$f. 98.
V Gorici, v sredo dno 7. decembra  1904.
4:
tzhftjn dvftkrnt m: t<»d<*P, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednim prilogami ter 8 .Kažipotom' ob novem letu vred po poBtij.projomana   ali v&Gorioi   na dom pofiiljana:
Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. «60
pol leta ........   6 , 60 „   ,     ,    3-30
Četrt leta  .......3 , 40 .   ,    ,   1-70
PosamiCne Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravniStvo v CJošpo&ki' ulio* "v sv. 7. v Gorici v »GoriSki Tiskarnu A. GabrS8ek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa cd g. do 12. ure. Na naročilu brea doposlane naročnine ne ne oziramo.
Oglasi In po»8«nlee se raSunijo po petat-vrstab 6e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak«*.! vrsta. Veokrat po pogodbi. — Večje Srke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem deiu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
4
Tečaj XXXIV.
»Vse za omiko, Bvobodo in napredek le    Dr JT. L.vrit
Uredništvo                               J
se nabaja v Gosposki uliol St. 7 7 Goriol v I. cadsp Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedetfab in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadslr. na levo v tiskarni.
Naročnino In oglase je plaCatl loco Gorica »opisi nuj se pošiljajo le uredništvu. " TfeoBnina, reklamacije in druge reBi, katera ne spadajo r delokrog urednBtva, naj  se poSiljajo le uptainiStvn.
»PRIMOREC«'
lsbaja neodvisno od eSo8e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1«60.
cSo5a» In cPrimoreo« se prodajata v Goriol v to-bakarni 8ohwarz v Šolski tffil «n Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni Lavrendi« na trgu della Casenaa,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. GabrSgek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
V dobi suhih let
IV.
Kam gre deželni d en ar? Če pogledamo na zemljevid Goriško - Gradiščanske, vidimo, da tvori Furlanija le majhen del naše dežele, in da je veliki, pretežni del slovenski. Ker so vsi tisti izgovori, da plačujejo Lahi več davka itd., jalovi, kar se je že opetovano dokazalo, bi sodil človek, ki ne pozna nagih razmer, da mora dobivati slovenski del dežele umevno mnogo več denarja iz deželne hiše nego furlanski. Toda temu ni tako. Lahi so tam v večini, Lahi hočejo tudi več zase, najmanj pa toliko, kolikor se da Slovencem za naj-nuj niše potrebe, kakor za ceste, vodnjake in slične reči. Lahi si znajo urediti svoje delovanje v vsakem deželnozborskem zasedanju tako, da bogato obdarijo malo Furlanijo ter kaj iztisnejo za Gorico, Slovencem se ugodi le glede" največjih potreb.
V minolem zasedanju so se dale res precejšnje svote tudi za nekatere kraje po slovenskem delu dežele, ali, z nova povdar-jano, le za n a j n u j n i š e potrebe, pri čemur je vpoštevati še okolnost, da deželni zbor skoro 2 leti ni zboroval. Dalo se je, kar se je moralo dati, ali dalo se je pa tudi za Furlanijo l
Če vpoštevamo razmerje med malim kosom, kateri tvori Furlanija v deželi, in če seštejemo denar, izdan za Slovence, nasproti denarju, izdanemu za Furlane, tedaj pridemo do zaključka, da se je tudi v minolem zasedanju delil deželni denar skrajno pristransko in da se je postopalo s Slovenci skrajno mačehovskol
Svote pokažejo tako navidezno: pol in pol — ali že tako načelo je jako neutemeljeno, je krivično. Lahi kričijo, da oni trosijo denar za Slovence, kar je le zvitarija, dočim ostane istina, da se okoriščajo Fur-lani s slovenskim denarjem! Tega pač ni potreba še posebej dokazovati. Če se da Slovencem toliko, kakor Furlanoro, ter če se primerja prve z drugimi in obseg zemlje, na kateri prebivajo, potem se pač sme reči le to, da se za malo Furlanijo skrbi tako, da se bolje ne more skrbeti, in ker  se ravnajo
L'i h i najmanj po načelu, da Slovenci ne smejo dobiti na nikak način v nobenem slučaju več nego oni, potem je jasno, da se godi Slovencem krivica, ter da se redijo Furlani na troške Slovencev.
Vse mogoče in nemogoče potrebe so privlekli na dan, preiskali vsak hudournik, če je zadosti reguliran, pregledali kale, če jih treba zasuti, se sukali okoli brambnih del pri Soči in preštudirali, kje je več peska nabranega, da ga treba odnesti na deželne troške, vodnjake so jim dali napraviti, in da se pridobi gotovo čim največ denarja, so vo-tiraJi tudi velike zneske proti pelagrt in malariji, kjer je poklicana v prvi vrsti vlada, da pomaga, ker spada to v njen delokrog. Dočim se je pazilo pri slovenskih prošnjah na to, da se da le tam, kjer je res nujna potreba, in navadno zneske, ki n e odgovarjajo popolno zahtevi, se je vrglo v Furlanijo denarja za reči prav problematične vrednosti. Kaj pomaga regulirati hudournike in pritoke, dokler se ne izvede tudi regulacija Soče, kar je glavno, ker dokler ni regulirana reka, vse regulacije raznih pritokov ne izdajo nič, kajti vsa taka dela uniči navadno prva velika poplav v nižini. Tako je tudi z raznimi bramb-nimi deli, za katera gredo velike svote.
Pa kako so previdno nabirali! V seji za sejo je bila na dnevnem redu kaka furlanska potreba. Debatiralo se je in sprejemalo. Za pesek v oči je skrbni naš občudovani deželni oče vrgel na dnevni red tudi kako slovensko potrebo, vse druge pa je prihranil za zadnjo sejo. Ko so že poslanci naveličani sej, ko je določen dan, na kateri ima biti konec zasedanja, takrat je treba hiteti, zlasti še, če je na dnevnem redu 130 točk! Takrat se daje, kar je baš določeno v odsekih, pa pika! Tako skrbi Pajer za Slovence.
Gregorčičeva .Gorica" je povdarjala te .velike" zneske, kateri so se dali Slovencem. In hvalo in slavo je zapela v ponarejenem dopisu dr. Gregorčiču in drugim .katoliško-narodnim* junakom, ki so izposlovali take podpore! Skrbno pa je zamolčala, koliko je šlo za Lahe deželnega denarja, kako krivično se je delilo, ker so Lahi grabili za malo Furlanijo in nagrabili zase več nego se
je dalo Slovencem, katerim bi pritikal po razmerju vse drugače prispevek nego so ga dobili. Hvalila se je, ni pa imela niti jedne grajalne besede za to, kako so nasamarili Slovence s prispevkom za dovozne ceste, 40.000 K, nasproti 80.000 K za Gorico, dočim se je bila pokazala za slovenske občine, potrebščina 125.000 K!
Za tako krivično postopanje pri razdeljevanju deželnega denarja, za mačehovsko ravnanje z nami od strani Pajerja in njegovih laških priveskov — moramo biti res po Gregorčičevo hvaležni dr. Pajerju in občudovati ga moramo!!!
Iz govora dr. Ferjančiča.
Dr. F e r i a n č i č je imel v poslanski zbornici dne 29. pr. m. govor, v katerem se je dotikal dogodkov v lnomostu, razmer Jugoslovanov ter vseučiliškega vprašanja. Govoril je med drugim tako-Ie: Visoka zbornica! Dogodki v lnomostu so spravili novic na površje vprašanje o narodnih visokih šolah, in pri tem vprašanju imamo Jugoslovani, katerim ni na nobenem vseučilišču omogočeno študiranje v materinem jeziku, tudi nekaj besede. Posledica dogodkov v lnomostu je, da se italijanska fakulteta v InoTiostu več ne otvori, kar je s sta,!šča državne avtoritete obžalovati. In ker je vroča želja Italijanov, da se premesti ta fakulteta v Trst in da se tam izpopolni v popolno vseučilišče, imamo ob Adriji bivajoči Jugoslovani nagib, da se oglasimo glede te zadeve. (Pritrjevanje.) Če so se Nemci s toliko odločnostjo izrekli zoper italijansko fakulteto v lnomostu, ne izvira to iz kake dejanske krivice, ki se je zgodila Nemcem. Ne kaka krivica — le brezobzirnost in napuh, s katerim ovira in onemogoča nemški narod drugih narodnosti nacijonalni razvoj, sta vzrok temu nasprotju zoper italijansko fakulteto v lnomostu. (Pritrjevanje.) Natveziti se hoče svetu, da je italijanska fakulteta nevarna nemškemu značaju Inomosta. Kakor Čshi niso v skrbeh za slovanski značaj Prage, dasi je tam nemško vseučilišče in ne-broj  nemških  učnih zavodov, tako malo se
more pripoznati skrb Nemcev za Inomost, zlasti ko se ohranijo tam nemško vseučilišče, nemške srednje Šole in drugi nemški učni zavodi. Ni torej bojazen, za katero se tu gre; gre se za nemški napuh, s katerim se traktira druge narodnosti v državi. (Pritrjevanje.) Po govoru g. ministerskega predsednika v zadnji seji je zagotovljeno, da se italijanska fakulteta v lnomostu več ne otvori. Toda to še ni zadostovalo nemškim strankam. Nemške stranke hočejo, naj se nemška nasilstva v lnomostu kronajo s slovesnim in takojšnjim zaključenjem fakultete. V Avstriji smo vajeni marsičesa, lahko se reče vsega, ali da bo vlada tako hitro bežala, da bo svojo uredbo pustila na cedilu in dala iz rok zadnji ostanek avtoritete, tega bi vendar ne bili mislili, da je mogoče. A vlada se ni umr'qiila samo do sem. Govor g. ministerskega predsednika z dne 24. t. m. pomeni umaknitev na celi liniji. (Pritrjevanje.) Gospod ministerski predsednik je zaklical: Ni res, da je sovraštvo in preganjanje drugih narodnosti potrebni temeljni pogoj za stališče Nemcev. To je bil izrek, ki nemškim strankam ni ugajal; to in še marsikaj drugega v govoru je na levi strani vzbudilo ne-voljo in nezaupnost. Ali se je s tem govorom omogočilo in pospešilo, da bo zbornica delala, tega nečem preiskavati. Mislim pa, da v tem oziru tudi gospod ministerski predsednik ni v dvomih. Italijanska fakulteta se torej preloži iz Inomosta, vprašanje je samo, kam. Predložen je zakonski načrt, ki nasve-tuje Rovereto, a Nemci nasprotujejo tudi Roveretu. Italijanom ni toliko zameriti, da nasprotujejo Roveretu, ker zahtevajo veS, ker hočejo imeti fakulteto v Trstu. A kaj briga italijanska fakulteta v Roveretu Nemce ? To je meni in marsikomu nerazumljivo. To ni drugega kot nemški napuh. Čim zahtevajo Italijani, naj bo fakulteta in bodoča univerza v Trstu, ponehajo naše simpatije, ki smo jih imeli zanje glede dogodkov v lnomostu, in smo jim odločno nasprotniki. A ne samo mi. Se dva faktorja prideta v po-štev pri fakulteti v Trstu. Ne bom preiskoval, če je pomorsko in trgovinsko mesto pripraven sedež za vseučilišče. Istina je, da niso  vseučilišča  ob  morju. To omenjam le
Brez dogme.
Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Dajjfl.)
»Ne,« pretrga mi s prisiljeno eneržijo Angelica, »marveč radi tega, ker sem žena človeka, katerega ljubim in spoštujem — in ker nočem poslušati takih besed!«
Nestrpljivost in jeza sta me prešinil? nalik električni iskri. Znano mi je bilo, da Angelica ne govori resnice, da se z ljubeznijo in spoštovanjem do moža izgovarjajo vse omožene ženske, nahajajoče se na razpotju življenja — vse, o stavim ! — najsi bi tudi senca teh občutkov ne tičala v njihovem srcu, ali vendar so Angeličine besede tako zarožljale po mojih živcih, da sem se komaj premagal, da nisem zakričal: »Lažeš, ker ga ne ljubiš, niti ne spoštuješ !< Toda obenem mi je prišlo na misel, da se ta eneržija kmalu izčrpa, zato ji odvrnem skoro pokorno :
»Ne huduj se, Angelica, name, —  jaz  odidem !«
In videl sem, da jo ta moja pohlevnost razorožijo in da ji je z&me žal. Nakrat vtrga list z nizke veje ter ga jame nervozno trgati. Z nadčloveško močjo se je premagala, da se ni zjokala, ker prsi so ji bile polne ihtenja.
