmanič, Turnišče, Prvomajska 11
3.	408	2437/2	njiva 82	Žalik Marija roj. Kolmanič Turnišče, Partizanska 10
4.	422	2438/2	njiva 94	Miholič Barbara roj. Kolmanič, Turnišče, Mlinska 30
5.	466	2439/2	njiva 124	Cizmazija Neža do 1/4 Turnišče, Ul. Št. Kovača 112 Koroša Antonija do 12/78 Strehovci 3 Cizmazija Viktor roj. 1950 do 22/78, Ul. Št. Raja 4, Turnišče Cizmazija Emil, roj. 1943 do 11/78, ZDA Hauer Gizela roj. Cizmazija ZR Nemčija Cizmazija Avgust roj. 1957 Turnišče, Ul. St. Kovača 122 do 11/78
6.	1068	2440/2	njiva 269	Mertik Štefan Turnišče, Čevljarska 29
7.	1054	2441/2 2441/4	njiva 46 njiva 431	Dravec Jožef roj. 1947 Turnišče, Partizanska 14 do 1/2 Dravec Ivan roj. 1949, Turnišče, Poljska 4 do 1/2
8.	438	2442/2 2442/3	njiva	96 njiva	40	Rous Antonija, Golnik 55.
9.	1026	2443/2	njiva 133	Pergar Ivan do 1/2 Pergar Helena do J/2 Turnišče, Št. Kovača 93
10.	153	2445/2	njiva 202	Hozjan Jožef roj. 1915 Turnišče, Št. Kovača ‘110
11.	1142	2446/2	njiva 105	Denša Štefan roj. 1924 Turnišče, Št. Raja 5
12.	566	2444/2	njiva 108	Dominko Verona roj. Zadravec Turnišče, Št. Kovača 111
13.	370	2448/8	njiva 218	Trboča Ana, rpj. Haubar Turnišče, Št. Kovača 96 do 1/2 Trboča Marija roj. Haubar Št. Kovača 57, Trunišče
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravi, ca na zemljišču iz 3. člena odloka, zemljišče postane družbena lastnina, občina pa pridobi na njem pravico upravljanja.
Prejšnji lastnik ima na stavbnem zemljišču pravico uporabe, dokler občinski upravni organ, pristojen za premoženj
sko pravne zadeve ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini za uresničitev prostorskega izvedbenega načrta.
Prejšnji lastnik stavbnega zemljišča ne sme menjati oblike in svojstva zemljišča. Vlaganja v tako zemljišče, ki bi povečala vrednost zemljišča, se ne upoštevajo pri določitvi odškodnine.
5.	člen
Pristojno Temeljno sodišče v Murski Soboti, Enota v Lendavi po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo družbeno lastnino na zemljišču, določenem s tem odlokom.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 465-46/85-7
Lendava, dne 31. 10. 1985
Predsednik
SO Lendava
HAJDINJAK Mirko 1. r.
257.
Na podlagi 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67) v zvezi s tretjim odstavkom 82. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 277. člena Statuta občine Lendava sta zbor združenega dela in zbor krajevne skupnosti dne 21. 11. 1985 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za del naselja Črenšovci
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt za del naselja Črenšovci, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 1202/81.
Zazidalni načrt zajema območje za gradnjo družbenih objektov in družbeno-stanovanjskih objektov ter območje za gradnjo individualnih objektov.
2.	člen
Zazidalni načrt za del naselja Črenšovci zajema:
L Območje, ki leži severno in severovzhodno od republiške ceste Lendava—Murska Sobota na pare. št. 582,.584, 585, od 844 do 860 od 881 do 893 od 1192 do 1196 za družbene objekte ter za družbeno-stanovanjske objekte.
2.	Območje, ki leži zahodno od republiške ceste Bistrica—Črenšovci na pare. št. 1089/1 do 1089/16, 1088/1, 1088/3, 1088/4, 1088/5, 1088/6, 1088/7 od 1090/1 do 1090/12, 1282, 1285, 1288 do 1291 do 1295, od 1297 do 1316/2, 1738, 1742, 1749, 1750 za gradnjo inddividualnih objektov.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, delovnim ljudem in organizacijam združenega dela pri upravnem organu SO Lendava, pristojnem za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 465-2/82-7
Datum: 10. 10. 1985
Predsednik SO Lendava HAJDINJAK Mirko 1. r.
258
V skladu z določbami zakona o sistemu družbene kontrole cen (Ur. list SFRJ št. 64/84) in dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu '9RS (Ur list SRS št 3/85) je izvršni svet skupščine občine Lendava na 126. seji dne 18. 11. 1985 sprejel
SKLEP o povečanju cen črpanja in distribucije vode v občini Lendava
1.	člen
Določi se najvišja cena črpanja in distribucije vode;
— za gospodinjstva m3
— za ostale porabnike m1
— pavšal za osebo in kopalnico za mesec
— letni pavšal za vinske kleti do m’ (nad 30 m3 letno po števcu)
— števnina za servisiranje vodomera po m’ porabljene vode
— kanalščina po m3 porabljene vode
65 din
82 din
199 din
1.930 din
12 din
9 din
2.	člen
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. 12. 1985 dalje.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati točka A. 2. člena sklepa o povečanju cen komunalnih storitev in stanarin ter najemnin v občini Lendava (Ur. objave občin Pomurja št. 18/85).
Številka: 31-1/85-2
Lendava, dne 20. 11. 1985
kega ter k oblikovanju mladega rodu v duhu samoupravnega socializma.
4.	Zbori ugotavljajo, da se je v zadnjih letih precej izbolj-*?.!?. organizacij: dela. Na MDA GORIČKO 85 ni bilo nobenih večjih problemov, ki bi opozarjali na subjektivne napake in pomanjkljivosti. Pravočasno so bili zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno delovanje in aktivnosti brigad.
5.	Kljub doseženim uspehom na področju MDA pa zbori ugotavljajo, da interes mladih za udeležbo na akcijah upada, predvsem v zadnjih letih. Zaradi navedenega zbori predlagajo. osnovnim organizacijam ZSMS, da poiščejo vzroke za nezainteresiranost mladih za mladinsko prostovoljno delo in podvzamejo ustrezne aktivnosti.
Ve pozornosti bo v vseh sredinah potrebno posvetiti predvsem vključevanju mladih, ki dobivajo štipendijo. Tam kjer pogoji dela to dopuščajo, je potrebno brigadirje razbremeniti težkega fizičnega dela in nadomestiti to delo s stroji.
6	Zbori- občinske skupščine predlagajo občinski konferenci ZSMc in Izvršnemu svetu občinske skupščine, da se aktivno vključita v razpravo o novem družbenem dogovoru o organiziranju prostovoljnega mladinskega dela v SR Sloveniji v naslednjem obdobju. V razgovore o programih delovnih akcij v prihodnjem obdobju je potrebno vključiti: cestno skupnost, komunalno skupnost, Kmetijsko zadrugo Panonka in nekatere druge organizacije združenega dela.
Številka: 1 — 1/85 — 1
V Murski Soboti, dne 30. oktobra 1985
Predsednik skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT, 1. r.
Predsednik IS SO Lendava Ludvik JEREBIC, L. R.
259
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81 in 11/84) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 30. oktobra 1985 sprejela
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985 STRAN 18
UGOTOVITVE IN PREDLOGE O MLADINSKEM PROSTOVOLJNEM DELU V OBČINI MURSKA SOBOTA
Zbori občinske skupščine so na skupnem zasedanju, dne 30. oktobra 1985 obravnavali analizo mladinskega prostovoljnega dela v občini Murska Sobota, ki jo je pripravila Občinska konferenca ZSMS. Na osnovi gradiva, stališč izvršnega sveta občinske skupščine ter predlogov in mnenj iz razprave v zborih občinske skupščine je skupščina sprejela naslednje ugotovitve in predloge:
1.	Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da analiza realno prikazuje stanje mladinskega prostovoljnega dela in opozarja na problematiko življenja in dela brigadirjev. Zbori občinske skupščine analizo sprejemajo.
2.	Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da so bivalni in drugi pogoji brigadirjev primerni, saj ne zagotavljajo le osnovnih pogojev bivanja, ampak so celo nekoliko nad povprečjem v SR Sloveniji.
•
3.	Zbori ugodno ocenjujejo dosedanje prostovoljno mladinsko delo in ugotavljajo, da so delovne brigade tudi v naši občini dale pomemben prispevek k izboljšanju življenjskih pogojev oz. hitrejšemu razvoju manj razvitih predelov Gorič
260
Na podlagi d205. člena statuta občine Gor. Radgona, Ur. objave 41/81 in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, Ur. 1. SRS, št, 24/77, 22/81 in 36/85 je skupščina občine na sejah ZZD, ZKS in DPZ, dne 25. 11. 1985 sprejela naslednji
SKLEP
I.
V občinsko volilno komisijo se imenujejo:
1.	Branko BORKO, - Dragan KUJUNDŽIČ.
2.	Feliks PETEK, - Marjan POTISK, 3. Janez KUŠAR,
Vlado STAR O VAS NI K,
4.	Danica DVANAJŠ-ČAK,
- Viktor KOVAČIČ, 5. Janko KRALJ, - Rudi ROŠKAR,
za predsednika
za namestnika predsednika
za tajnika
za namestnika tajnika
za člana
za namestnika
za člana
za namestnika
za člana
za namestnika
II.
Mandatna doba volilne komisije je 4. leta.
III.
Ta sklep začne veljati ž dnem objave v uradnih objavah občinskih skupščin Gor. Radgona, Lendava, Ljutomer in Mur. Sobota.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep št. 02-10/81-01, objavljen v Uradnih objavah št. 40 z dne 10. december 1981.
Številka: 92-7/85-SO
Datum: 2. 12. 1985
PREDSEDNIK Skupščina občine G. Radgona Jože KOLBL

261
POPRAVEK
Sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini M. Sobota.
V 13. členu Sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini M. Sobota (Uradne objave št. 27/85) se v tekstu glasovnice za 1. odstavkom doda novi odstavek, ki glasi:
»Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991.«
Sekretar
Skupščine občine M. Sobota
Martin VINCEC, dipl, prav., 1. r.
262
POPRAVEK
sklepa o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Gornji Petrovci (Uradne objave, št. 27/85).
V 5. členu navedenega sklepa je izpuščena druga alinea, ki se glasi: »— 2% od pokojnin«
druga alinea v tem členu je 3 alinea in se pravilno glasi: — 8% od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
V 9. členu pod točko b — 3 alinea je pravilno »10 m3« Predsednik sveta KS:
Bunderla Ciril, 1. r.
263
POPRAVEK
Sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Dokležovje, objavljenega v Uradnih objavah, št. 27 z dne 27. 11. 1985.
2.	člen Sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Dokležovje se dopolni z alineo:
— sofinansiranje izgradnje osnovne šole Bakovci.
Enako se dopolni v Glasovnici za glasovanje na referendumu dne 15. 12. 1985 o uvedbi krajevnega samoprispevka z
Krajevno skupnost Dokležovje.
