GozdVestn 82 (2024) 10 389 GozdVestn 82 (2024) 10 390 GozdVestn 82 (2024) 10 391 GozdVestn 82 (2024) 10 392 Gozdarski vestnik, letnik 82 • številka 10 / Vol. 82 • No. 10 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo / Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 390 Boris RANTAŠA in dr. Aleš POLJANEC Gozdarski vestnik skozi cas: zakljucek 82. letnika PREGLEDNI 391 Aljaž PUHEK, Tine HAUPTMAN ZNANSTVENI CLANEK Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Review of oak (Quercus spp.) decline in Europe and in Slovenia STROKOVNA 410 Mojca NASTRAN, Luka JEMEC, Vasja LEBAN, Janez PIRNAT, RAZPRAVA Jože PRAH 40. Gozdarski študijski dnevi: 50 let gozdnih ucnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji GOZDARSTVO V CASU 417 Tina DOLENC IN PROSTORU Prostovoljci ostajajo pomemben clen pri obnovi gozdov na Krasu 420 Maja PETEH Gozdarska knjižnica – tudi v letu 2025 ostaja knjižnica predana gozdarski stroki 422 Tina DOLENC Podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov za leto 2024 425 Tina DOLENC Razstavljene nagrajene fotografije gozdnih ucnih in tematskih poti 427 Simon ZIDAR, Tadeja PEPELNJAK, Boris RANTAŠA Delavnica o poslovnih priložnostih v sektorju gozdnega reprodukcijskega materiala 430 Špela ŠCAP, Matevž TRIPLAT, Nike KRAJNC Ciljni raziskovalni projekt na temo sistemskih rešitev zakonodaje s podrocja izkorišcanja gozdov 432 Mojca NASTRAN Krajinska ekologija za slovenske bralce 434 Tina DOLENC Nova spletna stran ZGS 435 Andreja NČVE REPE 60 let alpskega kozoroga v Julijskih Alpah – od 1964 do 2024 KUHARSKI RECEPTI 437 Jernej JAVORNIK Divjacinske krace v cesnovi omaki MIKROSKOPSKE Jožica GRICAR, Peter PRISLAN IN MAKROSKOPSKE NAVADNA BODIKA (Ilex aquifolium L.) ZNACILNOSTI LESA Uvodnik Gozdarski vestnik skozi cas: zakljucek 82. letnika S pricujoco izdajo se zakljucuje 82. letnik Gozdarskega vestnika. Ob pomanjkanju strokovnih in znanstvenih prispevkov tokratna številka vsebuje razširjeno rubriko Gozdarstvo v casu in prostoru, ki ponuja pregled pestrega dogajanja v gozdarski stroki v zadnjem obdobju. Splošni duh in izrazita negotovost sodobnega casa nas lahko usmerjata v negativno mišljenje in vodita v pasivnost. Zato s še vecjim veseljem spremljamo številne dogodke povezane z gozdom in gozdarstvom, ki nas spodbujajo k pozitivnim spremembam. Ugotavljamo, da se skozi cas ohranja tudi »družabnejši« del poslanstva gozdarske stroke. Gozdarski študijski dnevi so potekali na aktualni temi urbanega gozdarstva in gozdnih ucnih poti, obnova gozdov po najvecjem slovenskem požaru na Goriškem Krasu v sodelovanju s širšo javnostjo uspešno poteka tretje leto zapored, uspeli smo ohraniti avtonomno Gozdarsko knjižnico, ki ponovno deluje pod okriljem Gozdarskega inštituta Slovenije. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije so tudi letos razglasili najbolj skrbne lastnike gozda, ki zgledno gospodarijo s svojimi gozdovi in so zato najpomembnejši ambasadorji slovenskega pristopa pri gospodarjenju z gozdovi oz. slovenske gozdarske šole. Obeležujemo 50-letnico odprtja Evropske pešpoti E6 pri nas, ki jo po njenem ustanovitelju imenujemo Ciglarjeva pot. V izdaji Založbe Univerze v Ljubljani je izšla znanstvena monografija Krajinska ekologija, ki omogoca poglobitev znanj na podrocjih, kjer se gozdarstvo srecuje z vedami o prostoru. Hkrati se dogajajo pomembni premiki tudi na podrocju infrastrukture za delovanje in razvoj gozdarske stroke. Projekta digitalizacije gozdarstva (eGozdarstvo) in gradnja novega Centra za semenarstvo, drevesnicarstvo in varstvo gozdov sta v polnem zamahu in se bosta v letu 2025 postopno zakljucevala. Na koncu lahko ugotovimo, da kljub številnim izzivom še vedno uspešno povezujemo preteklost, sedanjost in prihodnost v korist gozdov ter napredka gozdarske stroke. Boris RANTAŠA in dr. Aleš POLJANEC Pregledni znanstveni clanek Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Review of oak (Quercus spp.) decline in Europe and in Slovenia Aljaž PUHEK1, Tine HAUPTMAN2 Izvlecek: Namen raziskave je bil s pregledom domace in tuje literature dolociti najpomembnejše abiotske in biotske dejavnike odmi­ranja doba (Quercus robur) in gradna (Q. petraea) v Evropi ter pri nas in jim dolociti nivo v Manionovi spirali propadanja. Pregledu literature je sledila analiza podatkov Zavoda za gozdove Slovenije o poseku gradna in doba v obdobju 1995–2022 na obmocju Slovenije. Po pregledu literature smo ugotovili, da na odmiranje gradna in doba vpliva kompleks abiotskih in biotskih škodljivih dejavnikov. Kot poglavitni dejavnik predispozicije in hkrati tudi sprožilni dejavnik se najpogosteje omenja sušni stres, katerega vpliv postaja s spreminjanjem podnebja vedno vecji, od biotskih dejavnikov pa predvsem razlicne vrste gliv in fitoftor ter vnos najrazlicnejših tujerodnih vrst. V proucevanem obdobju sta varstveno-sanacijski posek in posek oslabelega drevja pri dobu znašala kar približno 35 % skupne kolicine poseka oz. približno 204.000 m3, pri gradnu pa približno 27 % oz. približno 1.109.000 m3. Prevladujoci vzrok za varstveno-sanacijski posek in posek oslabelih dreves doba so bile bolezni oz. glive, za graden pa je bil to žled. Kljucne besede: modmiranje hrastov, dob, graden, pregled literature, sanitarni posek Abstract: The aim of this study was to determine the most important abiotic and biotic factors that contribute to the decline of sessile (Quercus robur) and pedunculate oak (Q. petraea) in Europe and in Slovenia and to determine their role in Manion‘s decline disease spiral by reviewing the scientific literature. To further determine the situation of sessile and pedunculate oak in Slo­venia we analysed the data from Slovenian Forest Service regarding the felling of both oaks in the period from 1995 to 2022. After the literature review, we concluded that the decline phenomena of sessile and pedunculate oak are caused by a complex of biotic and abiotic factors. As the main predisposing and, at the same time, inciting factor in sessile and pedunculate oak decline, the literature mentions drought, that is being enhanced with the changing climate. From biotic factors, different spe­cies of fungi, phytopthora, and introduced invasive species are mentioned. The sanitation felling of sessile oak in the analysed period accounted for approximately 35 % (204,000 m3) of all felling of sessile oak, and the sanitation felling of pedunculate oak accounted for approximately 27 % (1,109,000 m3) of all felling of pedunculate oak. Fungal diseases were predominant reason for sanitation felling of sessile oak and sleet for sanitation felling of pedunculate oak. Key words: oak decline, sessile oak, pedunculate oak, literature review, sanitation felling 1 UVOD 1 INTRODUCTION Najstarejše porocanje o odmiranju hrastov za obmocje Evrope sega v leto 1739, ko se je zaradi mocne zmrzali v zimi med letoma 1739 in 1740 v severovzhodni Nemciji zacelo obsežnejše odmira­nje hrastov, ki je trajalo vse do leta 1748 (Thomas in sod., 2002). Nadaljnja porocila o obširnem odmiranju hrastov so se v Evropi pojavljala med letoma 1909 in 1958 ter v 80. in 90. letih prej­šnjega stoletja (Thomas, 2008). Od zacetka 80. let prejšnjega stoletja je v Evropi opaziti zmanj­ševanje olistanosti krošenj vseh vrst hrastov (rod Quercus). Med letoma 1987 in 1997 je bila od vrst hrastov, domorodnih za Evropo, najbolj prizadeta crnika (Quercus ilex L.) – delež osebkov crnike z vec kot 10 % osutostjo krošnje se je z 29,1 % povecal na 79,8 %. Glede na delež poškodovanih dreves sta ji sledila dob (Quercus robur L.; z 29,4 % na 66,7 %) in graden (Quercus petraea (Matt.) Liebl.; z 38,9 % na 70,9 %) (UN/ECE, 1997, cit. po Jurc, 1999). Po podatkih transnacionalne raziskave osutosti krošenj dreves za obmocje Evrope (Forest Condition ..., 2020), pri kateri so terenske popise osutosti krošenj izvedli v obdobju 2011–2020 v dvaintridesetih evropskih državah (v raziskavo so bile vkljucene tudi meritve s Cipra in iz Rusije), je v zmernem podnebnem pasu osutost hrastov v povprecju znašala 25,9 %, osutost listopadnih hrastov v sredozemskem obmocju 20,9 %, osutost vednozelenih hrastov pa 27,0 % (Preglednica 1). V Evropi je odmiranje hrastov posledica abiot­skih in biotskih dejavnikov. Nekateri od njih so: zmrzal, suša, onesnaženost zraka, zmanjšanje nivoja podtalnice, napacen nacin gospodarjenja s hrastovimi gozdovi, žuželcji defoliatorji, pod­lubniki, patogene glive, bakterije, mikroplazme in virusi (Machácová in sod., 2022). Porocila evropskih držav o pojavu vecjega odmiranja hrastov so v zadnjih desetletjih vse pogostejša. Znane škodljive dejavnike, ki so del kompleksa abiotskih in biotskih dejavnikov, ki povzrocajo odmiranje hrastov, lahko uvrstimo v t. i. dinamicno spiralno pot z ovirami (Manion, 1981) oz. v spiralo propadanja, kot se je izrazil slovenski fitopatolog Dušan Jurc (Jurc, 1999). V tej spirali se razlicni dejavniki vedejo kot ovire na življenjski poti drevesa (Slika 1). Vsako drevo se tekom življenja sreca z razlicnimi škodljivimi dejavniki. Dejav­niki predispozicije (staticen, kontinuiran vpliv na vitalnost drevesa), ce so za drevo neustrezni oz. škodljivi, drevo potisnejo na naslednji nivo spirale (pospešijo prehod na naslednji nivo; ce bi bili dejavniki predispozicije ves cas ugodni, bi drevo na naslednji nivo prešlo bistveno kasneje zaradi staranja in posledicne izgube vitalnosti). Sprožilni dejavniki (akuten, velik vpliv na vital­nost) pospešijo spiralno pot drevesa in jo ukri­vljajo proti sredini (odmrtju drevesa). Dodatni dejavniki notranjega nivoja spirale tekmujejo za nišo na oslabelem in odmirajocem drevesu in še dodatno pospešijo propad. Cilj raziskave je bil opredeliti kljucne abiotske in biotske dejavnike, ki vplivajo na odmiranje doba (Quercus robur) in gradna (Quercus petraea) v Evropi in Sloveniji, ter ovrednotiti njihovo mesto v okviru Manionove spirale propadanja. Poleg tega je raziskava z analizo podatkov Zavoda za gozdove Slovenije za obdobje 1995–2022 proucila obseg varstveno-sanacijskega poseka in poseka oslabelega drevja, da bi pridobila vpogled v obseg in znacilnosti problema v Sloveniji. Pregled dejavnikov, ki posredno ali neposredno povzrocajo odmiranje hrastov v Evropi in v Slo­veniji, bomo predstavili po konceptu že omenjene spirale propadanja. Omenjene vrste smo izbrali zaradi njihovega gospodarskega in ekološkega pomena v Evropi in pri nas. 2 METODE DELA 2 METHODS Raziskava temelji na pregledu domace in tuje literature o temi odmiranja gradna in doba v Evropi in v Sloveniji ter analizi podatkov Zavoda za gozdove Slovenije glede poseka gradna in doba v obdobju 1995–2022. Posamezne dejavnike, ki vplivajo na odmiranje doba in gradna, smo po poglavjih razvrstili v dve skupini, in sicer v dejavnike predispozicije in sprožilne dejavnike v enem poglavju ter dodatne dejavnike v drugem. Razlog za združitev dejav­nikov predispozicije in sprožilnih dejavnikov je, da je vecino v raziskavi predstavljenih škodljivih dejavnikov težko oz. morda celo napacno razvrstiti v eno samo kategorijo (posamezni dejavnik je v dolocenih razmerah lahko dejavnik predispozi­cije, v drugacnih razmerah pa morda deluje kot sprožilni dejavnik). V posebnem poglavju smo predstavili le dodatne dejavnike, ceprav njihov vpliv tudi pri tam ni povsem enoznacen in bi jih morda lahko razvrstili v druge kategorije. Vendar pa so glede na pregledano literaturo o škodljivem vplivu na gostitelja vseeno ‚blažji‘ oz. naj bi se v sam proces propadanja drevesa res vkljucili že blizu konca. Podatke o poseku smo analizirali s programom Microsoft Excel, zanimala pa nas je predvsem kolicina varstveno-sanacijskega poseka in vzroki zanj (torej škodljivi dejavnik oz. skupina škodljivih dejavnikov (npr. veter, glive, kompleksna bolezen), zaradi katerih je bil posek drevesa evidentiran kot varstveno-sanacijski posek). 3 PREGLED DEJAVNIKOV PREDISPOZICIJE IN SPROŽILNIH DEJAVNIKOV ODMIRANJA ZA DOB (Quercus robur) IN GRADEN (Q. petraea) 3 REVIEW OF PREDISPOSING AND INCITING FACTORS FOR THE DECLINE OF SESSILE (Quercus robur) AND PEDUNCULATE OAK (Q. petraea) 3.1 UPRAVLJALSKO-GOJITVENI DEJAVNIKI 3.1 MANAGEMENT AND SYLVICULTURAL FACTORS V Sloveniji sta prevladujoca gojitvena sistema gospodarjenja z dobovimi gozdovi zastorno in skupinsko postopno gospodarjenje (Boncina in sod., 2021). Za gradnove gozdove pa prevladuje skupinsko postopno gospodarjenje z naravno obnovo gozdov na vecjih površinah (0,5–2 ha). Zastorne secnje so glavni nacin obnavljanja teh gozdov. V dobovih sestojih je zaradi bujno razvite pri­talne vegetacije nujno potrebna intenzivna nega mladovij (Boncina in sod., 2021). Za osnovanje dobovih sestojev, kjer bodo imela drevesa velike in vitalne krošnje (in bila posledicno odpornejša proti razlicnim stresnim dejavnikom), so pomembna pravocasna redcenja. Mnenja o casu, pogostosti in intenzivnosti redcenj so med strokovnjaki razlicna; Jurc (1999) kot ustrezno navaja zgodnje, pogosto in neintenzivno redcenje, Matic (1996) predlaga zgodnje, redko in mocno redcenje. Jurc (1999) opozarja, da mocnejše presvetljevanje sestojev ugodno vpliva na namnožitev defoliatorjev. Za ohranjanje genetske zasnove in s tem pri­lagojenosti na lokalne razmere je najprimernejša naravna obnova dobovih in gradnovih sestojev (Ducousso in Bordacs, 2010). Z umetno obnovo reprodukcijski material prenašamo le na lokalni ravni – prenosi med proveniencnimi obmocji so strogo omejeni. Pri umetni obnovi je treba uporabljati genetske vire iz lokalnih semenskih sestojev, ki so bili doloceni na podlagi njihovih fenotipskih lastnosti in zgodovine gospodarjenja. 3.2 ABIOTSKI DEJAVNIKI 3.2 ABIOTIC FACTORS 3.2.1 Hidrološke razmere v tleh 3.2.1 Hydrological soil conditions Dob najbolje uspeva na svežih tleh na rahlo dvi­gnjenih predelih (mikrovišinah oz. gredah) oz. v rahlih depresijah (mikronižinah), kjer je vode vedno dovolj, da je v dosegu koreninskega sistema, vendar ne toliko, da bi nastalo zamocvirjenje – to bi namrec prizadelo dobove gozdove (Prpic, 1996). Zamocvirjenje rastišca lahko nastane zaradi vzpostavitve akumulacijskega jezera kje v bližini. Z gradnjo nasipov, izkopov drenažnih kanalov ali drugimi osuševalnimi deli pa lahko zamocvirjena rastišca postanejo primerna za uspevanje doba. Dob zaradi transpiracije pogosto potrebuje vec vode od kolicine padavin, zato je potreben zagotovljen dodaten vir vode oz. dostop do talne vode. Dob namrec samo za transpiracijo v vegetacijski dobi potrebuje najmanj 500 mm vode na sezono, primanjkljaj padavin pa dopolni iz talne vode (Prpic, 2003). Z vodnimi razmerami v tleh je povezan koreninski sistem doba, ki je v mladosti razvit v izrazito glavno korenino, ki scasoma zaostane v rasti. Globina koreninjenja je odvisna od globine talne vode v vegetacijski dobi, in sicer sega do globine, do katere v casu najvecjih potreb doba po vodi le-ta najgloblje upade (Prpic, 1996). Dob je obcutljiv za sušo v casu vegetacije pred­vsem na rastišcih, kjer se je znižal nivo talne vode (Prpic, 1996), kar se kaže z manjšim debelinskim prirastkom (Levanic, 1993). Ce pa znižanje nivoja talne vode traja dlje (npr. zaradi pomanjkanja poplav ali zmanjšanja kolicine padavin), drevo tudi odmre (Prpic, 1996). Na spremembe v nivoju talne vode in dinamiko poplavnih vod se najtežje odzivajo starejši dobovi sestoji (Cater, 1998), ki svojega koreninskega sistema niso sposobni dovolj hitro prilagoditi na nov nivo talne vode v tleh (Prpic, 1996). Na obmocju Slovenije pripisujejo kljucni pomen za odmiranje dobovih gozdov regulacijam površinskih vodotokov, ki so povzrocile znaten upad talne vode (Cater, 1998). V eni od novejših raziskav o vplivu spremembe nivoja talne vode na rast doba (Jagodic, 2016), v kateri so primerjali širine branik štiridesetih dreves doba na obmocju Murske šume, so ugo­tovili odvisnost dreves od globine talne vode, kar je kazalo na njihovo mikrolokacijsko pogojenost. Ugotovili so nenaden skok v odzivu doba na izbrane okoljske spremenljivke (pretok površin­skih vodotokov, povprecne mesecne temperature zraka, povprecne mesecne kolicine padavin) po letu 1980. Po njihovem mnenju je to posledica zmanjšanja kolicine za dob razpoložljive talne vode v casu vegetacijske dobe (zaradi izvedenih hidroregulacijskih ukrepov) do take mere, da so prej neomejujoci dejavniki (temperatura zraka in padavine) postali omejujoci. Iz dobljenih rezulta­tov sklepajo, da bodo višje poletne temperature v kombinaciji z zmanjšano kolicino padavin v vegetacijski dobi, ki jih s seboj prinašajo podnebne spremembe, postajale vse bolj omejujoc dejavnik za uspevanje doba v Murski šumi. V casu suše oziroma nezadostne preskrbljenosti z vodo v vegetacijskem obdobju dob preprecuje pretirano izgubo vode z aktivnim uravnavanjem prevodnosti listnih rež (Cochard in sod., 1992; Cochard in sod., 1996; Zweifel in sod., 2007). Na tak nacin prepreci pojav embolije v ksilemu, ki bi sicer lahko nastala zaradi majhnega listnega in ksilemskega vodnega potenciala. Posledica aktivnega uravnavanja prevodnosti listnih rež je zmanjšana asimilacija ogljika, kar povzroci slabšo rast poganjkov (Thomas, 2000; Gieger in Thomas, 2005) in zmanjšano koncentracijo alelo­kemikalij v listnem tkivu (Thomas in Schafellner, 1999). Posledica zmanjšane asimilacije ogljika in obrambnih snovi pred rastlinojedimi organizmi je vecja obcutljivost drevesa za napad žuželcjih defoliatorjev in koreninskih patogenov. Pri odraslih dobovih drevesih lahko suša inducira aktivno odpadanje vejic (kladoptoza), na katerega lahko gledamo bolj kot na odzivni proces aklimatizacije na bodoce sušne strese kot pa na odziv na trenutno sušo (Rust in Roloff, 2004). Zmanjšanje asimilacijske površine zaradi kladoptoze dodatno zmanjša asimilacijo ogljika – drevesa tako postanejo še bolj obcutljiva za vpliv razlicnih stresnih dejavnikov. Graden je za sušo sicer odpornejši kot dob, vendar lahko zaradi ponavljajocega se sušnega stresa ali enkratne izredne suše prav tako zelo oslabi ali celo odmre (Petritan in sod., 2021). Za obcutljivost gradnovih sestojev za sušni stres je kljucna vloga nacina gospodarjenja. Petritan in sod. (2021) so v svoji raziskavi namrec ugotovili, da so aktivno gospodarjeni gradnovi gozdovi obcutljivejši za sušo kot negospodarjeni staro­dobni gradnovi gozdovi na podobnih rastišcih. V zredcenih gospodarjenih sestojih drevesa zaradi odstranitve tekmecev razširijo krošnjo in prila­godijo prevodni sistem (širši prevodni elementi), s cimer povecajo kolicino proizvedenih hranil in svojo rast, vendar zaradi prej omenjenega potre­bujejo tudi vecje kolicine vode, zaradi cesar so obcutljivejši za sušo (Jump in sod., 2017). 