Tudi jaz sem bil ganjen do dna duše in nadaljeval sem z navidezno težavo:
Ne čudi se vendar, da še odlašam, ker to je vendar velika krivica zame. Rekel sem si že, da ne želim ničesar več, razven tega, da bi mogel dihati ono in isto ozračje in gledati tebe. Bog vidi, da to ni preveč. To pa je tudi ves moj blagor... A ti mi ga še odjemlješ ! Pomisli samo: Vsakdo more priti semkaj, razgovarjati se s teboj, gledati te — samo jaz ne — a to radi tega, ker si mi dražja nego drugim. Kaka pre-rafinirana okrutnost usode je to! Predstavi si za tremi tek moj položaj. Toda tebi je to težko, ker ti ne poznaš te puščave, ti ljubiš moža, ali pa se mamiš, govoreča, da ga ljubiš, in to je prav vse eno — toda predstavi si za minuto, da si moja, in videla boš, da je to hujše nego obsodba na smrt. Treba je tudi do mene imeti nekoliko pomilovanja. Ali mar veš, da čel me odganjaš od sebe, me ne pripravljaš le ob pogled na sebe, marveč da mi odstranjaš edini temelj življenja. Povedal sem ti že, da sem se vrnil v< domovino s sklepom, da hočem delovati zanjo. Morda bi pri tem j to pozabil ter si pridobil mir ; morda bi s tem odkupil davnejše krivde. Evo, pravkar sem bil namenjen spraviti v domovino očetovsko zbirko — ti pa mi naročaš, se vsega tega odreči, vse zapustiti in oditi, kamor me oči ponesč, ter zapričeti znovič to življenje brez cilja, brez edinega solnčnega žar'ta! Prav! jaz pojdem! Odidem pa, ako mi črez tri dni ponoviš to naročilo, ker v tem hipu si še mislim, da še tega nisi vedela, kaj znači ta odhod zfime. Sedaj veš to! Prosim te črez tri dni — nič dalje!«
Angelica si zakrije oči z rokami ter jame ponavljati.
»Oh! Bog! Bog! Bog!«
Bilo je v tem nekaj tako ganljivega, taka pritožba otroka nad svojo onemoglostjo, da se je tudi mene polastila velika žalost. Nastal je trenutek, da sem ji hotel pasti k nogam in privoliti v vse to, česar je želela, toda prav v tej tožbi sem zagledal napoved moje bližnje zmage, in žal mi je bilo njenega sadu.
»Čuj me!« ji rečem, >jaz bi odšel takoj, še danes ! — in oddaljil bi se od tebe preko morja: evo, ko bi vedel, da ti to ni le potrebno radi tega, da ti ne bi kalil miru pogled na nesrečnega človeka, marveč tudi radi lastnega srca. Govorim ti to kot prijatelj in brat: znano mi je po teti, da si me ljubila, ako to čutilo še živi v tebi — pa me že jutri ne bo več tukaj.«
Odkritosrčna bolest mi je narekovala te besede, ali vendar so bile zaseda za Angelico, ker so ji mogle izvabiti iz ust priznanje ljubezni; ko bi se bilo to zgodilo —• ne vem — mogoče da bi bil res odšel, toda poprej bi jo bil, — kakor je Bog v nebesih, — vzel na svoje naročje. Toda ona se je zgrozila, kakor bi se bil dotaknil neprevidno njene rane; lice ji je hipoma zagorelo od jeze in razburjenosti.
»Ne!« je zaklicala z obupnim zanosom, »to ni res! ni res! Ali že greš ali ostaneš, toda to ni res ! ni res:«
Jaz pa sem iz same njene razgretosti spoznal, da to more biti res. Polastila se me je divja volja, povedati ji to % vso brutalnostjo naravnost v oči, toda med tem sem zagledal v daljavi teto, ki se je nama bližala.
mimogrede. Razen nas Jugoslovanov prideta, kakor sem že rekel, Se dva faktorja v po-štev. Pred vsem Nemci sami. Nemci — vsaj en del istih — trde, da leži tudi Trat v sferi njihovih interesov. Ne bom dalje pretresal tega vprašanja, ker se bodo Nemci že sami izrekli, če pride Trst resno v poštev. Drugi faktor je država. Državi mora biti na tem, da italijanska ali — bobe rečeno — ire-dentovska drevesa ne zrasejo previsoko. Gospoda 1 Vedno čitamo o iredentovskib demonstracijah v Trsta. Dovolite, da izmed mnogih omenim le nekatere. Ni dolgo tega, kar so se lotili iredentovci v Trstu vojaških godb. Iredentovski odbor, ki se imenuje: .Comitato Triestino d'azione pro Venezia Giulia* je izdal poziv na bojkotiranje vojaških godb. V tem, v mnogo tisoč eksempla-rih razširjenem pozivu so naslednji Čedni stavki (Cita):
»Someščani, Italijani ste, imenujete se Italijane in vendar Vas ni sram ob nedeljah na Velikem trgu poslušati koncert c. in kr. vojaške godbe, ter aplavdirati. Ali so se Vaši bratje v Lcmbardiji in Benečiji tako obnašali, ko so zdihovali v avstrijskem jarmu in v tem, ko ori po vsi Italiji od Vidma do Ka-tanije en sam krik groze kot protest, da se teptajo naSe pravice z nogami, se v Trstu ploska vnukom Havnaua in Radeckega. To sramotno stanje mora nehati na čast našemu mestu in sicer kmalu. Zato svetujemo in ukazujemo vsem dostojnim, rodoljubnim someščanom, da nemudoma zapuste lokale, kjer 3vira vojaška godba...* Oklic končuje seveda z »Vi v a 1'Italia*. Splošno znana je tudi zadeva z bombami, ki se spravlja v zvezo z društvom »Societa ginnastica* v Trstu; da, celo uradna »Triester Ztg." sama, list, ki je doslej še vselej pomanjševal* ba-gatelizoval in olepšaval iredentistiške demonstracije, se je končno osokolila in v celi vrsti člankov odločno nastopila proti temu, da bi se utajevala iredenta v Trstu. Toda mi ne rabimo lista »Triester Zeitung*, da se o tem dodobra prepričamo. Nam done še vedno v ušesih izza zadnjih dri besede »Morte al imperatoreFrancesco Giuseppe" — ,Evviva Luccheni* itd., kar nas vselej in ob vsakem času spominja na irredento v Trstu.
Iu v takih okornostih, v takem mestu in na tako vročih tleh se hoče osnovati italijansko vseučilišče z dijaki, ki so pripravljeni za vsake izgrede, zlasti iredentistične, in z učiteljskim osobjem, ki bo v najugodnejšem slučaja mirno trpelo te izgrede. Ako neče vlada Trsta z njegovo veliko važnostjo za celokupno cesarstvo izdati sosednji državi, se ne sme v Trstu nikdar roditi laško vseučilišče. To so pomisleki, ki se tičejo države, vlade.
Kot tretji faktor pridemo v poštev ob Adriji stanujoči Jugoslovani. Univerza v Trstu bi nam zarezala globoko rano v meso. Mi bi naj na tleh kršnega Primorja, kjer smo po števila močnejši, sredi našega ozemlja mirno trpeli, da se osnuje italijansko vse-
učilišče, dočim nI .a nas v celi državi nikjer mesta, kjer bi* se lahko posvetili vseučiliškim študijam v svojem materinem jeziku P Mi smo primorani, dvigniti svoj svarilni glas, to tembolj, ko opazujemo, da se vedno širi krog onih, ki ee polagoma pridobivajo za Trst in glasujejo za Trst. Saj se je celopri-godilo, da je neki list tukaj na Dunaju tako-rekoč pozval njega ekscelenco gosp. nauč-nega ministra neposredno po njegovem govoru na odgovornost, da se ni takoj v tem govoru že izrecno izjavil za Trst.
Naše simpatije, ki smo jih gojili, kakor sem že naglasa), napram Italijanom ob priliki grozodejstev v Inomostu, so se spremenile v nasprotsvo. In kako bi tudi bilo mogoče drugače! Zastopstvo mesta Trsta se ne more povspeti niti do minimalnega akta_pravič-_ nosti, da bi osnovalo za slovenske otroke, katerih število presega tisoče, slovensko ljudsko šolo v Trstu. (Čujte 1) Tržačani, Italijani, zahtevajo zase najvišje učilišče, nam pa ne privoščijo niti ene ljudske šole. Že 20 let se borimo za to šolo. Vse instance so že govorile in še nedavno 'je zanjo manifestiralo preko 6000 ljudi. Naši otroci se tirajo i. mesta — in pomislite na vremenske razmere, kakorsne so včasih v Trstu — v okolico, ako žele pouka v svojem materinem jeziku. Pod taksnimi okolnostmi bi naj mi odobravali in trpeli italijansko vseučilišče v Trstu?
Ozrimo se pa še na razmere v Istri. Na tisoče je otrok, ki rasd brez vsakega šolskega pouka in to so hrvatski otroci, katerim se ne privošči pouka. Zagotavljam torej, da se brez mjljutejšega odpora ne more osnovati italijanska fakulteta ali univerza niti v Trstu, niti v kateremkoli drugem kraju našega Primorja.
Nasprotno pa zahtevamo, da se ustanovi jugoslovansko vseučilišče v Ljubljani. Od najjužnejšega konca Dalmacije do Gradca ni nobene univerze, da smo torej navezani na vseučilišče na Dunaju in Gradcu. Z našo mladino se ravna na teh univerzah kakor z nedobrodošlim gostom, naša mladež se tu zasramuje in pretrpeti mora od nemške pre-šernosti številna poniževanja, da ne govorim o velikih denarnih žrtvah, ki jih mora žrtvovati v notorično neugodnem gospodarskem ¦ položaju se nahajajoče ljudstvo za izobrazbo svojih sinov v tujini. (Pritrjevanje.) Da so vsi pogoji dani za visoko šolo v Ljubljani, ne bodem danes še posebe naglašai. Mi smo šele pred dvema letoma o tem vprašanju korenito in obširno razpravljali, in dovoljujem si na to še posebe opozoriti. Toda sedaj, ko je postalo vprašanje glede italijanskega vseučilišča tako pereče, da se mora neoporečno urediti, sedaj, ko se mora končno rešiti vseučiliško vprašanje za 600.000 Italijanov v Avstriji, terjamo in zahtevamo tudi mit da se da tudi dvema milijonoma Jugoslovanov možnost, da se v materinem jeziku izobražujejo na vseučilišču. (Bravo l Bravo!)
Dopisi.
Gradec,*) 1. decembra. — Tukajšnji nemški burši so se zopet enkrat pokazali ju-junake! Ker rektor vseučilišča dr. Luschin ni hotel vstreči njihovi želji, da bi odstranil deske za oznanila slovenskih društev, kakor se jo to zgodilo na tehniki, zbralo se jih je v soboto v mraku kakih §00 v vseučiliSčni avli. Eden izmed njih je imel s seboj lonec črne barve in čopič, in na dano znamenje se je med huronskimi klici odobravanja pričelo velekulturno delo — mazanje desk z oglasi slovanskih društev.
Zastopniki prizadetih slovanskih društev so zahtevali od rektorja, da se vvede stroga preiskava in kri' i kaznujejo; toda rektor jfm je izjavil, da bode vsaka preiskava najbrže brezvspešna. Pač pa je bilo v pon-deljek videti na črni deski rektorjev proglas, kateri pravi, da so one deske last vseučilišča, in da so se iste »precario modo* dale dijaškim društvom na razpolago za naznanila; da pa, ker so nekateri dijaki izvršili samo-vlastno na demos'ra t i ven način na onih deskah spremembe, Ui pomenjajo ne le proti-postavno vposeganje v tujo lastnino, ampak zamorejo provzročiti tudi velike nerede, prepoveduje proti poznejši potrditvi te odredbe od strani akademičnega senata vsem — tudi nemškim — dijaškim društvom uporabo vseučiliščnih desk za oglase. V torek je bil zraven tega proglasa pribit tudi sklep senata, kateri potrjuje v polni meri odredbo rektorjevo in izreka strogo grajo onim nemškim buršom, ki so pomazali deske za oglase slovanskih društev. Bilo je jako previdno od rektorja in akademičnega senata, da sta storila ta korak, ki daje vsaj deloma zadoščenje nenemškim dijakom na graškem vseučilišču; kajti slovansko dijaštvo je bilo pripravljeno na vsak korak, da si poišče zadoščenje tudi samo.