Lep večer slovenske lovske in narodne pesmi
Prekmurski lovci že vrsto let g jimo tesne prijateljske stike s čla ti Društva slovenskih lovcev Furlai i-je Julijske krajine. Naši bratje c, t-stran jugoslovansko-italijans e meje namreč vsako leto prihajc d v naša lovišča na tradicionalni k v. ki ga prirejamo ob dnevu repub i-ke. In tako so se med zamejski ti in prekmurskimi lovci spletle p i-
stne prijateljske vezi, kar je pri: predvsem do izraza lansko leto
o S.
junija ob srečanju lovskih pevsk h zborov in rogistov v Dekanih. 1 a povabilo izvršnega odbora Zve e lovskih družin Prekmurja so nc n zamejski lovci 8. novembra obi k
KAPELA
LE V SLOGI JE MOČ -
DANES IN TUDI JUTRI
Pripravljamo načrte za obdobje 1986—1996. kar moramo dobro opraviti, in to še posebej v krajevni skupnostih. Res je, da nam gospodarske težave zmanjšujejo zagnanost za načrtovanje in izvedbo skupnih akcij. Morali pa bi se zavedati pomembnosti, da skupnih potreb ravno v tem času ne zanemarjamo, ker bomo drugače čez nekaj let še ob to, kar smo do sedaj s težavo pridobili. V KS Kapela je bilo na dosedanjih obravnavah osnutka piana opaziti, da se večina krajanov ne udeležuje sestankov. Tako zamujajo čas, ko bi se lahko vneslo v plan najpomembnejše oz. opustilo tisto, kar je po mnenju večine manj pomembno.
Družbenopolitične organizacije v KS in DO bi morale seznanjati članstvo o pomembnosti množičnega aktivnega vključevanja v življenje in delo KS, saj bodo le tako načrti realnejši, krajan: pa povezani v složno skupnost. Še vedno velja: V SLOGI JE MOC za premagovanje tudi najtežjih ovir pri pridobivanju skupnih dobrin v današnjem in jutrišnjem času.	MIJA
vrnili. Toplo smo jih sprejeli in
z
njimi preživeli enkraten večer. P i-morski in Prekmurski lovski zb tr sta pela ločeno in skupaj, tako , a
se je razpoloženje stopnjevalo
iz
minute v minuto. Peli smo lovske, narodne in partizanske pesmi.
Drugega dne smo skupaj lovili v gojitvenem lovišču Fazan v Beltincih in tako lovsko končali prijetno srečanje dveh pevskih zborov, j
G. RADGONA
Do leta 2000 nove šole ne bo
Osnovna šola s prilagojenim učnim programom (prejšnja posebna osnovna šola) Gornja Radgona bo prihodnje leto praznovala že 30-letnico obstoja. Njena idejna ustanoviteljica Cilka Dimec-Žerdin je še sedaj zaposlena na tej šoli, in to kot ravnateljica.
Šola ima težave zaradi premajhne kuhinje, telovadnice in delavnic. Pa tudi to, da pouk poteka v treh stavbah predstavlja poseben problem. Zaradi tega, ker je to edina šola s prilagojenim programom v občini, se od 131 učencev vozi kar 106. Oddaljenost od šole je povprečno kar 11 km.
Toda, kot vse kaže, do leta 2.000 v Gornji Radgoni ni predvideno, da bi gradili nov tovrsten objekt, čeprav so potrebe velike,
Na šoli se zavedajo, da so veliki izdatki za gradnjo trenutno prevelik zalogaj za občino G. Radgona	F. Klemenčič

F. Porediš
ak.^ s
Ada c strast
ikrii^rU'
Ameriški roman
AMERIŠKI ROMAN
PREDNAR VELJA DO
ČN1ŠKA CENA 9800 DIN ONCA LETA
	Isaac Bashevis Si iger: Suženj
Singerjev Suženj je v nilijonskih nakladah obšel ves svet
	William Faulknei: Krik in bes
Dogodki romana steče jo na tri velikonočne dni in razplet se zgosti ob tem simbolu krščanstva
	Vladimir BTabokov: Ada ali strast
po mnenju kritikov je Ada najboljše, kar je po Loliti napisal Nabokov
	Bernard Malamud: Novo Življenje
Malamudovo Novo življenje sodi med najboljše ameriške romane
	Irwin Shaw: Na življenje in smrt
Shawov zadnji roman — izredno branje!
	Saul Bellow: Dekanov december
izjemen, kritičen roman o nespodbudni podobi našega sveta
SE®
— DOBROVNIK
Naročilnica P V
6 KNJIG, VELIKANOV AMERIŠKEGA ROMANA TEGA STOLETJA
NOVA ZBIRKA, NOVA IDEJA, NOVA MOŽNOST ZA BRALCE
NALOŽBA ZA
DANES IN JUTRI
priimek in ime-------------- poklic --------------------- reg. št. os. izkaznice —,--- zaposlen pri----------------
Naročam: Ameriški roman
Račun bom poravnal(a): □ □ □
naslov ___
rojen----------
izdana od _—
naslov del. org.
v enkratnem znesku
v treh obrokih
v petih obrokih
_________Podpis: __
--G. RADGONA----
Štipendije prejema 417 štipendistov
Iz združenih sredstev prejema v občini Gornja Radgona v tem šolskem letu štipendije 417 dijakov in študentov. 50 jih je na višjih in visokih šolah, drugi pa so v srednjih šolah. Za štipendije odštejejo v občini mesečno nekaj nad 4 milijone din.
F. Klemenčič
Razstava malih živali
Društvo gojiteljev malih živali Beltinci je ob prazniku republike pripravilo v prostorih stare osnovne šole razstavo malih živali. Okrog 40 članov društva je razstavilo razne pasme kuncev, golobov in perutnine. Opravili pa so tudi ocenjevanje.
F. M.
Datum: __
če kupec zamudi s plačilom obrokov, zapade celotni znesek v takojšnje plačilo in ga založba izterja tudi sodno s 74% zamudnimi obrestmi.
Naročilnico pošljite na naslov: Cankarjeva založba. Ljubljana. Kopitarjeva 2
NOVOLETNA LOTERIJA
POSKUSITE SREČO S SREČKAMI NOVOLETNE LOTERIJE, SAJ VAS ČAKA 25 PREMIJ IN 221.310 DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 180,000.000 DIN.
E. Milinkovič
SREČO JE TREBA DELITI
GLAVNA PREMIJA 10,000.000 DIN ŽREBANJE 7. JANUARJA 1986
LOTERIJA SLOVENIJE
V domovih oskrbovancev 457 občanov
V Pomurju je trenutno v domovih oskrbovancev, in to v Rakičanu in Lukavcih, 457 občanov. Kaže, da bo še pred novim letom odprt prizidek za 124 občanov v Lukavcih. Do leta 1990 pa naj bi rakičanski dom pridobil še 80 postelj, medtem ko v Lukavcih v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bodo gradili več novih objektov. V tem obdobju naj bi stari del zgradbe popolnoma obnovili. Kaže, da sedanje zmogljivosti s temi predvidenimi povečanji zadoščajo za Pomurje tja do leta 1990.
Franci Klemenčič
V KORAKU Z MODO - Manekena Jana in Jani sta samozavestno predstavila pletena modela
Modnega ateljeja Kolenko iz Ljutomera na uspeli modni eviji v hotelu Jeruzalem, kjer je bil poudarek tudi na pričeskah.
Na sobotni medpraznični reviji v hotelu Diana v Murski Soboti pa je modnost in barvno skladnost modelov poleg pričesk Anice Rudolf dopolnjeval tudi negovan in naličen obraz nastopajočih, ki jih je kozmetično obdelala Renata Menhart. Prireditev je bila dobrodelna, izkupiček pa namenjen za dogradnjo in opremo bolnišnice v Rakičanu. Foto: Marjan Kolenko
POMURSKI ZDRAVSTVENI CENTER
TOZD POMURSKE LEKARNE
MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA 2
OBVESTILO
Obveščamo občane Pomurja, da bodo zaradi rednega letnega popisa blaga v dneh od 12.12. 1985 do 4.1. 1986 lekarniške enote v Pomurju zaprte:
— Lekarna Ljutomer bo zaprta v četrtek, 12.12. 1985.
— Lekarna Lendava bo zaprta v ponedeljek, 16. 12. 1985.
— Lekarna M. Sobota bo zaprta v četrtek, 26. 12. 1985 od 7 00 do 20.00. V tem času bodo bolniki dobili zdravila
v lekarni Beltinci.
Lekarniške postaje pa bodo zaprte od dneva popisa, in sicer:
— Dobrovnik in Turnišče od 17.12. 1985,
— Križevci pri Ljutomeru od 19.12. 1985,
— Črenšovci od 23. 12. 1985,
— Gornji Petrovci od 23. 12. 1985
- Grad od 24. 12. 1985
— Radenci od 27. 12. 1985
do vključno 4. januarja 1986.
1^/1 Mercator-Sloga
Delavski svet MERCATOR-SLOGA, trgovina na drobno, debeio ter gostinstvo, p. o. Gornja Radgona
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili
1.	POSLOVODJA II PE GRADBENI MATERIAL, Gornja Radgona
2.	POSLOVODJA III PE KRISTAL, Gornja Radgona
3.	POSLOVODJA III PE TRIM, Gornja Radgona
4.	POSLOVODJA V PE JANŽEV VRH, Janžev vrh
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— pod zap. št. 1,2, 3 in 4 morajo imeti poslovodsko ali srednjo komercialno šolo ali poklicno trgovsko šolo z delovnimi izkušnjami nad 5 let,
—	sposobnost vodenja poslovne enote ter
—	sposobnost komuniciranja s strankami.
Kandidati bodo imenovani za dobo 4 let, po poteku te dobe pa so lahko ponovno izbrani.
Kandidati naslovijo svoje prošnje z ustreznimi dokumenti v 15 dneh po razpisu na naslov:
Razpisna komisija MERCATOR-SLOGA, p. o. Gornja Radgona, Partizanska c. 16.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE LJUTOMER
Na podlagi 32. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljutomer in sklepa odbora za solidarnost z dne 4. 12. 1985 objavlja SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUTOMER
RAZPIS
ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA, VELIKEGA 55,33 m2 V LJUTOMERU, Ormoška 4.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati interesenti:
—	da opravljajo dejavnost osnovne preskrbe prebivalstva, — da uredijo prostor po predpisih inšpekcijskih služb, " j — da opremijo prostor v skladu s projektantskimi zahtevami o opremi in ureditvi.
Interesenti morajo vloge poslati v roku 8 dni po objavi v tedniku Vestnik na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUTOMER, Ormoška c. 3/IL
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LJUTOMER

Socialistična republika Slovenija OBČINA GORNJA RADGONA Uprava za družbene prihodke
RAZPISUJE
Asfaltiranje republiške ceste
V KS Dobrovnik se ne morejo pohvaliti z gradnjo cest. Precej je še makadamskega cestnega omrežja. Ni še tudi v celoti zgrajena republiška cesta med Dobrovnikom in Renkovci. Delavci Konstruktorja so pred kratkim zapustili delovišče, uspelo pa jim je urediti le dober kilometer cestišča. Žal je zmanjkalo denarja za slab kilometer asfalta. Krajani obeh KS (Dobrovnik in Turnišče) so si prizadevali za ureditev, le inflacija je bila zopet kriva, da se jim niso uresničila dolgoletna prizadevanja.
Kljub temu bodo veseli, saj so dobili ob dnevu republike najlepše darilo.
JAVNO DRAŽBO
za prodajo dveh fotokopirnih strojev znamke SHARP SF 750
- SHARP SF 750 št. 1550959 izklicna cena 450.000 din
— SHARP SF 750 št. 15511877 izklicna cena 600.000 din
Stroja fotokopirata format A4 in vse pomanjšave prek A1 matrice in sta avtomatsko programirana za fotokopiranje na navadni papir — 99 kopij avtomatsko.
Dražba bo v ponedeljek, 1. 12. 1985 ob 10. uri na sedežu občine, soba št. 31/11.
