Stran 362.
Politični pregled.
Notranji položaj. — Nagodba je zopet stopila v ospredje. Te dni je bil najprej ministrski predsednik dr. Korber v avdijenci pri cesarju, potem pa je prišel še ogrski ministrski predsednik Szell Oba ministrska predsednika sta poročala cesarju o stanju nagodbe. Ob istem Času, ko sta Korber in Szell bila pri cesarju, je prišla v javnost tudi vest, da je mej obema vladama nastalo glede nagodbe novo, jako ostro nasprotje in sicer zaradi carin na industrijalne izdelke Ogrska zahteva nizke carine, da bi lahko svoje potrebščine dobavljala ii inozemstva, mej tem ko hoče cislitvanska vlada po možnosti avstrijsko industrijo obvarovati inozemske konkurence in ji ohraniti avstrijski in ogrski trg. Tu se zopet vidi, kako sebično in nelojalno postopajo Madjari. Njim je le na tem, da bi uživali kar mogoče veliko koristi od nagodbe, tudi če ima pri tem Cislitvanska največjo škodo.
Pomnožitev mornarice. — Z raznih stranij se zatrjuje, da namerava vojna uprava v prihodnjem delegacijskem zasedanju zahtevati kredita sto milijonov kron za pomnožitev mornarice Zgraditi hoče tri nove velike vojne ladije in več križark. Dotičnih sto milijonov naj se plača v petih letih. Vesela vest to ni. Že pred nekaj leti je vlada poskusila iz-poslovati tak kredit, a je pri Madjarih naletela na odpor. Grof Apponji je.takrat brez ovinkov izjavil, da Madjari nimajo nobene koristi od avstrijske mornarice in da zato ne bodo dovolili kredita za pomnožitev te mornarice.
Gališka. — Pred nekaj dnevi se je mudil gališki deželni maršal na Dunaju. Malorusko „Dilo" meni, da je to potovanje v zvezi z namero deželnozborske večine, naj se skliče deželni zbor in sicer iz dveh razlogov. Večina želi, da se rešijo iz zadnje sesije preostale predloge o poljski kolonizaciji v Vzhodni Gališki, ob enem pa hoče, da se v domači hiši dožene razprava o zadnji agrarni stavki in ne pere to umazano perilo na Dunaju. „Dilou izjavlja na to, da se poljski večini ta naklep ne posreči, kajti rusinska opozicija bo že poskrbela, da se prva zadeva ne izvede, ker bi bila na veliko škodo maloruskemu narodu, a večini in namestniku se tudi ne posreči, zamašiti maloruskim državnim poslancem usta, da ne bi v parlamentu na primeren način osvetlili vladajočih razmer v Gališki. Končno svetuje list vladi, naj dobro premisli, predno skliče deželni zbor.
Hrvatska. — Veliki izgredi v Zagrebu so ustvarili jako kritičen položaj na Hrvatskem. Nasprotje mej Srbi in Hrvati se je silno poostrilo. Razen v Zagrebu so bili tudi v drugih krajih izgredi proti Srbom, pa tudi Srbi so demonstrirali. Nasprotje mej Srbi in Hrvati se je pojavilo tudi v Dalmaciji in v Bosni. V prihodnjem zasedanju hrvatskega sabora nameravajo Srbi v zadevi teh izgredov sprožiti veliko akcijo, k^r bo seveda nasproti zopet poostrilo Sploh pa se kaže, da se bodo na celem Balkanu čutile posledice tega razpora.
Francija. — Mej francosko republiko in mej francosko armado je velik prepad. Vse bolj se vidi, da je armada mo-narhisttfnega mišljenja in da je nasprotna republiki. To se je videlo tudi te dni. Kakor znano, se je podpolkovnik Saint-Remy spuntal Dobil je ukaz, da s svojim oddelkom asistira civilni oblasti pri zatvoritvi neke samostanske šole, a je odrekel dolžno pokornost Tak punt se vedno strogo kaznuje, v vojni celo s smrtjo, a vojno sodišče je Saint-Remyja oprostilo obtožbe, da se je puntal, in ga obsodilo le na en dan zapora, ker ni ustregel civilni  oblasti
Nemčija. — Cesar Viljem je te dni obiskal poljsko Poznanjsko. Imel je tudi pri ti priliki govor, v katerem je zabieeval uradnikom, da morajo brezpogojno izvrševati njegovo politiko in delati na to, da postane Poznanjska nemška in da bo vedno dobro pruska.  Poljaki se sprejema niso udeležili.
Angleška. — Pogajanja mei burskimi generali Botho, Dewetom in Delarevem so se razbila. Slo se je za politično in administrativno uredbo obeh bivših južnoafriških republik. Imenovani burski generali so že odpotovali iz Londona in šli na Nizozemsko Te dni izdado proklamacijo, v kateri pojasnijo, kako je Angleška Bure prevarala in v kateri pozovejo vso Evropo, naj  bo Burom v pomoč.