Nemškim buršom raste greben vedno bolj, ker vedo, da se jim ničesar ne zgodi, in le v tej zavesti so storili tudi korak, ki bi se nr«d vsakomur drugim strogo maščeval. Navedeni sklep akademičnega senata je pač najmanje, kar se je moglo zgoditi proti nemškim buršom; ni pa z istim nikakor storjeno to, kar bi se moralo storiti proti taki žalitvi slovanskega dijaštva. Toda pri razmerah, kakorsne vladajo na nemških vseučiliščih danes, nepristranskega postopanja sploh ni pričakovati. Pač pa so taki čini nemških bur-šev jasni dokazi, kako potrebno je, da se vendar enkrat v Avstriji izvrši načelo enakopravnosti za vse narode, in da se da vsa* kemu narodu lastno vseučilišče na domačih tleh. Nas Slovence pa naj oholost nemških buršev vspodbuja, da vedno z večjo energijo zahtevamo slovensko vseučilišče in propagiramo to misel veuno in povsod.
*) Za zadnjo številko zakasnelo. Ur.
DomaČe in rame novice.
OdvetnlSkl Izpit je napravil v Trstu gospod dr. Rudolf G r u n t a r, rodom Ko-baridec. Novi odvetnik se nastani v Tolminu.
K izpitu, prestanemu s prav dobrim uspehom, naše čestitke!
Koncert »Pevskega In glasbenega društva*. — Kako vstrajno, požrtvovalno in pogumno koraka to društvo po široki cesti glasbene umetnosti čedalje više in više, je dokazal na sijajen način nedeljski koncert. — Obsežna dvorana hotela Central je bila polna občinstva iz vsed slojev meščanskih; Ner^-ev in Italijanov je bilo nekaj. Pa tudi okolica je poslala svoje zastopnike, zlasti pohvalno moramo omeniti Št, Andrež.------Ze
pogled po dvorani je pričal, da mora biti ta večer ondi nekaj izrednega, nekaj, kar toliko src težko pričakuje. In dejstva sama so še nadkriliia vsa pričakovanja, kajti ta koncert je zadovoljil tudi najstrožjega glasbenega kritika.
Bogati spored je obsegal 10 točk, 5 glasbenih in 5 pevskih. — Vojaška godba pod vodstvom kapelnika gosp. pl. B e n c-z u r j a je izpolnila svojo nalogo z ono dovršenostjo, s kakoršno se sicer vedno odlikuje, toda pri tej priliki še je odlikovala tudi z jako skrbno izbranimi točkami. Občinstvo n> vnrčevalo s prav živahno pohvalo.
»Pevsko in glasbeno društvo* pa je izvajalo petero točk: 1. Vilharjeva: N a vrelu Bosne* je obsežna skladba, raožki zbor z basovim soio, kateri je mojsterski pel g. Posega.
2.   »SI ov enske narodne pesmi* po Hubadovi prireditvi za raožki in mešani zbor. Tu je 10 narodnih pesraij, katere je pela »Glasbena Matica*  I. 1896. na Dunaju.
3.   Zajčeva »Sliepac Marko* za m ozki zbor z baritonovira šolo, kateri je dovršeno pel g. Drofenik.
4.    Gajkovskega ,H o r i p 1 j a s k a* (Kor in ples), mešani zbor, pravi tip ruske narodne pesmi.
5.  Smerne »Pisen češka* za raožki zbor, ženski zbor in mešani zbor s spremljanjem orkestra.
Ne spuščamo se v ocenjevanje posamičnih točk, kar bi bila naloga le glasbenega strokovnjaka, kafcoršnega »Soča* nima na razpolago.*)
V obče pa je bila splošna, da soglasna sodba taka: Društvo je že častno nastopalo, dokazalo je, kako resno goji slovansko petje kot umetnost, toda s tem koncertom je doseglo doslej najvišji napredek, dokazalo je, da ne v Gorici ne daleč okoli ni druStva, ki bi se moglo Ž njim meriti. Italijani in Nemci, ki so bili navzoči, potrjujejo radi ali
To se umeje, da ne l Mrcina sodeluje le
pri »Gorici«; SIcer pa ga ni bilo na koncertu,
kar je zanj velika dobrota, ker bi gotovo počil
od jeze in zavisti. — (Op. hudomušnega stavca.)
(Dalje v prilogi.)
Angeliea ni mogla nadvladati ganutja, tako, da je teta, pogledavši jo, takoj vprašala:
»Kaj ti je ? O Sem sta se razgovarjala z Leonom ?«
»Angeliea,« ji odvrnem, »rai je pripovedovala, kako slabo vpliva na njeno zdravje prodaja Gluhova — in ne Čudim se, da jo je to ganilo...«
Ali so moči Angelice bile že popolnoma izčrpane, ali pa je moja laž, kateri je morala molče pritrditi, prenapolnila že itak polen kelih bridkosti, dovolj bodi tega, da se je v tem hipu spustila v nevzdržljiv jok; ihtenje je pretresalo nalfi krču vse njeno telo; teta jo je objela z rokami in jo stisnila k sebi kakor otroka.
»Moja Angeliea !« je dejala »moja ljubezen! kako se da temu odpomoči ?... Vse to je le božja volja l Meni je na peterih pristavah toča pobila ob času zadnje nevihte, p- še gospodu Hvastovskemu nisem rekla žal-besede radi tega!«
Ne vem, radi česa se mi je ta epomnja o peterih pristavah kazala kot nekaj egoističnega in tako praznega v primeri z eno solzo Angelice, da me je pograbila kar jeza do tete.
»Kaj značijo te pristave,« ji odvrnem, »njej je le za materino zdravje.«*
in odšel sem z bolestjo v srcu, ker sem čutil, da zadajam bolečine ženski, kater, ljubim nad vse. Zmagal sem na vsej črti, ali čutim grozno žalost, kakor bi mi v bodočnosti grozilo nekaj neznanega in strašnega.
Dne 25. majnika. Danes je že tretji dan od najinega 'poslednjega razgovora. Angeliea mi ni ponovila svoje zahteve, zato ostanem. Ona le malo govori z menoj, marveč presedava dlje časa v svoji sobi, toda nalašč se me tudi ne ogiblje, ker se boji obrniti s tem nase pozor-
nost starejših gospa. Jaz si prizadevam, kazati se ji dobrega, prijaznega, toda nikakor ne vsiljivega. Hočem, da bi se ji zdelo, da se moja ljubezen razodeva sama, in da se jaz trudim, kolikor morem, da bi jo potlačil v sebi. Mora tudi vedeti, da moji občutki naraščajo vsaki hip, kar je tudi res. Ni mogoče, da bi to ne vplivalo na njo. Naj si bo kakor hoče, toda za naju obstoji že poseben svet, v katerem bivava midva sama ; imava najine skupne tajnosti glede" tete in gospe Celine. Kadar govoriva o malomarnih rečeh, kadar si prizadevava vzdržati pred ljudmi navidezno svoje nekdanje odnošaje, čutiva enako oba, da na dnu najinih duš leži nekaj drugega; imam končno besede in poglede, katere razume samo ona. Do tega je prišlo po naravni poti — in dasi je to prišlo rajše zoper voljo, nega s privoljenjem Angelice — vendar naju to druži. Čas, privajenost od njene strani, moja strp-Ijivost izvršujejo ostalo. Jaz izmotam iz svoje ljubezni na tisoče takih nitij, s katerimi jo omotam in katere naju bodo čimdalje močneje družile. Ta trud bi bil prazen samo v tem slučaju, ako bi ona ljubila moža. Takrat bi zbudil v njej celo sovraštvo do sebe. Toda j minulost je ža menoj in sedanjost ne pripada Kro-j mickemu. Premišljeval sem o tem z vso močjo nepri-l stranosti, kakor bi bil kaka tretja oseba, in zmerom prihajam do prepričanja, da ga ona ne more ljubiti. | Angeličin upor, to je notranja liorba duše izjemno čiste, katera ne dopušča do sebe niti misli o nezvestobi. Toda nič je ne podpira v tej borbi. Jaz se tudi ne mamim: vem, da bo ta upor dolg, in težavno bo, premagati ga. Moram biti zmerom čuječ, moram vse objeti z mislijo, iz vsega si dajati jasna poročila; moram tkrti svojo mrežo, iz nitij tako tankih, da jih skoro ni moči videti. Ni mi dopuščeno nikdar pritisniti niti prezgodaj, niti premočno nijedno izmed tipk
— čuvati pa se hočem tudi pomot in ne poneham dotlej, dokler ne pridobim te duše za svojega malika. Končno, ako se mi vrine v to postopanje nekaka blodnja, pa bo izvirala iz ljubezni; zato gojim upanje, da mi prinese le korist.
Dne 26. majnika.
Danes sem naznanil Sniatinskemu, da sem odločno namenjen pripeljati očetovo zbirko v Varšavo. Storil sem to namenoma, hote, da po njem pride ta novica v uredništva časopisov, ki ne zamude pridodati mojemu namenu znak velike domovinske zasluge. An-geliei se nehote" vrine primera med menoj in Kromic-kim, ki pa bo v moj prilog. Odposlal pa sem tudi brzojavko, naj mi čim najpoprej pošljejo posebej glavo Sassoferata.
Med zajutrekom sem povedal Angelici nalašč v navzočnosti vseh, da ji je oče zapisal to sliko v oporoki, kar jo je zbegalo, domislila si je namreč takoj, da jo je oče smatral takrat za svojo bodočo sinaho.
Res, v oporoki njeno ime ni bilo u^i imenovano, bilo je navedeno samo to: »Glavo M'vtone štv. ta in ta zapuščam svoji bodoči sinahi.« Toda prav radi tega sem jo hotel dati Angelici. Med tem je opomnja o tem volilu privabila v naju oba ves svet spominov. Jaz pa sem to storil tudi radi tega, da obrnem Angeličine misli v one nekdanje čase, v katerih me je ljubila in mogla z vsem mirom ljubiti. Vem, da je ostalo v njenem srcu iz one dobe tudi dokaj grenkobe in dokaj srčne žalosti do mene. Temu ne more biti drugače. Bil bi tudi izgubljen v njenem srcu brez rešitve, ko bi ne bilo one prošnje, katero sem bil zanesel k njej v poslednjem času po Sniatinskem. Toda to je on? okoliščina, ki manjša mojo krivdo. Angeliea, misle na to, si mora tudi domisliti, da sem hotel vse popraviti, da sem jo ljubil, da sem trpel, da sem se pokoril in
Priloga Jote" It, B8. i toe l decembra 1904.
neradi sami, da naSe društvo ne le da nosi prvenstvo, marveč da stoji mnogo vifie od vsakterega nemškega ali italijanskega pevskega društva.
Vrhunec vžitka je bila kajpada Smetane »Pisen C e s k a*; petje in godbo je vodil g. Micbi, ki je bil ob nastopu živahno pozdravljen. Obsežna skladba slavnega Češkega skladatelja zahteva dobro izšolanih pevcev. In to so naši bili! Občinstvo je za-divljeno sledilo vsem glasbenim slikam Češkega genija in ob sklepu udarilo v tako viharno zahvalo, da se je tresla dvorana nad. našimi glavami.
Po koncertu je vrvelo Se do dveh prav živahno življenje v onih prostorih. Čet« vorko je plesalo toliko parov kakor na kakem velikem plesu.
In tako smo doživeli zopet pomemben dan za naS vsestranski napredek v Goriškem mestu. Ugled in čast slovenskega imena stojita zopet vise, kar bodi sodelavcem v bo-drilo in pogum v nadaljevanju prelepe in vzvi&ene naloge, katero si je postavilo T 'sko in glasbeno društvo.
Opomniti nam je Se, da tudi v gmotnem pogledu je vspeh tega koncerta naj' boljši med vsemi dosedanjimi. Toda stroški niso majhni. Le za zadnjo toCko stanejo glaske in pravica uprizoritve — 100 E.
SokolOT Miklavžev veier se je obnese! prav dobro. Dvorana v hotelu ,Pri zlatem jelenu" je bila napolnjena do zad-njeva kotička. Miklavžev nastop je bil lep. Po kratkem nagovoru so se razdelila darila me JI otroke po Miklavžu in angeljih, odraslim po Mefistu.
Zatem je bil komičen nastop .Matija Korajžar", ki ga je priredil br. načelnik in predstavljal dobro br. Molek. Zabava je bila Živahna.