Ogled strojev je možen od 9. do 10. ure.
Udeleženci morajo pred dražbi plačati 10-odstotno varščino od izklicne cene na kraju samem.
Celotno kupnino je treba plačati ob prevzemu.

DO SOBOTA, n. sol. o.. Murska Sobota, Kopališka 2

Na podlagi določil Statuta in po sklepih organov upravljanja
RAZPISUJEMO
dela in naloge s posebnimi pooblastili:
1.	DIREKTORJA TOZDA OBRTNIŠTVO
2.	VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
V DSSS
za dobo štirih let.
Prijavljeni kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
pod 1: — visoka ali višja izobrazba gradbene ali ekonomske smeri in tri oziroma pet let delovnih izkušenj
— imeti morajo organizacijske sposobnosti
— da so družbenopolitično aktivni
pod 2: — visoka ali višja izobrazba ekonomske — finančne smeri in tri oziroma štiri leta delovnih izkušenj — imeti morajo organizacijske sposobnosti
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj karrdfeSM pošljejo v zaprti ovojnici v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Sobota, Kopališka 2, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v osmih dneh po izbiri.
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
STRAN 19
ljubljanska banka
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA
VLOM V TRGOVINO
Zahtevek za prenos
najkrajša pot do obresti
1. decembra ob treh zjutraj je neznani vlomilec vlomil v trgovino Park v Murski Soboti. Najprej je vlomil v bife, kjer je ukradel iz blagajne 2200 dinarjev, nato pa skušal vlomiti še v samopostrežno trgovino. Pri tem je zlomil steklo in povzročil močan hrup, kar ga je prestrašilo. Storilec je pobegnil, škode pa je za 100 tisoč dinarjev.
PONESREČIL SE JE NA STOPNIŠČU
Obračun obresti od deviznih Kot smo vas že obvestili, spoštovani varčevalci, je bil v letu 1984 hranilnih vlog za leto 1985 spremenjen način obračuna in pripisa obresti od deviznih hranilnih vlog. Bistvo sprememb izhaja iz odloka zveznega izvršnega sveta (Ur. I. SFRJ št. 16/84. 34 84. 68 84. 12 85). po katerem se obresti od sredstev . na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah jugoslovanskih državljanov, ki ne živijo in ne delajo v tujini, izplačujejo v dinarjih.
29. novembra ob 7.55 se je na stopnišču stanovanjske hiše smrtno ponesrečil Alojz Miholič iz Lemerja. Zjutraj je šel na dvorišče, na stopnicah mu je spodrsnilo, padel je, z glavo zadel ob rob betonskih stopnic in zaradi poškodb umrl.
PROMETNE NEZGODE
Kako	Obresti bodo obračunane po obrestnih merah za devizne hranilne
bodo obresti obračunane? vloge:
7.5% za vpogledne devizne hranilne vloge
9% za vloge, vezane nad 1 leto
11% za vloge, vezane nad 2 leti
12.5% za vloge, vezane nad 3 leta.
Obresti, izračunane po teh obrestnih merah, vam bodo za vsako vrsto deviz posebej preračunali v dinarje po srednjem tečaju, ki bo za posamezno valuto veljal na dan obračuna, to je 31. decembra 1985.
Zahtevek za prenos obresti od deviznih vlog najkrajša in najenostavnejša pot do obresti
Dinarske obresti od vaših deviznih prihrankov bo banka vodila kot vpogledno vlogo vse do dne, ko bo prejela vaš nalog za izplačilo ali prenos obresti na dinarski račun. Predpisani postopek je zapleten, zato je dvig obresti takoj v januarju, žal, povezan z neizogibnimi vrstami in čakanjem pred bančnimi okenci.
Vse v zvezi z izplačilom obresti je možno urediti mnogo enostavneje, brez nepotrebnih skrbi in že danes.
In kaj je treba storiti? Čim prej, najkasneje pa do 24. decembra tega leta, predložite enoti banke, ki vodi vašo devizno vlogo. ZAHTEVEK ZA PRENOS OBRESTI po deviznih vlogah, obračunanih v dinarjih -obrazec DRO-11. V obrazcu, ki ga dobite v vseh enotah Ljubljanske banke, navedite številko tekočega računa ali dinarske hranilne knjižice, kamor želite prejeti obresti: z 31. decembrom 1985 bodo obresti že prenešene na želeni račun.
To pa še ni vse. Zahtevek za prenos obresti za leto 1985 bo veljal tudi za avtomatski prenos obresti v naslednjih letih. Znesek obračunanih obresti se že od 1. januarja dalje obrestuje po veljavni obrestni meri, kar je posebej pomembno za varčevalce, ki želijo obresti prenesti na hranilno vlogo, vezano nad 1 ali nad 2 leti.
Če boste zahtevali prenos obresti na tekoči račun, vpis obresti v banki sploh ni potreben. Z obrestmi boste lahko razpolagali že 1. januarja, banka pa vas bo o novem stanju obvestila s prvim rednim obvestilom.
Varčevalcem, ki 'so zahtevek za prenos obresti predložili banki že lani, bomo obresti za leto 1985 prenesli avtomatično na želeni račun. Le v primeru, da je medtem prišlo do spremembe, kot je npr. ukinitev dinarskega računa ali ustanovitev nove devizne hranilne knjižice ali deviznega računa, je treba banki predlolžiti nov zahtevek.
20.	novembra ob 15.15 je voznik osebnega avtomobila Jurij Štamar z Grada vozil po lokalni cesti izven naselja Grad. Po klancu je na zasneženem cestišču trčil v nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila Štefana Bunderlo z Grada. Pri nesreči se je Štampar lažje telesno poškodoval, škode pa je za 170 tisoč dinarjev. Štamar je kazal znake vinjenosti.
25.	novembra ob 17.00 je voznik tovornega avtomobila — cisterne, Jože Stanko iz Trnja vozil iz Rakičana proti Radencem. V križišču Cankarjeve in Gregorčičeve ulice v M. Soboti je zaradi neprimerne hitrosti trčil v kolesarja Matijo Horvata in Bakd-vec. Pri trčenju se je kolesar hudo telesno poškodoval.
26.	novembra ob 11.55 je voznik tovornega avtomobila Franc Borko iz Maribora vozil po regionalni cesti v naselju Murski Petrovci. V nepreglednem ovinku mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez Edšid iz Gederovec. Zaradi zaviranja ga le zaneslo in trčil je v tovorni avtomobil. Pri nesreči je tovornjak zasukalo, zato je trčil v hišo. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda pa je ocenjena na 1 milijon dinarjev.
28. novembra ob 23.00 je voznik osebnega avtomobila Daniel Maučec iz Gančan vozil iz Bako-vec proti Veržeju. V križišču je zaviral, zapeljal na bankino in
zadel pešca Leopolda Vindiša iz Dokležovja. Pri nesreči se je pešec hudo telesno poškodoval.
30. novembra ob 0.45 je voznik osebnega avtomobila Bogomir Štuhec iz Berkovec vozil po lokalni cesti izven naselja Lokav-ci. Nasproti mu je pravilno pripeljal voznik kolesa s motorjem Franc Rajh iz Logarovec. Rajh je peljal tudi svojo ženo Marijo. Štuhec je trčil v kolo z motorjem. Pri padcu sta se Rajhova hudo telesno poškodovala in se zdravita v bolnišnici.
5. decembra ob 21.40 se je voznik kolesa s motorjem Stefan Čuka iz Trimlinov peljal po lokalni cesti proti Petišovcem. Med vožnjo je dohitel prijatelja, kolesarja Jožefa Horvata iz Trimlinov, pri tem zmanjšal hitrost ter z roko prijel kolesarja za ramo. Pri tem je izgubil oblast nad vozilom, padel ter se smrtno ponesrečil.
5. decembra okoli 18.30 se je zgodila prometna nezgoda na delno poledenelem cestišču na regionalni cesti pri Radomerju. Voznica osebnega avtomobila Majda Viher iz Makotnjaka je pripeljala v desni nepregledni ovinek, zaneslo jo je v jarek, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo. Voznica seje telesno poškodovala, škoda pa znaša 150 tisoč dinarjev.
8. decembra ob 20.15 se je na regionalni cesti na Paričnjaku
zgodila prometna nezgoda. Marija Kovačič iz Radenec se je peljala s kolesom iz Vidma proti Radencem. V Paričnjaku je po klancu navzdol vozila brez luči, zato ovinka ni zvozila, trčila je v peško Anico Antolič iz Radenec. Kolesarka je padla in se telesno poškodovala.
NEPREVIDNOST PRI KOTLU
28. novembra okoli 9.00 je Antonija Kurbus iz Okoslavec kuhala v kotlu hrano za živino. Ker jo je zeblo, se je neprevidno približala kotlu, zato se ji je vnela obleka, dobila je hude opekline. Prepeljali so jo v bolnišnico v M. Soboto.
PADEL PO STOPNIŠČU
7. decembra okoli 18.30 je Štefan Vrešič iz Dolenec padel po stopnicah v domači kleti, udaril z glavo ob beton in na kraju nesreče umrl. Ugotovljeno je bilo, da so stopnice izdelane nestrokovno, brez ograje, stopnice pa je napravil Vrešič.
DELOVNA NEZGODA
7. decembra ob 12.15 je delavec DO Pomurje Štefan Horvat iz Predanovec pokrival z salonitnimi ploščami halo pri tozdu Agroservis v Murski Soboti. Pod njegovo težo se je plošča zlomila. Horvat je padel na beton in se hudo telesno poškodoval.
Na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76)
razpisuje
občina Murska Sobota v petek, 27. decembra 1985, ob 9. uri v Kramarovcih na kraju samem
JAVNO DRAŽBO
za prodajo stanovanjske zgradbe v Kramarovcih 5 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem pare. št. 73 — stavbišče veliko 202 kv. m in travnik velik 961 kv. m
— vpisane v vi. št. 80, k. o. Kramarovci (122,34 kv. m bruto površine) za izklicno ceno 293.733 din (z besedo: dvesto triindevetdeset tisoč sedemsto triintrideset din) za vse nepremičnine.
Splošni pogoji dražbe so:
1.	Varščina znaša 30.000 din in jo je treba plačati na žiro račun GD Kramarovci št. 51900-679-92238 do začetka dražbe.
2.	Izdražena cena za zgradbo z zemljiščem mora biti plačana v 15 dneh od dražbe oz. sklenitve pogodbe.
3.	Prevzem nepremičnine oz. posesti je možen takoj.
Možen je tudi ogled po dogovoru.
Vse informacije lahko dobite pri premoženjskopravni službi občine Murska Sobota, soba 24/II.
Tudi v primeru, da v Ljubljanski banki nimate ne tekočega računa niti dinarske hranilne knjižice, ne bo težav V enoti naše banke, ki vam je . najbolj pri roki, lahko odprete dinarsko hranilno vlogo in številko te vloge vnesete v zahtevek.
Zagotovite si boljši pregled Zakaj ne bi. hkrati s prenosom obresti, uredili tudi problema odvečnih nad privarčevanimi sredstvi!	deviznih vlog. Marsikateri varčevalec ima namreč več deviznih
”	'	hranilnih vlog, na njih pa zanemarljivo majhne zneske Če ste imetnik
večih deviznih računov ali deviznih hranilnih knjižic, lahko sredstva prenesete na eno ali dve devizni vlogi, s katerima redno poslujete, in si tako zagotovite boljši pregled nad privarčevanimi sredstvi. Da bi se izognili možnim pomotam, je najbolje, da prinesete v banko tudi vse knjižice oziroma številke deviznih računov (na izpisku, kartončku ali drugače zapisano), ki bi jih želeli zapreti.