3.2.2 Onesnaževanja zraka in vode 3.2.2 Air and water pollution Dokazov, da bi onesnaževanje zraka ali evtrofika­cija neposredno ali posredno bistveno vplivalo na pojav odmiranja doba in gradna na daljše razdalje, skoraj ni (neposreden vpliv na odmrtje dreves je sicer dokazan v študijah, ki so bile izvedene blizu vira onesnažil, ki so torej proucevale onesnaževanje na kratke razdalje oz. lokalni vpliv onesnaževanja; Thomas in sod., 2002). Vse vec pa je dokazov, da onesnaževanje zraka spreminja delovanje ekosis­temov, saj pozitivno ali negativno vpliva na razvoj posameznih vrst ali skupin organizmov (Jurc, 1999). Jung in sod. (1996) npr. domnevajo, da so povecane populacije vrst iz rodu Phytophtora de Bary, 1876 tudi posledica splošnega povecanja vnosov dušikovih oksidov v gozdni ekosistem. Povecan vnos onesnažil v gozdni ekosistem je zaradi premikov zracnih mas na velike razdalje splošen pojav na celotnem ozemlju Slovenije (Jurc, 1999). V raziskavi hrastovih sestojev na Ceškem (Fellner in Pešková, 1995) so ugotovili, da je delež aktivnih mikoriziranih korenininic v negativni korelaciji z izgubo drevesnega listja, domnevno zaradi vpliva onesnaženega zraka na mikorizo (Pešková, 2005). Še vedno pa ni povsem jasno, ali je zmanjšanje deleža mikoriziranih koreninic pomemben povzrocitveni dejavnik, ki se pojavi zgodaj v razvoju pojava odmiranja hrastov, ali se pojavi kasneje ob interakciji dejavnikov, ki so bistveni povzrocitelji odmiranja (Thomas, 2008). Od zracnih onesnažil je zaradi svoje fitoto­ksicnosti najbolj problematicen troposferski ozon (Schaub in Paoletti, 2005). Kronicni ozonski stres naj bi bolj vplival na ekosisteme kot akutni vpliv izpostavljenosti drevesa ozonu (Matyssek in San­dermann, 2003). Koncentracije ozona v zraku, ki so trenutno v Evropi, naj ne bi neposredno poško­dovale odraslih dreves ali sestojev, zato ozon naj ne bi bil bistveni razlog za odmiranje gradna in doba v Evropi (vsaj ne kratkorocno; Matyssek in Sandermann, 2003). Problematika vpliva poveca­nega deleža ozona v zraku na odmiranje hrastov postane zelo zapletena za proucevanje zaradi interakcije z drugimi abiotskimi dejavniki, kot sta npr. suša in povecan delež ogljikovega dioksida v zraku (Broadmeadow in Jackson, 2008). Onesnažena voda, ki jo drevesa crpajo iz tal, lahko povzroci motnje v delovanju fotosinteze (Khan in Ghouri, 2011), nalaganje onesnažil v drevesnem tkivu v koncentracijah, ki ne pov­zrocijo akutnih poškodb, lahko pa dolgorocno povecajo obcutljivost drevesa za druge stresne dejavnike, saj zmanjša njegovo vitalnost (Leblanc in Loehle, 1993). V Sloveniji je stanje površinskih voda glede na oceno kemijskega stanja za matriks voda za obdobje 2014–2019, ki jo je izvedel ARSO (Ocena kemijskega ..., 2022), v vecini dobro. Slabo stanje je ocenjeno le pri Meži med Crno na Koroškem in Dravogradom (prisotnost kadmija in svinca) ter Išcici (merilno mesto Ižanska cesta) zaradi preseganj vsebnosti niklja v vodi. Popolnoma drugacna pa je ocena kemijskega stanja za matriks biota (opravljene analize v organizmih). Na cisto vseh analiziranih površinskih vodah je bilo stanje ocenjeno kot slabo, pri cemer sta bili v organizmih najbolj problematicni snovi živo srebro in bro­mirani difeniletri (BDE). To sta snovi, ki sodita med splošno prisotna onesnažila in se kopicita v organizmih, prenašata se na velike razdalje in se kopicita v organizmih ter sta v njih prisotna kljub prepovedi rabe v EU. Podobno stanje se kaže v vseh evropskih državah, ki so že izvedle analize živega srebra in BDE v ribah. Živo srebro je zelo obstojno in ostane v okolju še mnogo let potem, ko je bilo emitirano; ko se emitira v zrak, se lahko prenaša na dolge razdalje, kar pomeni, da emisije živega srebra vplivajo globalno. V preteklosti so BDE uporabljali kot zaviralce gorenja pri mnogih izdelkih: v plastiki, pohištvu, tekstilni industriji itn. BDE lahko uhajajo iz izdelkov že med njihovo proizvodnjo, med uporabo in ko jih zavržemo. Tako prehajajo v okolje, kjer so obstojni, se bioakumulirajo in se prenašajo po prehranski verigi. V EU je uporaba tehnicnih mešanic BDE prepovedana. Ocena kemijskega stanja vodnih teles povr­šinskih voda za matriks voda in biota skupaj za obdobje 2014–2019 kaže slabo stanje vseh vodnih teles površinskih voda v Sloveniji. Vzrok za to je slabo stanje za matriks biota (Ocena kemijskega ..., 2022). Ocena kemijskega stanja podzemnih vod na obmocju Slovenije za obdobje 2014–2019 kaže na dobro stanje podtalne vode pri vecini vodnih teles, izjeme so Savinjska kotlina (slabo stanje zaradi povecane vsebnosti nitratov), Dravska kotlina (slabo stanje zaradi povecane vsebnosti nitratov in atrazina) in Murska kotlina (slabo stanje zaradi povecane vsebnosti nitratov; Ocena kemijskega ..., 2022). 3.2.3 Podnebne spremembe 3.2.3 Climate change Zaradi podnebnih sprememb se aktivnost kam­bija in brstenje pri dobu in gradnu zacneta prej kot pred nekaj desetletji, posledica cesar je vecje tveganje za spomladansko pozebo (Machácová in sod., 2022). Vse pogostejše poletne suše in izredno visoke poletne temperature so glede na mnoge novejše raziskave najpomembnejši sprožilni dejavnik, ki vodi do odmiranja hrastov (Doležal in sod., 2010; Sohar in sod., 2014; Haavik in sod., 2015). Machácová in sod. (2022) so v svoji raziskavi proucili povezavo med odmiranjem hrastov in leti s podpovprecno kolicino padavin za obmocje srednje Evrope. Ugotovili so, da na intenzivnost odmiranja hrastov najbolj vplivajo zaporedna leta s podpovprecno kolicino padavin. Ko se približno pet suhih let zvrsti eno za drugim, skoraj zagotovo sledi odmiranje hrastov. 3.2.4 Zimska in spomladanska pozeba 3.2.4 Winter and spring frost Nenadni in ostri padci temperature zraka pod ledišce ter dolga obdobja ekstremnega mraza lahko poškodujejo živo tkivo zunanjega dela debla in vej (floem, kambij) dreves v sestojih doba (Thomas in sod., 2002; Delatour, 1983, cit. po Thomas, 2008). Poškodbe tkiva se v glavnem pojavijo na prisojnih delih debla/vej, kjer je zaradi neposre­dnega soncnega sevanja pogostejše nihanje med zmrzovanjem in odtajanjem. Zato je tkivo manj odporno (v tkivu je manj snovi, ki preprecujejo poškodbe zamrznitve) za hiter in izrazit padec temperature, še posebno v casu pozne zime (Thomas in sod., 1996, cit. po Thomas, 2008; Halász, 2001, cit. po Thomas, 2008). Razlicni drugi stresni dejavniki, npr. ponavljajoca se defoliacija, še dodatno prispevajo k zmanjšanju odpornosti za hiter padec temperatur, saj se zaradi njih v drevesu zmanjša koncentracija topnih sladkorjev (Thomas in sod., 2004). Spomladanska pozeba lahko poškoduje mlade, razvijajoce se liste, lahko pa povzroci tudi zracno embolijo v prevodnih elementih ranega lesa, kar povzroci motnje v transportu vode med koreni­nami in listi (Thomas in sod., 2002). Znotraj iste populacije se lahko zacetek brstenja med posameznimi drevesi razlikuje tudi za cel mesec. V semenskem sestoju doba v Krakovskem gozdu je npr. v letih 2001–2008 pozno odgnalo 5–10 % dreves. Pozno odganjajoci osebki imajo pomembno vlogo pri žlahtnenju gozdnega drevja – odpornejši so proti spomladanski pozebi. Takih dreves je v naših sestojih zelo malo, prepoznati pa jih je mogoce le z vecletnim opazovanjem. Na Hrvaškem razlikujejo pet kategorij dreves glede na zacetek olistanja (poznoodganjajoco kategorijo doba oznacujejo kot ‚tardissima‘; Ducousso in Bordacs, 2010). 3.3 BIOTSKI DEJAVNIKI 3.3 BIOTIC FACTORS 3.3.1 Žuželcji defoliatorji 3.3.1 Insect defoliators Intenzivna defoliacija ima pomembno vlogo pri oslabitvi hrastovih dreves, saj zmanjša asimila­cijsko površino in s tem kolicino proizvedenih fotosintetskih produktov (Thomas in sod., 2002). Na vecje zmanjšanje vitalnosti sestojev doba in gradna ter posledicno odmiranje kljucno vpliva vecletno ponavljanje defoliacij, ki pocasi izcrpava drevesa. Ob vecji namnožitvi gobarja je lahko že ena sama defoliacija dovolj za sprožitev propada­nja sestojev doba (Milanovic in sod., 2014). Po navadi na propadanje doba bolj vplivajo pozne defoliacije (npr. gobar) kot zgodnje (npr. zeleni hrastov zavijac in mali zimski pedic; Jurc, 1999). V raziskavi pomembne entomofavne hrastovih gozdov v Sloveniji (Harapin in Jurc, 2000) so na devetih raziskovalnih ploskvah v dobovih in gradnovih gozdovih proucevali entomofavno. Dolocili so 35 vrst žuželk in dva rodova iz tri­najstih družin. Defoliacija hrastovega listja je bila 10–90 %. Vec kot 80 % defoliacij sta povzrocila veliki in mali zimski pedic (Erannis defoliaria Cl., Operophthera brumata L.). Med zavijaci je bil naj­številnejši zeleni hrastov zavijac (Tortrix viridana L.), sledili so mu Archips crataegana Hb. in vrsti Laspeyresia splendana Hb. ter Laspeyresia amplana Hb. Hrastov podmladek je v zadnjih desetih letih zelo napadel miner hrastovega listja (Tischeria complanella Hb.). Hrastov semenar (Balaninus glandium Mrsh.) in leskov semenar (Balaninus nucum L.) sta povzrocila pomembno škodo na želodu. V Prekmurju je bila v casu namnožitve defoliatorjev povecana gostota populacij njihovih plenilcev, kot so krešici in mrharji (Calosoma sycophanta L., Calosoma inquisitor L., Carabus spp., Xylodrepa quadripunctata L.). Prisotnost plenilcev po namnožitvi gosenic defoliatorjev je kazala na dober mehanizem uravnavanja naravnega rav­novesja v sestojih. V raziskavi so ugotovili, da je v Sloveniji zdravstveno stanje hrastovih gozdov boljše kot na Hrvaškem in v jugovzhodni Evropi. Najvec poškodb z defoliacijo pri dobu in gradnu povzrocajo naslednje vrste (Thomas, 2008): • veliki zimski pedic (Erannis defoliaria Clerck, 1759; Insecta, Lepidoptera, Geometridae): povzroci lahko popolno defoliacijo gradna in doba, s cimer se zmanjša prirastek ranega lesa. Defoliacije se lahko ponavljajo vec let zapore­doma, dokler se ne zmanjša število osebkov velikega zimskega pedica zaradi namnožitve njegovih zajedavcev, plenilcev in pojava bolezni (Winter, 2012); • mali zimski pedic (Operophtera brumata Linnaeus (1758); Insecta, Lepidoptera, Geo­metridae) in zeleni hrastov zavijac (Tortrix viridana Linnaeus, 1758; Insecta, Lepidoptera, Tortricidae): v raziskavi, opravljeni v obdobju 1992–2010 na obmocju narodnega parka Đerdap v Srbiji (Glavendekic in Medarevic, 2010), so ugotovili, da sta mali zimski pedic in zeleni hrastov zavijac kljucna defoliatorja, ki prispevata k propadanju hrastov na prouceva­nem obmocju (za posebno obcutljivega za njune defoliacije se je izkazal graden). T. viridana je bil tudi povzrocitelj vecjih odmiranj krošenj v južni Angliji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja (Winter, 2012); • gobar (Lymantria dispar Linnaeus, 1758; Insecta, Lepidoptera, Lymantriidae): je eden najpomembnejših defoliatorjev doba (Copo­lovici in sod., 2017). Gosenice gobarja so zelo velike (v dolžino merijo od 5 do 9 cm) in lahko v enem dnevu pojedo do približno 10 cm2 listne površine na gosenico. V osemdesetih letih 20. stoletja so bile na obmocju južnega Urala defoliacije doba ob namnožitvah gobarja eden od kljucnih dejavnikov propadanja doba. Z dendrokronološko raziskavo na omenjenem obmocju (Kucherov, 1989) so ugotovili, da je bil neposreden vpliv na zmanjšanje debelin­skega prirastka doba opazen pri defoliacijah, ki so prizadele vec kot 50 % krošnje. Dob je po vecji defoliaciji zacel normalno prirašcati šele po 1–2 letih. Ugotovili so tudi, da je v proucevanem obdobju pozna spomladanska pozeba manj vplivala na prirašcanje doba kot vecje defoliacije zaradi gobarja; • hrastov sprevodni prelec (Thaumetopoea processionea Linnaeus, 1758; Insecta, Lepi­doptera, Thaumatopoeidae): njegove gosenice so pomemben defoliator gradna in doba, pri cemer najvecjo škodo ob namnožitvi povzrocajo pri posamezno rastocih hrastih zunaj gozda in pri hrastih, ki rastejo v sestojih z dominantnim deležem hrasta (Wagenhoff in Veit, 2011). Razvoj gosenic poteka skozi šest stadijev; od tretjega stadija naprej so gosenice prekrite z drobnimi ožigalnimi dlacicami, ki ob dotiku s cloveško kožo povzrocajo vnetja kože – gosenicni dermatitis (Ogris, 2010). Dlacice z lahkoto odpadajo z gosenic, veter pa jih lahko raznese po prostoru, v katerem se ohranijo tudi vec let in so celoletno tveganje za zdravje ljudi (Townsend, 2013). V 19. stoletju in prvi polovici 20. so v Nemciji veckrat porocali o vecjih namnožitvah hrastovega sprevodnega prelca in posledicnih defoliacijah (Wagenhoff in Veit, 2011). V preteklosti je bil hrastov spre­vodni prelec razširjen predvsem v centralni in južni Evropi, s podnebnimi spremembami, mednarodno trgovino in potovanjem ljudi pa se je zacel intenzivno širiti. V Združenem Kraljestvu o njegovem pojavljanju porocajo od leta 2006, pri cemer se bolj kot s samim vplivom na hraste ukvarjajo z vplivom na cloveka zaradi stika z ožigalnimi dlacicami gosenic (Townsend, 2013). 3.3.2 Hrastova cipkarka 3.3.2 Oak lace bug Od leta 2016 (prva najdba – Jurc in Jurc, 2017) je v Sloveniji prisotna tudi invazivna tujerodna vrsta hrastova cipkarka (Corythuca arcuata (Say); Insecta, Heteroptera, Tingidae), ki je zdaj razšir­jena že v vecini države (Kavcic in Groot, 2021). O hitrem širjenju hrastove cipkarke porocajo tudi s Hrvaške (Zoric in sod., 2023), kjer so jo prvic zaznali leta 2013, v naslednjih letih pa se je širila proti zahodnemu celinskemu delu države – razširila se je v kar 200.000 ha dobovih sestojev. Z raziskavo so hrastovo cipkarko odkrili tudi v Istri, od koder do takrat še niso porocali o njeni razširjenosti. Odrasli osebki hrastove cipkarke in njihove larve na spodnji strani listov sesajo rastlinski sok, s cimer povzrocijo izgubo klorofila, posledicno se zmanjša aktivnost fotosinteze. Listi scasoma zbledijo, se posušijo in odpadejo. Ker hrasti debe­linsko prirašcajo v prvi polovici rastne sezone, ko je poškodovanost zaradi cipkarke še relativno majhna, vrsta domnevno drasticno ne vpliva na letni prirastek. Na dolgi rok pa bi ponavljajoce se (vsakoletne) poškodbe lahko negativno vplivale na prirast, zdravje in pomlajevanje hrastov, za kar pa trenutno ni dokazov. Vrsta tako pomeni dodaten škodljiv dejavnik, ki deluje v procesu hiranja hrastov. Hrastova cipkarka bi lahko negativno vplivala tudi na druge herbivore, ki se prehranjujejo z listi hrastov, predvsem na vrste, ki se pojavljajo pozno v sezoni (Paulin in sod., 2020; Hoch in sod. 2024). 3.3.3 Dvopikasti krasnik 3.3.3 Two-spotted oak buprestid Agrilus bigutattus Fabricius, 1777 (Insecta, Cole­optera, Buprestidae) oz. dvopikasti krasnik je floemofagni, 8,5–13 mm velik hrošc, ki postaja vse pomembnejši sekundarni škodljiv organizem hrastov (Moraal & Hilszczanski, 2000). Od 20. stoletja naprej je imel kljucno vlogo pri nekaterih vecjepovršinskih odmiranjih hrastov v celinskem delu Evrope in Rusije. V 90. letih prejšnjega stoletja so v Angliji ugotovili, da obstaja povezava med dvopikastim krasnikom in akutnim odmiranjem hrastov, sindromom, prisotnim predvsem v Veliki Britaniji, ki pogosto povzroci naglo odmrtje gradna in doba (Gibbs & Greig, 1997). Dvopikasti krasnik sicer oslabi gostitelja predvsem zaradi prehranjevanja licink – samice namrec zgodaj poleti odložijo jajceca globoko v razpoke lubja na deblu odraslih hrastov, licinke pa se potem hranijo z licjem. Krasnik ima vecinoma dvoletni razvojni krog (redkeje tudi enoletnega), pri kate­rem licinke prezimijo v skorji in nato nadaljujejo s prehranjevanjem in rastjo. Popolnoma razvite larve ustvarijo kamrice v zunanjem delu skorje, kjer prezimijo, aprila ali maja naslednje leto pa se zabubijo. Odrasli osebki zgodaj poleti izletijo iz drevesa skozi luknjice, ki spominjajo na crko D, dve leti po ovipoziciji (Reed in sod., 2017). 3.3.4 Fitoftore 3.3.4 Phytophthora species Phytophthora quercina Jung in Burgess, 2009 (Oomycota, Peronosporales, Peronosporaceae) so odkrili relativno pred nedavnim (Jung in sod., 1999) in je glede na zdajšnje znanje za dob z obmocja odmiranja v srednji Evropi najbolj patogena vrsta iz rodu Phytophthora. V preizkusih patogenosti je bila ugotovljena velika smrtnost med mladicami doba, okuženimi s fitoftoro, zaradi nekroze korenin in kloroze listja (EPPO, 2000). Na Bavarskem (zvezna dežela na jugu Nemcije) so Jung in sod. (2008) ugotovili veliko povezanost med odmiranjem doba in prisotnostjo P. quercina na pešcenasto-ilovnatih do glinenih tleh s povprecnim pH 3,5. V sestojih, ki so uspe­vali na pešcenih do pešcenasto-ilovnatih tleh s povprecnim pH 3,9, jim ni uspelo izolirati nobene od vrst iz rodu Phytophthora. Zato so sklepali, da je fitoftora ocitno vezana na nižji pH tal (pri nižjem pH tal lahko fitoftora tolerira tudi zanjo manj ugodno strukturo tal) oz. na specificne talne razmere (dovolj vlažna tla za razvoj sporangijev in sprostitev zoospor). Ugotovili so, da je P. quercina na rastišcih doba na pešcenasto-ilovnatih do gli­nenih tleh s povprecnim pH 3,5 eden od kljucnih dejavnikov za odmiranje dreves, ker povzroci veliko škodo njihovemu koreninskemu sistemu. Veliko patogenost P. quercina za dob so ugotovili tudi v Italiji (Vettraino in sod., 2002). Razlika med njihovimi rezultati in prej omenjenimi nemškimi je bila v tem, da so v Italiji uspeli izolirati fitof­toro tudi pri pešcenih tleh z višjo pH vrednostjo (manj kisla tla). Dodatno so potrdili še ugotovitev raziskave Junga in sod. (1999), da je optimalna temperatura za uspevanje P. quercina približno 25 °C; po desetdnevnem gojenju izolatov pri 30 °C se je rast fitoftore ustavila in se ni ponovno zacela niti po vrnitvi na nižjo temperaturo. V raziskavi (Jung in sod., 2015), v kateri so med letoma 1972 in 2013 spremljali pojavnost fitoftor (Phytophthora spp.) v 732 evropskih drevesnicah in na 2525 lokacijah, kjer je bil posajen sadilni material iz spremljanih drevesnic, so potrdili prisotnost 49 taksonov fitoftor. Le-te so bile prisotne v 670 drevesnicah (91,5 % vseh spremljanih drevesnic), znotraj katerih jih je bilo od 1992 nasadov okuženih 1614, vecina okuže­nih rastlin pa je bila videti zdrava. Z gozdnih in negozdnih lokacij na prostem, kjer so uporabili sadilni material iz spremljanih drevesnic, so od 2525 lokacij fitoftore potrdili na 1667 lokacijah (dolocili so 56 taksonov fitoftor). Na omenjenih okuženih lokacijah so okužene rastline pogosto kazale simptome okužbe, kot so osutje krošnje, kloroza listja/iglic in tudi odmrtje celotne rastline zaradi ekstenzivne izgube finih koreninic in/ali trohnenja koreninskega vratu. Najmanj 47 dolo­cenih taksonov fitoftor je bilo tujerodnih, sedem znanih vrst fitoftor so v Evropi našli prvic, sedem taksonov pa je bilo v znanosti zabeleženih sploh prvic. V raziskavi so izpostavili težavo neucinko­vitega evropskega sistema za preprecevanje vnosa in širjenja tujerodnih patogenov rastlin. Ves sistem namrec temelji na nakljucnih vizualnih pregledih rastlinskega materiala (v raziskavi so dokazali, da je v drevesnicah vecina okuženih rastlin vizualno popolnoma zdrava, kar pomeni, da brez moleku­larnih metod ne moremo odkriti patogena), poleg tega pa je sistemske omejitve mogoce sprejeti samo za trenutno znane vrste patogenov, ne pa za neznane, kar je svojstven paradoks. V raziskavi so ugotovili, da fitoftore zaradi svoje specificne življenjske strategije, ki temelji na izredno odpornih oosporah, ki so zmožne dolgorocnega preživetja, klamidiosporah, ki so zmožne srednje- in kratkorocnega preživetja, multiciklicne produkcije sporangijev, ki v okolje sprošcajo zoospore, ki lahko okužijo popolnoma zdrava, nepoškodovana tkiva razlicnih gostiteljev, njihove pogoste velike agresivnosti, pri dolocenih vrstah zelo velikega razpona gostiteljev, pri drugih vrstah pa izjemne specializiranosti na dolocene gostitelje, predstavljajo od trenutno obstojecih najuspešnejšo skupino invazivnih patogenov rastlin. 