Prihodnjič nastopi Miklavž v novi dvorani, kjer bo mogoče prirediti kaj posebnega tudi za odrasle.
Povskft vaja možkega zbora .Pevskega in glasbenega društva" bode v petek ob 8. uri v društvenih prostorih ,Trg. Doma". Vabijo se k pristopu novi pevci. Zglasijo se lahko pri kakem odborniku, pevcu, ali imenovani dan v društvenih prostorih.
Prvi aainamek daril, doSlih c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici za pogoreJce v čepovanu: Gospod Henrik grof Attems, c. kr. dvorni svetovalec 50 K, društvo veteranov za Goriško-GradišPansko 20 K, gospod dr. Aleksij Rojic 20 E, gospod Friderik Sim-zig, c. kr. gimn. ravnatelj 10 K, gospod Ea-¦ rol vitez Defacis, c. kr. dvorni svetovalec 30 K, gospod Karol grof Goronini, c. in kr. tajni svetovalec 20 K, čast. g. Andrc/ Rrezavščik, župnik v Rihembergu 30 E, gc pod Mihael Šinigoj, učitelj v Mirnu 20 E, gospod Josip EerSevani iz Gorice 20 E, gospod Žiga grof Attems, c. in kr. koraornik 10 K, gospa Gi-zela FinSger 5 K, N. N. 2 K, Skupaj 237 E. Nadalje so darovali okrajnemu glavarstvu v isti namen: Gospod Jožef Pincherle 4
posteljne odeje« gospod Emil Lebherz 1 zavoj oblačil, N. N. 1 zimsko posteljno odejo, N. N. 1 zavoj nošene obleke, N. N. 11 komadov volnene obleke, N. N. % Škatli oblačil.
Pomožni odbor se prav toplo zahvaljuje vsem darovalcem ter se obrača vnovič do usmiljenih src s prošnjo, naj se blagovole »BponmjlfculM^^og4>relce«»»15riSe' s Jejm^ plemenito in dobro delo.
Mesarji t Gorici morajo imeti odslej po ukazu z magistrata pred svojimi proda-jalnicami tablo, na kateri je napisana cena in kakovost mesa. Za meso prve vrste se Šteje meso vole ', dobro rejenih in starih 4 do 8 let.. To meso mora biti tudi v prodajalni ločeno od mesa druge vrste. Določba velja od 5. t. m. naprej.
Delavska zavarovalnica proti ne-¦godam v Trstu postopa v vseh rečeh tako škandalozno, kakor postopajo sploh naprave, ki se nahajajo v laskih rokah. Posebno si rada poiSče zvitosti pri volitvah.' Letos je voliti enega člana predstojnistva in namestnika. So-li vsi volilci sploh dobili glasovnice, tega ni mogoče preiskati in dognati. A zavarovalnica poskuša člane še na drug način speljati na led in doseči, da bi postali njihovi glasovi neveljavni. Zakon določa, da se mora članom poslati glasovnica in jim povedati l dan volitve. Zavarovalnica je pač poslala gla-a sovnice, pa ni povedala, kdaj je volitev. Laška klika, ki ima zavod v rokah in ga izkorišča, kar se da, si hoče tako ohraniti gospodarstvo. Protestujemo odločno proti temu postopanju. Če je pri drž. oblastvih, ki imajo dolžnost, paziti na zavod, Se kaj čuta za poštenje, se morajo karati dosedanje priprave za volitev in preskrbeti za novo volitev tako, kakor določa zakon.
Šest oseb je bilo povoženih v ponedeljek zvečer v drevoredu v ulici Novega mostu. Jos. Batič iz Stračic se je vračal domov z vozom. V imenovani ulici sta se mu konja splašila ter zdivjala v drevored. Podrla sta 6 oseb na tla. Trije A. Dominiko in Andr. Lutman iz Pevme ter Jos. Sfiligoj so bili ranjeni toliko, da so jih pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Manj poškodovana sta Gašper in Katarina Silič iz Št. Ferjana ter neki 5 letni deček.
Kako vodijo naše ljudi aa nos. — Pišejo nam: Posestnik iz okolice, spoštovan mož, umen sadjerejec in trtorejec in ud dež. kmet. društva je hotel vdobiti iz dež. drevesnice 50 mladih jablank. Oglasil se je pri županstvu, kjer se mu je napisalo v prošnjo le 25 debele, ker več kot toliko ne udobi baje nikdo. 28. pr. m. je šel v dež. drevesnic. A mesto jablank so mu hoteli dati hruške, čeprav je dobro videl, da je pisal občinski tajnik v proSnji 25 jablank. Eermu niso hoteli dati zahtevanih jablank, je odšel prazen. Šel je v dež. trtnico po 600 mladih trt (bilfov), a spet smola, ravnatelja ni bilo najti 1 Nekak .nadzornik* je rekel, da sam ne more dati trt, denar pa že vzame, in če hoče dobiti   ravnatelja, naj pride popoldne.
Seveda nas okoličan ni maral izgubljati ce-lega dneva v mestu. OdSel je rekoč, naj mu I pripravijo trte do srede, kar se mu je tudi obljubilo. V sredo pride spet okoli 8 V« zjutraj, a trt ne najde in ravnatelja tudi ne. Čakal je v mrazu dve uri, slednjič so mu rekli, naj gre na deželni odbor, kjer dobi ravnatelja. Šel je na dež. odbor, a- tujemu, je povedalo, da je ravnatelj v hiši .starega tribunala". A sedaj je bilo tudi konec potrpežljivosti našega okoličana. Odšel je jezen in v svesti si, da je izgubil dva dneva, ne da bi bil kaj dosegel. Ali se ne pravi to, voditi naše ljudi grdo *za nos? Ni iudo, da zgubi ljudstvo vse zaupanje do teh naprav, ki so v prvi vrsti namenjene zanj! Ali kaj hočemo, ko pa k takemu gospodarstvu pomaga dr. Pa-jerju — dr. Gregorčič!
Odškodovanje nedolžno t preiskovalnem zaporu zaprtih oseb. — Vlada je predložila gosposki zbornici zakonski načrt, s katerim odškoduje osebe, ki so bile po nedolžnem v preiskovalnem zaporu. Odškodnino bodo imeli pravico zahtevati vsi, ki bodo oproščeni dejanja, zaradi katerega so bili v preiskc?alnem zaporu, m pa oni, proti katerim se ustavi preiskava. Odškodovane bodo tudi osebe, ki so bile proti predpisom kazenskega pravnega reda v preiskovalnem zaporu. Odškodnino odmerijo po Škodi, ki jo je imel dotičnik zaradi zapora na svojem premoženju, in pa po stroških, ki jih je imel obtoženec takrat, če je obolel v preiskovalnem zaporu. Do odškodnine pa ne bodo imele pravico osebe, katere pomilosti vladar, ali pa če je bila oseba, ki je bila v preiskovalnem zaporu, '.proščena zaradi nepol-noletnosti, pomote, sile ali pa, ker je dejanje zastarelo, kakor tudi, če so osebi odpustili kazen zaradi kesanja. Odškodnine tudi ne dobe oni, ki so bili v preiskovalnem zaporu, j ker so hoteli pobegniti, če so bili že pred-kaznovani ali če so izkusali preprečiti dokazovanje.
Zadel l — V goriškem mestnem svetu so govorili na dolgo m široko o proračunu za 1. 1905. Govoril je tudi svetovalec Ciani, ki je rekel med drugim glede" na zavoženo mestno gospodarstvo: ,Le cause sono gli errori, Y imprevidenza, la mancanza di studio detle cause comunali, e la mancanza di spirito nei nostri capi." —Mancanza di spirito — to je povedal g. Ciani izvrstno. To je res. Prav zadel jo je 1 — Počasi gospodje spoznavajo sami sebe!
UradnISko konsnmno društvo. — V soboto so zopet zborovali razni c kr. uradniki v svrho osnovanja konsumnega društva. Izvolili so začasno ravnateljstvo, v katerem so gg. Lussin, North, Pirjevec, Primas in Žnideršič.
ne dajo več alkoholnatih pijač, kakor vina, piva i. t. d. Manj pa se pazi na to, da takisto čaj kakor zrnata kava, ki imata v sebi kofein, torej strup, enako kvarno vplivata na mladino. Saj je slaven zdravnik in učenjak že ponovno izrekel v zadnjem času, da otrokom pod štirinajstimi leti nikakor ni dajati zrnate kave. S tem izrekom se ujema mnogo nujnih svaril odličnih higieni ko v, ki deloma opozarjajo na to, da se že nad deset let kot nadomestek zrnate kave, ki samo razburja živce, izdeluje sladna kava z vonjem in okusom zrnate kave in da se nikakor ne more dovolj ceniti njen zdravstveni učinek. Kjer se torej ne morejo odločiti, da bi tudi za odrasle člane t rodbini brez dodane zraate" kave izključno rabili to sladno kavo, ki jo izdeluje firma Eathreiner, tam se ni plašiti malega truda, da se ta kava pripravlja za otroke. Pri tem bodi omenjeno, da po dolgoletni izkušnji otroci najnežnejse dobe, ki se jim pogostoma upira čisto mleko, kaj radi pijo Eathreinerjevn Kneippovo sladno kavo zaradi njenega dobrega okusa in da jim je jako hasniva. Uspeh ni izostal Se nikoli. Tudi v dodi razvoja Eathreinerjeva Eneippova sladna kava skupno s toli potrebnim mlekom kaj uspešno zatira malokrvnost, bledico, razburjenost ponoči, slabost in nedostatao rast, ker je lahko prebavna, redilna in krvotveraa. Toda le .pristna* Eathreinerjeva Eneippova sladna kava ima te prednosti v okusu in prijetno tečnost, ki jo odlikujeta na tolikanj, priznani način. Zato poudarjajte pri nakupovanju izrecno ime »Eathreiner*, zahtevajte le izvirne zavoje s sliko župnika Eneippa in ne jemljete niti odprto odtehtanih opraženih izdelkov, niti manj vrednih posnemlov v drugačnih zavitkih.
~Z\ Zdravi otroci. — Naša doba hoče z nujnim, splošnim razjasnjevanjem provzročiti, da bi napačni način hranitve ne vplival kvarno na zdravi razvoj naših otrok. Posledica tega truda je, da otrokom že čestokrat
Gosp.
Poslano.*) Josip Kerševani
TA.
Nanašaje se na Tale poslano v »Gorici« z dne 3. t. m. Vam rad potrjujem, da ste bili v isti opominjani dobi vodja hotela »Stidbahn«, ter kot tak odgovoren zavseposlein poslovanje, za kar ste bili tudi primerno plačani.
Spoštovanjem
R. Koiijedic.
D ost a ve k. — Ali naj tudi jaz dostavim, kar in kakor je ta človek zaslužil? Že marsikako pse se je pridružilo svojati, ki bi me rada ogrizla s svojim strupom, ter me oblajalo po znanem obrabljenem vzorcu, in tako potrebo je začutil tudi tisti sloveči ,de-rehtar* našega hotela .Sudbahn", katerega smo v svojo nesrečo nad eno leto dobro plačevali, da se je masti! sa naše troSke ter lenobo   pasel,  dokler  mu  nismo   pokazali
*) Za vsebino pod tem uaslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva  tiskovni   zakon.
se pokorim Se zmerom; ako sva torej sedaj oba ne-1 srečna, da je deloma tega tudi ona kriva. Te vrste I misli jo morajo vesti do tega, da mi odpusti grehe, da se zbudi v njej žalost za to minulostjo, za tem napajanjem g slikami sreče, kakoršna bi bila danes naš vsakdanji kruh, ko bi ne bilo moje krivde in njene strogosti.
Zapazil sem na njenem licu tudi sedaj, da se boji teh opojmih pojavov in da jih želi razpršiti z razgovorom o malomarnih rečeh. Teta ima sedaj glavo pre-napolneno z mislimi na bližnjo dirko in s pričakovano zmago našega »Naugtyboyja« v dirki za vladno nagrado, da ne more misliti nič drugega. Angelica se je jela razgovarjati ž njo o dirki. Toda govorila je tako, samo da je nekaj rekla z veliko raztresenostjo ter vprašala tako, da ji je teta nevoljna končno dejala:
t Drago dete, že vidim, da nimaš niti najmanjšega pojma o tem, kaj je dirka.«
Jaz mm ji dejal z očmi: »Vem, da se v tem hipu hočeš samo preglušiti, in ona me je razumela tako temeljito, kakor bi bil izrekel to z besedami. In v resnici, prepričan sem, da njo najini vzajemni odnošaji tako požirajo kakor mene. Ideja ljubezni izven zakona je Že vcepljena v njeno dušo, tiči v njej ter je ne zapusti niti za trenutek. Angelica mora ž njo živeti in se spoprijazniti ž njo. V takih pogojih bi se srce žensk«, celo one, ki ljubi moža, moglo od njega odvrniti'. Ako me Angelica ljubi vsaj nekoliko, ako ljubi najino prihodnost, pa mora biti ir oja. Ne morem na to misliti mirno, ker me čutilo sreče davi.