S tem obvestilom smo vam želeli predstaviti najkrajšo in najenostavnejšo pot do obresti.
Ljubljanska banka
Nekateri varčevalci iz tega ali onega razloga ne bodo mogli osebno priti v banko. Vsem tem je namenjen zahtevek, ki ga objavljamo hkrati z obvestilom in ga lahko izpolnjenega pošljete po pošti. Prosimo vas. da ste pri izpolnjevanju zahtevka pozorni, ker zaradi računalniške obdelave zahtevkov z napakami banka ne bo mogla upoštevati.
Zahtevek za prenos obresti po deviznih hranilnih vlogah, obračunanih v dinarjih
(ime in priimek imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice)
naslov imetnika devizne vloge:
prosim, da obresti, obračunane po računu (številka deviznega računa)
prenesete na dinarski račun št. (številka hranilne knjižice ali tekočega računa)
v banki (naziv banke in enote banke)
na ime (ime imetnika hranilne knjižice ali tekočega računa)
Zahtevek velja vse dotlej, dokler nam pisno ne sporočite spremembe.
Kraj in datum	Podpis imetnika deviznega računa
. ali devizne hranilne knjižice oziroma pooblaščene osebe
Zahtevek pošljite enoti banke, kjer imate svoj devizni račun ah devizno hranilno knjižico.
LEK LJUBLJANA
VABI DELAVCE K DELU
V NOVEM OBRATU ZA IZDELAVO ANTIBIOTIKA GENTAMICINA
V LENDAVI
pri:
— PROIZVODNJI za fermentacijo in izolacijo:
OBRATNEGA TEHNIKA
Pogoji: — 4-letna srednja šola, smer kemija, veterina, strojna oz. druga ustrezna šola
— 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik
— delo je organizirano v štirih izmenah
— poskusno delo 60 dni
DELAVCA
Pogoji: — 2-letna srednja kemijska šola oz. končana osnovna šola
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— delo je organizirano v štirih izmenah
— poskusno delo 30 dni
- MIKROBIOLOŠKI in ANALITSKI KONTROLI
LABORATORIJSKEGA TEHNIKA
Pogoji: — 4-letna srednja šola medicinske smeri
— 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik
— delo je organizirajo v štirih izmenah
— poskusno delo 60 dni
- SKLADIŠČENJU
POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA
Pogoji: — 3-letna srednja trgovska šola
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— tečaj za voznika viličarja in skladiščnika
— vozniški izpit F kategorije
— delo je organizirano v dveh izmenah
— poskusno delo 60 dni
DELAVCA-HIGIENIKA
Pogoji: — osnovna šola
— 6 mesecev delovnih izkušenj
— delo je organizirano v dveh izmenah
— poskusno delo 30 dni
— VZDRŽEVANJU
KLJUČAVNIČARJA
Pogoji: — 3-letna srednja šola kovinarske smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
— delo je organizirano v štirih izmenah
— poskusno delo 60 dni
ELEKTRIČARJA
Pogoji: — 3-letna srednja šola elektro smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
— delo je organizirano v štirih izmenah
— poskusno delo 60 dni
Če vas zanima naša ponudba, oddajte vlogo s kratkim opisom delovnih izkušenj na naslov: Kadrov-sko-splošni sektor delovne organizacije LEK LJUBLJANA. Ljubljana, Verovškova 57. Rok prijave je 8 dni po objavi.
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 061 340 161, int. 325.
STRAN 20
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
Radijski in televizijski spored od 13. do 19. decembra
PETEK
SOBOTA
NEDELJA " PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
----1	RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v petek, 13. decembra (mladinska oddaja, Kam konec tedna,), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 14. decembra (sobotna reportaža, Iz društvene dejavnosti, Iskanje — znanje — ustvarjanje), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in
7.00 — Poseben referendumski program, 10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 11.55 — Poročila dežurnega novinarja, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku,
16.00
Po domače,
16.30 — Aktualno v pone-deljek, 16. decembra (športna oddaja, Iz gospodarsko-propagandne službe), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
pozdravi, 19.00 — Vključp 13.00 — Doma in onkraj
TV LJUBLJANA
tev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do
16.00 (telefon: 21-232)
I
8.50 TV v šoli, 10.35 TV v šoli, 12.30 Poročila, 17.35 Poročila, 17.40 Spored za otroke, 18.25 Obzornik Ljubljanskega območja, 18.40 Misliti ustvarjalno: Vzpodbujanje ustvarjalnosti 3. del izobraževalnega niza, 20.05 Nastanek človeške vrste: Človekov način življenja, angleška dokumentarna serija, 21.00 Ne prezrite, 21.15 C. McCoullough: Pesem ptic trnovk, 10. — zadnji del avstralske nadaljevanke, 22.00 TV dnevnik li, 22.10 Dobre novice, italijanski film.
TV LJUBLJANA
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Zgodbe iz nepričave, otroška serija, 18.15 Tisoč udarcev, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja, 19.30TV dnevnik, 20.00 Iz kncertnih dvoran — prenos koncerta Simfoničnega orkestra RTV (samo za LJ 2), 21.50 Nočni kino: ZID, turško—francoski film.
8.15 Poročila, 8.20 Otroka matineja — ponovitve oddaj; 11.35 Ščepec širnega sveta: Poper 1. del, izobraževalna serija, 12.00 Nastanek človeške vrste, ponovitev angleška dok. serije, 12.55 Leysin: Svetovni pokal v Alpskem smučanju — veleslalom (ž), prenos 2. teka (do 14.00/30), 15.55 Vrt otrok, 2. del češkoslovaškega mladinskega filma, 16.55 Poročila, 17.00 PJ v košarki—Zadar:Partizan, prenos v odmoru Propagandna oddaja, 18.30 Obiskujemo Slovenske muzeje in galerije: Pomorski muzej Sergeja Mašere—Piran, 20.00 Večer v Radencih, prenos, 22.05 Zrcalo tedna, 22.30 Kraljičine pustolovščine, ameriški film, 00.05 Poročila.
meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (informacije o referendumu v soboški občini, šport, Minuta za varstvo okolja, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 7.00 do 13.00 (telefon: 21-232),
TV LJUBLJANA
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 17. decembra (gospodarska tema, Predstavljamo vam ..., Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00
Iz domačega
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 18. decembra (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — »21-232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz sveta resne glasbe, 16.30 — Aktualno v četrtek, 19. decembra (kultura, Iščemo odgovore na vaša vprašanja, prispevek s področja SLO in družbene samozaščite), 18.00	—
Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.45 Tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Pravljice, 18.15 Tisoč udarcev, 18.45 Zabavna oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vdove, 20.55 Moje pesmi, moji prijatelji, 21.40 Dnevnik, 21.55 Kultura srca.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05
šoli. 10.30 red. 13.10 Otroški in red. 18.00
Družinski Poročila, mladinski
Avstrija v
Tv v spo-
16.30 spo-sliki.
18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 2015. Derrick. 21.15 Moda. 22.05 Umetni-
ne.
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.30 Ponovitve: Prisilni jopič z ner-cem; Čarovnik Marc Wilson. 15.10 Šolska TV. 16.15 Poročila. 16.25 Poštni predal 250. 16.45 100 mojstrovin. 16.55 Spored za 3 dni. 17.10 Okno, reportaže. 18.10 Kongres Domovinske fronte. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.10 Predstavlja se K. Hrotko. 21.35 Lutke, ital. film. 23.25 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 TV novice, 14.20 Rinaldo Rinaldini — TL, 14.45 Mala zgodovina glasbe, 15.00 Film: Hazard in nasilje, 16.30 Risanke, 17.30 Kanadska priroda — dok. oddaja, 18.00 Kolo sreče — TL, 18.30 Pacific international airoport — TL, 18.55 TV novice, 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Odprt prostor, 20.30 Marco Visconti — Tv nadaljevanka III. del, 21.35 Dogodki in osebnosti 20. stol.: Nurmberški proces, 22.50 TVD vsedanes, 23.00 Film: Usodno srečanje, igrajo: Peter Finch, Shelly Winters, režija: A. Reid.
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.50 Tv v šoli, 12.25 SP v smučanju, 14.10 Sedem tv dni, 14.40 SP v sankanju, 15.40 Narodna glasba, 16.10 Dok oddaja, 16.40 Poročila, 16,45 Tv koledar, 17-00 Košarka: Zadar— Partizan, 18.25 Živeti v naravi, 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Uživanje v nevarnosti (film), 21.40 Dnevnik, 21.55 V soboto zvečer.
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 Tv v šoli. 10.35 Družinski spored. 13.00 Poročila. 14.10 Amerikanec v Parizu (film). 16.00 Otroški in mladinski spored. 18.00 Tedenski, Tv spored. 18.25 V soboto zvečer. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Stavimo, da . .., 22.05 Spored po željah. 23.05 Ameriška lestvica novosti.
TV MADŽARSKA
8.30 Naš ekran. 8.50 Pravljice. 9.15 Ponovitve do 12.20. 14.05 Vikingi, 7. del. 14.35 Poročila. 14.50 Moda ’85. 15.20 Knjige pred kamero. 16.05 Pot do finala v Mexiku. 17.10 Plesi. 17.20 Japonska. 17.50 Kongres Domovinske fronte. 18.55 Nogomet: Mexiko—Madžarska. 20.50 TV dnevnik. 21.25 Ciklus A. Delon; Črni tulipan, avanturistični film. 23.10 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 TV novice, 14.20 Sherlock Holmes, Tf, 14.45 Mala zgodovina glasbe, 15.00 Film: Usodno srečanje, igrajo: Peter Finch, Shelly Winters, režija: A, Reid, 16.35 Humoreska, 17.00 Risanke, 18.00 Opera na-' rave, dokumentarec, 18.30 Košarka: Zadar—Parižan, v odmoru TV novice, 19.30 TVD —
•stičišče, 19.50 Sobota v družini, 20.30 Balet: Leseni princ — glasba Bela Bartok, 21.30' Umetnostno drsanje: Svetovno prvenstvo juniores, 22.00 TVD — vsedanes, 22.10 Umetnostno drsanje, nadaljevanje, 23.00 Nobelovi nagrajenci, Marie Curie, TL, 23.30 Zdravnik in pacient, medicinska oddaja.
TV LJUBLJANA
8.20 Poročila, 8.25 Otroška matineja, 9.55 La Villa: Svetovni pokal v Alpskem smučanju, 11.15 Svetovni pokal v Alpskem smučanju — slalom (ž), posnetek 1. teka iz Leysina, 12.00 Slovenski ljudski plesi — Vzhodna Štajerska, 12.30 .625, oddaja za stik z gledalci, 12.55 La Villa: Svetovni pokal v Alpskem smučanju — veleslalom (m), prenos 2. teka, 14.05 Svetovni pokal v Alpskem smučanju — slalom (ž), posnetek 2. teka iz Leysina (do 14.50), 14.55 Poročila, 15.05 C. McCullough: Pesem ptic trnovk, ponovitev, 15.55 Alpe Jadran, informativni magazin,16.25 Kamor pozno prihaja pomlad, japonski film, 18.05 TV kviz, 20.00 Dubravka Ugrašič: Štefica cvek v žrelu življenja, 1. del nadaljevanke TV Beograd, 21.00 Športni pregled, 21.30 Portret: France Mihelič, 22.20 Poročila.