3.3.5 Hrastova pepelovka 3.3.5 Powdery oak mildew Hrastova pepelovka (Erysiphe alphitoides (Griffon & Maubl.) U. Braun in S. Takam. (2000); Ascomycota, Leotiomycetes, Erysiphales, Erysiphaceae) je ena od najpogostejših bolezni gradna in doba v Evropi, pri cemer je dob njen najprimernejši gostitelj (Hajji in sod., 2009). E. alphitoides je tujeroden patogen, ki se je v Evropi zacel širiti v letu 1907 (Foex, 1941, cit. po Hajji in sod., 2009). Bolezen lahko zelo prizadene gostitelja, še posebno dobovo mladje (zmanjšana rast, velika mortaliteta). Pri odraslih drevesih sama po sebi sicer povzroci manj škode (zmanjšana vitalnost drevesa), v kombinaciji z dru­gimi škodljivimi dejavniki pa lahko vodi v propad drevesa. Kljub prej omenjenemu pa obstajajo dokazi, da je ob mocnejši okužbi lahko pepelovka kljucni dejavnik propada odraslih dreves (Hajji in sod., 2009). Bolezen se pojavi le na mladih, razvi­jajocih se listih. Kolonizacija patogena povzroci nekroze listnega tkiva le na listih, ki so šele na zacetku svojega razvoja. Zaradi okužbe s hrastovo pepelovko se bistveno zmanjša življenjska doba posameznega lista (listje prej odpade), nekoliko manjša je tudi asimilacija (zmanjšanje za približno 20–30 %), kar povzroci oslabitev drevesa (Hajji in sod., 2009). V Evropi Poleg E. alphitoides podobne simptome povzrocajo še tri kriptovrste, in sicer E. quercicola, E. hypophylla in Phyllactinia roboris (Marçais in Desprez-Loustau, 2014). 4 DODATNI DEJAVNIKI ODMIRANJA ZA DOB IN GRADEN 4 CONTRIBUTING FACTORS FOR SESSILE AND PEDUNCULATE OAK DECLINE Pri odmiranju doba in gradna je veliko dodatnih dejavnikov. Nekateri od njih so: • štorovke (Armillaria spp.): v odmiranje doba se vkljucijo, ko je drevo že oslabljeno oz. ko že propada (Halmschlager in Kowalski, 2004; Thomas, 2008). Neoslabljenega drevesa ne morejo okužiti in uniciti (Jurc, 1999). V raziskavi (Denman in sod., 2017), v kateri so analizirali 51 izolatov štorovk iz slabo vitalnih dobov, rastocih v Angliji, so potrdili štiri vrste štorovk: Armillaria gallica, A. mellea, A. ostoyae in A. tabescens. Najpogosteje so izolirali vrsto A. gallica, vendar le iz dobov, ki so rasli v gozdu. Iz dobov, rastocih na vrtovih, so izolirali vrsto A. mellea, vrsto A. tabescens so potrdili le v štirih od 51 izolatov tako iz dobov, rastocih v gozdu, kot tudi iz tistih, ki so rasli na vrtovih. V razis­kavi so ugotovili, da bi bile potrebne nadaljnje raziskave, ce želimo podrobneje dolociti vlogo štorovk pri odmiranju doba, pri raziskavah pa bi se morali osredotociti predvsem na A. gallica in njene interakcije z drugimi mikroorganizmi ter tudi drugimi vrstami štorovk; • podlubniki, strženarji, kozlicki in druge ksi­lofagne vrste: pospešujejo propad oslabelega drevesa (Jurc, 1999). V nedavno objavljeni raziskavi (Machácová in sod., 2022), ko so med letoma 2020 in 2021 v šestih gradnovih in dobovih sestojih na Ceškem, ki so bili izpostavljeni suši v obdobju 2015–2019, vzor­cili tam prisotne žuželke, so ugotovili, da so bile najpogostejše naslednje družine vrst, ki uspevajo pod skorjo gostiteljskega drevesa: Cerambycidae (kozlicki; znotraj te družine je bila najpogostejša vrsta Xylotrechus antilope (Schönherr, 1817)), Curculionidae (rilckarji; hrastov beljavar – Scolytus intricatus Ratzeburg, 1837 in hrastov lesar – Xyleborus monographus Fabricius, 1792) in Buprestidae (krasniki; dvo­pikasti krasnik – Agrilus biguttatus Fabricius, 1777, A. sulcicollis Lacordaire, 1835); • hrastov korenovec (Gymnopus fusipes (Bull.) Gray (1821); Basidiomycota, Agaricomycetes, Omphalotaceae): povzroca trohnenje korenin na bolj sušnih pešcenih tleh. Bolezen sicer povzroca zmanjšanje vitalnosti doba skupaj z drugimi stresnimi dejavniki (Thomas, 2008); • bakterije, mikroplazme in virusi (Thomas, 2008). Büttner in Führling (1996) sta v dobovih sestojih in drevesnicah v severni Nemciji pro­ucevala povzrocitelje kloroticnih simptomov na listih in ugotovila, da simptomi verjetno pripadajo eni od kripticnih virusnih skupin. Nekatere vrste bakterij naj bi bile povezane z ‚akutnim odmrtjem hrastov‘ (acute oak decline ali AOD) – bolezenijo, s katero se soocajo v Angliji. Brady in sod. (2017) so v raziskavi iz AOD simptomaticnih hrastov najpogosteje izolirali naslednje vrste bakterij: Gibbsiella quercinecans, Brenneria goodwinii and Rahnella victoriana, so pa avtorji raziskave omenili, da je med vrstami izredno zahtevno razlocevanje zaradi podobnosti v kolonijski morfologiji, fenotipskemu profilu in 16S rRNK genskih sekvencah; • vrste iz rodu Ophiostoma: pri dobu delujejo kot šibki patogeni (povzrocajo nekroze tkiva), so del kompleksa za dob škodljivih dejavnikov (Selochnik in sod., 2014). 5 REZULTATI IN RAZPRAVA 5 RESULTS AND DISCUSSION Znanstveni viri, ki smo jih pregledali v naši razis­kavi, kot kljucni sprožilni dejavnik (tudi dejavnik predispozicije) za odmiranje doba vecinoma navajajo sušni stres, kar potrjujejo tudi nekatere v Sloveniji opravljene raziskave, npr. Cater in Batic (1999), Jagodic (2016), Dogar (2021). Graden je glede na izsledke raziskav za sušo sicer odpornejši kot dob, vendar ga sušni stres kot predispozicijski dejavnik (ponavljajoce se zmerne suše) in kot sprožilni dejavnik (enkratna izredna suša) lahko prav tako zelo oslabi ali pa drevo zaradi njega celo odmre (Petritan in sod., 2021). Zato lahko sušo pri gradnu prav tako uvršcamo med pomembnejše povzrocitelje odmiranja, vendar je njen vpliv, splošno gledano, vseeno manjši oz. manj izrazit kot pri dobu. V povezavi s spopadanjem s sušo raziskave kot kljucno navajajo ustrezno gospodarjenje z gradnovimi in dobovimi sestoji v obliki posnemanja procesov in struktur sestojev v negospodarjenih starodobnih gozdovih (npr. Petritan in sod., 2021). Bistvena je pocasnejša rast (v mladosti manjše krošnje). Na tak nacin drevesa prilagodijo svoj prevodni sistem, ki za nemoteno delovanje potrebuje manjšo kolicino vode in je tako odpornejši za njeno pomanjkanje (drevesa imajo pri pocasnejši rasti (manjše krošnje) ožje prevodne elemente, zato ob sušnem stresu tudi težje nastane prekinitev vleka vode in zracnih embolij). Poleg prej omenjenega naj bi vecje presvetljevanje hrastovih sestojev (intenzivnejše gospodarjenje) tudi ugodno vplivalo na gradacije defoliatorjev (Jurc, 1999). V povezavi s hidrolo­škimi razmerami so za rast hrastovih sestojev kljucna tudi razlicna hidromelioracijska dela (npr. upad nivoja podtalnice zaradi regulacije vodotokov) in onesnaženost vode, ki jo drevesa crpajo iz tal. Le-ta lahko povzroci motnje v delovanju fotosinteze in nalaganje onesnažil v tkivu drevesa v koncentracijah, ki ne povzrocajo akutnih poškodb, lahko pa dolgorocno povecajo obcutljivost drevesa za druge stresne dejavnike (Khan in Ghouri, 2011; Leblanc in Loehle, 1993). Glede na predvideno povecano pogostost in intenzivnost vremenskih ekstremov zaradi pod­nebnih sprememb se bo le še poveceval pomen sušnega stresa kot dejavnika predispozicije in sprožilnega dejavnika pri odmiranju hrastovih sestojev. V povezavi s prej omenjenimi podneb­nimi spremembami se povecuje tudi tveganje za spomladansko pozebo, za katero je dob precej obcutljiv (Thomas in sod., 2002, Delatour, 1983, cit. po Thomas, 2008). Odpornost dobovih sestojev za spomladansko pozebo se sicer lahko izboljša s sajenjem pozno odganjajocih osebkov, vendar je pri nas takih dreves zelo malo, prepoznati pa jih je mogoce le z vecletnim opazovanjem (Ducousso in Bordacs, 2010). Žuželcji defoliatorji so tako dejavnik predis­pozicije (ponavljajoce se manjše defoliacije, ki drevo oslabijo) kot tudi sprožilni dejavnik (vecja enkratna defoliacija, ki lahko povzroci propad drevesa) odmiranja gradna in doba. Zaradi vse višjih povprecnih temperatur lahko pricakujemo povecano aktivnost žuželcjih defoliatorjev (oz. žuželk na splošno), saj je njihova telesna aktivnost odvisna od zunanje temperature (so eksotermne) – zvišana povprecna temperatura povecuje njih­ovo vitalnost, plodnost in sposobnost preživetja (Jurc in sod., 2021). Vse pogostejši vremenski ekstremi in ujme še dodatno oslabijo drevesa, tako da se njihova obrambna zmogljivost pred žuželcjimi defoliatorji (in tudi drugimi stresnimi dejavniki, pred katerimi se vitalno drevo lahko brani) zmanjša in tako postanejo še obcutljivejše za defoliacije. Podnebne spremembe povecujejo pomen žuželcjih defoliatorjev. Posebna grožnja gradnu in dobu je vnos tujerodnih invazivnih vrst (primera hrastove pepelovke in hrastove cipkarke), saj med seboj kot vrste v preteklosti niso imeli interakcij in skupnega evolucijskega razvoja. Zato obstaja možnost, da se drevo, ce ga bo nova patogena vrsta spoznala kot primernega gostitelja, ne bo zmoglo oz. znalo braniti, kar lahko povzroci velikopovršinsko odmiranje, kot se je npr. zgodilo pri brestih s holandsko brestovo boleznijo in se trenutno dogaja velikemu in poljskemu jesenu zaradi jesenovega ožiga. Podnebne spremembe tudi v tem primeru za graden in dob niso nekaj pozitivnega, saj povecujejo tveganje za uspešno naturalizacijo tujerodnih vrst in s tem tveganje za razvoj invazivnih tujerodnih vrst (približno 10 % vnesenih tujerodnih vrst se namrec naturalizira oz. ustali, približno 10 % od njih pa jih postane invazivnih (de Groot in sod., 2017)). Vedno milejše zime omogocajo preživetje vedno vecjemu številu tujerodnih organizmov – vrstna pestrost se namrec povecuje od polov proti ekvatorju (Willig in Presley, 2018). To pomeni, da bo naše prihodnje podnebje, ce se bodo temperature povecevale (in ce se bo ohranjala dovoljšnja kolicina padavin), vedno primernejše za bistveno vec vrst, kot jih je pri nas lahko uspevalo doslej (v primeru neza­dostne kolicine padavin pa bo omejujoc dejavnik preživetja vecjemu številu vrst verjetno postala odpornost proti suši, cemur bodo prav tako sledile spremembe v vrstni sestavi organizmov). Ce k prej omenjenemu dodamo še komponento intenzivne mednarodne trgovine in potovanja ljudi, ki organizmom omogocajo hitro širjenje na daljše razdalje, lahko kljub nekaterim ukrepom za preprecevanje širjenja tujerodnih invazivnih vrst pricakujemo. Da se bo njihovo število pri nas vzrajno povecevalo. Pri odmiranju gradna in doba je veliko dodat­nih dejavnikov, v pregledu objav smo navedli le nekatere, ki so v literaturi pogosteje omenjene. Nekatere od njih (npr. štorovke) lahko glede na trenutno znanje (Jurc, 1999; Halmschlager in Kowalski, 2004; Thomas, 2008) z gotovostjo uvrs­timo med dodatne dejavnike (v odmiranje drevesa se vkljucijo šele takrat, ko je le-to oslabelo oz. že propada). Pri mnogih drugih pa je uvrstitev v to skupino vprašljiva, saj lahko patogeno delujejo, že preden je drevo dejansko bolj oslabljeno. Tudi pri dodatnih dejavnikih se ne moremo izogniti vplivom spreminjajocega se podnebja. V spremen­jenih razmerah se lahko nekateri od organizmov, ki smo jih obravnavali kot dodatni dejavnik pri odmiranju gradna in doba, zaradi spremenjenega delovanja spremenijo v škodljivi dejavnik ali pa dejavnik predispozicije, lahko pa tudi sami oslabijo in tako izpadejo iz skupine dodatnih dejavnikov. Pomembne so tudi kompleksne povezave ob hkratnem delovanju vec patogenih organizmov v kombinaciji z abiotskimi škodljivimi dejavniki, ki pa jih je težko proucevati. V Sloveniji (podatki Zavoda za gozdove Slo­venije) smo v obdobju 1995–2022 z analizo evidence poseka gradna ugotovili, da je kolicina varstveno-sanacijskega poseka in poseka osla­belih dreves znašala kar približno 27 % skupne kolicine poseka oz. približno 1.109.000 m3, kar je relativno veliko. Med vzroki za varstveno-sana­cijsko secnjo oz. posek oslabelih dreves (slika 4) je bistveno prevladoval žled (približno 37 % vse varstveno-sanacijske secnje in poseka oslabelih dreves), z 19 % so mu sledili drugi razlogi (v tem primeru gozdar ali ni bil preprican, kaj je bil vzrok za odmrtje oz. oslabelost drevesa, ali pa je bil vzrok nekaj drugega od možnosti, ponujenih v sistemu, zato je v evidenco vnesel kategorijo ‚drugo‘), njim pa še bolezni oz. glive ter veter in sneg. Skupaj so bili abiotski dejavniki (žled, veter in sneg) vzrok za približno 60 % vse varstveno-sanacijske secnje in poseka oslabelih dreves, biotski dejavniki pa le za približno 21 %, od tega velika vecina glive oz. bolezni. Iz omenjenega lahko zakljucimo, da v Sloveniji graden bolj kot biotski dejavniki ogrožajo abiotski dejavniki, katerih vpliv bo v spremenjenem podnebju verjetno še izrazitejši. Kolicina varstveno-sanacijskega poseka in poseka oslabelih dreves je pri dobu znašala pri­bližno 35 % skupne kolicine poseka oz. približno 204.000 m3. Med vzroki za varstveno-sanacijsko secnjo oz. posek oslabelih dreves (slika 5) prevla­dujejo glive oz. bolezni (približno 43 % celotne varstveno-sanacijske secnje in poseka oslabelih dreves), sledijo drugi razlogi (26 %), veter (11 %), insekti (5 %) in žled (4 %). Pri dobu za raz­liko od gradna kot vzrok za varstveno-sanacijski posek in posek oslabelega drevja prevladujejo biotski dejavniki (približno 48 % celotne varstve­no-sanacijske secnje in poseka oslabelih dreves). Velik delež poseka, evidentiranega kot ‚drugo (varstveno-sanacijsko)‘ in ‚drugo (oslabelo)‘, bi lahko verjetno vsaj delno šteli tudi med biotske dejavnike. Kot škodljiv dejavnik je namrec pri omenjenih kategorijah pri približno polovici posekanega lesa dolocena kompleksna bolezen, kar pomeni kombinacijo razlicnih biotskih in abiotskih dejavnikov. Abiotski dejavniki so kot vzrok za varstveno-sanacijsko secnjo in posek oslabelih dreves evidentirani pri približno 8 % celotne varstveno-sanacijske secnje in poseka oslabelih dreves. Pri sami obravnavi evidence Zavoda za gozdove Slovenije pa moramo vseeno upoštevati, da obrav­nava evidentiranih podatkov o vzrokih za posek ne da povsem natancne slike dejanskega vzroka za samo oslabitev oz. odmrtje drevesa, pac pa le vzrok za posek. Tako je bilo posamezno drevo morda že oslabljeno zaradi gliv ali insektov, neki abiotski dejavnik (npr. žled) pa drevo podre in je kot vzrok za posek v evidenco in je kot vzrok za posek v evidenco vnešen nek najocitnejši škodljivi dejavnik, ceprav bi neoslabljeno drevo morda vpliv abiotskega dejavnika preživelo manj poškodovano in ga še ne bi bilo treba posekati. Pri dobu smo iz pregledane literature (tudi domacih raziskav) lahko ugotovili, da je suša poglavitni sprožilni dejavnik in dejavnik predispozicije, v evidenci poseka pa suša kot škodljivi dejavnik prakticno skoraj ni evidentirana. Verjetno je vzrok v prej omenjenem – morda je suša drevo bistveno oslabila, nato so se drevesa lotili še sekundarni škodljivi organizmi (žuželke, glive), ki jih je gozdar prepoznal kot vzrok za slabo stanje drevesa in jih v evidenco vnesel kot vzrok za posek. 7 POVZETEK Namen raziskave je bil s pregledom domace in tuje literature dolociti najpomembnejše abiotske in biotske dejavnike za odmiranje doba (Q. robur) in gradna (Q. petraea) v Evropi ter pri nas in jim dolociti nivo v spirali propadanja (dejavniki predi­spozicije, sprožilni dejavniki in dodatni dejavniki). Pregledu literature je sledila analiza podatkov Zavoda za gozdove Slovenije o poseku gradna in doba v obdobju 1995–2022 na obmocju Slovenije. Po pregledu literature smo ugotovili, da na odmi­ranje gradna in doba vpliva kompleks abiotskih in biotskih škodljivih dejavnikov. Kot poglavitni dejavnik predispozicije in hkrati tudi sprožilni dejavnik je v literaturi najpogosteje omenjen sušni stres, katerega vpliv postaja vedno vecji z višanjem povprecne temperature zraka in zmanjševanjem kolicine padavin oziroma njihove neenakomerne porazdelitve (posledica spreminjanja podnebja). Od biotskih dejavnikov pa se v glavnem omenja razlicne vrste gliv: predvsem razlicne vrste gliv in fitoftor ter vnos najrazlicnejših tujerodnih vrst, katerim se s spreminjanjem podnebja povecujejo možnosti za uspešno naturalizacijo in kasnejšo potencialno invazivnost, mednarodno oziroma medcelinsko trgovanje in turizem pa jim ponujata odlicne možnosti za širjenje. V proucevanem obdobju sta varstveno-sanacijski posek in posek oslabelega drevja pri dobu znašala kar pribli­žno 35 % skupne kolicine poseka oz. približno 204.000 m3, pri gradnu pa približno 27 % oz. približno 1.109.000 m3. 7 SUMMARY The aim of this study was to determine the most important abiotic and biotic factors that contri­bute to the decline of sessile (Quercus robur) and pedunculate oak (Q. petraea) in Europe and in Slovenia and to determine their role in Manion‘s decline disease spiral (predisposing, inciting and contributing factors) by reviewing the scientific literature. To further determine the situation of sessile and pedunculate oak in Slovenia we analysed the data from Slovenian Forest Service regarding the felling of both oaks in the period from 1995 to 2022. After the literature review we concluded that the decline phenomena of sessile and pedunculate oak is caused by a complex of biotic and abiotic factors. As the main predisposing and at the same time inciting factor in sessile and pedunculate oak decline the literature mentions drought that is being enchanced with the changing climate. From biotic factors different species of fungi, phytopthora and introduced species (with increased chan­ces of intercontinental migration, beceause of global transport and tourism, and successful naturalisation (with therefore increased chances of becoming invasive), as a result of changing climate) are mentioned. The sanitation felling of sessile oak in analysed period accounted for approximately 35 % (204,000 m3) of all felling of sessile oak and the sanitation felling of pedun­culate oak accounted for approximately 27 % (1,109,000 m3) of all felling of pedunculate oak. 8 ZAHVALA 8 ACKNOWLEDGEMENT Prispevek je del magistrskega dela prvega avtorja z naslovom Pregled odmiranja hrastov v Evropi in pri nas. Zahvalili bi se recenzentki magistrskega dela prof. dr. Maji Jurc za koristne dopolnitve, Mariji Kolšek in Gregorju Senegacniku z Zavoda za gozdove Slovenije pa za posredovanje podatkov o poseku hrastov v Sloveniji. Prvi avtor se zahvaljujem Pahernikovi ustanovi za prejeta financna sredstva v obliki štipendije. Drugi avtor je delo pri prispevku opravil v okviru Javne gozdarske službe na Gozdarskem inštitutu Slovenije, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 9 VIRI 9 REFERENCES Boncina A., Rozman A., Dakskobler I., Klopcic M., Babij V., Poljanec A. 2021. Gozdni rastišcni tipi Slovenije: vegetacijske, sestojne in upravljavske znacilnosti. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Zavod za gozdove Slovenije. Brady C., Arnold D., McDonald J., Denman S. 2017. Taxonomy and identification of bacteria associated with acute oak decline. World Journal of Microbiology and Biotechnology, 33, 143. https://doi.org/10.1007/s11274-017-2296-4 Broadmeadow M.S.J., Jackson S.B. 2008. Growth responses of Quercus petraea, Fraxinus excelsior and Pinus sylvestris to elevated carbon dioxide, ozone and water supply. New Phytologist, 146, 3: 437–451. https://doi.org/10.1046/j.1469-8137.2000.00665.x Büttner C., Führling M. 1996. Studies on virus infection of diseased Quercus robur (L) from forest stands in northern Germany. Annales des sciences forestičres, 53, 2–3: 383–388. https://hal.science/hal-00883060/document (21. 6. 2023). Cochard H.H., Bréda N., Granier A.A., Aussenac G. 1992. Vulnerability to air embolism of three European oak species (Quercus petraea (Matt) Liebl, Q. pubescens Willd, Q. robur L). Annales des sciences forestičres, 49, 3: 225–233. https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-00882799/document (8. 1. 2023). Cochard H.H., Bréda N., Granier A.A. 1996. Whole tree hydraulic conductance and water loss regulation in Quercus during drought: evidence for stomatal control of embolism?. Annales des sciences forestičres, 53, 2–3: 197–206. https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-00883043/document (8. 1. 2023). Copolovici L., Pag A., Kännaste A., Bodescu A., Tomescu D., Copolovici D., Soran M.