Nekje nad morskim obrežjem se nahaja pesek, ki požira ljudi in živali. Popotnik, ki stopi nanj, je izgubljen. Časih se ml zdi, da je moja ljubezen podobna onemu pesku. Jaz vlečem vanj s seboj Ange-Hco, pa se tudi sam čimdalje globlje vdiram vanj.
Pa bi le skupno!
Dne 28. majnika. I Teta presedava sedaj po šest do osem ur vsaki dan v Buranih, na eni svojih pristav, nahajajoči se za miljo daleč od Ploševa, kjer zapravlja čas s tem, j da se navdušuje za Naughtvboja in z nadzorovanjem] Angleža, Weba, ki brzda konja. Bil sem ondi včeraj eno ali poldrugo uro. »Naughty-boj« je v resnici mnogo obetajoč konj, in mogoče, da se ne pokaže preveč »naughtjr«*), kadar napoči čas skušnje. Toda kaj je meni to mar? Razne zadeve me kličejo v mesto, samo mili se mi, zapustiti Plošev. Gospa Celina se čuti slabejšo nego pred par dnevi. Mladi Hvast, kakor ga teta imenuje, smatra to res za preminljiv pojav, ter je le naročil, naj bi bil znorom kdo pri bolnici in jo vedril; drugače jame revna ženska misliti znovič na izgubo ljubljenega Gluhova ter bo čimdalje huje nervozna. Jaz si prizadevam skazovati ji skoro sinovsko skrb, ker s tem si naklanjam hvaležnost An-gelice in jo navajam, smatrati me za nekoga bližnjega. Ne čutim več v srcu nekdanje mržnje do gospe Celine ; ona je Že itak preveč n srečna, in pri tem jaz že začenjam ljubiti vse, ki pripadajo Angelici — vse — razun enega! Danes in včeraj sem prebil nekoliko ur pri bolnici v družbi Angelice in Hvasta. Čitali smo in se razgovarjali. Gospa Celina ne spi po noči, ker ji zdravnik ne da solika, po dnevu, po vsakem daljšem razgovoru, navadno trdo zaspi, iz katerega snu _ posebna stvar — jo sprebudi le tišina. Radi tega mi čitamo in se razgovarjamo še na dalje. Tako je bilo tudi danes. Ako bi zdravnik ne bil navzoč, lahko bi se bil svobodno razgovarjal z Angelico.
časopisi so pravkar prinesli novico o končnem teku pravde in razporočitvi lepe gospe Koricke. Vsa
*) ničvreden,
Varšava se močno zanima za to zadevo, zlasti še teta, ki je sorodnica Eorickega. Jaz se hočem okoristiti z ugodno priliko ter vcepiti v dušo Angelice nekoliko takih pojmov, kakoršnih še doslej ondi ni bilo.
»Teta,« sem dejal z glasom globokega prepričanja, »nima prav, da se huduje na ravnanje gospe Koricke. Po mojem mnenju ravna ona kot pametna In poštena ženska. Človeška volja konča' ondi — kjer pričenja ljubezen — celo teta se mora strinjati s tem. Ako gospa Koricka ljubi drugega, pa ji ne preostaja nič drugega, nego ločiti se od moža. Vem, kaj bi rekla teta in kaj si bržkone misliš ti v tej zadevi, Angelica: misliš, da ji preostaja dolžnost —- ali ni res ?c
»Jaz mislim to, pa tudi ti si tega mnenja,c odvrne Angelica.
»Brezdvomno. Vprašanje je samo, na kateri strani je dolžnost gospe Koricke?«
Ne razumem dobro, radi česa je mladi zdravnik omenil v tem hipu, da ne priznava proste volje; na to je vendar začel pozorno poslušati, ker mu je ugajala drznost mojih nazorov.
Jaz pa, vide začudenje na Angeličinem licu, sem nadaljeval:
»Kaj more biti bolj divjega in bolj protivnega naravi, kakor je to, zahtevati od nekoga, da naj bolj ljubljeno biSje žrtvuje manj ljubljenemu? Različne vere morejo obsegati najbolj nasprotujoče si nauke, a vendar imajo vse enak nravstveni nauk; zakon se mora po tem nauku opirati na ljubezen. Kaj je torej zakon?
(Dalje pride.)
.¦
vrat. Svojo jezico je hotel  potem izliti nad j menoj v obliki tožbe radi — .žaljene Časti*, I ker sem v s e j i kot poročevalec o*mahina- I cijah »direktorjevih* izrekel svoje prepričanje, katero sem  bil zadobil tekom preiskave. Za svoje prepričanje sera nastopil dokazi resnice. Na obravnavo ^nisem Sel, ali bil sem ¦ telefonično  pozvan,  ne  zaradi   obravnave, marveč radi — poravnave, kateri podlaga je j bila ta-le misel sodnikova: Kersevani ni več v vaši službi. Ako postane na^njemjzrečena j sodba, mu bo to v škodo: naj gre Cist od- I tod, da lahko dobi drugod eksistenco. — j Dolgega besedovanja kratek konec je bil ta, da se je sestavila izjava, katero sem podpisal. — Izrecno je bilo določeno, da izjava ni za javnost, ker sicer bi se jaz ne bil podpisal. Na željo sodnikovo sva si segla celo v roke. Kersevani ni imel nič nujnejšega nego dolžiti druge člane konsorcija, ki so največ —krivi te »zdražbe*^ Jaz sem ga kratko za-J vrnil. — Izjava je bila spisana edino v namen, da gre Kersevani lahko čist iz Gorice. No, mož je  objavil  vso to reč ha imperti-nenten način v .Gorici", češ, to bodi v dokaz, koliko je vredno .blebetanje Gabršče-kovo". Tako je postopal ta človek potem, ko mi je pred sodnikom segel v roko!!              j
Da ne bo (o tem .blebetanju" nikake | zmote, izjavim tu, ker impertinentno izzvan, dame doslej še nič ni odvrnilo od zadoblje- j nega prepričanja. Še več, pripravljen sem vsak hip doprinesti dokaz, da vsakdo, ki gre na policijo in preiskuje, kakor sem storil jaz, mora priti do istega zaključka, kakor jaz, dasi neizpodbitnega dokaza ne more doprinesti. Taki čini se pač ne izvršč pred pričami! — Izjavil sem pa, da'bom jaz prvi, ki bo Kerševaniju le častita!, ako more sebe popolnoma opravičiti Pavšalno zvračanje krivde na služabnMva so v našem slučaju pač le vratca, skozi katera se zbeži iz zagate/, veruje pa vsakdo, kar hoče.
Privolil sem v predloženi mi izjavi, da gre Kersevani lahko drugam s trebuhom za kruhom. V Gorici gotovo ne bo več .direktor*, ker ga vsi predobro poznajo. Da si pa utegne zapreti vrata še marsikje drugod, za to je poskrbel s svojim skrpucalom v .Gorici*.
V* bitstvo spornega vprašanja se ne spuščam, kajti širšo javnost pravnic ne briga take vrste direktorska vestnost Kerševani-je\a, radi katere smo ga spodili iz službe, kakoršne ne bo imel nikol' več. Se danes igra ob njej vlogo velikega gospoda! Ako ga bo pa le kaj srbelo, ga utegnem že še popraskati, da ga bolečine minejo. In s tem konec!                                         A. G—k.
V;gM med Rusi in Japonci.
ZaTaetJe griča 20S m.
Kakor smo že na kratko poročali, so Japonci zavzeli grič pred Port Arturjem, ki je visok 203 m. O tem naskoku se poroča: Po obupnem boju se je Japoncem posrečilo v sredo ob 8. uri zvečer osvojiti grič 203 m. Ob jutranji zori so jeli obstreljevati for, nahajajoč se na vrhu griča, in pod zaščito artilerijskega ognja je pehota dopoldne dvakrat naskočila ruske pozicije. Oba ta napada pa so Rusi odbili in provročili Japoncem ogromne izgube. Pri prvem naskoku je ostala samo peščica napadajočih Japoncev živa. Eno uro kasneje so Japonci tretjič naskočili, a znova jih je ruski ogenj pregnal nazaj. General Nogi je poslal nato sveže voje v boj. Navalili so z novo močjo na ruske'pozicije, toda ruski brzostrelni topovi so uničili cele kompanije in tudi ta napad je bil odbit Japonci so znova poslali v boj rezerve. Eno uro pozneje so novi voji jeli prodirati proti jugovzhodni strani griča. V tem trenotku je ruski ogenj rekoliko ponehal in Japonci so z .banzaj*-klici drli po griču navzgor. Rusi so jih pustili priti v neposredno bližino svoje fronte in so nato odkril: nanje uničujoč ogenj. Napadalci so bili tudi to pot primorani se umakniti. Posamezni vojaki se niso hoteli vrniti in so jih Rusi iz največje bližine postreljali ali pa v boju proti možu posekali. Ob 7. uri zvečer so Japonci navalili na grič od severovzhoda in jugovzhoda. Jugovzhodna napadajoča kolona je prva dospela do ruskih pozicij. Japonci so vdrli na nasipe ii o';ope in pričelo se je grozovito mesarsko klanje. Z batom in bajonetom se je bil ta boj. Nekoliko kasneje je tudi severovzhodna kolona prodrla do okopov in ob osmih zvf-r je pal ves for v japonske roke. Rusi Sv Je z največjo hitrostjo umaknili, ko so videli, da je vsak na-daljni odpor zaman. Na bojišču so pustili mnogo mrtvecev in ranjencev.
Črnomorsko brodovje.
Iz Peterburga se poroča 2. t. m., da razpravlja .Novoje Vremja" vprašanje, naj se H pošlje na bojišče del črnomorskega bro-dovja. List pravi, da pariška pogodba veže Rusijo ter še pet drugih vlasti, da ne smejo svojih bojnih ladij pošiljati skozi morsko ožino, edino le proti Turčiji. Rusija potrebuje torej le dovoljenje turške vlade. Rusija ima namreč v Carigradu nadarjene diplomate, ki lahko prepričajo turško vlado, da ni dolžna držati pariške pogodbe nasproti Japonski. Tudi je vprašanje, ali se mora Rusija držati določil, ki niso obvezna za sovražnika. List »Svjet* je proti temu, da bi se odposlalo črnomorsko brodovje, ker ima doma prevažno nalogo. Niti interesi ri' .o
japonske vojske ne opravičujejo oslabljenja črnomorskega brodovje.
Grl« 203 m. ,Daily Telegraph* poroča iz Cifu od 4. t. m.: Govori se, da se je Japoncem posre* čilo spraviti težke topove na .grič 203 metrov* in na višine zapadno od fortalcešan. Rusi neprestano obstreljavajo .grič 203 metrov*.
Isti list poroča, da so Japonci zasedli baje tudi .grič 300 metrov" južno od .griča 203 metrov".
Kako Japonci easte sToje mrtve? Japonski vojni minister je izdal zadnji čas natančne odredbe glede preiskavanja bojišč po vsaki bitki ter ostro zabičal, ravnati se po teh navodilih. Pri tem je vzeti vsakemu padlemu Japoncu malo koščico ter šop j las ter z njegovim legitimacijskim Ustnikom I poslati njegovim jlragim^vdpraovino. Potem se morajo japonska trupla sežgali, ruska pa I pokopati.