8.50 TV v šoli:, 12.30 Poročila, 17.25 Poročila, 17.30 Zima pleše, 17.45 Črke in besede, 17.50 Vsak petek nov začetek, 18.25 Podravski obzornik, 18.45 Slovenska ljudska pesem (poje Koroški akademski oktet) — Primorska, 19.30 TV dnevnik I, 20.10 P. Andreo-ta: Neuničljiva Marija, 6. — zadnji del francoske nanizanke, 21.05 Spoznano-neznano, oddaja o znanosti, 21.45 M.Stibilj -M. Jeras: Vrtnica in Slavček, izvirna TV baletna oddaja, 22.05 TV dnevnik II.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.30 Beograjski TV program, 19.00 Jndikrekt, oddaja o športu, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost in mi, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.10 Dinastija, 77. del ameriške nadaljevanke, 22.05 Vabilo na Rock, zabavnoglasbena oddaja.
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
8.50 Tv v šoli, 16.30 Tv v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Mali šla-ger, 18.15 Družinska posvetovalnica, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mišo (drama), 21.15 Zunanja politika, 21.45 Izbrani trenutek, 21.50 Dnevnik.
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Izobraževalna oddaja, 14.00 Mali koncert, 14,15 Drizly Adams, 15.05 Ob nedeljah, 17.15 Zakon (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Bogata letina (nadaljevanka),21.00 Športni pregled, 21.50 Dok, film, 22.20 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 OZN in mir. 12.00 Usmeritev. 14.50 Spored za otroke in mladino. 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija v šliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Argumenti. 21.45 Bilo je nekoliko preglasno. 23.00 Jour Fixe.
TV MADŽARSKA
8.10 Spored za otroke. 10.50 Poročila. 10.55 Ciklus Beethoven, pon. 14.30 Koline v kraju Tape. 14.55 Družinska nedelja, magazin. 16.10 Spored za prihodnji teden. 16.50 Možgansko prvenstvo. 17.45 Kongres Domovinske fronte. 18,00 Delta. 18.50 Telešport, žrebanje za SP v nogometu. 20.00 Teden, aktualne reportaže. 21.10 Dva enaka, TV film. 22.50 Madžari po Evropi, 1. del. 23.10 Poročila, himna.
TV KOPER
12.15 Primomercato — predstavitev in prodaja, 15.00 Velike izdaje, TL, 16.30 Umetnostno drsanje — Svetovno prvenstvo juniores, 18.00 Kolesa sreče, TL, 18.30 Opera narave, dokumentarec, 19.00 Nepokorjeno mesto. TV nadaljevanka, 20.30 Kitajec v Scotland Yard — TL, 21.35 Nobelovi nagrajenci — Marie Curie, TL, 22.10 Tatort, TL, 23.45 Pogled na svet.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
Sublpnaka banka
Pomuieka bank*
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 Tv v šoli. 10.30 Družinski spored. 16.30 Otroški in mladinski spored. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ponedeljkov šport. 21.15 Policijska postaja Hill Street. 22.05 Dok. oddaja.
Drugi program
16.00 Iz parlamenta. 17.15 Svet sanj. 18.00 Cesta lip. 18.30 Iz Gradiščanskega. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Schwarzwaldska klinika. 21.00 Novo v kinu. 21.15 Čas v sliki. 21.35 Kulturni žurnal. 21.45 Schilling. 22.05 Komisar in njegova vaba (film).
ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
Ni sporeda.
TV KOPER
14.15 TV — novice, 14.20 Sherlock Holmes, TL, 14.45 Mala zgodovina glasbe, 15.00 Zdravnik in pacient, medicinska oddaja, 15.45 Bruno Lauzi, glasbena oddaja, 16.30 Risanke, 17.30 Kanadska narava, dokumentarec, 18.00 Zdravnik in otrok, nasveti pediatrov — oddaja v živo, 18.55 TV — novice, 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini, 19.30 TVD — stičišče, 19.50 Ta nori šport, 21.00 Film: Nam je všeč mrzel, L del. Igrajo: U. Tognazzi, R. Vianel-lo, Peppino De Filippo. Režija: S. Vanzina, 22.00 TVD — vsedanes, 22.10 Film — Nadaljevanje, 23.15 Zgodba o N! Al.
9.55 Madonna di Campiglio: Svetovni pokal v Alpskem smučanju — slalom (m), prenos 1. teka, 12.55 Madonna di Campiglio: Svetovni pokal v Alpskem smučanju—slalom (m), prenos 2. teka, 15.10 Šolska TV, 16.10 Svetovni pokal v Alspekm smučanju — slalom (m), posnetek iz Ma-donne di Campiglio, 17.30 Poročila, 17.35 Pedenjžep, 18.05 Miti in legende, 18.25 Notranjski obzornik, 18.40 Kje sonce vzhaja? 20.05 Hasan Kikič: Provinca v zaledju, drama TV Sarajevo, 21.05 Omizje, 23.05 Poročila.
9.15 TV v šoli, 10.35 TV v šoli, 12.30 Poročila, 17.30 Prgišče priljubljenih pravljic, 17.50 L. Suhodolčan, 18.25 Koroški obzornik, 18.40 Ščepec širnega sveta: Paprika, 10. del angleškega izobraževalnega niza, 20.05 Dokumentarec meseca: Slovenija, 20.50 Film tedna: Šampion, ameriški film, 22.55 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Kdor hoče ta zmore, otroka oddaja, 18.15 Čas knjige, 18.45 Želeli ste, poglejte, 19.30TV dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.45 Žreba-I nje lota, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Po poteh svobode, dokumentarna oddaja, 21.50 Glagolica, 2. del izobraževalne oddaje.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Flipper, otroška serija, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Zgodbe izstarih mest, glasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Glasbena oddaja, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Poletna filmska šola, 21.50 Mešam ’85, parada hitov.
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli, 10.35 TV v šcli, 12.00 Poročila, 16.30 Šolska TV, 17.30 Poročila, 17.35 Spored za otroke: 18.05 Več kot 12 stolov, oddaja iz niza Miniature, 18.25 Pomurski obzornik, 18.40 Plavalni maraton (42 km od Lignana do Portoroža) reportaža, 20.10 Tednik, 21.15 C. P. Snow: Tujci in bratje, 8. del angleške nadaljevanke, 22.10 Tv dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže:
16.10 Vsi na sneg, poučna serija, 17.10 Svetovni pokal v bobu dvosedu, reportaža, 17.25 Tv dnevnik, 17.45 Vroče—hladno, otroka serija, 18.15 Podelitev Nobelovih nagrad ’85, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja, 19.3C TV dnevnik, 20.00 G. Bizet: Carmen, prenos opere iz HNK Osijek ob jubileju, v prvem odmoru informativna oddaja.
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
9.05 Tv v šoli, 16.05 Poročila, 16.10 Tv koledar, 16.20 Flipper, 16.45 Rokomet: Zagreb—Crvena zvezda, 18.15 Zdravje, 18.45 Pravljice, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Filmoskop.
TV ZAGREB
PRVI PROGRAM
9.00 Tv v šoli, 14.40 Tv v šili, 16.00 Poročila, 16.05 Tv koledar, 16.15 Potrebno je hoteti in smeti, 16.45 Košarka:	Šibenik—Zadar,
18.15 Čas knjige, 18.45 Želeli ste — poglejte, 19.30 Dnevnik, 20,00 V toku časa (film).
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05
šoli. 10.30 red. 13.15 Otroški in red. 18.00
Družinski Poročila, mladinski Avstrija v
Tv v spo-
16.30 spo-sliki.
18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zunanjepolitični raport. 21.15 Dallas. 22.00 Portret fotografa. 22.25 Jazz.
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.50 Golgota, 5. del sovj. filma. 14.45 Šolska TV. 15.55 Poročila. 16.00 Zajtrk v postelji, nemški TV film. 17.20 TV borza. 17.30 TV univerza, staroveški Rim, 1. del. 18.25 Spored za 3 dni. 18.30 Studio Pecs. 19.05 Mini studio ’85. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Krošnjar, angleški TV film. 20.55 Studio ’85. 21.55 Narodna glasba. 22.00 Pokazatelj, magazin. 22.45 TV dnevnik, himna.
MWPERf
13.00 Smučanje — Madonna di Campiglio — Svetovno prvenstvo, 14.15 TV — novice, 14.20 Sherlock Holmes, TL, 14.45 Mala zgodovina glasbe, 15.00 Film: nam je všeč mrzel, 17.05 Risanke, 17.30 Veliki greben, TL, 18.00 Kolesa sreče, TL, 18.30 Pacific international airport, TL, 18.55 TV — novice, 19.00 Odprta meja, oddaja v slovenščini, 19.30 TVD — stičišče, 19.50 Dokumentarec, 20.30 V precepu, TL, 21.40 Veliki raziskovalci James Cook, dokumentarec, 22.40 TVD — Vsedanes, 22.50 Richelieu, TV — nadaljevanka, 23.45 Odbojka.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 šoli. 10.30 Družinski red. 13.00 Poročila. Otroški in mladinski red. 18.00 Avstrija v
PRVI PROGRAM
9.00 Tv v šoli, 15.05 Tv v šoli, 16.55 Sp v bobu, 17.3 ) Poročila, 17.35 Tv koledar, 17.45 Vroče-hladno, 18.15 Nobelove nagrade za 1985 leto, 18.45 Zabavna oddaja, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Kvizkoteka, 22.10 Dnevnik.
Tv v spo-
16.30 spo-sliki.
TV AVSTRIJA
18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Palača vetrov. 22.00 Videoteka.
Drugi program
15.30 Iz parlamenta. 16.45 Svet živali. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Kviz. 18.30 Predarlberško. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Sejem senzacij. 21.15 Čas v sliki. 21.35 Kulturni žurnal. 21.45 Dok. oddaja. 22.45 Skrivnost Malampura (film).
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.15 Ponovitve: Delta, Mati in njena hči, drama. 15.25 Šolska TV. 16.25 Za upokojence. 16.55 Za naše zdravje. 17.10 Svet jezika. 17.55 TV borza. 18.05 Agrarni svet. 18.45 Dati se izplača. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družinski krog, 2. del. 20.40 Deklamacije. 21.05 Aristotel; Mir, komedija: 21.45 Spoštljivi; Nicaragua, 2. del. 22.20 TV dnevnik, himna.
ljubljanska banka
Pomurska banka
. TV KOPER
14.15 TV — novice, 14.20 Sherlock Holmes, TL. 14.45 Mala zgodovina glasbe, 15.00 Film: Žametna roka Igrajo: Paolo Ferrari, Dominique Boschero , Režija: E. Fecchi, 16.45 Risanke, 17.30 Kanadska narava, dokumentarec, 18.00 Kolesa sreče, Tf.. 18.30 Pacific international Airport, TL, 18.55 TV — novice. 19.00 Odprta meja — oddaja v slovenščini, 19.30 TVD - stičišče, 19.50 Rugby Time, 20.30 Košarka. 21.50 TVD - vsedanes, 22.00 Film: Družinski greh. Igrajo: Renzo.Montagnani. Edwige Fenech, Režija: M. Laurenti.
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05
šoli. 10.30 red. 13.00 Otroški in red. 18.00
Družinski Poročila, mladinski Avstrija v
Tv v spo-16.30 spo-slik .
18.30 Družinski magazit . 19.00 Avstrija danes. 19.3 ) Čas v sliki. 20.15 Poroč i bom družino. 21.50 Krav t mlekarica (tv film).