–L., Niinemets Ü. 2017. Disproportionate photosynthetic decline and inverse relationship between constitutive and induced volatile emissions upon feeding of Quercus robur leaves by large larvae of gypsy moth (Lymantria dispar). Environmental and Experimental Botany, 138: 184–192. https://doi.org/10.1016/j.envexpbot.2017.03.014 Cater M. 1998. Nekateri ekofiziološki kazalci stresa pri dobu (Quercus robur L.) v severovzhodni Sloveniji (Murska šuma): magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Cater M., Batic F. 1999. Nekateri ekofiziološki kazalci stresa pri dobu (Quercus robur L.) v severovzhodni Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58: 47–83. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UEWAVE6R (12. 5. 2023). de Groot M., Kolšek M., Veenvliet J.K., Kutnar L., Malovrh J., Ogris N., Rantaša B., Rozman S. 2017. Tujerodne vrste v slovenskih gozdovih. Ljubljana, Založba Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije. Denman S., Barrett G., Kirk S.A., McDonald J.E., Coetzee M.P.A. 2017. Identification of Armillaria species on declined oak in Britain: implications for oak health. Forestry: An International Journal of Forest Research, 90, 1: 148–161. https://doi.org/10.1093/forestry/cpw054 Dogar V. 2021. Vpliv okoljskih dejavnikov na rast doba (Quercus robur L.) v porecjih Mure in Krke: diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128446 (12. 5. 2023). Doležal J., Mazurek P., Klimešová J. 2010. Oak decline in southern Moravia: the association between climate change and early and late wood formation in oaks. Preslia, 82: 289–306. https://www.preslia.cz/article/pdf?id=212 (16. 1. 2023). Ducousso A., Bordacs S. 2010. EUFORGEN. Tehnicne smernice za ohranjanje in rabo genskih virov: Dob in graden (Quercus robur/Quercus petraea). Ljubljana, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Silva Slovenica. https://www.euforgen.org/fileadmin/templates/euforgen.org/upload/Countries/Slovenia/Technical_guidelines/Quercus_robur-petraea_SVN.pdf (22. 12. 2022). EPPO, 2000. Mini data sheet on Phytophthora querci­na. European and Mediterranean Plant Protection Organization. https://gd.eppo.int/taxon/PHYTQU/documents (20. 1. 2023). Fellner R., Pešková V. 1995. Effects of industrial pollutants on ectomycorrhizal relationships in temperate forests. Canadian Journal of Botany, 73, 1: 1310–1315. https://doi.org/10.1139/b95-392 Forest Condition in Europe: the 2020 assessment: ICP Forests technical report under the UNECE convention on long-range transboundary air pollution (Air Convention). Eberswalde, Thünen Institute. https://www.icp-forests.org/pdf/ICPForests_TR2020.pdf (10. 12. 2022). Gibbs J., Greig B. 1997. Biotic and abiotic factors affecting the dying back of pedunculate oak Quercus robur L. Forestry, 70, 4: 399–406. https://doi.org/10.1093/forestry/70.4.399 Gieger T., Thomas F.M. 2005. Differential response of two Central-European oak species to single and combined stress factors. Trees, 19: 607–618. https://doi.org/10.1007/s00468-005-0424-5 Glavendekic M.M., Medarevic M.J. 2010. Insect defoliators and their influence on oak forests in the Djerdap national park, Serbia. Archives of Biological Sciences, 62, 4: 1137–1141. https://doi.org/10.2298/ABS1004137G Haavik L.J., Billings S.A., Guldin J.M., Stephen F.M. 2015. Emergent insects, pathogens and drought shape changing patterns in oak decline in North America and Europe. Forest Ecology and Management, 354: 190–205. https://doi.org/10.1016/j.foreco.2015.06.019 Hajji M., Dreyer E., Marçais B. 2009. Impact of Erysiphe alphitoides on transpiration and photosynthesis in Quercus robur leaves. European Journal of Plant Pathology, 125: 63–72. https://doi.org/10.1007/s10658-009-9458-7 Halmschlager E., Kowalski T. The mycobiota in nonmycorrhizal roots of healthy and declining oaks. Canadian Journal of Botany, 82, 10: 1446–1458. https://www.proquest.com/docview/218576660?parentSessionId=XFyLCbadmz%2FWfSmVTRX1NYOn%2BMrxsU94BqymNQPjaZM%3D (24. 1. 2023). Harapin M., Jurc M., 2000. A study of important entomofauna in oak forests of Slovenia. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 61: 75-93. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7420. Hoch G., Stemmelen A., Csaba Béla E., Hinterstoisser W., Lanšcak M., Stojnic S., Tóth M., Westergren M., Zidar S., Zlatkovic M., Zoric N. in De Groot M. 2024. Infestation intensity by the invasive oak lace bug, Corythucha arcuata (Say) in mixed and pure oak stands. Journal of applied entomology, 148, 1: 26–33. Jagodic Š. 2016. Vpliv hidroregulacij na debelinsko rast hrasta doba (Quercus robur L.) v Murski šumi: diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Jump A.S., Ruiz-Benito P., Greenwood S., Allen C.D., Kitzberger T., Fensham R., Martínez-Vilalta J., Lloret Francisco. 2017. Structural overshoot of tree growth with climate variability and the global spectrum of drought-induced forest dieback. Global Change Biology, 23: 3742–3757. https://doi.org/10.1111/gcb.13636 Jung T., Blaschke H., Neumann P. 1996. Isolation, identification and pathogenicity of Phytophthora species from declining oak stands. European Journal of Forest Pathology, 26, 5: 253–272. https://doi.org/10.1111/j.1439-0329.1996.tb00846.x Jung T., Cooke D.E.L., Blaschke H., Duncan J. M., Oßwald W. 1999. Phytophthora quercina sp. nov., causing root rot of European oaks. Mycological Research, 103, 7: 785–798. https://doi.org/10.1017/S0953756298007734 Jung T., Blaschke H., Oßwald W. 2008. Involvement of soilborne Phytophthora species in Central European oak decline and the effect of site factors on the disease. Plant Pathology, 49, 6: 706–718. https://doi.org/10.1046/j.1365-3059.2000.00521.x Jung T., Orlikowski L., Henricot B., Abad-Campos P., Aday A.G., Aguín Casal O., Bakonyi J., Cacciola S.O., Cech T., Chavarriaga D. in sod. 2015. Widespread Phytophthora infestations in European nurseries put forest, semi-natural and horticultural ecosystems at high risk of Phytophthora diseases. Forest Pathology, 46, 2: 134–163. https://doi.org/10.1111/efp.12239 Jurc D. 1999. Bolezni in sušenje hrastov v Evropi in pri nas. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/dat/pdp/Jurc2002.pdf (1. 12. 2022). Jurc M., Jurc D. 2017. The first record and the beginning the spread of Oak lace bug, Corythucha arcuata (Say, 1832) (Heteroptera: Tingidae), in Slovenia = Prvi nalaz i pocetak širenja hrastove mrežaste stjenice, Corythu­cha arcuata (Say, 1832) (Heteroptera: Tingidae), u Sloveniji. Šumarski list, 9/10: 485–488. https://www.sumari.hr/sumlist/pdf/201704850.pdf (5. 6. 2023). Jurc M., Hauptman T., Pavlin R., Borkovic D. 2021. Kako varovati gozdne rezervate? 11. seminar in delavnica iz varstva gozdov, 1.–2. junij 2021, GIS in ZGS. https://www.zdravgozd.si/dat/dogodki/183.pdf (10. 5. 2023). Kavcic A., de Groot M. 2021. Hrastova cipkarka v Evropi. 11. seminar in delavnica iz varstva gozdov. 1.–2. junij 2021 (Zoom videokonferencni sistem). Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.zdravgozd.si/dat/dogodki/191.pdf (6. 2. 2023). Khan M.A., Ghouri A.M. 2011. Environmental pollution: its effects on life and its remedies. Researcher world: Journal of Arts, Science & Commerce, 2, 2: 276–285. https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1981242 (13. 1. 2023). Kucherov S. 1989. The recontruction of Lymantria dispar outbreaks by dendrochronological methods in the south Urals. Institute of Plant and Animal Ecology, Ural Branch of the U. S. S. R. Academy of Sciences: 205–206. https://www.fs.usda.gov/nrs/pubs/gtr/gtr_ne153.pdf#page=218 (11. 6. 2023). Leblanc D.C., Loehle C. 1993. Effect of contaminated groundwater on tree growth: A tree-ring analysis. Environmental Monitoring and Assessment, 24: 205–218. https://doi.org/10.1007/BF00545978 Levanic T. 1993. Vpliv melioracij na rastne in prirastne znacilnosti crne jelše (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.), ozkolistnega jesena (Fraxinus angustifolia Vahl.) in doba (Quercus robur L.) v Prekmurju: magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. Manion P.D. 1981. Tree disease concepts. Englewood Cliffs, Prentice-Hall. Machácová M., Nakládal O., Samek M., Bat’a D., Zumr V., Pešková V. 2022. Oak decline caused by biotic and abiotic factors in Central Europe: a case study from the Czech Republic. Forests, 13, 8, https://doi.org/10.3390/f13081223: 22 str. Marçais B., Desprez-Loustau M.-L. 2012. European oak powdery mildew: impact on trees, effects of environmental factors, and potential effects of climate change. Annals of Forest Science 71, 6: 633–642. https://doi.org/10.1007/s13595-012-0252-x Matic S. 1996: Uzgojni radovi na obnovi i njezi sastojina hrasta lužnjaka. V: Hrast lužnjak u Hrvatskoj. Vinkovci, Zagreb, Hrvatska akademija znanosti I umjetnosti: 167-212. Maatyssek R., Sandermann H. 2003. Impact of ozone on trees: an ecophysiological perspective. Progress in Botany, 64: 349–404. https://doi.org/10.1007/978-3-642-55819-1_15 Milanovic S., Mihajlovic L., Karadžic D., Jankovsky L., Aleksic P., Jankovic-Tomanic M., Lazarevic J. 2014. Effects of pedunculate oak tree vitality on gypsy moth preference and performance. Archives of Biological Sciences, 66, 4: 1659–1672. https://radar.ibiss.bg.ac.rs/handle/123456789/2265 (18. 1. 2023). Moraal L., Hilszczanski J. 2000. The oak buprestid beetle, Agrilus biguttatus (F.) (Col., Buprestidae), a recent factor in oak decline in Europe. Journal of Pest Science, 73, 5: 134–138. https://doi.org/10.1007/BF02956447 Ocena kemijskega stanja voda v Sloveniji za nacrt upravljanja voda 2022-2027: ocena za obdobje 2014-2019. 2022. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Agencija Republike Slovenije za okolje. https://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/Ocena%20KS%20voda%20v%20Slovenji%20za%20NUV%202022%20-%202027_kon%c4%8dna.pdf (13. 1. 2023). Ogris N. 2010. Prirocnik za dolocevanje vzrokov poškodb drevja: medmrežna razlicica. www.zdravgozd.si (18. 1. 2023). Paulin M., Hirka A., Eötvös Cs. B., Gáspár, Cs., Fürjes-Mikó Á., Csóka, Gy. 2020. Known and predicted impacts of the invasive oak lace bug (Corythucha arcuata) in European oak ecosystems – a review. Folia Oecologica, 47, 2: 131–139. DOI: https://doi.org/10.2478/foecol-2020-0015 Pešková V. 2005. Dynamics of oak mycorrhizas. Journal of Forest Science, 51, 6: 259–267. https://doi.org/10.17221/4562-JFS Petritan A. M., Petritan I. C., Hevia A., Walentowski H., Bouriaud O., Sánchez-Salguero R. 2021. Climate warming predispose sessile oak forests to drought-induced tree mortality regardless of management legacies, 491, 119097. https://doi.org/10.1016/j.foreco.2021.119097 Prpic B. 1996. Propadanje šuma hrasta lužnjaka. V: Klepac D. (ur.). Hrast lužnjak u Hrvatskoj. Vinkovci, Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Centar za znanstveni rad Vinkovci: 258–273. Prpic B. 2003. Utjecaj tehnickih zahvata u prostoru za nizinske šume. Šumarski list, 127, 5–6, 230–235. Reed K., Denman S., Leather S.R., Forster J., Inward D.J.G. 2017. The lifecycle of Agrilus biguttatus: the role of temperature in its development and distribution, and implications for Acute Oak Decline. Agricultural and Forest Entomology, 20, 3: 334–346. https://doi.org/10.1111/afe.12266 Rust S., Roloff A. 2004. Acclimation of crown structure to drought in Quercus robur L.—intra- and inter-annual variation of abscission and traits of shed twigs. Basic and Applied Ecology, 5, 3: 283–291. https://doi.org/10.1016/j.baae.2004.03.003 Schaub M., Paoletti E. 2007. Introductory remarks to the special issue – XXII IUFRO World Congress, 2005 Brisbane – air pollution and climate change: a global overview of the effects on forest vegetation. Environmental Pollution, 147, 3. https://doi.org/10.1016/j.envpol.2006.08.040 Selochnik N., Pashenova N., Sidorov E., Linnakoski R., Wingfield M. 2014. Ophiostoma spp. and their roles in oak decline in the Tellerman Forest (Russia). International Mycological Congress (IMC) Bangkok, Thailand. https://doi.org/10.13140/RG.2.2.10719.87201 Sohar K., Helama S., Läänelaid A., Raisio J., Tuomenvirta H. 2014. Oak decline in a southern Finnish forest as affected by a drought sequence. Geochronometria, 41: 92–103. https://doi.org/10.2478/s13386-013-0137-2 Thomas F.M. 2000. Growth and water relations of four deciduous tree species (Fagus sylvatica L., Quercus petraea [Matt.] Liebl., Q. pubescens Willd., Sorbus aria [L.] Cr.) occurring at Central-European tree-line sites on shallow calcareous soils: physiological reactions of seedlings to severe drought. Flora, 195, 2: 104–115. https://doi.org/10.1016/S0367-2530(17)30958-1 Thomas F.M., Blank R., Hartmann G. 2002. Abiotic and biotic factors and their interactions as causes of oak decline in Central Europe. Forest Pathology, 32: 277–307. Thomas F.M., Meyer G., Popp M. 2004. Effects of defoliation on the frost hardiness and the concentrations of soluble sugars and cyclitols in the bark tissue of pedunculate oak (Quercus robur L.). Annals of Forest Science, 61, 5: 455–463. https://doi.org/10.1051/forest:2004039 Thomas F.M. 2008. Recent advances in cause-effect research on oak decline in Europe. CAB Reviews: Perspectives in Agriculture, Veterinary Science, Nutrition and Natural Resources, 3, 37: 1–12. Thomas F.M., Schafellner C. 1999. Effects of excess nitrogen and drought on the foliar concentrations of allelochemicals in young oaks (Quercus robur L. and Q. petraea [Matt.] Liebl.). Journal of Applied Botany - Angewandte Botanik, 73: 222–227. https://www.researchgate.net/publication/236200616_Effects_of_excess_nitrogen_and_drought_on_the_foliar_concentrations_of_allelochemicals_in_young_oaks_Quercus_robur_L_and_Q_petraea_Matt_Liebl (8. 1. 2023). Townsend M. 2013. Oak processionary moth in the United Kingdom. Outlooks on Pest Management, 24, 1: 32–38. https://doi.org/10.1564/v24_feb_10 Vettraino A.M., Barzanti G.P., Bianco M.C., Ragazzi A., Capretti P., Paoletti E., Luisi N., Anselmi N., Vannini A. 2002. Occurrence of Phytophthora species in oak stands in Italy and their association with declining oak trees. Forest Pathology, 32, 1: 19–28. https://doi.org/10.1046/j.1439-0329.2002.00264.x Wagenhoff E., Veit H. 2011. Five years of continuous Thaumetopoea processionea monitoring: tracing population dynamics in an arable landscape of south-western Germany. Gesunde Pflanzen, 63: 51–61. https://doi.org/10.1007/s10343-011-0244-z Willig M.R., Presley S. J. 2018. Latitudinal Gradients of Biodiversity: Theory and Empirical Patterns. Encyclopedia of the Anthropocene, 3: 13–19. https://doi.org/10.1016/B978-0-12-809665-9.09809-8 Winter T.G. 2012. Oak defoliation. Arboriculture Research Note. Arboricultural Advisory & Information Service. http://www.trees.org.uk/Trees.org.uk/files/50/50d40447-3f9c-4d4c-9632-e94dc1104a99.pdf (5. 6. 2023). Zoric N., Franjevic M., Matoševic D. Further Spread of Corythucha arcuata (Hemiptera; Tingidae) in Croatia. South-east European forestry, 14, 1: 111–115. https://doi.org/10.15177/seefor.23-06 Zweifel R., Steppe K., Sterck F.J. 2007. Stomatal regulation by microclimate and tree water relations: interpreting ecophysiological field data with a hydraulic plant model. Journal of Experimental Botany, 58, 8: 2113–2131. https://doi.org/10.1093/jxb/erm050 1 A. P., mag. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj, KE Železniki, Trnje 7, SI-4228 Železniki, Slovenija. aljaz.puhek@zgs.si 2 Doc. dr. T. H., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Vecna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. tine.hauptman@gozdis.si 3 Doc. dr. T. H., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Preglednica 1: Delež skupnega števila dreves posamezne kategorije hrastov glede na osutost krošenj (Forest Condition ..., 2020: 40) Table 1: Share of the total number of trees in each oak category by canopy cover (Forest Condition ..., 2020: 40)   Delež števila dreves (%) glede na osutost krošenj Osutost krošenj (%) 0–10 >10–25 >25–40 >40–60 >60–99 100 Listopadni hrasti zmernega podnebnega pasu 19,7 42,1 25,4 8,7 3,6 0,5 Listopadni hrasti sredozemskega in subsredozemskega podnebnega pasu 32,0 42,9 16,3 6,2 2,3 0,3 Vednozeleni hrasti 8,0 57,0 21,9 8,5 4,2 0,4 Slika 1: Spirala propadanja drevesa za primer hrasta (Manion, 1981, cit. po Jurc, 1999) Figure 1: Tree decay spiral for the case of oak (Manion, 1981 cited after Jurc, 1999) Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Slika 2: Odrasli osebek hrastove cipkarke (foto: Simon Zidar, Gozdarski inštitut Slovenije) Figure 2: Adult specimen of the Oak Lacewing (photo: Simon Zidar, Forest Research Institute of Slovenia Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Slika 3: Odrasel osebek dvopikastega krasnika (foto: Gyorgy Csoka, Hungary Forest Research Institute, Bugwood.org) Figure 3: Adult specimen of the Double-crested Fritillary (photo: Gyorgy Csoka, Hungary Forest Research Institute, Bugwood.org) Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Slika 4: Prikaz kolicine poseka gradna glede na posamezne vzroke za varstveno-sanacijsko secnjo (VS) in posek oslabelih dreves (oslabelo) v obdobju 1995–2022 za obmocje Slovenije (prikazane so le tiste vrste secenj, katerih kolicina presega en odstotek celotnega poseka v proucevanem obdobju; v milijonih m3) Figure 4: Depiction of the amount of tree felling by individual cause for protection-sanitation logging (VS) and felling of weakened trees (weakened) in the period 1995-2022 for the area of Slovenia (only those types of felling whose amount exceeds 1% of the total felling in the study period are shown; in millions of m3) Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Slika 5: Prikaz kolicine poseka doba glede na posamezne vzroke za varstveno-sanacijsko secnjo (VS) in posek oslabelih dreves (oslabelo) v obdobju 1995–2022 za obmocje Slovenije (prikazane so le tiste kategorije, katerih kolicina presega en odstotek vsote vse varstveno-sanacijske secnje in poseka oslabelih dreves v proucevanem obdobju; v tisocih m3) Figure 5: Depiction of the volume of harvesting by cause for the period 1995-2022 for the area of Slovenia (only those categories whose volume exceeds 1% of the sum of all salvage logging and harvesting of weak trees in the study period are shown; in thousands of m) Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Puhek A., Hauptman T.: Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Strokovna razprava 40. Gozdarski študijski dnevi: 50 let gozdnih ucnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji Mojca NASTRAN1, Luka JEMEC1, Vasja LEBAN1, Janez PIRNAT1, Jože PRAH2 Izvlecek: Jubilejni 40. Gozdarski študijski dnevi, organizirani septembra 2024 v Ljubljani, so obeležili 50 let gozdnih ucnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji. Dogodek je poudaril pomen gozdnih ucnih poti in urbanih gozdov za kakovost življenja in trajnostni razvoj. Razprave so izpostavile interdisciplinarno upravljanje in pomembnost pravnega varstva urbanih gozdov ter vkljucenost javnosti. Pri ucnih poteh je bil poudarek na povezovanju z lokalnim okoljem, izobraževanju in trajnostnem turizmu. Zakljucki vkljucujejo sistemsko ureditev tematskih poti, izboljšanje zakonodaje, certificiranje vodnikov ter sodelovanje kljucnih deležnikov za celostno upravljanje. Kljucne besede: Gozdarski študijski dnevi, urbano gozdarstvo, urbani gozd, mestni gozd, gozdne ucne poti, tematske poti 1 PREDSTAVITEV DOGODKA Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Zavod za gozdove Slovenije sta 18. in 19. septembra 2024 v Ljubljani organizirala jubilejni 40. dogodek Gozdarski študijski dnevi. Letošnji dogodek, ki je potekal pod naslovom »50 let gozdnih ucnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji«, obeležuje dve pomembni obletnici, ki simbolizirata dolgoletno tradicijo in napredek na podrocju, ki je kljucno za ohranjanje naravne in kulturne dedišcine ter za zagotavljanje kako­vostnega življenjskega prostora. Dogodek je nudil priložnost za izmenjavo aktualnih spoznanj, raziskovalnih rezultatov in izkušenj s podrocij gozdnih ucnih poti ter urba­nega gozdarstva. Bogat program je vkljuceval uvodno vabljeno predavanje dr. Silvije Krajter Ostoic s Hrvaškega gozdarskega inštituta ter 24 zanimivih predstavitev prispevkov in 8 posterjev domacih avtorjev. Dogodek je pritegnil vec kot 150 udeležencev z razlicnih strok, kar nakazuje na aktualnost izbrane teme, široko zanimanje in pomembnost tematike za slovensko gozdarsko stroko. Celotni prispevki 40. Gozdarskih študij­skih dni so objavljeni v zborniku (Nastran, 2024), prav tako so prosto dostopna posneta predavanja (Gozdarski študijski dnevi, 2025). Dogodek so financno podprli Pahernikova ustanova, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Gozdni sklad, družba Slovenski državni gozdovi in Turisticna zveza Slovenije, za kar se jim organizatorji iskreno zahvaljujemo. 