Grl« 308 m — važna točka aa
obleganje. .Armee-Zeitung*   piše: Šele 30. novembra ob 8. uri zvečer se je posrečilo Nogi ju dobiti ključ, ki mu bo služil, da bo mogel pričeti splošni napad. Ta ključ je namreč .grič 203 m.* Tu je bil Steselj najbržepre-varjen. Japonci so namreč v istem času napadali vzhodno in zahodno  fronte, tako, da Rusi niso vedeli, kje se izvrši glavni napad. Tako se je moglo zgoditi, da se je nenaden napad na ta grič mogel posrečiti.   Ta točka I je v celi trdnjavi najbolj važna za obleganje. I S tem je oslabljena zahodna ter sosedna se-\ verna fronta. Obenem pa je ta točka odlo-i čilna pri   naskoku  na plosCnafi grič, ki je j ključ do  trdnjave.  Z   osvojitvijo   ,203 m I griča" je  padla  najvažnejša točka ob pasu I utrdb. Mesto in luka sta odprta Japoncem. J Drago so kupili Japonci to točko, a izplača j se jim. Obleganje je sedaj stopilo  za pre-I cejšen korak naprej. Razdalja med tem  grl-I čem in ploščnatim gričem znaša 4 km. Torej I bodo Japonci lahko z uspehom  obstreljavali I to točko ter uničili moč ondotnega topništva. I Ako se pa zgodi enkrat to, potem je pa že I precej   upanja, da  se naskok  na ploščnati I grič posreči. To zavzetje pa odločuje usodo I Port Arturja. Odtod se  da dobro obstrelja-I vati Zlata gora, Smajeva  gora, Tigrov rep. i Ostane pa  še Ljaotešan, kateremu Japonci j tudi  potem  še ne bodo  mogli do živega. I Sicer pa preteče še precej časa, predno bodo i Japonci imeli le eno izmed omenjenih utrdb. S                    Nova mobilizacija.
I          Listu  .Matin"   so  sporočili  iz Peter-
I burga: Oborožujejo se štiri novi vojni zbori t ki pojdejo v Mandžurijo. Tekom tega meseca I izide ukaz, da se mobilizuje 300.000 mož J rezerve, ki so namenjeni, da nadomestijo j čete, ki odidejo na bojišče, število rekrutov j se je povišalo na 360.000 mož. Iz teh odre-I deb je posneti, da hoče nadaljevati Rusija j boj do skrajnosti. Prave vojne operacije j prično šele meseca marca, ker tedaj bo Ku-I ropatkin razpolagal z znatnimi vojnimi si-I lami. Sodi se, da bo vojna dovršena meseca I julija. Prevažanje čet po železnici se vrši v j popolnem redu. Vsak dan pride v Mandžu-I rijo 12 vojaških vlakov. Bajkalsko jezero ne zamrzne do meseca januvarja, kar olahčuje I promet na železnici. j                         Zadnje vest!,
j           Pred Port-Arturjem   obstreljavajo Ja-
I ponci baje z griča 203 m ruske ladje. Dve I sta se baje užgali. — Japonska križarka J .Adzuma" je zadela ob mino ter se potopila. I — Japonski general Oku je baje nevarno i bolan.
Razgled po svetu.
Državni abor. — V včerajšnji seji se je spominjal predsednik umrlega Schuckerja. Vlada je predložila zakonski načrt glede izseljevanja. Nadaljevala seje debata o vladni izjavi. Schreiter je žigosal politiko minister-skega predsednika, ki hujska narod na narod, Biankini p govoril o Handlovi aferi, zatrjujč, da kar je odgovoril min, predsednik, ne odgovarja resnici.
Dr. Zdenk« Sekfieker, nemški državni poslanec iz Češke, pripadajoč nemški liberalni stranki, je v nedeljo nagloma umri. Na Dunaju je imel v nekem društvu govor. Ko je zapuščal dvorano, ga je zadela kap in zgrudil se je mrtev na tla. Schucker je bil zagrizen nasprotnik Slovanov.
Shod roških pravnikov v Moskvi, ki je bil sklican povodom 401etnice ruske ju-stične reforme, je soglasno sklenil zahtevati ustavo za Rusijo.
Zavarovalni agentje pred sodnljo, — Pred porotniki v Ljubljani se vrši zanimiva razprava. Na zatožni klopi sede 3 zavarovalni agentje Viktor pl, Gerič, Ivan Go-rup in Alojzij Grebene, obtoženi, da so predlagali zav. družbi ,The Mutual* zavarovalne ponudbe ljudij, ki so bili bolni, ter znali vplivati na zdravnike z napačnimi podatki, da so bili ponuuniki sprejeti v zavarovanje z velikimi svotami. Špekulacija je Sla za tem, zavarovati jih za 20.000, 40.000 ali 00.000
K, in po smrti njih dobiti denar.   Kako so | I delali, kaže ta slučaj. Maja meseca leta 1900. je bil Viktor Gerič poslan v Gorico, da bi napravil kupčijo na račun zavarovalnice .The ( Mutual* in že takrat se mu je reklo, da se mora glede  preiskav vedno  le  obrniti do družbenega zdravnika dr.   Gresiča   in   dr. Fratnika. Nekoliko dni na to je poslal Gerič na družbo .Mutual* v Trst zavarovalni predlog Feruccija Brassa  za K 20.000. Ker je bilo pa iz predloga razvidno, da je bil zavarovanec preiskan od zdravnika g. dr. Avg. Gregonča, ki ni zaupnik družbe, je poslala i družba v Gorico Edvarda Tinca z naročilom, da mora zavarovanca preiskuj  dr. Gresič. Ko  ga j<-  preiskal, je   sporočil,  da pozna j Brassa in njegovega brata od rojstva, da ga j je že pred več leti radi tifusa  in  vnetja i pljuč zdravil in da radi tuberkuloze in mrz-I lice vedno bruha kri, da, celo to, da se je i celo že podal v Genovo, da se podvrže zdrav-1 Ijenju Maraguana in  da je tudi njegova sestra tuberkulozna. Ako se torej primerja poročilo dr. Gresiča z  onim dr. Gregoriča, izhaja, da  je  Brass  svojemu  zdravniku dr. ; Gregoriču glede zdravja  povedal neresnico, j rekoč, da ni bil nikdar bolan v svojem živ-i Ijenju in da je  edino njegova sestra umrla ! na tifusu.  Gerič je bil o tej bolezni Brassa dobro poučen. Družba  zavarovanja na podlagi izpričeval svojega zdravnika ni sprejela. j In res je omenjeni umrl 18. april 1903. na ' tuberkulozi.
j           Držrvna dela za male obrtnike. —
« Trgovsko ministrstvo  da  prikodnje leto za
armado  izdelati po malih obrtnikih 60.000
' parov črevljev v vrednosti 705.000 K, nadalje
jermenarskih in  sedlarskih del   v vrednosti
200.000 K.
Na vislice obsojen. — Pred Ijub-i ljansko poroto je bil obsojen na smrt na vislicah A. Kolenc, ker je neko Marijo Ulčar posilil in potem umoril. Kolenc se vede ne-i kam bedasto, ali zdravniki pravijo, da je sicer j duševno manj vreden, toda odgovoren za j storjeni zločin. Kolenc je obsodbo na smrt j sprejel povsem hladno.
Iapred porotne sodnljo t Trsta. — j V ponedeljek se je vršila pred tržaško poroto obravnava proti   34  letnemu  mehaniku R. j Desanti. V  prvem  nadstropju hiše  št. 7 v J ulici San Giacomo so  stanovali v enem sta-J novanju Rihard Dessanti, njegova priležnica I 27-letna Emta  Cornoldi, doma iz Zadra, in Rihard Ničli, službujoči pri tvrdki Krammer & Schv/arz in doma  iz Palmanove v Italiji. Ta poslednji  je imel eno sobo, a ona dva drugo.  Toliko  Nicliju,   kakor  Dessantiju je i oddajal  te  sobe  Elija Selenati, ki je pravi I najemnik stanovanja. Dne 10. oktobra okolu j polunoči je prišel Dessanti domo" ter je bil čudno iznenadjen, ker ni našel doma Eme Cornoldi. — Začel ga je grizli črv Ijubosum-I nosti, češ, ko je ni doma, je šla gotovo ven I s  kakim možkim. Mej  tem  pa, ko je pre-j mišljal, kam da je mogla iti, je začul iz Nic-I lijeve sobe pridušen smeh.  Ta smeh mu je j bil  znan.  Skočil je   proti vratom Niclijeve J sobe, jih  stresel ter podrl:  v polutemi je j videl Etno, ki je skušala  skriti se pod Nic-I lijevo posteljo. Dessanti je skočil na to hitro j v kuhinjo, tam pograbil  na mizi ležeči ku-I hinjski nož, se vrnil v Niclijevo sobo ter za-I bodel Nicliju nož naravnost v obraz. Zabol I mu je nož v desno podočesno kost, s tako silo,  da  mu  je  nož prodrl nebo, prerezal I jezik in goltanec. Ničli je umri. Pri razpravi I se je toženec izgovarjal, da je izvršil zločin I v hipu  velikega dušnega razburjenja. Dejal I je, da obžaluje zločin. J           Porotniki so zanikali  vprašanje o zlo-
I čim umorstva ter potrdili  ono o pregrešku I proti  varnosti življenja. Sodnija mu je pri-I sodila 9 mesecev ječe. I           Nemški cesar t Dalmaciji.  — Za-
I darski ,Nar. List* je doz al, da je nemški I cesar Viljelm sklenil preživeti del zime na j dalmatinski obali. Gesar da bo bival deloma I na kopnem v Dubrovniku, deloma na svoji i jahti, od konca meseca januarja do konca I meseca februvarja.
I           Vesel dogodljaj.  —  Za rojstni dan
I angleškega kralja Eduarda je povabil nemški J cesar Viljem v Potadamu angleškega poala-| nika Sira Franca Lascelles na zajutrek. Cesar I je ukazal godbi, naj igra angleško himno to-I liko časa, dokler se bo videlo še na kolod-I vor vozečega se poslanika. Ko sliši to himno I poslanik, meni, da igrajo nemško himno, ka-I tere melodija je pa ista kot angleške himne, I pusti voz ustaviti in vstane na čast sprem-I Ijajocoga ga cesarja. Poslanik je   stal toliko
časa, kolikor je igrala godba, godba aje igral toliko časa, dokler ga je vedela. Na ta način so melodijo morali večkrat ponoviti, dokler ni prišel sam nemški cesar na to, da je on zakrivil to dolgost s svojim vkazom in potem je komaj nehala himna.
Gospodična aH gospa. — V nemški zbornici so se bavili pred kratkim tudi s peticijami. Eno peticijo je izšla od berolinske pisateljice gospe Otilije, ki je zahtevala postavno upeljavo naslov .gospa" za starejše, neporočene ženske osebe. Debata je postala zelo vesela. Od ene strani se je cikalo na to, da bi bilo tonštatiranje starosti zelo težavno, od druge strani se je pa trdilo, da ne bi bilo vstreženo s postavno upeljavo naslova: .gospa" mnogim, neporočenim ženskim osebam, ker potem se ne bi vedelo, so li še ,za oddati". Zbornica je šla slednjič preko te peticije na dnevni red.
Srednje-amerlkanskft Idila. — Na vzhodni obali Nikarague leži nekaj malih otokov, med katerimi sta največja San An-dres in Providence. Za te otoke se prepirati že 50 let Kolumbija in Nikaragua. Koncem lanskega leta, ko< po izbruhu revolucije v Panami, je poslala kobumbijska vlada vojno ladjo k onim otokom, izkrcala je čete in orožje. Ker pa niso dobivali vojaki plače, po prodali orožje in ves bojni materijal koncem junija divjakom, da so lahko plačali za pot domov.
Nekaj izkušenj v industriji glede na naše politično in gospodarska življenje.
Nadaljuje Iv. Rollet.
O ribjem lovn.
(Dalje.)
J          Tako se torej nahajajo v Soči vse raz-
I mere, ki emogočujejo rejo ribe salmo trutta I z velikim uspehom — primere navedem po-I zneje — samo dva pogoja morata biti tu: I človek, ki se z veseljem in razumnostjo loti I riboreje in potem čista voda. Vse drugo potrebno se že nahaja v Soči. Da bi bila cena 6 K za 1000 lososovih jajčic  ovira, ni rai-I sliti; koliko lovcev, in med  njimi taki, ki bi bolje storili, če ostanejo doma, potrosijo na I leto mnogo večje svote za lov, ki nese več-| krat na leto komaj enega zajca. i          Tako sem povedal za način riboreje v
j Soči,  ki  izključuje  vsak dvom   o   uspehu, j svoje sicer nemerodajno  mnenje ter podal tudi primerne nasvete; veselilo  bi me, ako j bi se dobil kdo, ki bi imel veselje  in  nagnjenje do te reči, ter bi nadaljeval, kar se je, kakor rečeno, bilo začelo pred leti z uspehom. I           Poglejmo sedaj, kaj se da  napraviti z
[ uspehom v Vipavi.
I           Kakor smo videli, ima Vipava nasproti
Soči pratf drug značaj. Teče leno, tla so ilovnata, grušča je malo  in je preslab  za rejo ' J postrvij itd. Vse te lastnosti so za, rejo ve-] čjih rib, kakor  salmo trutta,   malo ugodne. Čeprav se zatrjuje v Vipavi, da so ujeli tam | že 10 funtov težke postrvi,  so to le izjemni I slučaji, ki kažejo le pravilo, da  v Vipavi ni I lososovih postrvij.  Seveda so  v Vipavi res j postrvi, ki pa so na  stalnem mestu, katerih I, ni videti v srednjem teku reke,  saj sem se trudil zaman v Peklu skozi 3 leta ujeti kako postrv, da niti videl je risera.
Za Vipavo sem predlagal 2  vrsti  rib, I in sicer kalifornsko mavričašto postrv in je-I guljo. Obe vrsti sta jako zanimivi, i           Kalifornska  mavričasta   postrv (salmo
i iridens) izhaja iz reke Sakramento v kalifor-I niji, z velikimi sekirnatimi zobmi, z debelo j plavutjo brez žarkov, repna plavut ima i obliko vilic, hrbet je črn ali jtklenoplavo za-1 znamovan s pikami, na straneh hrbta do j trebuha ima črte, ki se blišče v raznih bar-| vah, od glave po dolgosti do repne plavuti, j trebuh je bledo srebrnkasto barvan. Krasna J žival, ki zasluži med postrvmi prvo darilo v I lepoti.
V primeri z našimi postrvmi je  skoro I veliko nasprotje.
I          Ta postrv se redi pri dobri reji celo v
ribnikih jako dobro, se hitro od beli ter daje I potem dober dobiček. V ozkih vodah, ki hitro | tečejo, kjer vspeva naša postrv imenitno, se j ne redi. Nasproti temu pa ljubi širše in glo-I bokejše potoke z mehko vodo. Ta postrv I dresii, kakor sulec, meseca aprila. Za poskus j sem bil vrgel v Sočo 3000 mavričastih po-I strvij, ali dobil od teh le en komad, kate-I rega je i''el v Solkanu gospod Odon Lenassi I ter ga meni podaril. To je bila lepa riba, I težka okoli 2 kg. Ali Soča ni za take ribe, I pa tudi nisem vzgojil več nobene teh vrst.
Nasproti temu bi bila Vipava ugodna za to vrsto rib. Gotovo bi se izplačalo gospodu grofu Lanthieriju v Vipavi, poskusiti z rejo te vrste rib. Odsvetoval pa bi, naroČiti si mlade ribe ter jih deti v vodo. Mlade ribe bi stale 1000 komadov 16 K, troski za prevažanje, med transportom pa jih pogine gotovo 10% do 15%; torej že nakup rib je jako drag. Glavna stvar pa je, da se ribe v tuji vodi izvale in fcredč,-da izgube rume~ njakov mehur. Vsled dolgega transporta oslabijo, pridejo v vode s čisto drugimi lastnostmi, kar provzroči izgubo 50% do 60%. (Pride Se.)
Književnost
.Ljubljanski Zvon". —V december-ski številki tega lepega našega mesečnika za književnost in prosveto Citamo tako-le vabilo na naročbo:
»Ljubljanski Zvon* bo praznoval prihodnje leto svojo petindvajsetletnico. Petindvajset let — dolga doba v sedanjih krat-koživnih časih, ko podjetje izpodriva podjetje, ko se tudi pri literarnih započetjih cesto pojavlja trgovska spekulativnost in je v več nego enem pogledu čimdalje težavneje, resno vršiti vzvišeno nalogo leposlovnega lista. Lepo vrsto leposlovnih listov smo Slovenci že imeli, a niti eden m učikal ni približno te starosti, ki jo je dosegel .Ljubljanski Zvon", in to navzlic temu, da mu nikdar ni manjkalo grobokopov — ne skritih, ne oči-tih! »Ljubljanskemu Zvonu" niso bila neznana razna nelepa prizadevanja, da bi se mu izpodkcpila veljava in vpliv, a prezrl je vse, in niti tedaj, ko so ga devali brez vidnih razlogov na proskripcijski indeks, ni storil ničesar v svojo obrambo, smatrajoč tako bojevanje za nedostojno, in zanašajoč 3e na moč resnice m nepremagljivost idej, ki jih zastopa in ki so določale vselej smer in pra-vec vsemu njegovemn delovanju! Mirno in samozavestno je hodit »Ljubljanski Zvon" svojo ravno pot, vedno vzvišeni cilj pred očrci: privesti ljubljeni rirod slovenski do prave duševne svobode, do istinite prosvete, do čiste, od nikakih nizkotnih namenov skaljene umetnosti 1 Mh-no in samozavestno je hodil »Ljubljanski Zvon" svojo pot, a zdaj, ko mu je praznovati svojo petindvajsetlet-nico, ne more njegovih velikih zaslug za našo umetnost, za naše slovstvo utajiti nihče 1 — Petindvajset let — dolga doba za obstanek leposlovnega lista še pri večjih narodih, kaj li pri nas Slovencih! Da ima naš list tako dolgo vrsto let za seboj, je najboljši dokaz, da je stvar, ki jo zastopa, dobra in da smatrajo oni sloji našega naroda, v katerih ima »Ljubljanski Zvon" svojo zaslombo in ki jih po pravici zovemo cvet slovenske inteligence, njegov obstanek  še vedno za živo potrebo
—  dejstvo, ki odpira našemu listu tudi za bodočnost najlepšo perspektivo L. Tiho, brez hrupa hočs praznovati »Ljubljanski Zvon" svojo petindvajsetletnico, prizadevajoč si samo, da se ne ohrani le na višini, Uo katere se je kot leposloven list popel, ampak da se dvigne po možnosti še više. Nikakih panegirikov, nikake glasne hvale si ne želi »Ljubljanski Zvon* ob svoji petindvajsetletni — hvalisanje, ki cesto nima drugega namena, nego prikrivat uboštvo, bodi drugimi
—  pač pa si žeti tistih simpatij in tistega priznanja, ki se kaže v dejanski podpori, duševni in gmotni. Takih simpatij, takih dokazov priznanja prosimo iskreno, ker le tako je možno doseči smoter, za katerim so strsmili vsi dosedanji uredniki »Zvonovi", za katerim stremimo resno i mi, le tako je mogoče vršiti geslo: Vsekdar naprej l Naj bi bili vsi zavedni Slovenci ponosni na list, kakršen je »Ljubljanski Zvon", naj bi vsakdo po svoji moči pripomogel, da bi naš ugled, ki ga je zanesel »Ljubljanski Zvon" v širni svet, nikdar ne zatemnel, in naj bi zlasti naši pisatelji nikdar ne zabili, da gre zasluga za veljavo, ki jo je priboril »Ljubljanski Zvon* slovenskemu imenu celo v inozemstvu, v prvi vrsti njim in nikomur drugemu! Ta zavest naj bi jih izpodbujala in bodrila še k na-daljnemu požrtvovalnemu delovanju l
Program ostane »Ljubljanskemu Zvonu* dosedanji, ni nam ga torej treba objavljati 'znova. Da ni povoda izpreminjati ga, za ^ govori dejstvo, da se število naročnikov in sotrudnikov »Zvonovih* množi, kar priča, da so zadovoljni 2 njim oboji, A če bi bilo od-'».č, razvijati iznova ntčela, ki so nam mero da j na pri urejevanju lista, bodi nam pa vendar dovoljeno, podati kratek prospekt za bodoleleto, iz katerega prijatelji »Ljubljan-
skega Zvona*, izprevidijo lahko, da smo storili vse, da postane 25.1 etnik »Zvonov* vreden vrstnik svojih prednikov. S poetiškimi proizvodi priznanih naših pesnikov in pesnic je »Ljubljanski Zvon" še vedno bogato založen, a obljubljenih mu je tudi mnogo lepih novih stvari. Da radi pripovednih spisov »Ljubljanski Zvon* v preteklem letu niti za hip ni prišel v zadrego, so se njegovi eita--teljUlabla^uj^rJ^                          imamo v
tem pogledu za prihodnje  leto. KakoTlimo že lani omenili, piše gosp. dr. Iv. Tavčar za naš list' velik zgodovinski roman  »Izza kongresa". Žalosten dogodek, ki je gospoda pisatelja pretresel tako,  ds je moral prekiniti svoje delo, je vzrok, da s priobčevanjem njegovega spisa ne moremo pričeti že v začetku leta. Najbrž se zgodi to s pričetkom drugega polletja. Roman bi zaradi obsežnosti itak'ne mogel iziti ves v enem letu I  Priobčevati pa začnemo v prvi številki prihodnjega letnika daljšo povest gospoda Ivana Cankarja. Od tega pisatelja hranimo tudi še drugo, krajšo povsst. Od drugih pisateljev imamo na razpolago   sledeče  daljše  in   krajše   povesti: »Zmaga*, »Etape*, »Kmečka povest", »Stroj*, »Iz dnevnika nezveste žene*,   »Tajne sile*, »Zločinec*,  »Nadčlovek*  in druge.  Gospod Milčinski nam je naklonil svojo šaloigro »Brat Sokol*, ki se uprizori  v kratkem  na naSt-rn odru, in pa satiro »Darovin Trn in pogrebno društvo zadnja čast". Gosp. Engelbert Gangl nam  je   poslal  povest   »Devojka   in  žena Mare", a spiše za nas še povesti »Smrt ka-petana Hrnjaka* in »Izgnance*. Od gospoda J.Trošta imamo povesti »Zamolčani odgovor* in »Gospa Ela*. Veselilo bo naše čitatelje slišati, da nas namerava gospod dr. Ivo  Šorli poslej redno zalagati s črticami in krajšimi povestmi. Enako podporo sta nam obljubila tudi gosp. Josip Kostanjevec in gospa Zofka Jelovšek. Od številnih  člankov,  ki  smo  jih bili obljubili lani, smo mogli letos zaradi ne-dostatnosti prostora  priobčiti le nekatere. S posebnim  veseljem  naznanjamo, da namerava g. Pavel Grošelj  v novem  letniku  nadaljevati svoje zanimive »Zapiske*, ki so po pravici vzbujali  toliko   pozornost,  ter razpravljati pod posebnimi zaglavji o interesant-nih in važnih prirodoslovnih problemih. Eden prvih člankov,  ki   jih  priobčimo prihodnje leto, bode gosp. Janeza Trdine  prezanimivt spis »Dve ljubici", s katerim bodo  Čitatelji »Ljubljanskega Zvona* prav posebno  zadovoljni. Na vrsto pride spis   »Herbert Spen-cer«, ki nam ga je  napisal gosp.  dr.  Ivan Žmavc, da se seznanijo   »Zvonovi*  čitatelji nekoliko natančneje s tem »filozofom razvoja, napredka in svobode*. Isto tako objavimo že
lani obljubljene »Črtice o burji* iz peresa gosp. dr. Hinka Dolenca. V članku »Cetrt stoletja slovenskemu slovstvu na braniku" bo očrtal gosp. dr. Torainšek objektivno pomen in zasluge, ki jih ima .Ljubljanski Zvon* za naše slovstvo. Izmed potopisov objavimo »Italijanske vtiske" gospoda dr. Vladimirja Foersterja. Potopisov nam pošlje tudi gosp. Petruška iz Rusije. Posebno lepih stvari prinese »Ljubljanski Zvon* prihodnje,,Ietcufe-J pod peresa gospoda dr. Fr. Derganca, in [ sicer ciklus »Pozabljene pesmi*, dalje vrsto beletristično-filozofsko-političnih obrazov pod skupnim naslovom »Izpod Smoka in Seme-niča* ter daljši spis »Materijalizem", v kate- | rem obravnava gospod pisatelj historično in aktualno to filozofsko strujo. Zanimivih člankov so nam obljubili dalje gosp. dr. Ivan Prijatelj, ki biva sedaj v~ Parizu, g7 ar. J. (L Oblak in g. dr. Janko Šlebinger. Izmed manjših stvari, ki so nam na razpolago, naj navedemo tu samo članek »Kdaj je bil Trubar v Loki*, ki nam ga je napisal g. prof. Luka Pintar. Tudi listek ostane v »Zvonu*, kakršen je bil dosedaj. Upamo pa, da se število onih naših sotrudnikov, ki so nam pošiljali prispevkov za listek, še pomnoži. Opozarjamo na to, da plačuje »Ljubljanski Zvon* tudi za krajše stvari nagrade. Ako kdaj kdo nagrade ni prejel, je vzrok temu samo to, ker se ni vedelo za njegov naslov. Dogodi se to zlasti lahko ob začetku in koncu počitnic, in naj bi nas iz tega vzroka vsi oni naši sodrudniki, ki izpreminjajo med letom svoje bivališče, vselej takoj o tem obvestili ter nam natanko navedli svoj naslov! — Ker nam je prostor za listek tesno odmerjen, si želimo zanj kolikor mogoče kratkih, a jedrnatih in aktualnih doneskov.
Končno naj omenimo še, da izide »Ljubljanski Zvon* za svojo petindvajsetletnico v novi opremi. Sliko na ovitku, novo glavo in nove začetnice je izgotovil nnVi umetnik naš, akad. slikar g.Maksim Gaspari. Kar daje umotvorom, ki jih predstavljajo njegove risbe, posebno vrednost, je dejstvo, da so vzklile vse iz domačih motivov. Tako upamo, da bo prihodnji letnik »Ljubljanskega Zvona* docela ugajal.
»Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stane za vse leto 9 K 20 h, za pol leta 4 K 60 h, za četrt leta 2 K 30. Za vse neavstrijske dežele znaša naročnina po 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h."
»Ljubljanski Zvon* se prodaja tudi v naši knjigarni.
10 letnikov
,,Dom in Sveta"
je na prodaj. Leta 1894—1903.
Naslov pove" upravništvo.
Nova trgovina v Gorici.
Otvorili smo novo trgovino, ki ima:
knjige, časopise (slovenske, hrvatske, ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniške in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. itd.)
Razglednice v najbogatejši izberi (nad 4000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne aH izdelki slovanskih umetnikov. Pre-kupcem velik popust.
Slike: zgodovinske, posvetne in nabožne, Slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka.
Kipi: Preširen, Vodnik, Vega, Jurčič, Kersnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Petar II. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd.
V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modem vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanstvo., slovstvo v vseh panogah, in vzbujati za vse to med rojaki smisel in čut.
Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo
»Goriška Tiskarna" A. Gabršček.
I^arol praščil^,
pekovski mojster in  sladčičar v Gorici na Kornu št. 8.
PripOToča Wa^ovrSnopecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. pastrežbo po jako zmernih cenah.
Dramatičnim društvom in diletantom se nadalje priporoča za uprizoritev igro »Talije«. Ureja F. Go vekar Izdaja in zalaga »Gor i S k a Tiskarna« A. Gabršcek I. zvezek: Pri puSčavniku. Veseloigra v enem dejanju. — (4 niožke, 3 ženske osebe.) II.    «    : Bratranec. Burka v enem dejanju. — (2 možki, 3 ženske OBebe.)
III.     <    : Starlnarlca. Veseloigra v enem de-
janju. — (3 možke, 4 ženske osebe.)
IV.      <    : Medved snubač, Veseloigra v enem de-
janju. — (3 možke, 1 ženska oseba.)
V.         c    : Doktor rlbar. Veseloigra v enem de-
janju. — (5 možkib, 3 ženske osebe.)
VI.      <    : Dobrodošli! Kdaj pojdeie domu? Veselo-
igra v enem dejanju. — (2 možki 2 ženski osebi.)
VII.      «    : Putifarka. Burka v enem dejanju. —
(3 možke, 2 ženski osebi.)
VIII.    <    : Čitalnica pri branjevki. Burka v enem
dejanju.  — (2 možki, 5 ženskih oseb.)
IX.      <    : Idealna tašča. Veseloigra v enem de-
janju. — (1 možka, 3 ženske osebe.)
X.  zvezek: Eno uro doktor. Burka v enem de
janju.—(6 možkib, 3 ženske OBebe.)
XI.      «    : Dve tišči. Veseloigra v enem dejanju.
—  (4 možke, 3 ženske osebe.)
XII.      <    : Mesallna. Veseloigra v enem dejanju
—  (3 mužke, 3 ženske osebe.)
XIII.   <    : Nemški ne znajo. Burka v enem de-
janju. (8 možkih, 1 ženska oseba.)
XIV.    «     : Raztresenca. Veseloigra v enem de-
janju. (3 možki, i ženska oseba.)
XV.      <     : Prvi ples. Komedija v enem dejanju.
(2 možki, 6 ženskih oseb.)
XVI.    <     : V medenih tednih. Burka v enem de-
janju. (5 možkih, 3 ženske osebe.)
XVII.  <     : Mlinar in njegova hči. Žaloigra v petih
dejanjih. 8 možkih 4 ženske.
Doslej je izšlo u zalogi „Goriške tiskarne fl. Gabršček"
d Oorki
7 knjig „Denca slouanskih pouestij" a 8
I. knjiga: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev
na Poljskem. — 3. Slep&ovodja. — 4. Slika iz gladnih let — 5. Slovaške sličice. — 6. Ada. 7. Očenaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K 1*—
II.  knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji
dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. — Cena . . . . K 1-—
III.  knjiga: 1. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar
pridem z vojne U — 4. Pomladni mraz«.
— v. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K 1'20
IV.  knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. —
3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. —
5. Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena  ....'.........K 1'20
V.  knjiga: 1. Lux in tenebris lucet — 2.
Moč ljubezni. — 3. Že zopet — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noč v gozdu.
6.   Izdajalec. — 7. Gozd šumi. — 8. Dva mizarja. — Cena.....K 1*20
V!, knjiga: 1. Črtic« z ogljem. — 2. Ta tretja.
— 8. Poroka t>o pomoti. — Cena K1-20 VII. knjiga: 1. Bolnik. — 2. Dež. - 8. Svetla
prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Gb-rolomov. — 7. Strašna osveta, — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 120
»Vonec slov. povestij« prinaša prevode iz ruš&ne, poljščine, čeSSine, slovaSSine in srfco-hrvašome. — Izhaja v nedoloSeaih rokih.
Kdor naroči po pošli, na| prldcne 10 oln. za poštnino.
D**   Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom.   -%0|
Ila zshleunnje pošiljamo cenik naše knjižemu zaloge.
Vešč zidarski polir
samostojen delavec in zanesljiv,
se sprejme v trajno službo pod ugodnimi pogoji
za Opatijo.
Isti mora biti  Čez   S5 let  star in se izkazati z dobrimi spričevali. Znanje slovenskega ali hrvaškega jezika, kakor tudi nemškega, je pogoj; ako mogoče tudi laškega.
Ponudbe na administracijo »Soče« pod znamenjem —  —  „PoHr".   —   -
Zahvala.
O priliki nenadomestne izgube naše preljubljene soproge, matere in tašče
ITlarije ITIrakič
izrekamo podpisani tim potom svojo najiskrenejo zahvalo vsem blagim sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno udeležbo na njeni zadnji poti; posebej si štejemo v dolžnost izreči svojo zahvalo bovškemu starašinstvu za korporatjvno udeležbo, vsem gospodom uradnikom, nadalje gospodom pevcem iz Čezsoče za krasno nagrobnico ter konečno vsem onim, kateri^ so kljub svoji oddaljenosti prišli k pogrebu ter s tem skazali ranjki zadnjo čast. Vsem Bog stotero povrni!
Bovec-Dvor, dne 3. decembra 1904.
Žalujoči ostali.
ZLATAR
DRAGOTIN  VEKJET
?C. VECCHIET)
=   Corso 47 - TRST - Corso 47   =
žepnih,
Priporoča  svojo   prodajalnico   zlatanlna,  srsbrnine '                         zlatih In srebrnih ur.
Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Velika izbor srebrnine za darila.
Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro.
......"----   Gane ;
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
Pain~Expelfler
je splošno priznano kct izvrstno bol Mažnjoče mazIlG; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko .Sidro" iz Elchterjeve lekarne, potem se je gotovo prejelo originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA k „zlatem leva" v Pragi Elisabethgasse stanova. Dnevno razpošiljanje.
A. vd. Berini - Gorica
Šolska ulica št. 12
vela zaloga oljkmega olja
prve vrste
njliljšik tvrdk \i Istre, Dalmacije, liHette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodajana drobno: K —72, —-So, —88, —96,104,
1-12, 120, 1-36, 1-44, 1(50, 180.
-------    Na debelo eene ugodne.    -------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pugča kupcu do
popolne vporabe olja; po vporaol se spet zameni s polno
Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč.
Cene zmerne.
J|o||ata izbija
klobukov za dame
po 2ii)ei>i)fb cci>ab.
= Matilda Pan = v Raštelju št. 3, II. nadstr.
Naznanilo.
Podpisanee si usojam naznanjati slavnemu občinstvu, da sem dokončal dela z razširjanjem in povečanjem
jezera »Hilmteich"
v Rožni dolini
ter da prične drsanje v najkrajšem času.
Se sprejema naročnina na drsanje zf celo dobo. Poučuje se v drsanju na najnovejši način proti dnevni ali celoletni odškodnini.
Fran Wanek,
lastnik.
Gorica # Gorica
Hdtel
jri zlatem jelenu"
v trgovske*m središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. - Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj»- pivo.
m
)\nkm 3var\0Y pečenko - Gorica
Velika zaloga
pristnih delih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
»Delniške družbe združenih pivo-varen Zaloo-luški Trg in plzenjskega piva »prazdroj" iz sloveče češke »meščanske pivovarne".
Zaloga ledu, karerega se oddaja le na debelo od 100 k% naprej.
Cone zmerno. Postrežba poltena In točna.
Tr^oVjko-obrtria reLi5troVaqa zadruga
z neomejenim Jamstvom v Gorlol.
Hranita« vlog« obrestuje po **/i%, — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obreBti. — Rentni davek plačuje zadruga sama.
Pošalila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje t tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje
Zadružniki vplačujejo za vsak delež po i krouo na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 30. junija 1904.:
Oalail: a) podpisani.........K 1,174.800 —
b) vplačani.........>    376.103—
Daaa posojila..........»  1,930.929'—
Vlog«................» 1,828.591'—
Lekarna Cristofoletti v Sonci na fevmku.
Trskino (žtokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez
nim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmenc barve po K 1*40, bele barve & 2.
Trskino ieleznato jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporoe-'jiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in no2ne narave. Trskino jetrno Olje se železnim jodecem.   S tem oljem so ozdravijo v kratkem Sašu in z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golio, malokrvnost itd. itd.
.-.¦..i_;¦•¦—¦——  Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev.  :;„_._--=r~-
Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem.
laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem
glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
4K   Cristofolettijeva pjjjača iz kine in železa  Ht
najboljši pripomoček pri zdravljenju s Irskuim oljem. ,   -    Ena steklenica stane 1 krono GO vinarjev.       ..........:,.:;
Denar prihrani
kdor se obrne na nas pred nakupom registrirne blagajne.
Garantujemo,
da prodamo boljšo blagajno in ceneje od vsake druge tvrdke sveta. Po dopisnici naj se zahteva uzorce in navodilo, katero pošiljamo zastonj,
= Prima-blagajne za vsako ceno  =
od K 65      višje.
----------- Obsežno pat. zavarov. — Prikladno mesečno plačevanje   -----------
National Cash  Register C.o Limited.
DUNAJ I. Karntnerstrasse t2.   -        BUDIMPEŠTA, IV. Vaczi-utcza 35. GRADEC, Neutorgasse 49   -   —        PRAGA, Porič 8,    —   —   —   —
Zahvala.
Tem potom izrekamo najsrčnejo zahvalo prečastiti duhovščini, vi« sokorodnemu gospodu okrajnemu nadkomisarju Polley-u, veleblagima gg. šolskima nadzornikoma Fr. Finžger in Avg. Zurman, g. svetniku Fr. Vodo-pivec, g. Jacobiju, g. dež. poslancu Klančiču, g. županu And. Perco, mno-gobrojnim gg. učiteljem in učiteljicam, c. kr. orožnikom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter sploh vsem onim, kateri so spremili našega predragega soproga in očeta, učitelja
Josipa K jntih
k večnemu počitku.
Učiteljskemu društvu za goriški okraj najiskrenejšo hvalo za prekrasni venec.
Posebna hvala domačemu slov. in ital. učiteljstvu za lep sprevod . s šolsko mladino.
Bog plačaj sploh vsem, kateri so bili ranjkemu v zadnjem brhkem času v pomoč in tolažbo.
LOČNIK, dne 5. decembra 1904.
Žalujoči.