Drugi program
17.00 Šport. 17.30 Teč j računalnišva. 18.00 Tv k -hinja. 19.30 Čas v slik . 20.15 Notranjepolitični rz-port. 21.15 Čas v sliki. 21.3 > Kulturni žurnal. 21.50 Klu ) 2.
TV MADŽARSKA
9. Šolska TV. 9.20 Ponc • vitve: Golgota; Islandsk : race; Bruckner. 14.45 Šo • ska TV. 15.45 Poročil;. 15.50 Šogunova zapuščin;, pon. 1. dela. 16.55 Perpetv-um mobile. 17.55 TV borza. 17.40 Telešport. 18.05 Porc-čilo s parlamenta. 18.45 100 mojstrovin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Električni vlak, TV film. 21.25 Ozadje vesti. 22.15 Še vnuki bodo videli. 22.55 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 TV - novice.. 14.2) Sherlock Holmes, TL, 14.45 Mala zgodovina glasbe, 15.00 Film: Rdečehlačniki, Igrajo: . Bourville, Laurent Terzieff. R -žija: Alex Yoffe, 16.40 Risank , 17.30 Veliki greben, Tf., 18.C 1 Kolesa sreče, Tf., 18.30 Pacifi ; international airport, TL, 18.5 > TV — novice. 19.00 Odprta mr ja — Oddaja v slovenščin . 19.30 TVD - stičišče, 19.5 > Kulturna panorama. 20.2 1 Film: ona ne pije, ne kadi, r : jemlje mamil .. . Toda govor , Igrajo: Annie Girardot. Be • nard Blier. Režija: M. Audiarr.. 22.00 TVD - stičišče. 22.10 T 1 nori svet. 22.40 Al paradise. V riete.
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
STRAN 2 t
Prodam
STREHO IN POKROV MOTORJA. vrata prtljažnika in zadnji blatnik ter okrasno masko prodam. Murska Sobota. Cankarjevo naselje 22. M-5326 TRI BRAZDNE PLUGE (BOSANSKA DUBICA). 14-colne, prodam ali zamenjam za 12-coi-ne. Gančani 75. M-5327 VARNOSTNI LOK ZA TRAKTOR DEUTZ prodam. Alojz Rajh. Banovci 6, p. Veržej. M-5328
RENAULT 4, letnik 1979, obnovljen. prodam. Beltinci, Ravenska 65. M-5329
JAKNO (PERZIJANER), št. 38, prodam. Murska Sobota, Kuharjeva 14. M-5330
VARNOSTNI LOK ZA TRAKTOR DEUTZ PRODAM. Marjan Skuhala, Banovci 21, p. Veržej. M-5328
KRZNENI PLAŠČ (št. 48), nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-5331
GASILSKI AVTO IMV, v voznem stanju, neregistriran, potreben popravila na karoseriji, prodam. Sukič, Dolenci 34, p. Salov-ci. M-5334
ŠKOLJKO ZA ZASTAVO 101 prodam. Tropovci 1 a — dopoldne M-SttS
TRAKTOR URSUS 335 C, malo rabljen, prodam. Stanko Glavač, Dolnja Bistrica 140 a. M-5336 AVTO REKORD 1700, letnik 1965, vozen, registriran do avgusta 1986, prodam. Telefon: 70 066. M-5337
SILAŽNI KOMBAJN SIP SK 80 prodam. Recek, Sodišinci 45, p. Tišina. M-5339
TRAKTOR Z NAKLADALCEM DALLA BONA EXPORT JUNIOR PORT ATO 360°, z dvižno močjo 900, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Roman Hol-capfei, Plitvica 3. GR-297 RAČUNALNIK ZX 81 - 32 K z dodatno profesionalno tipkovnico, 60 programi na kasetah ter literaturo BASIC programi (2 knjigi), prodam za 30.000 din. Dušan Kreslin, Boračeva 26 a, Radenci. GR-304
TOMOS ELEKTRONIC 90, dobro ohranjen, in ročno črpalko za gnojnico GUS, prodam. Boračeva 12, p. Radenci. GR-307 TRAKTOR IMT 558 prodam. Hamler. Orehovski vrh 3, p. Gornja Radgona. GR-310
NOVO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM prodam. Informacije: Žitek, KZ Gornja Radgona. GR-312
AVTOMOBIL KOMBI ZASTAVA, letnik 1978, ugodno prodam. Kobiije 64. M-OP
KOMBI PEČ (italijanska), malo rabljena, in MOPED TOMOS,
starejši letnik, na tri prestave, orodam. Murski Črnci 57, p. Tišina. M-5340
SMUČI CR 804, 160 cm, VEZI SPRINT GL, S M. ČEVLJE št. 39 in palice, 115 cm, ugodno prodam. Informacije: telefon i069) 24 750. M-5341 TRAKTOR STEYR 18, novejši, in STISKALNICO PANONIJA za seno, črno-beli televizor in gumo za R 4 prodam. Mlajtinci 26, p. Martjanci. M-5343
DVA PARA SMUČI z vezmi in sm. čevlje ugodno prodam. Telefon popoldne 24 793. M-5344 ŠKODO 110, nujno ugodno prodam. Markišavci 30, p. M. Sobota M-5346
JUGO 45, star eno leto, prodam. Gradišče 37 a. M-5347 MERCEDES 888, letnik 1977, 41, prodam. Stanko Ivančič, Razkrižje 55 a. M-5350 MOPED 15 SLC, registriran do 17.6. 1986, po ugodni ceni prodam. Gomilica 96. M-5351 STANOVANJSKO HIŠO, primemo za počitniško hišo, v Her-mancih pri Ljutomeru, prodam. Slavko Kaučič, SL Osterca 6, Ljutomer — popoldne. M-5352 ŠKODO, letnik 1973, vozno, ne-'egistrirano, prodam. Noršinci 12. M-5353 TRAJNOGOREČO PEČ MAGMA IN PIANINO ZNAMKE THALLISSMANN prodam. Ti šinska 10 ali telefon: 21 340. M-
5.354
VESTNIK
I	•
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Maijan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-skopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 3.000 din, polletna 1.500 din; letna naročnina za tujino 322 ASch, 46 DM, 24 Can. dol., 18 USA doL, 38 SFR; letna naročnina za delovne organizacije 4.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 5I9OO-6O3-3OOO5. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 60 din. Tiska ČGF Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
BREJO TELICO prodam. Leša-ne I. p. Apače. M-5354
ZASTAVO 101 GTL, letnik
1983. prodam. Jože Casar, Vučja
Gomila 70, telefon: 76 268. M-5555
LITOŽELEZNO KOPALNO KAD, rabljeno, ugodno prodam. Bakovci, Partizanska 10. M-5556 TRAKTOR FERGUSON, 35 KS, prodam. Lipa 146. M-5557 SOD ZA KURILNO OUE, 20001, prodam. Kolmanko, Cankova 12. M-5559
PZ 125 v celoti ali po delih (lani zamenjana karoserija) prodam. Naslov v upravi lista. M-556I KRAVO, staro tri leta, kontrola A, brejo devet mesecev, zaradi bolezni lastnika prodam. Gorica 75, P. Puconci. M-5562
BARVNI TELEVIZOR GORENJE COLOR SELECTOMA-TIK PRODAM. Informacije po 16. uri, telefon: 22 073. M-5563 NAKLADALEC AMAG ZA NALAGANJE IN IZKOPE (v globino 4 m) prodam. Gelt, Velika Polana 155 a. M-5564 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Cena 200.000 din. Bratonci 76. M-5565
AUDI 60, registriran do maja 1986, po zelo ugodni ceni prodam. Krog, Murnova 9. M-5566 DVE STAREJŠI OMARI, FOTELJA, MIZICO ter moška plašča in obleko št. 52 poceni prodam. Volmut, Murska Sobota, St. Rozmana 39. M-5567 VINOGRAD, okrog 0,50 ha, in SADOVNJAK, 1,20 ha, v Globoki pri Ljutomeru prodam. Informacije v pisarni odvetnika Danila Karija, Telefon: 23 122. M-5572
SMUČI CR (170 cm), VEZI »LOOK«, PALICE IN SMUČARSKE ČEVLJE (št 41—42), prodam. Ogled vsak dan. Vlado Ščavničar, Veščica 11, p. Ljutomer. IN-678
DOBIMO SE V- -CAFE BARU TRiJ \ Lendavska 19'b'. Murska' Sobota; -
TRAKTOR STEYR, 18 KS, s kabino in priključke prodam. Gančani 136. M-5573
MALE PUJSKE PRODAM. Vanča vas 7, p. Tišina. M-5574 TRAKTOR URSUS C 335 s kabino, koso in plugom prodam. Ivanci 46, P. Bogojina. M-5575 ŠKODO 100 L, letnik 1974, prodam. Strukovci 38, p. Bodonci. M-5576
MEŠALEC ZA BETON IN ZAMRZOVALNO SKRINJO, 3001, prodam. Murska Sobota, Cankarjeva ulica 30. M-5577 KRAVO, brejo z drugim teletom, prodam. Satahovci 21. M-5578 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 48. M-5579
MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 7. M-MM
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je 24. novembra 1985 v 81. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Koloman Čahuk iz Križevec 64 v Prekmurju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in šopke, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. duhovniku A. Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilskemu društvu in predstavniku krajevne Skupnosti za poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in domačemu zdravniku dr. Kiršnerju za pomoč med boleznijo.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Karolina, sin Janez z ženo Sidonijo in vnukinja Erika z možem Ludvikom
ŠKODO 100 S poceni prodam Mirko Pečič, Kristanci 17, p. Kri ževci pri Ljutomeru. IN-670 MOŠKE OBLEKE IN PLAŠČ
št. 50, po ugodni ceni prodam. Ljutomer, Golarjeva I. 1N-673 WARTBURG, v dobrem stanju, in male pujske prodam. Rankov-ci 11, p. Tišina. M-5584 TELEVIZOR, črno-beli, prenosni, prodam. Murska Sobota, Trubarjeva 4. M-5585
SUHE ČEŠNJEVE PLOHE (3—5—8 cm) prodam. Puconci 28. M-5586
RENAULT 4, letnik 1976, registriran do decembra 1986, prodam. Telefon: 25-204. M-5587 KOMBAJN ZMAJ 132 z adap-terjem za koruzo prodam. Noršinci 62, p. Martjanci, telefon 48-092. M-5588
TRAKTOR URSUS, 35 KM, star tri leta, prodam. Naslov v upravi lista. M-5389
TRAKTOR ZETOR 42 s koso prodam. Bodonci 134. M-5391 HI-FI STEREO, GLASBENI STOLP HITACHI, 2 x 80 W, prodam. Telefon: 24-204. M-5587
BOBNE PEARL, veliki komplet, in pevsko ozvočenje FBT — 100 W, ugodno prodam. Informacije pri Dragu Jakiču, Markovci 72, p. Šalovci. M-MM PARCELO S STANOVANJSKO HIŠO V LENDAVI z vinogradom prodamo. Gostilna nad GRADOM. Le-488 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, Vrtna ulica 6, prodam najboljšemu ponudniku. Nada Peklaj, Kopalniška pot 10, Brezovica pri Ljubljani, telefon dopoldne: 061 213-034. M-MM
TRGALEC ZA KORUZO ZMAJ, enoredni, in CREINO, 22001, prodam. Mirko Rajh, Noršinci 22, 69240 Ljutomer, telefon: 81-500. IN-666
TRAKTOR STEYR 18 s priključki prodam. Moravske Toplice, Kranjčeva 21. M-5394 SVINJO ZA ZAKOL IN MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Murska 2. M-5396
POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Ivan Živko, Murska Sobota, Stara 10. M-5398 LETNO KABINO ZA TRAKTOR FIAT ŠTORE prodam. Slavko Županec, Radomerščak 12, p. Ljutomer. IN-681
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM PRODAM. Gornji Lakoš 142. Le-490
DVA KAVČA, sedežno garnituro, tridelno omaro in dve otroški pisalni mizi prodam. Kopitarjeva 25, telefon 23-584. M-5399 KRAVO, kontrola A, prodam. Domajinci 32. M-5400
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE, staro dve leti, prodam. Pečarovci 118. M-5401
MOTORNO ŽAGO HOMERI-TE VI 944 in motor za VW 1500 prodam. Gornji Petrovci 70. M-5402
TRI PARCELE GOZDA V KU-ŠTANOVCIH, velikost od 13 do 20 arov, hlodovino in tehnični les prodam. Informacije: Kušta-novci 13. M-MM
BARVNI TELEVIZOR PRODAM. Pojbič, Partizanska 91, telefon: 75-966. M-5403
POROČNO OBLEKO št. 42, belo, prodam za 12.000 din. Naslov v upravi lista. M-5404
TRAKTOR FIAT 300 UGODNO PRODAM. Ana Kreslin, Gornja Bistrica 24. M-ŠS PEVSKO OZVOČENJE: mešalno mizo montarbo 2 x 200 W, končno stopnjo phase lienar 2 x 400 W z bas zvočniki, sred-njetonci in trobljami, bas ojačevalec akustik z zvočnikom, bobne Sonor s činelami Paiste, Fender twn reverb z jbl zvočnikom in sintetizator Siel cruise prodam. Informacije: Marič, Odranci 330, ali Peterka telefon: dopoldne 71-483. M-ŠS
BUČNO SEME, tudi večjo količino, kupim. Naslov v upravi lista. M-5333
TRIBRAZDNI PLUG KUPIM ali zamenjam za dvobrazdnega z doplačilom. Franc Lah, Mihalovci 22, 62259 Ivanjkovci. In-674
ODKUPUJEM KARAMBOLI-RANE ALI DELNO VOZNE AVTOMOBILE TER RAZNE KMETIJSKE STROJE. PONUDBE S PRIMERNO CENO POŠLJITE NA NASLOV: Janko Antolič, Žerovinci 24, 62259 Ivanjkovci. Delovni čas od 11, do 16. ure, v soboto od 9. do 11. ure. Telefon: (062) 714-113. M-5348
ZAHVALA
Nepričakovano in tragično nas je v 67. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Viktor Fartek
iz Črešnjevec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, njegov grob zasuli z venci in cvetjem, nam pa izrekli globoko sožalje.