2 VSEBINA PRISPEVKOV Z ZAKLJUCKI 2.1 Urbani gozdovi Urbani (imenovani tudi mestni) gozdovi so naj­obsežnejša zelena infrastruktura mest. Urbani gozdovi so aktualna tematika in predmet zani­manja javnosti. Teme prispevkov so zajemale raziskave javnega mnenja, analizo razvoja in upravljanja urbanih gozdov, njihove socialne in ekološke funkcije ter študije primerov specificnih urbanih gozdov. Predstavljene so bile raziskave o javnem mnenju in stanju urbanih gozdov na Hrvaškem in v širši regiji, pri cemer je bil poudarek na inovativnih metodoloških pristopih za izboljšanje nacrto­vanja in upravljanja urbanih gozdov in ostalih zelenih površin v mestih. Analiza raziskovalnih trendov je pokazala hitro rast raziskav o urbanem gozdarstvu, opazen je premik fokusa raziskav s splošnega nacrtovanja in inventarizacije dreves na podrobnejše analize, vkljucevanje deležnikov in preucevanje socialnih ter ekoloških funkcij gozdov. Razpravljalo se je o prostorskem nacrtovanju urbanih gozdov, s poudarkom na pomenu pove­zljivosti zelenih površin in njihovem razvoju. Analiza upravljanja mestnih gozdov v Sloveniji je izpostavila posebnosti gospodarjenja, med drugim višje stroške in bolj specificne pristope v urbanih gozdovih, kot v drugih. Izpostavljeni so bili izzivi, kot so usklajevanje interesov razlicnih deležnikov, pomanjkljiv pravni okvir in omejeni viri. Poudarek je bil na pomenu prilagodljivega upravljanja gozdov za soocanje s podnebnimi spremembami in izboljšanje javnega zdravja. Prispevki so zajeli razlicne funkcije gozdov. Poleg rekreacijske in klimatske funkcije, ki sta v urbanih gozdovih najpomembnejši, so obravnavali tudi hidrološko funkcijo urbanih gozdov, pri cemer je bilo ugotovljeno, da razlicni tipi gozdov razlicno prispevajo k uravnavanju vodnega režima. Analiza gliv v urbanih gozdovih je poudarila ekološko vrednost teh gozdov in potrebo po ohranjanju habitatov z veliko odmrle lesne mase. Mestni gozdovi so bili prepoznani kot kljucen javni prostor za ozavešcanje, izobraževanje in spodbujanje zdravja prebivalstva. Predstavljene so bile dobre prakse vkljucevanja javnosti in sodelovanja deležnikov. Prav tako je bil poudarjen pomen strategij za ohranjanje zdravja drevja v mestih, ki bi temeljile na celostnem pristopu in sodelovanju razlicnih strokovnjakov. Mestni gozdovi in druge zelene mestne površine so bili izpostavljeni pri doseganju trajnostnega razvoja mest in okrepitev turisticne ponudbe. Programi, kot so vodeni ogledi med drevesi, spodbujajo okoljsko ozavešcenost in krepijo zelene turisticne strategije. Skupni zakljucek prvega dne konference s pou­darkom na urbanih gozdovih je bil, da so urbani gozdovi kljucni za trajnostno prihodnost mest, njihovo upravljanje pa zahteva interdisciplinarni pristop in sodelovanje med razlicnimi deležniki, vkljucno z razlicnimi javnostmi. Na dogodku in po njem so udeleženci prispevali in predlagali nekaj smernic ter zakljuckov: • Pravno je potrebno bolje urediti varstvo urba­nih gozdov, posodobiti odloke o gozdovih s posebnim namenom, urediti položaj mestnih gozdov v GGN. • Veliko pozornosti pri nacrtovanju in upra­vljanju urbanih gozdov je potrebno nameniti obvešcanju in vkljucevanju javnosti. Treba je izboljšati strokovne informacije za javnost, kot so pojasnitev vzrokov za posek nevarnih dreves, razlaga pomena posameznih ukrepov v zvezi z zdravjem drevja in gozda (npr. žlebljenje, izkoreninjenje, uporaba bioloških sredstev), zagotavljanje ažurnih informacij o najpo­membnejših škodljivih organizmih, predvsem tistih, ki se v našem okolju pojavljajo na novo (npr. hrastova cipkarka in crni ambrozijevec). • Za celovito obravnavo mestnih gozdov je smiselno pripraviti nacrtovalni postopek za strateški nacrt, katerega nosilec je lokalna skupnost v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije. Gozdarska razdelitev (obmocja, enote) ni najprimernejši prostorski okvir za strateško nacrtovanje upravljanja z mestnimi gozdovi. Pojavila se je ideja o »mestnih revirjih«, ki bi jih vodili gozdarji z visokimi komuniko­loškimi znanji. • Potrebna je sistemska zagotovitev virov lokal­nih skupnosti za razvoj in upravljanje mestnih gozdov. • Potrebno je razložiti terminologijo urbanih, mestnih in primestnih gozdov; na splošno z razvojem podrocij prihaja iz tujine veliko novih konceptov, ki niso terminološko opredeljeni, kar kaže na nujnost priprave gozdarskega terminološkega slovarja. • V srednješolsko in visokošolsko gozdarsko izobraževanje je potrebno vkljuciti oziroma ponuditi teme urbanega gozdarstva, interpre­tacije narave, gozdne pedagogike in na naravi temeljecega trajnostnega turizma. • Pomembno je strokovno sodelovanje med raz­licnimi deležniki v urbanem gozdarstvu: med lastniki, inštitucijami, operativci, obcinami, … Poleg tega je potrebna redna izmenjava dobrih praks npr. v okviru študijskih krožkov kot je krožek Mestni gozdovi v okviru ProSilve Slovenija. 2.2 Gozdne ucne poti Prispevki so poudarili, da sta razvoj in celostno nacrtovanje gozdnih in tudi drugih tematskih ucnih poti v Sloveniji kljucna za trajnostni turi­zem, ker poti ponujajo priložnosti za rekreacijo, izobraževanje in stik z naravo. Tematske poti z usmerjanjem obiskovalcev pomembno varujejo kulturno in naravno dedišcino naše dežele ter pri­spevajo k razvoju lokalnega okolja. Pri nacrtovanju je poudarek na povezovanju tematskih sklopov in prilagoditvi interpretacij za razlicne skupine obiskovalcev. Ucinkovito upravljanje vkljucuje vzdrževanje, evalvacijo in nadgradnjo poti, kar krepi njihovo trajnostno vrednost. Izzivi na podrocju upravljanja z gozdnimi ucnimi potmi terjajo sodelovanje organizacij, kot so Zavod za gozdove Slovenije, Gospodarsko interesno združenje za pohodništvo in kolesar­jenje, turisticna društva, Slovenska turisticna organizacija, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za zdravje in drugi. Bolj kot do sedaj bo treba vkljuciti lastnike gozdov. Za Zavod za gozdove Slovenije kot enega najpomembnejših deležnikov je bistveno, da ima v svoje delovanje stalno vkljucene tematske poti kot orodje za popularizacijo gozdov in gozdarstva. Gozdno-turisticni vodniki prispevajo k oza­vešcanju o biodiverziteti, ekosistemih in lokalnih praksah, hkrati pa spodbujajo zdrav nacin življenja. Projekti, kot so Pravljicno-doživljajske transver­zale, združujejo kulturno in naravno dedišcino ter medgeneracijsko sodelovanje. Projekta Igre v gozdu za bodoce vzgojitelje in vkljucevanje dijakov v nacrtovanje ucnih poti povecujejo zanimanje in znanje bodocih strokovnjakov o nacrtovanju in vodenju po ucnih poteh. Za prihodnost tematskih poti v Sloveniji se zato ni bati. S premišljenim nacrtovanjem, inovativnimi rešitvami in sodelovanjem deležnikov lahko Slo­venija postane vodilna destinacija za trajnostni doživljajski turizem. Smernice in zakljucki ob tematiki gozdnih in tematskih ucnih poti: • potrebno je vzpostaviti enoten sistem za vse tematske poti: planinske, gozdne, turno-ko­lesarske in ostale z enotnim registrom, ki bi lahko sledil vzoru registra planinskih poti maPZS (2025) (oziroma bi lahko portal maPZS prevzel to vlogo); • vzpostaviti je treba celostno, nacrtno in kon­tinuirano vzdrževanje gozdnih ucnih poti in dolociti skrbnike poti; • potrebna je dopolnitev ali sprememba obsto­jece zakonodaje na podrocju gozdnih ucnih poti, zagotovitev enotnih dolocil umešcanja gozdnih in tematskih ucnih poti v prostor ter koordinacija deležnikov, ki se pojavljajo na podrocju gozdnih in drugih ucnih poti; • potrebno je vzpostaviti ali vkljuciti vodenje po gozdnih ucnih poteh (ki vkljucuje interpretacijo narave) v obstojece oblike vodniške službe ter izvesti tako certificiranje vodnikov kot tudi samih gozdnih in tematskih ucnih poti; • pri umešcanju novih gozdnih ucnih poti ali novih oznak na obstojece ucne poti naj bi sledili vzoru »manj je vec« in osnovnim obli­kovalskih nacelom. 3 VIRI Gozdarski študijski dnevi. 2025. https://www.bf.uni-lj.si/sl/enote/gozdarstvo/raziskave/konference/gozdar­ ski-studijski-dnevi/. (10. 1. 2025) Nastran M. (ur.). 2024. 50 let gozdnih ucnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji : XL. Gozdarski študijski dnevi. Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domaci konferenci. Ljubljana, Uni­verza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 208 str. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lan­g=slv&id=162290 (10. 1. 2025) maPZS. 2025. https://mapzs.pzs.si/home/trails (10. 1. 2025) 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Vecna pot 83, Ljubljana, Slovenija. 2 Zavod za gozdove Slovenije, KE Radece-Mokronog. Slovenska vas 8, Šentrupert, Slovenija. Nastran M., Jemec L., Leban V., Pirnat J., Prah J.: 40. Gozdarski študijski dnevi: 50 let gozdnih ucnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji Slika 1: Uvodni pozdrav prodekana Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, prof. dr. Klemena Jerine (foto: K. Jarni) Nastran M., Jemec L., Leban V., Pirnat J., Prah J.: 40. Gozdarski študijski dnevi: 50 let gozdnih ucnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji Slika 2: Pozdrav udeležencev doc. dr. Mojce Nastran (foto: K. Jarni) Nastran M., Jemec L., Leban V., Pirnat J., Prah J.: 40. Gozdarski študijski dnevi: 50 let gozdnih ucnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji Slika 3: Castni govorci otvoritve dogodka (foto: K. Jarni) Nastran M., Jemec L., Leban V., Pirnat J., Prah J.: 40. Gozdarski študijski dnevi: 50 let gozdnih ucnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji Slika 4: Predstavitve prispevkov (foto: M. Nastran) Nastran M., Jemec L., Leban V., Pirnat J., Prah J.: 40. Gozdarski študijski dnevi: 50 let gozdnih ucnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji Slika 5: Castna govorka mag. Alenka Korenjak, sekretarka Direktorata za gozdarstvo in lovstvo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (foto: K. Jarni) Slika 6: Razprava udeležencev (foto: K. Jarni) Nastran M., Jemec L., Leban V., Pirnat J., Prah J.: 40. Gozdarski študijski dnevi: 50 let gozdnih ucnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji Slika 7: Udeležence je uvodoma pozdravila dekanja Biotehniške fakultete, prof. dr. Marine Pintar (foto: K. Jarni) Slika 8: Moderirano razpravo je vodil prof. dr. Janez Pirnat (foto: K. Jarni) Gozdarstvo v casu in prostoru Prostovoljci ostajajo pomemben clen pri obnovi gozdov na Krasu Prostovoljci tudi dve leti po najvecjem požaru v Sloveniji še vedno množicno pomagajo pri obnovi pogorelih gozdov na Krasu. Konec novembra je v dveh dneh rokave zavihalo vec kot 700 zaposlenih iz številnih podjetij, dijakov in drugih, ki želijo s svojim delom prispevati k hitrejši obnovi obmocij, ki so bila v požaru najbolj prizadeta. Nacrt sanacije, ki ga je Zavod za gozdove Slo­venije pripravil po pregledu posledic najvecjega požara v zgodovini Slovenije, predvideva obnovo gozdov s sadnjo in setvijo na obmocjih najhujše poškodovanosti. To je na okoli 900 hektarjih gozda, kjer je vegetacija popolnoma unicena in je gozd izpostavljen eroziji ter razrašcanju tujerodnih invazivnih vrst rastlin. Zajeten del gozda na Krasu je bil tudi ob pomoci prostovoljcev do danes že obnovljen. V dveh letih je bilo obnovljenih 232 hektarjev pogorišca: na vec kot 46 hektarjih so prostovoljci in izvajalci posadili sadike, na 135 hektarjih posejali seme in na 51 hektarjih posadili želod. Glede na obsežnost požara pa še vedno ostajajo obmocja, kjer je vegetacija tako hudo poškodovana, da se gozd in z njim povezan habitat za živali, sam ne bo mogel obnoviti. Zato še vedno potekajo razlicne akcije obnove gozdov na Krasu. Pripravljenih je bilo 20.000 sadik avtohtonih listavcev, kot so hrast cer in puhasti hrast, lipo­vec in koprivovec, da jih prostovoljci posadijo pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije. S tem so pomagali obnoviti gozd na obmocju Fajtega hriba v obcini Rence - Vogrsko in v okolici Cerja v obcini Miren - Kostanjevica, na skupno 10 hektarih. Do spomladi se bo na Krasu posadilo 32.000 sadik in posejalo okoli 300 kg semena maklena in lipe; sredstva za nakup so bila zagotovljena iz državnega proracuna in donacij podjetij. Izpostavili pomen sodelovanja in cimprejšnje obnove Pred zacetkom del je prostovoljce nagovoril župan Obcine Rence - Vogrsko, Tarik Žigon, ki je vsako leto znova navdušen nad zagnanostjo in pripravljenostjo prostovoljcev, da prispevajo svoj cas in delo za to, da bo Kras nekoc spet obdan z gozdom. V imenu Zavoda za gozdove Slovenije je zbrane pozdravil pomocnik direktorja in strokovni vodja dr. Aleš Poljanec. Poudaril je pomen cimprej­šnje obnove najbolj poškodovanih površin, da se prepreci erozija, strukturno slabšanje tal in razrašcanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin. »Zavod za gozdove Slovenije ne le vodi, ampak tudi spremlja uspeh izvedene obnove gozdov na Krasu. Veseli nas, da je uspešnost razrašcanja posajenih sadik in klitja semena visoka, na kar so ugodno vplivale tudi padavine v spomladanskem casu. Na tak nacin bomo v kraške gozdove vrnili avtohtone drevesne vrste, ki so nekdaj na teh obmocjih že uspevale.« Mag. Ariana Durnik, direktorica Javnega zavoda Miren Kras, pa je izpostavila pomen dolgorocnih partnerstev s podjetji in izobraže­valnimi institucijami, ki pri obnovi vztrajajo že tretje leto: »Kljucnega pomena je zavedanje, da je obnova prizadete narave, gozda in s tem celotnega habitata, dolgotrajen proces, ki ga lahko uspešno zakljucimo samo v tesnem sodelovanju med števil­nimi deležniki. Zato gre vsem, ki z nami vztrajate tretje leto, tako z donacijami kot neposredno pri­sotnostjo na terenskih akcijah, velika zahvala za iskreno in predano okoljsko odgovorno ravnanje, ki se bo obrestovalo bodocim generacijam.« Poleg teh dveh množicnih akcij pa se številna podjetja odlocijo in pod vodstvo gozdarjev iz sežanske obmocne enote Zavoda za gozdove Slovenije organizirajo kolektivne akcije. Tako ne le pomagajo obnoviti gozd, ampak tudi krepijo sodelovanje in povezovanje med sodelavci. Tina DOLENC Zavod za gozdove Slovenije Foto: arhiv ZGS Gozdarstvo v casu in prostoru Gozdarstvo v casu in prostoru Gozdarstvo v casu in prostoru Gozdarska knjižnica – tudi v letu 2025 ostaja knjižnica predana gozdarski stroki V letu 2024 je bila Gozdarska knjižnica primorana v vecjo reorganizacijo. Biotehniška fakulteta Uni­verze v Ljubljani (UL BF) je namrec že konec leta 2023 sprejela odlocitev o združitvi vseh oddelcnih knjižnic fakultete v eno samo, Knjižnico Bioteh­niške fakultete, kar je mocno vplivalo na situacijo Gozdarske knjižnice. Gozdarska knjižnica je bila ustanovljena leta 1948 na Gozdarskem inštitutu Slovenije (GIS). Sprva je izvajala naloge specialne knjižnice, od leta 1968 pa tudi visokošolske, saj ji je bil priklju­cen knjižnicni fond Oddelka za gozdarstvo BF, Oddelek pa se je zavezal kot soustanovitelj. Od 1994 je knjižnica zagotavljala knjižnicne storitve tudi zaposlenim na Zavodu za gozdove Slovenije. 30. aprila 2024 je bil s strani vseh treh sou­stanoviteljev podpisan dogovor o prenehanju omenjenega sodelovanja. Del gradiva, 35 % od skupaj 40.144 enot gradiva, je prešlo v izkljucno last UL BF. Gozdarski inštitut Slovenije se je zavezal k nadaljnjemu upravljanju Gozdarske knjižnice ter sprejel spremembo Statuta GIS in nov Pravilnik o delovanju Gozdarske knjižnice. Na podlagi Pravilnika in novega dogovora z Zavodom za gozdove Slovenije Gozdarska knjižnica še naprej zagotavlja knjižnicne storitve, tudi zaposlenim na Zavodu. Tako je Gozdarska knjižnica po šestinpetdesetih letih ponovno 'samo' specialna knjižnica. Kot takšna je bila pod nazivom 'Goz­darske knjižnica, specialna knjižnica Gozdarskega inštituta Slovenije' dne 3. julija 2024 vpisana v razvid knjižnic pri NUK, saj izpolnjuje pogoje za izvajanje knjižnicne javne službe. Za leto 2025 je tako morala Gozdarska knjižnica med drugim urediti samostojen nakup tujih znan­stvenih revij, kar se je doslej izvajalo skupaj z UL. Dandanes znanstvene revije izhajajo v elektronski narocniški obliki ali v odprtem dostopu. Ker je narocniške revije vecjih založb najbolj smiselno narociti v konzorcijih, je GIS postal clan petih konzorcijev in pridobil e-dostop do izdaj teh založb (Wiley, ScienceDirect (Elsevier), Springer Nature, Nature in Taylor & Francis). Sredstva je zagotovil Gozdarski inštitut Slovenije, delno s pomocjo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Knjižnica sedaj deluje izkljucno v prostorih Gozdarskega inštituta Slovenije (1. nadstropje, na koncu desnega hodnika), njeno vodenje pa je prevzela (oz. nadaljuje) dr. Maja Peteh. Gozdarska knjižnica v letu 2025 ostaja pre­dana gozdarstvu, gozdarski znanosti in stroki. Njena primarna naloga je zagotavljanje podpore raziskovalni dejavnosti na Gozdarskem inštitutu Slovenije in v enaki meri tudi Zavodu za gozdove Slovenije. Glavna poudarka delovanja v 2025 sta nadaljnje zagotavljanje knjižnicnih storitev ter podpora založniški dejavnosti in odprti znanosti. Knjižnicni katalog Gozdarske knjižnice preko COBISS+: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/simple?db=gis Spletna stran Gozdarske knjižnice: https://www.gozdis.si/Gozdarska-knjiznica/ dr. Maja PETEH Gozdarski inštitut Slovenije, Gozdarska knjižnica Slika 1: Gozdarska knjižnica v letu 2025 (foto; arhiv Gozdarske knjižnice) Gozdarstvo v casu in prostoru Slika 2: Gozdarska knjižnica v letu 2025 (drugi pogled) (foto; arhiv Gozdarske knjižnice) Gozdarstvo v casu in prostoru Podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov za leto 2024 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je predstavil najbolj skrbne lastnike gozdov za leto 2024, ki z gozdovi skrbno upravljajo že vrsto let. Na slovesni podelitvi priznanj so govorci izpostavili predvsem pomen varnega dela v gozdu, skrb za oblikovanje odpornih in trajnostnih gozdov ter dobrega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. V vsaki od 14 obmocnih enot ZGS so izbrali lastnika gozda, ki izstopa po zglednem gospo­darjenju z gozdom, tesni življenjski povezanosti z njim, strokovni izvedbi del v gozdu in spošto­vanju vecnamenske vloge gozdov. Ti lastniki si prizadevajo za varno delo v gozdu, skrbijo za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na podrocju gozdarstva. Tovrstni promociji skrbnega gospodarjenja z gozdom se pridružujeta tudi Zveza lastnikov gozdov Slove­nije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2024 po obmocnih enotah ZGS so: • Gorazd Voncina, OE Tolmin; • Agrarna skupnost Bohinjska Bistrica, OE Bled; • Štefan Zupan, OE Kranj; • Ivan Bajde, OE Ljubljana; • Janez Sluga, OE Postojna; • Franc Jaklic, OE Kocevje; • Branko Faleskini, OE Novo mesto; • Vinko Golcar, OE Brežice; • Roman Zakšek, OE Celje; • Mateja Kavšak, OE Nazarje; • Stanislav Sedovnik, OE Slovenj Gradec; • Zlatka in Ivan Vivod, OE Maribor; • Peter Andrejcak, OE Murska Sobota; • Dušan Kalcic, OE Sežana. Lastniki gozdov so priznanja prejeli na slo­vesnosti, ki je potekala na Cekinovem gradu v Ljubljani, zbrane pa so nagovorili: Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, mag. Alenka Korenjak z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Rok Sedminek, podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije. Najbolj skrbni lastniki gozdov pomembno prispevajo k ohranjanju gozdov in predstavljajo dober zgled ostalim lastnikom gozdov. To je v nagovoru izpostavil tudi direktor Zavoda za goz­dove Slovenije Gregor Danev: »Letošnji izbranci izstopajo predvsem po svojem skrbnem delu in cutu za oblikovanje gozdov, ki bodo v ponos tudi prihodnjim generacijam. Narava nam je sicer letos prizanesla z naravnimi ujmami, lastniki gozdov pa so ponovno pokazali, kako skrbni so; gozdovi so po lanskih vetrolomih sanirani kar 80-odstotno, po napadih podlubnikov pa celo 96-odstotno. Kljub veliki kolicini opravljenega dela v gozdovih pa smo letos zabeležili najmanj nesrec s smrtnim izidom. Spodbujanje varnega dela v gozdu in izobraževanja lastnikov gozdov tako ostaja ena izmed prioritet Zavoda za gozdove Slovenije tudi v prihodnjem letu.« Po zakljucku slovesnosti so si udeleženci ogledali tudi razstavo fotografij na Jakopicevem sprehajališcu v Ljubljani, ki je nastala ob pra­znovanju 50-letnice gozdnih ucnih in tematskih poti v Sloveniji. Tina DOLENC Zavod za gozdove Slovenije Foto: arhiv ZGS Gozdarstvo v casu in prostoru Gozdarstvo v casu in prostoru Gozdarstvo v casu in prostoru Razstavljene nagrajene fotografije gozdnih ucnih in tematskih poti Z odprtjem fotografske razstave na Jakopicevem sprehajališcu v ljubljanskem parku Tivoli je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) sklenil cikel dogodkov ob praznovanju 50-letnice gozdnih ucnih in tematskih poti v Sloveniji. Do sredine februarja je še na ogled 80 izbranih fotografij z mednarodnega fotografskega natecaja, ki prikazujejo motive iz narave. Mineva 50 let od zasnove prvih gozdnih ucnih poti v Sloveniji, s katerimi so gozdarji želeli med ljudi širiti znanje o gozdu in gozdarstvu na zanimiv in privlacen nacin v gozdu samem. Zanimanje za obiskovanje gozdnih ucnih in tematskih poti je v porastu, saj nudijo sprostitev in omogocajo usvajanje novega znanja na drugacen, interaktiven in doživljajski nacin. Gozdne ucne poti pa so tudi pomemben element za spoznavanje in grajenje spoštljivega odnosa do gozda in narave. Name­njene so izobraževanju o gozdovih, gozdarstvu in trajnostnem upravljanju naravnih virov. ZGS, ki skrbi za 93 gozdnih ucnih poti, je v sodelovanju s Fotografskim društvom Grca Kocevje in Turisticno zvezo Slovenije razpisal mednarodni fotografski natecaj z naslovom 50 let gozdnih ucnih in tematskih poti v Sloveniji. Na natecaju je sodelovalo 110 fotografov, ki so skupaj prispevali 496 fotografij. Vsak udeleženec je lahko sodeloval z najvec šestimi deli, ki so prikazovali motive z gozdnih ucnih oziroma tematskih poti v Sloveniji. Pricujoca razstava, ki jo je podprlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pri projektu pa sodeluje tudi Turizem Ljubljana, predstavlja 20 nagrajenih in 60 izbranih fotografij z natecaja. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je v nagovoru na podelitvi priznanj nagra­jenim fotografom izpostavil, da so gozdne ucne in tematske poti odlicna priložnost za podajanje znanja o gozdu in gozdarstvu ter razvijanje spo­štovanja do narave. »Tudi pricujoca fotografska razstava je eden od pomembnih nacinov, kako na dostopen in vizualno privlacen nacin predstaviti gozdne ucne in tematske poti širšemu obcinstvu, kako pritegniti pozornost in ljudi navdušiti, da jih obišcejo.« Razstava je med obiskovalci Ljubljane zbudila veliko zanimanja, saj je z živimi barvami in lepimi motivi narave popestrila podobo Jakopicevega sprehajališca v praznicnem, novoletnem casu, na ogled pa bo še do 15. februarja. Tina DOLENC Zavod za gozdove Slovenije Foto: arhiv ZGS Gozdarstvo v casu in prostoru Gozdarstvo v casu in prostoru Delavnica o poslovnih priložnostih v sektorju gozdnega reprodukcijskega materiala V okviru javne gozdarske službe, projekta LIFE IP CARE4CLIMATE in drugih projektov, je 10. decembra 2024 na Gozdarskem inštitutu potekala delavnica Poslovne priložnosti v sektorju gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM). Združila je 74 udeležencev iz cele Slovenije, tako uslužbence javne gozdarske službe in ministrstev, kot tudi lastnike drevesnic in druge, ki se ukvarjajo z omenjenimi tematikami. Dogodek so odprli uvodni nagovori direk­torice Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Nike Kranjc, predstavnice Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Alenke Korenjak in dr. Gala Kušarja (GIS) s projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Vsi so poudarili velik pomen sektorja GRM ter nujnost njegovega razvoja za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, še posebej v casu soocanja s podnebnimi spremembami. Sledila sta dva sklopa predstavitev, ki so ude­ležencem približale razlicne novosti, možnosti, podrocja ter dosedanje dosežke sektorja GRM. Prof. dr. Hojka Kraigher (GIS) je predstavila projekt vzpostavitve Centra za semenarstvo, dreve­snicarstvo in varstvo gozdov. Center bo omogocal raziskovalno delo ter prenos znanja v prakso. Vzpostavljena bo laboratorijska infrastruktura in infrastruktura za pridobivanje, ekstrakcijo in shranjevanje ter kalitev semena, prav tako bo tu del gozdne genske banke. Center bo prostor za razvoj inovativnih pristopov v gozdnem drevesnicarstvu, certificiranje, analize GRM, raziskave tehnologij v gozdnem semenarstvu in drevesnicarstvu, razi­skave za potrebe slovenske gozdne genske banke in drugo. Del centra bo namenjen varstvu gozdov. Gradnja objekta se je že zacela, temeljni kamen je bil odkrit septembra 2024. Mag. Andrej Breznikar (ZGS) je udeležencem približal digitalizacijo procesov v sektorju GRM v okviru projekta eGozdarstvo. Digitalizacija prinaša novosti in inovativne, ki bodo omogocile boljšo sledljivost in ucinkovitejše spremljanje stanja v veirigi GRM, izvajanje ukrepov in izvedbo analiz. GRM modul bo vseboval podatke o gozdnih semenskih objektih, stanju le teh, pridobivanju GRM, prav tako pa bo omogocal spremljanje zalog ter poizvedbe in izpise. Boris Rantaša (GIS) je na primeru raziskave poskusa povecanja uspešnosti obnove gozdov s saditvijo na Krasu predstavil georeferencirano saditev in možnosti, ki jih ta odpira. Z veliko natancnostjo georeferenciranja je možno zabe­ležiti položaj vsake sadike, s tem pa pridobiti kakovostne podatke o njihovem preživetju ter morda celo dolociti mikrorastišcne razmere za vsako sadiko posebej. V drugem delu sta Zoran Planko in Anita Lempl, predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podrobno predstavila javni razpis za intervencijo naložbe v ustanovitev in razvoj gozdnega drevesnicarstva v okviru Stra­teškega nacrta Skupne kmetijske politike EU 2023 – 2027. Omenjeni razpis ponuja nezanemarljivo financno spodbudo za nadaljnji razvoj sektorja GRM. Dr. Gregor Božic (GIS) pa je predstavil razlicne poslovne priložnosti in podal priporocila glede samega sektorja. Sledila je moderirana delavnica o poslovnih priložnostih v sektorju GRM, ki jo je vodil Samo Škrjanec (ZaVita). Udeleženci so lahko podali svoje predloge za izboljšanje stanja v sektorju, izrazili svoja mnenja v zvezi z aktualnim sta­njem in si izmenjali ideje o novih možnostih. Razprava je prinesla nekaj predlogov za nadaljnji razvoj sektorja GRM. Priložnost za mreženje in pogovor je ponudila tudi pogostitev, s katero se je dogodek zakljucil. Simon ZIDAR, Tadeja PEPELNJAK, Gal KUŠAR, Boris RANTAŠA Gozdarski inštitut Slovenije Slika 1: Uvodni del je v imenu projekta moderiral dr. Gal Kušar iz GIS (foto: Gregor Skoberne) Gozdarstvo v casu in prostoru Slika 2: Udeležence je uvodoma nagovorila dr. Nike Krajnc, direktorica GIS (foto: Gregor Skoberne) Slika 3: Prof. dr. Hojka Kraigher je predstavila projekt vzpostavitve Centra za semenarstvo, drevesnicarstvo in varstvo gozdov (foto: Gregor Skoberne) Gozdarstvo v casu in prostoru Slika 4: Mag. Andrej Breznikar (Zavod za gozdove Slovenije) je predstavil projekt digitalizacije procesov v sektorju gozdnega reprodukcijskega materiala (foto: Gregor Skoberne) Gozdarstvo v casu in prostoru Ciljni raziskovalni projekt na temo sistemskih rešitev zakonodaje s podrocja izkorišcanja gozdov S septembrom 2024 se je pricel nov ciljno–raziskovalni projekt z naslovom Optimizacija institucionalno-normativnih rešitev za traj­nostno izkorišcanje gozdov v Sloveniji (akro­nim LEXSILVAE), katerega vodilni partner je Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, sodelujoci partnerji pa so Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Katedra za gozdno tehniko in ekonomiko ter Fakulteta za upravo. Skupna vrednost projekta znaša 165.200 EUR in bo trajal dve leti. Projekt (V4-2421) »Optimiza­cija institucionalno-normativnih rešitev za trajno­stno izkorišcanje gozdov v Sloveniji« po javnem razpisu za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni vir« v letu 2024, financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (50 %) ter Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (50 %). Izhodišca in namen projekta Glede na potrebo po vecji ucinkovitosti in optimi­zaciji sistema gospodarjenja z gozdovi, je namen projekta oblikovanje predlogov, ki bodo prispevali k vecji ucinkovitosti institucionalno-normativnih rešitev na podrocju izkorišcanja gozdov. Zakon o gozdovih iz leta 1993 se je sicer nekajkrat spreme­nil in dopolnil, vendar so sistemske rešitve ostale nespremenjene. Zaradi sprememb v gospodarstvu in družbi, povecane clovekove dejavnosti in priti­skov na gozdni prostor, je tako nujna prilagoditev gozdarske zakonodaje za boljše soocanje z novimi izzivi in vkljucitev sodobnih nacel trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. Predvsem se kažejo potrebe po sistemskih spremembah, zlasti tistih, ki se nanašajo na organizacijo služb, pristoj­nih za gozdarstvo. Tako je ena od nalog projekta preuciti vsebinsko potrebnost in zahtevnost nalog javne gozdarske službe (JGS), ki bodo odražale potrebe na tem podrocju ter preveriti možnosti racionalizacije in posledicno zmanjšanja stroškov za proracun. Naloge JGS bodo ovrednotene tudi s pomocjo izvedene ankete in intervjujev z zaposlenimi na Zavodu za gozdove Slovenije. Z namenom zagotavljanja ucinkovite komunikacije in konstruktivne diskusije o možnih alternativnih rešitvah za izboljšanje Zakona o gozdovih bo vzpostavljen Gozdni dialog. Le ta predstavlja trajnostni mehanizem za vkljucevanje razlicnih deležnikov in omogoca interdisciplinarni pristop. Alternativni predlogi za posodobitev pravne ureditve Zakona o gozdovih bodo ovrednoteni s strani deležnikov v okviru Gozdnega dialoga. Cilji projekta • analizirati sisteme ureditve gospodarjenja z gozdovi v izbranih / primerljivih državah EU s poudarkom na izkorišcanju gozdov; • pripraviti razlicne alternative možnih spre­memb veljavne pravne ureditve s poudarkom na izkorišcanju gozdov; • vzpostaviti gozdni dialog, v okviru katerega bodo vkljuceni kljucni akterji gozdno–lesnih verig; • pripraviti predloge ukrepov za zagotavljanje ucinkovitosti institucionalno-normativnih rešitev za trajnostno izkorišcanje gozdov v Sloveniji. Glavni rezultati projekta Rezultati raziskave bodo v podporo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in drugim odlocevalcem pri oblikovanju ucinkovitih politik (ukrepov) gospodarjenja z gozdovi ter pri nacr­tovanju razporejanja sredstev za delovanje javne gozdarske službe. Najpomembnejši rezultati, ki so neposredno vezani na uresnicevanje glavnih ciljev projekta so: • identifikacija pravnih institutov, ki omejujejo gospodarjenje z gozdovi; • analiza sistemov urejenosti gospodarjenja z gozdovi v izbranih/primerljivih državah EU; • priprava predloga možnih alternativnih rešitev pravne urejenosti Zakona o gozdovih; • vzpostavitev Gozdnega dialoga z namenom zagotavljanja ucinkovite komunikacije in kon­struktivne diskusije o možnih alternativnih rešitvah za izboljšanje Zakona o gozdovih; • aktivno vkljucevanje deležnikov ter glavnih ciljnih skupin v izvajanje projekta ter prenos znanja širši javnosti. Prenos znanja ter promocija rezultatov za javnost Glavne ciljne skupine projekta so odlocevalci (Zavod za gozdove Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), lastniki in upravljavci gozdov, gozdarski strokovnjaki, izva­jalci gozdarskih storitev, predstavniki lesnoprede­lovalne industrije. Tekom trajanja projekta bo v obliki gozdnega dialoga potekala komunikacija z deležniki vzdolž gozdno–lesne verige, kjer bomo clani projektne skupine zbirali njihova stališca, mnenja glede predlaganih alternativnih sprememb Zakona o gozdovih. Le–ta bodo vkljucena v koncne predloge ukrepov za izboljšanje pravne ureditve trajnostnega izkorišcanja gozdov v Sloveniji. Tekom trajanja projekta bomo redno predsta­vljali rezultate v obliki clankov v strokovnih revijah ter drugih medijih, organizirali in sodelovali bomo na delavnicah, strokovnih dogodkih in okroglih mizah, ob zakljucku projekta pa bomo organizirali posvet, na katerega bomo povabili strokovnjake in predstavnike vzdolž celotne gozdno-lesne proizvodne verige. Špela ŠCAP, Matevž TRIPLAT, dr. Nike KRAJNC Gozdarstvo v casu in prostoru Projektni partnerji: Financerji projekta: Gozdarstvo v casu in prostoru Krajinska ekologija za slovenske bralce Slika 1: Naslovnica monografije Krajinska ekologija, avtorja prof. dr. Janeza Pirnata, založbe Univerze v Ljubljani Znanstvena monografija Krajinska ekologija avtorja dr. Janeza Pirnata v izdaji Založbe Univerze v Ljubljani je edino celovitejše delo na podrocju krajinske ekologije slovenskega avtorja in v slovenšcini. Monografija je nastala na podlagi istoimenskega ucbenika, izdanega 2017, vendar pa jo od njega locijo predvsem posodobljeni viri in slikoviti primeri znanih slovenskih krajin, ki razumevanje teorije olajšajo tudi širši strokovni javnosti. Primarno je monografija namenjena študentom krajinskoekoloških predmetov na Biotehniški fakulteti, primerna pa je tudi za študente razlicnih prostorskih strok, saj na razu­mljivih primerih razlaga krajinskoekološka nacela. Potenciali bralci so tudi vsi strokovnjaki s podrocja prostorskega nacrtovanja. Zanimiva je tako za analitike razvoja prostora kot tudi za nacrtovalce krajinskih nacrtov, ki morajo pri svojem delu upoštevati temeljna izhodišca. Vse osnove krajinske ekologije so obravnavane v osmih poglavjih na 167 straneh. Delo odlikuje sistematicna in pregledna zasnova krajinskoe­koloških vsebin. Sledijo si logicno, od zacetnih izhodišc z definicijami in razlagami osnovnih krajinskih pojmov do vsebin, ki zahtevajo interdi­sciplinarno razumevanje in povezovanje teoretskih konceptov. V uvodnem poglavju nas avtor preko paradoksa eksponentne rasti, trajnostne rabe in okoljske etike pripelje do ugotovitve o potrebnosti razvoja krajinsko ekološke vede. Smiselno sledita poglavji o razvoju krajinske ekologije kot samo­stojne discipline in enakovredno predstavljeni razlicni koncepti in teorije v krajinski ekologiji ter njihova prakticna uporaba v krajinskih analizah. Osrednji obsežnejši poglavji o ekosistemu kot gradniku krajine in krajini sami, njuni sestavi, delovanju, spremembah in vrednotenju bi lahko sestavljali že skoraj samostojno delo. Zanimiva je vkljucitev poglavja o doživljanju krajine v litera­turi in umetnosti, ki sega v družboslovne vede in razmišljanje strokovnega bralca preusmeri iz zgolj analiziranja krajinskih gradnikov na doži­vljajsko plat, ki vsekakor predstavlja vrednote in pricakovanja družbe v krajini. Poglavje o razvoju slovenskih krajin je pomembno za razumevanje dolocenih vzorcev in sprememb, ki so posledica zgodovinskih dogajanj. Predstavljene so razlicne clenitve Slovenije, na katerih temeljijo nekatere krajinskoekološke analize. Monografija se zakljuci s poglavjem o nastanku prihodnjih krajin, per­spektivah stroke ter razlago izbranih krajinskih kazalnikov, ki se uporabljajo pri sodobnih kra­jinskoekoloških analizah. Avtor se v svojem delu sklicuje na obsežno tujo temeljno literaturo krajinskoekoloških konceptov in teorij. Enakovredno so uporabljeni tudi domaci znanstveni clanki in strokovne monografije. V manjši meri so vkljuceni najnovejši znanstveni clanki s podrocja krajinske ekologije, kar je sicer razumljivo, saj delo razlaga in predstavlja temeljna krajinskoekološka poglavja. Ker je podrocje izje­mno obsežno in danes z novimi tehnologijami zajema prostorskih podatkov hitro razvijajoce, ne more vkljuciti vseh, še posebej novih speci­aliziranih podrocij krajinske ekologije. Avtor v posebnih okvirjih “Podrobno” predstavi izsledke znanstvenih clankov in poglobljeno snov poglavij, da se lahko bralec podrobneje spozna s specific­nimi primeri in je povabljen tudi k nadaljevanju raziskovanja podrocja s pomocjo navedene lite­rature. Poseben doprinos monografije je kratek slovar najpomembnejših pojmov s podrocja krajinske ekologije v anglešcini z ustreznimi slo­venskimi prevodi. Nekateri med njimi se pojavijo v slovenšcini prvic in tako prispevajo k razvoju terminologije podrocja v slovenskem jeziku. Monografija se zgleduje po klasicnih delih krajinske ekologije in vkljucuje temeljna poglavja s podrocja, hkrati pa obravnava tudi manj pogo­ste teme, kot je doživljanje krajin. S slikovitimi razlagami, razumljivimi primeri slovenskih krajin in dobro slikovno podporo bolj približa osnovne teme krajinske ekologije slovenskim študentom in drugim strokovnim bralcem. Mojca NASTRAN Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Gozdarstvo v casu in prostoru Gozdarstvo v casu in prostoru Nova spletna stran ZGS Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je pred­stavil prenovljeno spletno stran www.zgs.si. Stran je z drugacno zasnovo bolj pregledna in obiskovalcem omogoca lažje iskanje vsebin, vec je slikovnega gradiva, baze podatkov pa se ažurno osvežujejo. Spletna stran je po celoviti oblikovni in vse­binski prenovi uporabnikom bolj prijazna, saj omogoca lažje iskanje vsebin glede na namen obiska strani. Lastnik gozda, obiskovalec ali nekdo, ki išce splošne informacije o ZGS, lahko že na vstopnem mestu najde kljucne vsebine. Podrobno so predstavljena kljucna delovna podrocja, pregle­dno so prikazani tudi osnovni podatki o gozdovih Slovenije, ki se bodo sproti osveževali iz razlicnih baz podatkov. V koledarju so objavljeni prihajajoci dogodki, za ucitelje pa so na enem mestu zbrana zanimiva video gradiva in publikacije, ki jih lahko uporabijo pri pouku. Ob predstavitvi nove spletne strani je direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev povedal: »Nova platforma omogoca pregledno in uporabniku prijazno dostopanje do informacij o naših dejavnostih, projektih in aktualnih dogodkih. Verjamemo, da bo nova spletna stran prispevala k boljši osvešcenosti o pomenu gozdov ter krepila sodelovanje z javnostjo, lastniki gozdov in partnerji. Zagotovo bodo lastniki gozdov zdaj lažje našli potrebne obrazce, vloge in nasvete, prav tako kot obcine podatke za izdajo dokumentov o posegih v prostor.