Posebej se zahvaljujemo kolektivoma MURE G. Radgona in AVTORADGONE za darovane vence, g, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornikom za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Aranka, sin Marjan in hčerka Hermina z družinama
,	Ne jokajte ob mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Mirko Titan
invalidski upokojenec iz Kroga
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam na kakršen koli način pomagali, njegov grob zasuli z venci in cvetjem, darovali za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu, zdravnikom in osebju, ki so mu pomagali med boleznijo, OOZS Mura in celotnemu kolektivu Mure, ki so mu med težko boleznijo stali ob strani in pomagali, ter sodelavcem Železotehne.
Žalujoči: žena Nežika, sinova Mirko in Franc z družinama, vnuki Borut, Miro, Klaudija in Sandra ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama
Frančiška Krauthaker
iz Lipovec 111
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na zadnji poti. Hvala za darovane vence, cvetje in sv. maše.
Zahvaljujemo se tudi duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za slovo ob grobu.
Žalujoči: družine Krauthaker, Baligač in Štibelj
Zaposlitve
DEKLE, staro 19 let, išče zaposlitev v gostinstvu v okolici Ljutomera. Ponudbe pod Šifro »PRIJAZNOST« na upravo lista. IN-677
GOSTILNA TAVČAR, Cesta v Šmartno 7, Ljubljana, sprejme v službo KV KUHARJA ali KUHARICO in DEKLE za pomoč v kuhinji. Nastop službe takoj. Hrana in stanovanje v hiši. OD po dogovoru. Telefon: (061) 325-626. M-MM
Sobe
VEČJE STANOVANJE V MURSKI SOBOTI VZAMEM V NAJEM. Murska Sobota, Miklo-ša Kuzmiča 15. M-5568
SOBO V MURSKI SOBOTI (lahko s kopalnico) iščem. Dober plačnik. Naslov v upravi lista. M-5390
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage žene in mame
Marije Zver roj. Novak iz Lendave
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala duhovniku, pevcem in kolektivu Elme za pomoč.
Žalujoči: mož, otroci, mama in brat
Vsem še enkrat — iskrena hvala! Krog, 2. decembra 1985
GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-5392
Razno
GOSTILNA KLEMENT GRAD vas vabi v nedeljo, 15. decembra, na VELIKO PLESNO PRIREDITEV. Zabaval vas bo ansambel LOJZETA SLAKA. M-5558 GARAŽO V MURSKI SOBOTI vzamem v najem. Telefon po 14. uri: 22-491. M-5571
PSICO - VOLČJAKINJO PODARIM. Naslov v upravi lista. M-5581
SELITVE IN DRUGE PREVOZE (do 41) opravljam. Drago Serec, telefon: 26-665. M-5583 PREKLIC!
Preklicujem neresnične in žaljive besede, ki sem jih izrekla o Jožici Lovrec in njenem sinu v OŠ v Bučkovcih. Elica Avpič, Bodi-slavci, p. Bučkovci.
IN-682
STRAN 22
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
O. mama draga, zlata mama.
za vedno si šla od nas . . .
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama
Marija Graj
roj. Wagner iz Srednje Bistrice
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni poti k večnemu počitku.
Posebej hvala dr. Borovšaku in zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti in dr. Carju iz zdravstvene, ambulante Beltincji, predstavniku KS Bistrica Ignacu Utruši za poslovilne besede, pevcem iz Gor. in Srednje Bistrice za odpete žalostinke in g. duhovniku iz Crenšovec za pogrebni obed.
ŽALUJOČI: OTROCI Z DRUŽINAMI
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni-poželo, odšel si sam na pot neznano, zapustil družino žalostno in samo.
(O. Župančič)
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 60. letu starosti za vedno zapu-• stil naš dragi mož, oče in dedek
Janez Bedok
iz Doline
Ob boleči izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali toliko vencev in cvetja, nam pa izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala medicinskemu osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice za nudeno pomoč med boleznijo. Zahvala č. g. duhovniku za pogrebni obred, govornici in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Jolanka, sin Jani z družino, svakinja Jolanka z družino z Vaneče, Vlado Bedok z družino iz Maribora in drugo sorodstvo
V SPOMIN
4.	decembra so minila tri leta, odkar je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Janeza Nemeta
iz Mačkovec
Odkar te ni več med nami, je naše življenje prazno in pusto. Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko žalost.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Oj cesta kruta, kaj si storila, da brez slovesa, sina, brata, vnuka si nam vzela.
V SPOMIN
8. decembra mineva žalostno in boleče leto, odkar smo izgubili predragega sina,' brata, vnuka in bratranca
Stanka Holca
miličnika iz Ljubljane
STANKO! Ne moremo se sprijazniti s kruto usodo, da te ni več med nami, da ni več tvojega prisrčnega smeha in glasu. Ostali so nam samo lepi spomini nate, katerih ne bomo nikoli pozabili.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem mnogo preranem grobu.
Žalujoči: mama, ata, sestra Darinka, brat Franci, babica in drugo sorodstvo
Leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije l -	in ti se več ne prebudiš.
V SPOMIN •
5.	decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in svak
Viktor Novak
iz Kuštanovec
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta in dedka
Antona Jelena
ki nas je v 84. letu starosti za vedno zapustil, se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali vence in cvetje ali prispevali v dobrodelne namene ter nam izekli sožalje.
Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KO ZZB, govorniku KS za poslovilne besede in vsem, ki ste ga imeli radi ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča sinova Vlado in Tone z družinama.
Volja in ljubezen do življenja nista uspeli premagati krute usode. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje dobro srce, ostali pa so nam sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, d.a se nikoli več ne vrneš med nas.
Hvala vssem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje na njegov grob in prižigate sveče.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
13. decembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče in stari oče
Jožef Škerlak
iz Stanjevec
Jaz sem moral, moral najti svoj mir, pa ne na poljani, kjer ti si sadila cvetje, pa ne na poljani, kjer se igral bo moj sin . . .
V SPOMIN
Mineva leto bolečine in samote, odkar si nas zapustil, ljubljeni mož, ati in brat
Štefan Šiftar
iz Veščice 5 b
Ni več luči, povsod je le tema, nikjer te ni! V življenju dano nam bilo je malo in roke ti nismo stisnili v zahvalo — zakaj, o zakaj ti neizprosna smrt!
Vrata domačije so odprta, čakamo, iščemo, pogrešamo te, jokamo s tvojim sinkom malim!
Hvala vsem, ki z nami sočustvujete!
Žena Jožica s sinkom Pištekom ter hčerkama Dragico in Sonjo, brat Herman ter sestri Erika in Aranka z družinami
Težko je življenje brez tebe in vsak korak, kamorkoli nas vodi, je en sam spomin nate. Naš dom, ki si ga imel tako rad in za katerega si se trudil, je ostal prazen. Nikoli se ne bomo mogli sprijazniti s tem, da smo te morali izgubiti, ko bi te najbolj potrebovali. Čeprav se nikoli več ne vrneš k svoji družini, boš v naših srcih živel dalje.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in ste ga imeli radi!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA	(S' Gregorčič)
Boleče je spoznanje, da nas je v 76. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
Verona Solar
roj. Cigan iz Dolgovaških goric
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in njen grob zasuli z venci in cvetjem, nam pa izrekli sožalje. Hvala župniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat —- iskrena hvala!
Lendava, 23. novembra 1985
MALE OGLASE IN ZAHVALE SPREJEMAMO DO SOBOTE — ZA OBJAVO V NASLEDNJEM TEDNU. DELOVNI ČAS OD 7. DO 15. URE, V SOBOTO PA OD 8. DO 12. URE.
Žalujoči: sinova Franc in Stanko, hčerke Marija, Vera in Katica z družinami, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo
VESTNIK 12. DECEMBRA 1985
STRAN 23
nMMBBHMoaMsnanMiHranM v besedi in sliki
Manj vozil za zimsko službo
Delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za ceste, ki je bila v Murski Soboti, so najprej sprejeli poročilo o devetmesečnem poslovanju skupnosti in rebalans finančnega načrta za leto 1985, V okviru načrtovanega, so poudarili v razpravi, so do
konca septembra porabili nekaj čez 158 milijonov dinarjev; od tega v glavnem za posodobitev in vzdrževanje lokalnih cest, saj znaša ta znesek več kot 135 milijonov dinarjev. Največji izpad sredstev pa je pri Skupnosti za ceste Slovenije, ki bi morala za
Zimska služba Cestnega podjetja Maribor Tozda za vzdrževanje in varstvo cest v Murski Soboti ima 15 lesenih plugov, 15 železnih plugov in 3 grederje. Vse krajevne skupnosti bodo prejele dopis z imenom kooperanta in smukovodje, ki sta odgovorna za pluženje cest na njihovem območju. Že več kot teden dni delavca tozda, ki skrbita za prometno signalizacijo, barvata snežne kole. Na magistralnih in območnih cestah v Pomurju bo tako okrog 3 tisoč novih snežnih kolov, (b. p.)
manj razvita in obmejna območja v soboški občini izločiti 45 milijonov dinarjev. Doslej so namreč dobili le blizu 20 milijonov dinarjev.
V nadaljevanju zasedanja so govorili o programu zimske službe za območne in lokalne ceste v zimi 1985/86, za kar skrbi Tozd za vzdrževanje in varstvo cest v Murski Soboti. Rečeno je bilo, da so v letošnjem januarju in februarju porabili čez 27 milijonov, v novembru in decembru pa bi še okrog 18 milijonov dinarjev. Prednostni vrstni red ostaja tudi v letošnjem letu enak lanskemu, bistvena razlika pa je v zmanjšanem številu vozil, ker so nekatere kooperante morali celo odsloviti. Prav tako kot lani ne bo dežurstev zimske službe, s čimer bodo prihranili znatna gmotna sredstva, pluženje in čiščenje cest pa bo nekoliko kasni-lo.
Sicer pa so delegati sprejeli program zimske službe in soglašali, da je treba z izvlečkom iz obširnega elaborata seznaniti vse krajevne skupnosti v občini. Te naj bi dobile tudi seznam odgovornih za posamezne cestne odseke, zlasti za pluženje. Hkrati so soglašali s pobudo soboškemu Certusu, da morajo biti njihovi avtobusi zaradi zimskih snežnih razmer ustrezno opremljeni, ne pa da vozijo z letnimi gumami, ker je s tem ogrožena prometna varnost.
Milan Jerše
Več tisoč »firbcev«, kupcev, prodajalcev, prekupčevalcev in druge vrste obiskovalcev se je minuli petek, na Miklavževo, že po tradiciji zgrnilo v središče Murske Sobote, kjer so organizatorji — krajevna skupnost in domače turistično društvo — rezervirali prostor zanje. Tokrat so bili menda posekani vsi rekordi: 220 sejmarjev, čez 30 polnih avtobusov, največ z Madžarske pa iz Avstrije in drugod, medtem ko so v Kompasovi poslovalnici in menjalnici na Hodošu menjali okrog 5,7 milijona dinarjev. Skratka, Miklavžev sejem je krepko prerasel prvotne okvire in pred organizatorje postavil nove naloge. (Foto: A. Albert)
TURISTIČNI NAGELJ RADENSKI
OB PODELITVI PRIZNANJ TKS M. SOBOTA, OB KONCU DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER
IN RAZGLASITVI ŠPORTNIKA POMURJA
BO 15. DECEMBRA OB 16. URI
V DVORANI KINA PARK
V M. SOBOTI
Ta posnetek je nastal seveda ondan, ko prvi letošnji sneg še ni skopnel. Učenci podružnične osnovne šole na Stari gori so ga bili še posebno veseli in zdaj težko čakajo, da spet zapade. Le kakšno bo sicer novo leto brez bele snežine? Še dedek Mraz, ki je že na poti nekje izpod Pohorja, ne bo mogel priti k njim s sankami. (Foto: J. G.)
Novoletne voščilnice za kirurgijo PZC je tudi letos izdal novoletne voščilnice v korist gradnje kirurgije. Delovni ljudje in občani lahko dobijo voščilnice po 45 dinarjev v svojih ozdih oziroma na vseh poštah, v kioskih Tobaka, prodajalnah pomurskih trgovskih organizacij, v večjih količinah pa jih je mogoče kupiti tudi na upravi PZC v Murski Soboti, Arhitekta Novaka 2 b. (tel. 23 330). Z nakupom novoletnih voščilnic bomo skupno prispevali k hitrejši dograditvi kirurgije.
Kot uspešna nosilka turistične ponudbe v severovzhodnem delu Slovenije bo Radenska iz Radenec v soboto, 14. decembra zvečer, prejela od RTV Ljubljane in Turistične zveze Slovenije turistični nagelj za leto 1985. Podelitev nagrade bo povezana z dveurno javno televizijsko oddajo s številnimi nastopajočimi, med drugim tudi z nastopom Velikega orkestra RTV Ljubljana pod taktirko Jožeta Privška in modno revijo, bb
Spoštljivo starost je dočakala Ana Vogrin iz Rakičana — v družbi svojih najdražjih je v nedeljo praznovala 104. rojstni dan. Kar zgovorna je za svoja leta, včasih tudi kakšno zapoje, le s sluhom je bolj slabo, pa pri hoji ji mora tu in tam kdo pomagati. Sicer pa ni nikdar sama. Rodila je štiri otroke, zdaj pa ima že štiri vnuke, trinajst pravnukov in prapra-vnukinjo Lucijo. Vsi ji spoštljivo pravijo — Tajika, ob jubileju pa ji je iskreno čestital devetletni pravnuk Primož.
KREACIJA IZ BUTIKA IRIS -Za model na sliki je vsekakor potrebna izjemna ročna spretnost, poleg veščine sukanja igle pa tudi primeren — kot dih lahek material. Obleka pa je vsekakor za svečanosti, kot tudi večina prikazanih na petkovem večeru v kavarni hotela Diana, v katerega se je vključevala tudi modna revija modelov Nade Antolin iz Murske Sobote. Foto: L. Klar
LITERARNO-GLASBENI VEČER, SEXPLOZIJA IN KINO
V ~ dvorani Glasbene šole v Gornji Radgoni je bil pretekli petek literamo-glasbeni večer, ki so ga pripravile občinska Zveza kulturnih organizacij, knjižnica in glasbena šola. Predstavila se je pisateljica Karolina Kolmanič iz Murske Sobote, ki izvira iz Podgrada, in govorila o svojih delih: Marta, Sence na belih listih, Sonce ne išče samotnih poti, Srečno, srebrna ptica in Sanje o zlatih gumbih. Z glasbenimi točkami so nastopili učitelji glasbene šole, denar pa namenili obnovi glasbene dvorane.
Nekaj povsem neobičajnega pa je bil satirično-erotični geg Teatra iz Beograda, ki je v Gornji Radgoni gostoval v sredo. Predstavi z naslovom Sexplozija je organiziral portoroški Avditorij, mladih do šestnajstega leta pa vstop ni bil dovoljen. Ce sodimo po naslovu prireditve, je očitno, zakaj.
Mladi (in vsi drugi seveda) pa imajo v prvi polovici tega mese-
ca izjemno priložnost, da si v gomjeradgonsketn in radenskem kinu ogledajo nekaj zanimivih filmov iz svetovne produkcije. Mednje prav gotovo sodijo: Obdobje nežnosti z Oscarjevci (Shirley MacLaine, Jack Nicholson in Debra Winger), Indiana Jones kot zadnji med napetimi in aktualnimi — gledljivimi novostmi, Srečen božič gospod Lawrence (z Davidom Bowiem v režiji
japonskega filmskega mojstra Nagisa Oshima), Mr. Vicar (ki je bil med prikazovanjem med uspešnicami v Veliki Britaniji podkrepljen z izbrano rock glasbo), Galipolje (z nepozabnim Melom Gibsom) in Obsodba (z zanimivimi igralci kot so Paul Newman, Charlote Rampling in Janes Mason v režiji Sidneya Lu-meta).
B. Bavčar
Živahna kulturna dejavnost v domih za učence
27. novembra je bilo v domu učencev v Murski Soboti kulturno srečanje pomurskih domov: Murske Sobote, Rakičana in Radenec. Učenci so izvedli pester kulturni program v počastitev dneva republike, nato pa še skupaj zaplesali.
Program je pokazal, da je kulturna dejavnost v domovih dokaj pestra, saj so učenci v programih pokazali široko aktivnost od recitalov, folklornih in izraznih plesov do glasbenih ansamblov ter samostojnih literarnih stvaritev.
Srečanje je postalo že tradicionalno in je učencem velika spodbuda za nadaljnje delo; ob vsem pa daje še eno spoznanje — da veliko učencev prosti čas izrablja tudi koristno.	AK
REFERENDUMSKI PROGRAM
RADIA MURSKA SOBOTA
V nedeljo se bodo delovni ljudje in občani soboške občine na referendumu odločali za 3. občinski samoprispevek. V akcijo se s svojim programom v slovenskem in madžarskem jeziku vključuje tudi Radio Murska Sobota. Poseben referendumski program se bo začel ob sedmih zjutraj in bo trajal do desetih. O glasovanju bomo poročali še ob 11.00, ob 11.50 in ob 13.30 v osrednji nedeljski oddaji V nedeljo popoldne. Čeprav bo na terenu celotna novinarska ekipa, pozivamo naše dopisnike in druge občane, da s svojimi prispevki sodelujejo v jutranjem delu programa. Za pošiljanje sporočil bo na voljo telefonska številka 21383.
Združeni vinogradniki
Občni zbor društva vinogradnikov ljutomersko-ormoških goric, ki je bil v Ivanjkovcih, je pokazal, da je takšna organizacija še kako potrebna. Ne kot protiutež kooperaciji in ozdom, ki se ukvarjajo s to kmetijsko dejavnostjo, marveč kot dopolnilo, ki vodi k še boljšemu gospodarjenju in kletarjenju. V Sloveniji je že nekaj takšnih društev, to, letos ustanovljeno, pa prvo v severovzhodnem delu. Ustanovitev društva vinogradnikov ljutomersko-ormoških goric pa je spodbudila akcijo za ustanavljanje tudi v drugih okoliših: Goričko, Kapela, Lendavske gorice. Ker nekaj takšnih društev že obstaja, se je pojavila pobuda za ustanovitev zveze društev vinogradnikov. V občini Ormož je čez 500 vinogradnikov, na drugih območjih pa prav toliko. V programu, ki so si ga v nedeljo zastavili, je dan osnovni poudarek izobraževanju ljubiteljev dobre in pristne kapljice.	D. L.
PRIREDITEV
šport-solidamost
ZABAVALI VAS BODO:
- VELIKI ORKESTER RTV LJUBLJANA POD VODSTVOM JOŽETA PRIVŠKA
- LADO LESKOVAR - DITKA HABERL — IVF.K BARANJA
VSTOPNINA JE NAMENJENA ZA GRADNJO
KIRURGIJE
Predprodaja vstopnic: kino Park, Dobra knjiga, Blagovnica Murska Sobota.
KULTURNA
VEČERA
V Lendavi je december prireditveno izjemno pester saj se dvakrat na teden v dvorani kina in Ine-Nafte izmenično odvijajo kulturni večeri. Na četrtkovem (5. decembra) je v dvorani kina gostoval dobitnik Zlatne kolajne publike Zemun 84 Radoslav Milenkovič.
Predstavil se je z monodramo izbranih tekstov Radivoja Domano-viča: Naši dani. V soboto, 7. decembra pa je v dvorani Ine-Nafte nastopila skupina opernih solistov: Ladko Korošec, Sonja Hočevar in Rajko Koritnik z arijami iz opere Don Pasquale, bb
SOLARJI ZA NAPREDEK
Solarji vedo za samoprispevek, saj zanj slišijo v šoli, pa tudi od starejših doma kaj zvedo. Veliko bolje pa vedo, kaj je to blatna cesta, šola na več koncih in šola brez telovadnice. Zato so se šolarji v soboški občini pozivu, naj rišejo na temo SAMOPRISPEVEK— NAPREDEK, množično odzvali, in tako je v Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Soboti nastala zanimiva razstava. Na panojih so likovna dela z enajstih šol, mi pa objavljamo dvoje podob: Bojana Bertalaniča z osnovne šole Cankova (zgoraj) in Simona Horvata z osnovne šole Daneta Sumenjaka (spodaj). p A ,