« Prenova spletne strani www.zgs.si je potekala v okviru projekta eGozdrastvo, ki ga ZGS izvaja v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, goz­darstvo in prehrano ter Gozdarskim inštitutom Slovenije. Projekt je sestavni del naložbe Digitalni prehod na podrocju kmetijstva, prehrane in gozdarstva, ki v okviru Nacrta za okrevanje in odpornost (NOO) prispeva k digitalnemu pre­hodu. NOO je del programa NextGenerationEU. Prenovljen je tudi logotip ZGS je ob 30-letnici prenovil tudi logotip, katerega osrednja nit ostajata dva stilizirana lista, ki pa sta malo razklenjena, kot simbolno dejanje odpiranja gozdarske javne službe navzven do lastnikov, pre­ostalih deležnikov in javnosti. Prehod na uporabo novega logotipa bo postopen, koncan pa bo do konca leta 2025. Tina DOLENC Zavod za gozdove Slovenije Slika 1: Prenovljeni logotip Zavoda za gozdove Slovenije Gozdarstvo v casu in prostoru 60 let alpskega kozoroga v Julijskih Alpah – od 1964 do 2024 Leta 1964 so v dolino Zadnjico v Trenti naselili prve osebke alpskega kozoroga (Capra ibex L.), ki je bil vec stoletij odsoten iz slovenskih gora. Alpski kozorog je bil zaradi prekomernega lova skoraj popolnoma iztrebljen. Izginil je iz vecine obmocij Alp, preživela pa je le majhna populacija na obmocju današnjega narodnega parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Italije. Ta populacija je postala osnova za ponovno naselitev vrste v druge dele Alp, vkljucno s Slovenijo. Ponovna naselitev alpskih kozorogov v Julijske Alpe je bila skrbno nacrtovana (Fabjan, 1977). Leta 1963 so raziskali ekološke pogoje. Osnovni pogoj za nameravano naselitev je bil primeren habitat, ustrezna ekspozicija in ustrezna vegetacija, ki bi bila primerna za prehranjevanje alpskega kozoroga. Kot najbolj primeren habitat so izbrali obmocje pod Pihavcem, bogat s travo Festuca calva (lokalno imenovano ležka). Prve alpske kozoroge so odlovili leta 1964 v narodnem parku Gran Paradiso, pri cemer so izbirali živali, najbolj prilagojene za novo okolje (Peracino, 1965). Izpu­stili so jih v 3 ha veliko oboro v dolini Zadnjice, kjer so bile zadržane tri mesece (obora je vidna na sliki, zadaj). Slika, ki spremlja ta zgodovinski dogodek, prikazuje kljucne udeležence: (od leve proti desni) Janko Zorc - Cot, Jože Komac - Mota, dr. Vittoria Peracino, Jože Kravanja - Rogar, Ciril Bradaškija - Monkeš in Anton Kravanja - Kopišcar. Ciril Bradaškija je bil lovski nadcuvaj, preostali so bili lovski cuvaji. Dr. Vittorio Peracino, lovski inšpektor v italijanskem narodnem parku Gran Paradiso, je vodil odlove in preselitev. Peracino (1965) navaja, da je Jože Kravanja sodeloval pri odlovu kozorogov v Italiji. Ta uspešen projekt, iz daljnega leta 1964, je simbol mednarodnega sodelovanja za ohranja­nje narave in je bistveno pripomogel k ponovni vzpostavitvi populacije alpskega kozoroga na tem obmocju. Danes je populacija alpskih kozorogov v Slo­veniji stabilna, vendar locena od drugih alpskih populacij. Zaradi omejenega genetskega bazena in bolezni, ni v najboljšem stanju. Nedavne raziskave (Nčve Repe in sod., 2023) pa prinašajo optimizem. Na podlagi arheozooloških, genetskih in habi­tatnih analiz so dokazali, da je alpski kozorog v Sloveniji domorodna vrsta, saj je tukaj živel še v poznoanticnem obdobju. To odpira možnosti za okrepljene varstvene ukrepe in aktivno ohranjanje te karizmaticne vrste, ki ima velik kulturni in zgodovinski pomen in simbolizira vzdržljivost in prilagodljivost v alpskem ekosistemu. dr. Andreja NČVE REPE Zavod za gozdove Slovenije VIRI Peracino, V. (1965) Kozorogi za novo kolonijo v Trenti. Lovec: glasilo Slovenskega lovskega društva. let. 48. št. 6. s 165-167 Nčve Repe, A., Bužan, E., Toškan, B., Javornik, J., Pokorny, B., Arih, A., Zver, L., Prostor, M., Krofel, M., Stergar, M., Jerina, K., Potocnik, H., Cerne, R., Poljanec, A. (2023) O domorodnosti alpskega kozoroga v Sloveniji. Gozdarski vestnik 81, š8/9, str. 271-285 Fabjan, I. (1977) Naselitev, razvoj in stanje kozorogov v Sloveniji. Lovec 60: 237-239 Slika 1: Lovski cuvaji takratnega Zavoda za gojitev divjadi Triglav (1964), sliko je posredoval Matej Kravanja, vnuk Jožeta Kravanja, na sliki cetrti z leve. Gozdarstvo v casu in prostoru Kuharski recepti Divjacinske krace v cesnovi omaki Krace so spodnji deli prednjih in zadnjih nog živali. Sprednje krace imenujemo tudi podlaket, zadnje golen ali bocnik. Krace sestavljajo mišicne skupine, ki bistveno prispevajo pri gibanju živali, zato krace vsebujejo visok delež kit in drugih veznih tkiv. To je pomembno v kulinaricnem smislu, ker doloca nacine priprave krac - so kosi mesa, ki potrebujejo dolgo termicno obdelavo pri nizkih temperaturah (70°-90°). Takšen nacin priprave omogoca spreminjanje kolagena v veznih tkivih v želatino, kar povzroci mehcanje mesa. Želatina pomembno prispeva tudi k socnosti mesa, saj nadomesti izgubo vode v mišicnih tkivih, ki je sicer neizogibna posledica termicne obdelave mesa. Želatina torej deluje podobno kot mašcoba. Zato pravilno pripravljene krace nikoli niso suhe, tudi v primeru nemastnega oziroma pustega mesa divjih živali. Zaradi visokega deleža veznih tkiv so krace najprimernejše za dolgotrajno dušenje in kuhanje. Odlicno se obnesejo v enoloncnicah in juhah, še posebej, ce so predhodno razsoljene in diml­jene. Takrat so najboljše za enoloncnice tipa ricet in pasulj. To velja za krace vseh živali, neglede na to ali so divje ali domace. Krace vecjih živali so obicajno dokaj veliki kosi, kar je neprakticno, zato jih je verjetno smiselno razkošciciti iz kosti. Krace manjših živali, zlasti mladicev, je smotrno pustiti cele. Najslabše, kar lahko naredimo s kracami, je mletje v mleto meso, saj bodo vezna tkiva zelo verjetno zamašila naš stroj za mletje in s tem mocno otežila pravilno razdeljevanje mesa. Spodnji recept je najprimernejši za manjše krace, ki jih pustimo cele v kosti. Ce govorimo o divjih živalih, imam pri tem v mislih krace mladicev srnjadi, gamsa, muflona, manjših divjih prašicev in drugih živali podobne velikosti. Pri domacih živalih so to krace jagenjcka ali kozlicka, ki so bile verjetno tradicionalno uporabljene v tem receptu. Jed zaznamuje velika kolicina cesna (4 cele glave cesna na 4 krace!), ki se je ne smemo ustrašiti. Cesen je odlicna sestavina, ki je nepog­rešljiva v mesnih jedeh. Pri dolgotrajni termicni obdelavi povsem izgubi oster okus, znacilen za surov cesen. Ostane le slasten kompleksen okus, ki da bistveno noto tej jedi. Tisti, ki vec kuhate boste morda opazili, da v receptu ni klasicnih sestavin, ki jih obicajno uporabljamo z rdecim mesom. Belo vino in limona sta sestavini, ki jih najveckrat kombiniramo z belim mesom in ribami. Ne glede na to, da odstopa od ustaljenih norm, je ta jed enostavno izvrstna in žal vam bo, ce je ne poskusite skuhati doma. Jaz v to jed pogosto dodam kuhan fižol ali druge strocnice in jo še dodatno obogatim, ceprav to ni potrebno. Ostanki omake in mesa so odlicni tudi naslednji dan kot osnova omake za testenine. Pa dober tek! Sestavine • 4 krace manjših živali, cele v kosti (mladici srnjadi, gamsa, manjši divji prašici,…) • 3-4 jušne žlice olivnega olja, • 4 vecje glave cesna, • 200 ml suhega belega vina, • 150 ml vode ali kokošje juhe + dodatna teko­cina po potrebi, • 1 cajna žlica suhega timijana, • 1 jušna žlica svežega drobno sesekljanega rožmarina, • nastrgana lupina 1 limone, • sok sveže limone po okusu • sol in poper po okusu, • maslo in moka za zgošcanje omake po okusu. Navodila: 1. Krace vzamemo iz hladilnika 30 minut pred zacetkom priprave jedi, da dosežejo sobno temperaturo. Medtem olupimo stroke vseh cesnovih glav. Stroke lahko damo v manjšo posodo, jo pokrijemo s pokrovom in jo nekaj casa mocno stresamo. Na ta nacin se bo cesen lažje lupil. Olupljene stroke pustimo cele. 2. Osušimo krace s papirnato brisaco in jih bogato zacinimo s soljo in poprom. Segre­jemo olje v težji litoželezni posodi. Po želji krace tik pred peko pomokajmo in stresemo odvecno moko. Na ta nacin se bodo lepše opekle. Krace opecemo v vrocem olju do zlato rjave barve na vseh straneh. 3. Opecene krace odstranimo iz posode. Zni­žamo moc ognja in na hitro opecemo cele cesnove stroke, dokler ne zadišijo in dobijo zgolj rahlo rjavo barvo – pri tem bodimo zelo pozorni, da se cesen ne zažge. 4. Dodamo vino, timijan, ľ rožmarina in ľ nastrganih limoninih lupin. Povremo vino, dokler ne dobi gostote sirupa. Medtem z leseno kuhalnico postrgamo iz posode vse na dno posode sprijete delcke od peke mesa. Ta fond je bistven za okus omake. 5. Ko vino ustrezno povre, dodamo vodo ali jušno osnovo. Rahlo zacinimo s soljo in poprom in v posodo vrnemo opecene krace in ves mesni sok, ki je stekel iz krac. 6. Posodo pokrijemo in vsebino na štedilniku na nizkem ognju ali v pecici dušimo do mehkega (temperatura pecice 160-180 °C). To bo trajalo od 1,5 do 3 ure, odvisno od velikosti krac in željene mehkobe mesa. Mehkobo mesa lahko preverimo s konico noža ali vilicami. Fino je, da se meso še drži kosti in krace ne razpadejo povsem. Ceprav ni nic narobe, ce meso povsem odstopi od kosti (odvisno od želje posameznika). Pri dušenju ves cas pazimo, da je v posodi dovolj tekocine - da se cesen ne prismodi. Ce tekocina povre, dodamo dodatno toplo vodo ali juho. 7. Ko so krace želene mehkobe, jih odstra­nimo iz posode. Ohranimo nekaj najlepših cesnovih strokov za nadev. Ostalo omako »zmiksamo«. Dodamo preostali rožmarin in nastrgano limonino lupinico. 8. Omako lahko po želji in potrebi zgostimo. Predlagam dva nacina; z moko ali z maslom. V prvem primeru jušno žlico ali dve moke vmešamo v nekaj hladne vode in zmes dodamo omaki. Omako nato prevremo do želene gostote. V primeru uporabe masla najprej zavremo omako in jo odstavimo iz štedilnika. Ob stalnem mešanju dodajamo (hladno!) maslo, kocko za kocko, do želene gostote. Na ta nacin v bistvu dobimo emulzijo masla in omake. 9. Ko je omaka nared, jo dosolimo, popopramo in po okusu dodamo limonin sok za kislino. Po želji lahko v omako dodamo predkuhan fižol (dober je tudi iz plocevinke). 10. Krace segrejemo v pecici ali mikrovalovki in jih postrežemo z vroco omako in prilogo, kot je polenta, pire krompir, dušen riž ali testenine. Krožnik okrasimo s prihranjenimi cesnovimi stroki in vejicami rožmarina. Avtor: Jernej JAVORNIK Slika 1: Krace mladica srnjadi v cesnovi omaki. Kuharski recepti Slika 2: Krace so poleg jezika, reber, prsi in vratu najboljše meso za prekajeno divjacino. Na fotografiji so prekajene krace, ki jih pri nas uporabimo za ricet, pasulj ali druge krepke zimske enoloncnice. Kuharski recepti Kuharski recepti Kazalo letnika 2024 Gozdarski vestnik, letnik 82 UVODNIKI 002 Boris RANTAŠA, Aleš POLJANEC Spremembe gozdne vegetacije po požaru in digitalna sestojna karta 062 Boris RANTAŠA, Aleš POLJANEC Usmerjanje obnove, nege in varstva gozdov 114 Boris RANTAŠA, Aleš POLJANEC Gozdarske strategije in ravnanja za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe 166 Boris RANTAŠA, Aleš POLJANEC Sanacija naravne ujme je priložnost za ucenje in priprava na prihodnost 226 Primož SIMONCIC 20 let intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji 278 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije 30 let javne gozdarske službe 330 Boris RANTAŠA in dr. Aleš POLJANEC Urbano gozdarstvo in gospodarjenje z gozdovi na hudourniških obmocjih 390 Boris RANTAŠA in dr. Aleš POLJANEC Gozdarski vestnik skozi cas: zakljucek 82. letnika IZVIRNI ZNANSTVENI CLANKI 003 Valerija BABIJ, Lado KUTNAR, Aleksander MARINŠEK, Janez KERMAVNAR Gozdna tla in vegetacija eno leto po požaru na Goriškem Krasu Forest soil and vegetation one year after the Goriški Kras fire 024 Andrej BONCINA, Vasilije TRIFKOVIC, Christian ROSSET Izdelava sestojne karta na podlagi lidarskih podatkov Forest stand segmentation using lidar data 063 Peter SMOLNIKAR, Urban ŽITKO, Marija KOLŠEK, Matevž TRIPLAT Ucinkovitost zatiranja invazivne tujerodne vrste navadne barvilnice: poraba casa in potencialne izboljšave pri negi mladja Control of invasive alien species American pokeweed: Time consumption and potential improvements in silviculture 075 Primož OVEN, Ida POLJANŠEK, Urša OSOLNIK, Viljem VEK Pridobivanje in uporaba ekstraktivov iz lesa in drevesne skorje Obtaining and use of extractives from wood and tree`s bark 167 Matevž KONJAR, Matija KLOPCIC Naravne motnje na Bovškem – analiza vpliva naravnih motenj in vzrokov za njihovo pojavljanje Natural disturbances in Bovec region – analysis of the impact and factors for the occurrence of natural 238 Aleksander MARINŠEK, Primož SIMONCIC, Daniel ŽLINDRA Spremljanje izbranih lastnosti tal na ploskvah intenzivnega monitoringa (IM) gozdnih ekosistemov Monitoring selected soil properties in Intensive Monitoring (IM) plots of forest Ecosystems 245 Lado KUTNAR, Janez KERMAVNAR Spremljanje pritalne vegetacije gozdov v Sloveniji kaže na zmanjševanje števila rastlinskih vrst Monitoring of the forest ground vegetation in Slovenia shows a decline in the number of plant species 253 Saša ŠERCER Vremenski vzorci: Pogled na dvajsetletni intenziven monitoring gozdnih ekosistemov Evolving weather patterns: A 20-year project monitoring perspective 279 Daniel ŽLINDRA Dolgoletno spremljanje kakovosti zraka v gozdnih sestojih Slovenije, s poudarkom na ozonu Long-term monitoring of ambient air quality in forest stands in Slovenia, with a focus on ozone 284 Gal OBLIŠAR, Urša VILHAR Rezultati dvajsetletnega spremljanja fenoloških faz dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji Results of twenty years of monitoring phenological phases of trees in intensive forest ecosystem monitoring plots in Slovenia 293 Tom LEVANIC, Matej RUPEL, Andreja VEDENIK Letna in sezonska debelinska rast dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa v Sloveniji Annual and seasonal radial growth of trees on the intensive monitoring plots in Slovenia 303 Nikica OGRIS Popis povzrociteljev poškodb drevja na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji Inventory of tree damage agents in intensive monitoring plots of forest ecosystems in Slovenia 308 Anže Martin PINTAR, Mitja SKUDNIK Osutost dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih Tree defoliation on the plots for intensive monitoring of forest ecosystems in Slovenia over the last two decades PREGLEDNI ZNANSTVENI CLANKI 115 Andrej BONCINA Prilagajanje gospodarjenja z gozdovi podnebnim spremembam: zasnova in predlog strategij Adapting forest management to the climate change: concept and suggestion of strategies 227 Primož SIMONCIC, Matej RUPEL, Daniel ŽLINDRA, Lado KUTNAR, Aleksander MARINŠEK Program Intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji (2004–2024) Programme for Intensive Forest Monitoring in Slovenia (2004-2024) 331 Tina SIMONCIC, Matjaž GUCEK, Mateja COJZER, Robert HOSTNIK, Andrej KOTNIK, Viktor MIKLAVCIC, Rok PISEK Upravljanje mestnih gozdov v Sloveniji Urban forest management in Slovenia 391 Aljaž PUHEK, Tine HAUPTMAN Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Review of oak (Quercus spp.) decline in Europe and in Slovenia STROKOVNI PRISPEVKI 130 Tjaša BABIC, Mojca NASTRAN Stik urbanih površin z gozdom na primeru Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib The contact of urban areas with the forest on the example of the Tivoli, Rožnik and Šiška Hill Landscape Park 184 Nejc KOREN, Dragan MARKOVIC Sanacija gozdov po zaporednih vetrolomih v letu 2023 na Polovniku v gozdnogospodarski enoti Bovec Salvaging forests after consecutive windthrows in 2023 on the Polovnik mountain in the forest management unit Bovec 194 Jurij ROZMAN, Martin UMEK, Tomaž POLAJNAR, Domen OVEN, Janez LOGAR Gozdni požar na Potoški gori in sanacija v požaru poškodovanih gozdov Forest fire on Potoška gora Mountain and rehabilitation of the forests damaged in fire 209 Marija KOLŠEK, Matej KRAVANJA, Boštjan KOŠICEK, Andreja NČVE REPE, Andrej BREZNIKAR, Marijana MINIC VIDRIH, Aleš POLJANEC Dve leti po požaru na goriškem Krasu 351 Amina GACO JEŽ, Francesca GIANNETTI, Solaria ANZILOTTI, Matevž TRIPLAT Ocena zaloge ogljika v nacrtu trajnostnega gospodarjenja z gozdovi Quantification of Carbon Stock in Sustainible Forest Managment Plan 363 Urša VILHAR, Tomaž CEJ, Klemen JERINA, Tadej JERŠIC, Erika KOZAMERNIK, Jože PAPEŽ, Robert ROBERK, Jaša SARAŽIN Delavnica »Biotehnicni ukrepi v gozdnatih hudourniških obmocjih« na Gozdarskem inštitutu Slovenije 372 Živa BONCINA, Tina SIMONCIC, Matjaž GUCEK, Irena MRAK, Jaša SARAŽIN, Urša VILHAR Delavnica o gospodarjenju z gozdovi na hudourniških obmocjih v Jelendolu 325 Maja PETEH Izid novega ucbenika Ohranjanje gozdnih genskih virov s semenarskim praktikumom in njegova predstavitev v okviru projekta Beremo v gozdnih knjižnicah 326 Maja PETEH Zakljucek projekta Beremo v gozdnih knjižnicah 376 Nikolina MENCIN IFSA Balkan Meeting Slovenia 2024: Navigating the Aftermath 380 Gal FIDEJ, Kristina SEVER, Dušan ROŽENBERGAR, Andreja GREGORIC Letno srecanje združenja za sonaravno gospodarjenje z gozdovi Pro Silva Evropa na Slovaškem 417 Tina DOLENC Prostovoljci ostajajo pomemben clen pri obnovi gozdov na Krasu 420 Maja PETEH Gozdarska knjižnica – tudi v letu 2025 ostaja knjižnica predana gozdarski stroki 422 Tina DOLENC Podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov za leto 2024 425 Tina DOLENC Razstavljene nagrajene fotografije gozdnih ucnih in tematskih poti 427 Simon ZIDAR, Tadeja PEPELNJAK, Boris RANTAŠA Delavnica o poslovnih priložnostih v sektorju gozdnega reprodukcijskega materiala 430 Špela ŠCAP, Matevž TRIPLAT, Nike KRAJNC Ciljni raziskovalni projekt na temo sistemskih rešitev zakonodaje s podrocja izkorišcanja gozdov 432 Mojca NASTRAN Krajinska ekologija za slovenske bralce 434 Tina DOLENC Nova spletna stran ZGS 435 Andreja NČVE REPE 60 let alpskega kozoroga v Julijskih Alpah – od 1964 do 2024 KUHARSKI RECEPTI 056 Jernej JAVORNIK Koprivini kaneloni 108 Jernej JAVORNIK Zeleni boršc 160 Jernej JAVORNIK Divjacinski cevapcici 273 Jernej JAVORNIK Želodova moka, zdrob in škrob 384 Jernej JAVORNIK Divjacinska juha iz kosti in odrezkov 437 Jernej JAVORNIK Divjacinske krace v cesnovi omaki SREDICA - MIKROSKOPSKE IN MAKROSKOPSKE ZNACILNOSTI LESA Jožica GRICAR, Peter PRISLAN ZELENI BOR (Pinus strobus L.) in CEMPRIN (Pinus cembra L.) Jožica GRICAR, Peter PRISLAN OLJKA (Olea europaea L.) Jožica GRICAR, Peter PRISLAN NAVADNI DIVJI KOSTANJ (Aesculus hippocastanum L.) Jožica GRICAR, Peter PRISLAN NAVADNA LESKA (Corylus avellana L.) Jožica GRICAR, Peter PRISLAN RUMENI (Cornus mas L.) in RDECI DREN (Cornus sanguinea L.) Jožica GRICAR, Peter PRISLAN VRBE (Salix spp.) Jožica GRICAR, Peter PRISLAN Vrste iz rodu Sorbus Jožica GRICAR, Peter PRISLAN NAVADNA BODIKA (Ilex aquifolium L.) Kazalo letnika 2024 Kazalo letnika 2024 Kazalo letnika 2024 Kazalo letnika 2024 Gozdarstvo v casu in prostoru Gozdarski vestnik, LETNIK 82 • LETO 2024 • ŠTEVILKA 10 Gozdarski vestnik, VOLUME 82 • YEAR 2024 • NUMBER 10 ISSN 0017-2723 / ISSN 2536-264X UDK630* 1/9 Gozdarski vestnik je na Ministrstvu za kulturo vpisan v razvid medijev pod zap. št. 610. Glavni urednik/Editor in chief: dr. Aleš Poljanec Urednik/Editor: Boris Rantaša; Spletni urednik/Online editor: Vasja Leban Uredniški odbor/Editorial board prof. dr. Andrej Boncina, prof. dr. Robert Brus, dr. Tine Grebenc, prof. dr. Miha Humar, prof. dr. Klemen Jerina, mag. Marko Matjašic, dr. Nenad Potocic, dr. Janez Prešern, prof. dr. Hans Pretzsch, dr. Klemens Schadauer, dr. Primož Simoncic, Baldomir Svetlicic, Simon Kovšca, Gregor Meterc, mag. Alenka Korenjak, dr. Maja Peteh Uredništvo in uprava/Editors address ZGDS, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 (0)51 402 365 E-mail: gozdarski.vestnik@gmail.com Spletna stran: http://zgds.si/gozdarski-vestnik/ TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 7,70 EUR. Letna narocnina: fizicne osebe 33,38 €, za dijake in študente 20,86 €, pravne osebe 91,80 €. Gozdarski vestnik je referiran v bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA, EBSCO, COBBISS.SI Trajna hramba objav je zagotovljena v repozitorijih / Permanent archiving e-articles is ensured in repositories: DiRROS, dLIB. Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora / Opinions expressed by authors do not necessarily re.ect the policy of the publisher nor the editorial board Oblikovanje in prelom: Urša Rezelj s.p., Gigi's design Tisk: Euroraster d.o.o. Ljubljana Fotografija na naslovnici / Front cover photography: dr. Aleš POLJANEC Fotografija na zadnji strani / Back cover photography: dr. Aleš POLJANEC 444 445 391 Aljaž PUHEK, Tine HAUPTMAN Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas Review of oak (Quercus spp.) decline in Europe and in Slovenia 410 Mojca NASTRAN, Luka JEMEC, Vasja LEBAN, Janez PIRNAT, Jože PRAH 40. Gozdarski študijski dnevi: 50 let gozdnih ucnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji GOZDARSTVO V CASU IN PROSTORU 035 Boris RANTAŠA 2. delavnica javne gozdarske službe na temo gozdnega semenarstva in drevesnicarstva 037 Janez KONECNIK Gozdarske smucarske prireditve v zimi 2023- 2024 043 Simon ZIDAR, Anica SIMCIC, Andreja FERREIRA, Gal KUŠAR, Boštjan MALI Nagradni stripovski natecaj Gozd in podnebne spremembe 045 Tina DOLENC Zacetek zbiranja pobud za 10-letne gozdnogospodarske nacrte gozdnogospodarskih enot za obdobje 2025–2034 046 Vesna ORAŽEM, Boris RANTAŠA Prva skupna konferenca Alpske in Karpatske konvencije o upravljanju velikih zveri 048 Jože PRAH 120 let od izda knjige Navod za oskrbovanje malih gozdnih posestev na Kranjskem in Primorskem 050 Simon ZIDAR, Luka CAPUDER, Andreja NČVE REPE,Barbara PIŠKUR Tudi v letu 2024 spremljamo prisotnost karantenskih škodljivih organizmov v slovenskih gozdovih 053 Pia HÖFFERLE, Boris RANTAŠA, Tjaša BALOH, Anže JAPELJ Prva delavnica CRP Proces spremembe in dopolnitve nacionalnega gozdnega programa na Gozdarskem inštitutu Slovenije 055 Gregor BOŽIC, Katja SONNENSCHEIN, Tanja MRAK, Marjana WESTERGREN Projekt FRUITDIV - Exploiting the Untapped potential of Fruit treeWild DIVersity for Sustainable Agriculture 083 Tina DOLENC Mednarodni dan gozdov 2024: z inovacijami v gozdarstvu do novih rešitev pri usmerjanju razvoja gozda 086 Ajša ALAGIC, Anica SIMCIC, Amina GACO, Simon ZIDAR, Urša VILHAR Gozd je najboljša ucilnica – projekt Erasmus+ KA2 »V gozdu kot v ucilnici« 091 Suzana RANKOV Uspešno zakljucena akcija Pomladimo gozdove 2024 098 Tina DOLENC Na gozdne ucne poti po novo znanje in sprostitev 101 Simon ZIDAR, Nikica OGRIS, Andrej DRŽAJ Seminar in delavnica iz varstva gozdov 2024 104 Zarika SNOJ VERBOVŠEK Gozdar pred svojim casom - pomemben zbornik, posvecen prof. dr. Boštjanu Anku 106 Tadeja PEPELNJAK Štipendisti Pahernikovih gozdov 142 Tina DOLENC Teden gozdov 2024 potekal v znamenju 30-letnice ZGS 148 Suzana RANKOV Zacetek obnove mreže protipožarnih prometnic na požarišcu naGoriškem Krasu 150 Tina DOLENC Na Risovi poti gostili osrednji dogodek Tedna gozdov 2024 152 Jože PRAH Naj tematska pot 2023 in Klepet na naj poti 155 Iztok VRŠCAJ Vseslovensko srecanje lastnikov gozdov ob Velenjskem jezeru 157 Ajša ALAGIC, Amina GACO Cezmejno širjenje znanja o gozdni pedagogiki v okviru projekta ERASMUS+ 218 Tomi IVANIC, Andrej LUMBAR Tudi letošnji požar na Krasu pokazal pomanjkljivo protipožarno varnost 221 Špela POLAK BIZJAK, Nuša STANIC Uspešen posvet na Agri: Gozdarji za Naturo 2000 259 Blanka KLINAR Septembra uspešno izvedli prvo uvodno srecanje delovne skupine projekta IFORPLAN 262 Vasja LEBAN Prof. dr. Lidija Zadnik Stirn – prejemnica priznanja za življenjsko delo 264 Tadeja PEPELNJAK, Boris RANTAŠA IUFRO Svetovni gozdarski kongres 2024 v Stockholmu na Švedskem 268 Boris RANTAŠA Zakljucno srecanje projekta LIFE Systemic na Gradu Snežnik 271 Nevenka BOGATAJ Drobiž? Ne, valuta! Drobiž pod Kopami – spomini Kopnikovih otrok 319 Silvo PRITRŽNIK Hubert Dolinšek - ob 90-letnici rojstva 321 Jože PRAH Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji prevzema organizacijo 50. obletnice Evropske pešpoti E6 (Ciglarjeve poti) 324 Tadeja PEPELNJAK II. konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu Kazalo letnika 2024 Kazalo letnika 2024 Makroskopske in mikroskopske znacilnosti lesa NAVADNA BODIKA (Ilex aquifolium L.) dr. Jožica Gricar (jozica.gricar@gozdis.si), dr. Peter Prislan (peter.prislan@gozdis.si) Gozdarski inštitut Slovenije Rod bodik (Ilex) obsega okrog štiristo vrst, ki so bodisi vednozelene ali listopadne. V Sloveniji uspeva samo navadna bodika (Ilex aquifolium L.), zimzeleni grm ali drevo, ki po navadi doseže višino od 5 do 15 metrov, v optimalnih razmerah celo do 25 metrov. Kot podstojno drevo raste v bukovih in hrastovih gozdovih, navadno po vec dreves skupaj, a je njen delež zelo majhen. V Sloveniji je zaradi redkosti in ogroženosti na seznamu zavarovanih rastlin že od leta 1922. Pri nas so redka domorodna rastišca bodike hladna flišna pobocja zahodne Vipavske, Osilniške dolina ob Kolpi in v nekaterih drugih obmocjih, kjer poletja niso pretopla in presuha ter zime niso preostre. Navadna bodika raste na rastišcih z blagim atlantskim podnebjem ali z zmernim sredozemskim vplivom. Ceprav uspeva tako v senci kot na soncu, ima rajši zavetrno, sencno lego z vlažno, a dobro odcedno in rahlo kislo prstjo. Je dokaj odporna proti suši. Bodika je kot hortikulturna vrsta zanimiva zaradi lepih zimzelenih listov, goste krošnje in rdecih plodov, ki na rastlini lahko ostanejo dolgo v zimo. Navadno bodiko uporabljamo tudi za žive meje, spada pa med strupene rastline. Rdeci košcicasti plodovi so namrec strupeni in niso primerni za uživanje, saj povzrocajo bruhanje in mocno drisko, obcutek omoticnosti in zaspanosti, kar vodi v dehidracijo, vecje kolicine lahko celo smrt. V bodikinih listih je v zelo majhni kolicini alkaloid teobromin, ki je soroden kofeinu in ga pridobivajo iz kakava, zato je v manjših kolicinah tudi v cokoladi. Teobrominov ucinek je podoben, a manj izrazit kot kofein za cloveški živcni sistem. Pri višjih koncentracijah naj bi oba alkaloida zelo zmanjševala nastanek zobnega kariesa. Navadna bodika ima velik kulturni pomen. Zanjo so znacilna številna poimenovanja, npr.: božje drevce, božji les, bodicje, bodic, crnec, crnika, lesec, ostrolistnica, rosi konj, rusikonjevina, zimzelen. V poganstvu je bila simbol upanja in veselja, pomembno vlogo ima tudi v kršcanski simboliki. Drevo zaradi vednozelenosti pogosto uporabljamo za številne praznicne krasitve. V preteklosti so navadno bodiko pogosto sadili v bližini hiš in drugih kmeckih poslopij, saj naj bi jih po starem prepricanju varovala pred udarom strele. Les navadne bodike je srednje gost (gostota absolutno suhega lesa ro = 680 do 800 kg/m3), trd in je v procesu sušenja nagnjen k veženju in dimenzijski nestabilnosti. Ker je les neodporen, je nagnjen k obarvanju zaradi okužbe z glivami, trohnenju in napadom škodljivcev. Struktura lesa je homogena in fina, drevesna rast pa pogosto nepravilna in zavita. Obdelava lesa je zaradi številnih grc in zavite rasti otežena. Lepi, barva in površinsko obdeluje se dobro. Zaradi redkosti debel na trgu je uporaba lesa navadne bodike zelo omejena. Cena lesa je relativno visoka in na voljo v omejenih kolicinah in merah. Les uporabljajo v mizarstvu (pohištvo), za intarzije, za glasbene inštrumente, za klavirske tipke (barvane v crno), v strugarstvu in rezbarstvu, za sprehajalne palice, za rocaje za orodje, metle in copice. Vcasih so ga uporabljali kot poceni nadomestek za ebenovino, ker je po strukturi zelo podoben. Bela barva lesa navadne bodike je zelo primerna za nanose razlicnih barv. Iz lesa navadne bodike izdelujejo tudi šahovske figure in rocaje posod za vroce napitke in hrano, ker les dobro prenaša visoke temperature. MAKROSKOPSKI OPIS LESA Struktura lesa navadne bodike je difuzno porozna. Les je rumenkasto bele barve, pogosto z rahlo zelenkastim odtenkom. Diskoloriran les, ki nastane ob mehanskem poškodovanju, je temneje obarvan. Prirastne plasti so s prostim ocesom težje razlocne in jih opazimo zgolj zaradi radialno splošcenih vlaken, ki so v dveh do treh radialnih nizih ob letnici. Tekstura lesa je homogena, fino porozna in nedekorativna. Srednji tangencialni premer por oziroma trahej v precnem prerezu je manjši od 100 µm, zato niso vidne s prostim ocesom. Število in velikost por se od ranega lesa proti kasnemu lesu branike veliko ne spreminjata. Srednje široki trakovi so na precnem prerezu dobro vidni tudi s prostim ocesom, na radialnem so vidni kot izrazita, visoka zrcala, na tangencialnem prerezu pa kot fina, temnejša vretena. MIKROSKOPSKI OPIS LESA Les navadne bodike je difuzno porozen. Na splošno so traheje dokaj enakomerno razporejene po braniki. Traheje ali pore so majhne (od 17 µm do 51 µm) in v precnem prerezu v dolgih radialnih skupkih, sestavljenih iz dvajset ali vec trahej. Lahko so tudi v manjših gnezdih ali klastrih. Letnice so dokaj razlocne zaradi radialno splošcenih vlaken, ki so v dveh do treh radialnih nizih ob letnici. Trahejni cleni so dolgi od 690 µm do 1130 µm. Na celicnih stenah trahej so helikalne odebelitve, ki so dobro vidne. Trahejni cleni, ki sestavljajo traheje, imajo skalariformne perforirane plošcice v koncnih stenah (tj. koncna stena trahejnega elementa z vec podolgovatimi in vzporedno potekajocimi odprtinami) z 20 do 40 preckami (radialni prerez). Intervaskularne piknje, ki so v bocnih stenah trahej in povezujejo sosednje traheje med seboj, so majhne in nasprotno razporejene. Osnovno tkivo sestavljajo vlaknaste traheide z razlocno obokanimi piknjami, ki so debelostene. Tudi v stenah vlaknastih traheid so helikalne odebelitve. Trakovi so dveh vrst: enoredni in vecredni, ki so široki od 2 do 6 celic in pogosto visoki vec kot en milimeter (tangencialni prerez). Vecredni trakovi so heterogeni in sestavljeni iz ležecih trakovnih parenhimskih celic v osrednjem delu in iz vec vrst pokoncnih (kvadratastih) parenhimskih celic ob robovih trakov. Enoredni trakovi so homogeni in sestavljeni le iz pokoncnih parenhimskih celic. Piknje med trakovi in trahejami so dobro vidne. Po velikosti in obliki so podobne intervaskularnim piknjam (radialni prerez). Aksialni parenhim je difuzen in je pretežno apotrahealen (ni v stiku s trahejami), na nekaterih mestih je lahko paratrahealen (v stiku s trahejami). Kljucni razpoznavni znaki za dolocitev te vrste so: difuzna poroznost, majhne traheje v radialnih nizih, helikalne odebelitve v trahejnih clenih in vlaknastih traheidah, skalariformne perforacije in široki ter heterogeni trakovi. LOCEVANJE BODIKINEGA LESA OD DRUGIH VRST LISTAVCEV Les navadne bodike (Ilex aquifolium) je mogoce zamenjati s sorodnimi vrstami Ilex; npr. Ilex opaca ali Ilex mitis. Po gostoti in videzu (t.j., rumeno bele barve in fine, homogene teksture) je les podoben nekaterim difuzno poroznim vrstam, npr. crnemu gabru (Ostrya carpinifolia) ali rdecemu drenu (Cornus sanguinea). Kljub temu je razlikovanje po barvi med njimi relativno preprosto: bodikin les je rumeno bele barve, pogosto z zelenkastim odtenkom, medtem ko sta crni gaber in rdeci dren rumeno do rdeckasto bele barve. Na precnem prerezu jih na mikroskopski ravni zanesljivo locimo po velikosti in razporeditvi trahej: v bodikinem lesu so majhne traheje, razporejene v dolge radialne nize, velikost por pa se od ranega proti kasnem lesu ne spreminja veliko. V radialne nize razporejene traheje lahko zasledimo tudi pri crnem gabru, vendar so znacilno krajši, poleg tega so pri crnem gabru v ranem lesu traheje bistveno vecje kot v kasnem. Pri rdecem drenu so traheje izkljucno posamicne. Posebnost bodike je tudi, da so v vlaknastih traheidah v celicnih stenah lahko helikalne odebelitve. ISSN 2536-264X GozdVestn 82 (2024) 10 Slika 1: Makroskopska (a, c, e) in mikroskop­ska (b, d, f) zgradba lesa navadne bodike. (a) Za bodiko je na precnem prerezu znacilna raztresena (difuzna) razporeditev trahej. Pri­rastne plasti ali branike (B) in letnice (L) so na precnem prerezu slabo vidne. (b) Pod mikroskopom so letnice razlocne zaradi razlik v velikostih in debelinah celicnih sten vlaken v ranem in kasnem lesu. Traheje (T) so razpore­jene pretežno v radialnih nizih (do 20 trahej v radialnem nizu). Po navadi so kvadrataste oblike, njihov premer pa je manjši od 40 µm in se v braniki neznatno spreminja. Trakovi so dveh razlicnih velikosti, enoredni in vecredni, ki so široki od 3 do 6 celic. Aksialni parenhim je pretežno apotrahealen in difuzen. Obcasno je v stiku s trahejami (paratrahealen in picel). (c) Na radialnem prerezu so branike (B) in letnice (L) slabo razlocne. Trakovi so s prostim ocesom vidni kot izrazita bolj ali manj široka temnejša zrcala. (d) Trahejni cleni (Tc) so podolgovati z lestvicastimi perforacijami, ki imajo od 20 do 40 preck, ter številnimi in izrazitimi helikal­nimi odebelitvami (Ho). Vecredni trakovi so heterogeni, sestavljeni iz dveh vrst trakovnih celic, tj. podolgovatih v sredini in kvadratastih ob robu traka. Kvadrataste celice so lahko v eni ali vec vrstah. Enoredni trakovi so homogeni, sestavljeni iz kvadratastih celic. Po navadi so enoredni trakovi visoki do 10 celic, vecredni pa lahko celo vec kot en milimeter. Helikalne odebelitve so vidne tudi v celicnih stenah vlaken (Ho). (e) Tangencialni prerez je brez posebnosti, zaznamujejo ga predvsem fina, temnejša vretena širokih trakov. (d, f) Tako na radialnem kot tangencialnem prerezu so vidni trahejni cleni z bolj ali manj izrazitimi helikalnimi odebelitvami (Ho). (Foto: S. Ogo­revc, G. Skoberne, P. Prislan.) ISSN 2536-264X GozdVestn 82 (2024) 10 Slika 2: Mikroskopska zgradba bodikinega lesa. (a, b) Precni prerez: (a) Letnice (L) so razlocne predvsem zaradi splošcenih terminalnih vlaken. Vrsta je difuzno porozna, traheje so številcne in enakomerno porazdeljene v braniki (B). Razporejene so pretežno v radialnih nizih do dvajset trahej in vec, deloma tudi v daljših dvoj­nih radialnih nizih in gnezdih. So razmeroma oglate, zelo majhne s tangencialnim preme­rom od 17 µm do 51 µm. Aksialni parenhim (Ap) je obilen, apotrahealen in razporejeni difuzno, razporejen pa je lahko tudi okoli trahej (paratrahealen in picel). Trakovi (Tr) so dveh velikosti, enoredni in vecredni, široki 2 do 6 celic. (b) Osnovno tkivo predstavljajo vlaknaste traheide. Aksialne parenhimske celice (Ap) prepoznamo po tanjših celicnih stenah in pogosto zapolnjenih lumnih. (c, d) Radialni prerez: (c) Vecredni trakovi (Tr) so heterogeni z enim ali vec nizi kvadratastih celic ob robovih trakov. V osrednjem delu so pokoncne parenhimske celice. Enoredni tra­kovi so homogeni in sestavljeni iz pokoncnih parenhimskih celic. Enoredni trakovi so visoki do deset celic, široki trakovi pa tudi vec kot en milimeter. Trahejni cleni so dolgi od 690 µm do 1130 µm in imajo izrazite helikalne odebelitve (Ho). (d) Perforacije med posameznimi trahej­nimi cleni so lestvicaste (Lp) in jih sestavlja od 20 do 40 preck. Intervaskularne piknje (Ip), ki so v bocnih stenah trahej, so nasprotno razvršcene. Helikalne odebelitve so lahko tudi v celicnih stenah vlaknastih traheid. (e, f) Tangencialni prerez z dobro vidnimi trahejni cleni (Tc) s helikalnimi odebelitvami (Ho) in lestvicastimi perforacijami (Lp). Dolžina merilne daljice je 100 µm. (Foto: P. Prislan, S. Ogorevc, G. Skoberne.) ISSN 2536-264X GozdVestn 82 (2024) 10 Slika 3: Bodikin les (Ilex aquifolium) (a) je makroskopsko podoben drugim svetlim difuzno poroznim vrstam lesa s podobno gostoto; npr. lesu crnega gabra (Ostrya carpinifolia) (b) ali rdecega drena (Cornus sanguinea) (c). Preprosto jih lahko razlikujemo že po razporeditvi trahej na precnem prerezu: (d) za bodikin les so znacilne majhne traheje, katerih tangencialni premer se od ranga proti kasnemu lesu prakticno ne spreminja, (e) pri crnem gabru so traheje razporejene v krajših radialnih nizih, v ranem lesu so znatno vecje, (f) pri drenu so traheje pretežno posamicne. (Foto: P. Prislan, G. Skoberne.) Viri Grosser D. 1977. Die Hölzer Mitteleuropas - Ein mikrophoto­graphischer Lehratlas. Springer-Verlag, Berlin, Heidelberg, New York. IAWA Committee. 1989 IAWA list of microscopic features for hardwood identification. IAWA Bulletin n.s. 10: 219–322. Martincic A., Wraber T., Jogan N., Podobnik A., Turk B., Vreš B. et al. 2007. Mala flora Slovenije : kljuc za dolocanje praprotnic in se­menk. 4., dopolnjena in spremenjena izd., 1. natis. Ljubljana : Tehniška založba Slovenije. Richter H.G., Oelker M., Koch G. 2018. macroHOLZdata: descrip­tions, illustrations, identification, and information retrieval. In English and German. Version: 07-2018. delta-intkey.com. Torelli N. 1990. Les in skorja. Slovar strokovnih izrazov. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana. Torelli N. 1991. Makroskopska in mikroskopska identifikacija lesa (kljuci). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesar­stvo, Ljubljana. Schweingruber F.H. 1990. Microscopic wood anatomy, Mikrosko­pische Holzanatomie. Eidgenössische Anstalt für das Forstliche Versu­chswesen, Birmensdorf. Wagenführ R. 1996. Holzatlas. 4. neuarbeitete Auflage. Fachbuchverlag Leipzig. Carl Hanser Verlag, München Wien: 688 str. Wheeler E.A., Baas P., Gasson P.E. 1989. IAWA list of microscopic features for hardwood identification. IAWA Bulletin 10: 219–332. Slika 4: Precni (a) in tangencialni (b) ter radialni (c) prerez bodikinega lesa. (Foto: G. Skoberne, P. Prislan.) Zahvala Preparati so bili pripravljeni v Laboratoriju za lesno anatomijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Za podporo v laboratoriju se zahvaljujemo Gregorju Skobernetu, Saši Ogorevc in Poloni Hafner. Pripravo prispevka so omogocili Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), raziskovalni program P4-0430 in projekti: V4-2222, J4-4541 in J4-50130. ISSN 2536-264X GozdVestn 82 (2024) 10 Gozdarski vestnik Letnik 82, številka 10 Ljubljana, 2024 ISSN 0017-2723 Pregled odmiranja hrastov (Quercus spp.) v Evropi in pri nas 40. Gozdarski študijski dnevi: 50 let gozdnih ucnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji Sredica: Makroskopske in mikroskopske znacilnosti lesa ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE