Leto V.
V Celju, dne 3. februarja 1910.
St. 5.
NARODNI UST
khaja viak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — ?te pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati k* naslov: „Narodni List" « Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3.
„Narodni List" stane za oelo leto 4 K, za pol leta 2 K, z» četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovorn. Pristojbine za oglase je plaSevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju.
Naši duhovniki in zakonske žene pa „Narodni List".
(Dopis iz Slovenskih Goric.)
Še nobeno leto niso štajerski slovenski duhovniki tako strastno agitirali za »Slov. Gosp.«, kakor proti koncu 1. 1909 s tem, da so posebno zakonske žene v spovednicah šuntali naravnost proti njihovim možem, ako so bili ti naročniki »Nar. Lista«. — To vam je bilo krega in prepira po hišah, ki še tu-intam zdaj ni ponehal. Žalostno! Samo en primer: Dve še precej »trdni« kmetici pajdašita zadnjo nedeljo 1. 1909 od rane maše domu. Pridigar je roban-tal, kričal in psoval naročnike »Nar. L.« — »Toliko pa še sem pri hiši«,pravi desna kmetica, »da bom pognala »N. L.« iz naše hiše!« In res, prihodnja številka »N. L.« je bila poslana nazaj. Pa to ni šlo kar tako! Njen mož, poštena kmetska korenina, se je temu odločno uprl. A žena je venomer brundala, dokler ni mož rekel: »Ze toliko let je N. L. v naši hiši, vsi smo ga- brali in nikdar nismo našli kaj brez-rerskega v nJem. Zdaj pa, ko te je danes pri spovedi in pa vse skupaj pri pridigi nahujskal zoper N. L. obenem pa zoper nas, vaše zakonske može, zdaj pa naenkrat ni dobro. Veš, zakaj ne? »Slov. Gospodarju« zmanjkuje naročnikov, duhovnikom pa zbirce, bojijo se za komando nad prostim ljudstvom. Radi bi veljali kot nekaka višja bitja kakor smo drugi zemljani, zato pa se jezijo nad časniki, Id razkrivajo brezobzirno njihove napake; — to je vse! Ne ene besede, ne enega stavka, ne enega članka mi ne moreš pokazati, ki bi govoril kedaj proti cerkvi, Bogu, ali naši sv. veri sploh; če bi se kaj takega zgodilo, bi ga že sam odposlal. Vendar pa zavoljo ljubega miru v hiši bom opustil N. L., a naročnik SI. Gosp. ne bom nikdar, ostanem vedno narodnjak, nikdar popovski!« — Od tistega dne ne dobi noben človek pri hiši od gospodarja prijaznega •dgovora. Prepir — hudičevo seme — je zasejal duhovnik.
Pri levi sosedi pa ni bila taka »batalja«. Kmetica je počakala na pragu pismonoša, sprejela »N. L.« in ga sama brez moževe vednosti odposlala. Ni bila pravzaprav nasprotnica »N. L.«, a ker je prinesla k hiši par tisočakov, je mislila, da mora to tupatam možu dati pokusiti. Toda njen mož, skrben gospodar, je dobro vedel za take »muhe« svoje žene; zato se tudi ni razburil tako, kakor njegov desni sosed. Rekel je mirno: »Glej, ljuba duša, kakor se jaz ne mešam v tvoje gospodinjstvo, tako se ti ne mešaj v mojo politiko. Dobro veš, da nisem zapravljivec, ne pijanec, pač pa skrbim, da gre najino gospodarstvo naprej. Najino deco pošiljava
redno v šolo, kjer se učijo razun citati, pisati, računati tudi krščanski nauk. Na družino paziva, da se ponoči ne potepa, da hodi ob nedeljah in praznikih k sv. maši in k večernicam in da spolnjuje redno krščanske dolžnosti, kakor jih izpolnjujeva tudi midva. V naši hiši se postimo, kakor je predpisano v cerkvenih zapovedih in v adventu in v postu molimo po večerih skupno sv. rožnivenec. Ali je naša hiša torej brezverska, ali sem jaz brezverec, ki pazim na to, da vlada v naši hiši krščanski duh, četudi berem »N. L.«? Draga moja, bodi pametna! Vidiš, pri nas je vse v najlepšem redu. Jaz sem gospodar pri hiši, in hvalite Boga, da me še imate. Dokler bom živ, bo v naši hiši »N. L.«!«
Zeni je postalo toplo pri srcu; rada je imela svojega moža, ki je bil v resnici priden in pameten. Čutila je, da je moža po krivici žalila, vendar pa je bila preponosna, da bi mu to v besedah priznala. Na tihem je naročila poštnemu uradniku, naj »N. L.« zopet reklamira. Tako je pametni gospodar zlepa poravnal prepir v hiši, ki ga je zatrosil duhovnik.
Podpora soseskama Gregovci in Bračnavas zaradi povodnji Sotle.
Pri utemeljevanju tega predloga v deželnem zboru v petkovi seji je dež. posi. dr. Kukovec, z zadovoljstvom povdarjal, da je državni inženir vsled naročila vlade škodo pregledal in tudi odobril načrte županstva na Bizeljskem, kako bi se škoda popravila.
Zato je postal prvi Agi predloga dr. Kukovca, da deželni odbor da škodo preceniti, brez pomena, ker je tò že storjeno s strani politične oblasti. Deželni kulturni odsek naj si torej oskrbi dotični akt od okrajnega glavarstva v Mariboru. Na ti podlagi naj združeni finančni in deželnokulturni odsek predloži zbornici poročilo in predlog v najkrajšem času, da se dovoli podpora. — Stvar je nujna in se mora porabiti zimski čas za potrebna dela. Zato se naj stvar nujno obravnava.
Jz političnega sVeta.
Štajerski deželni zbor.
Seja dne 2 7. jan.: Predložen je deželni proračun za leto 1910;, nadalje poročilo deželnega odbora o prošnji občine Sopote in Pleterje v kozjanskem okraju za po-
biranje 165, ozir. 200% občinskih doklad. Predloženo je tudi poročilo o ureditvi plač deželnih logarjev in njihovih pomočnikov. Ustanovi se naj 9 logarskih mest in 1 mesto logarskega pomočnika.
Utemeljevanje predloga za ustanovitev spodnje realke v Trbovljah je odpadlo, ker je dr. Benkovič želel, dase predlog z dnevnega reda umakne. Predlog kler. posi. dr. Puchasa za ustanovitev 2. deželne šole za gluhoneme otroke se je odkazal skupnemu finančnemu in šolskemu odseku. Ta šola bi se naj ustanovila na Srednjem Štajerskem (bognedaj na Slovenskem Štajerskem!) za 60 — 80 otrok. Stroški bi se naj pokrili iz zneska 150 tisoč kron, katere je dovolil deželni zbor ob priliki cesarjevega jubileja za gluhoneme. Želja Slovencev, ki se je že pred dalje časom izrazila, naj bi tudi na Sp. štajerskem dobili enak zavod, se je seveda mirno prezrla. Roškarjev predlog za spremembo lovskega zakona se je odkazal odseku za obč. zadeve. Občini Ribtarovci v zg.-radgonskem okraju se je dovolilo pobirati do 1. 1912. zvišane licence za godbe in podaljšanje policijske ure v znesku 2 K vprid občinskemu ubožnemu zakladu.
Deželna klet se za sedaj ne premesti v Gosposko ulico, v prostore, kjer je tvrdka F. Haas in sinovi, ker manjka po naziranju vinarskega odseka deželi denarja, da bi te prostore primerno uredila. Deželni odbor bo zatorej to vprašanje še nadalje „študiral"; ravno tako se je odkazal dež. odboru v znani „študij" tudi Verstovškov predlog za ustanovitev vzornega dež. vinograda v Št. Andražu nad Velenjem.
Seja dne 28. jan.:
V zadevi pokončevanja gosenic in hroščev, katerih bodemo imeli najbrže zelo veliko prihodnjo spomlad je predložil združeni finančni in deželnokulturni odbor sledeči predlog: Deželnemu odboru se nalaga, da naj izda kratek, lahko razumljiv poduk in ga razširi potom letakov med ljudstvo; nadalje naj naznani dež. odbor okr. za-stopom, da plača dežela za vsak kilogram nabranih hroščev 4 vin, ako prispevajo še okraji po 2 vin. Tudi naj skrbi dež. odbor za to, da se bode oddajal tabačni izvleček za pokončevanje gosenic.
Utemeljitev dr. Kukovčevega nujnega predloga za dež. podporo vsled povodnji prizadetim vasem na Bizeljskem priobčujemo na drugem me-
LISTEK.
Metež.
Ruski spisal A. S. Puškin. Konja tečeta po stezah, Tlačita visoki sneg ... Glej tam v strani božji hram Cisto osameli ...
Veter rezko zdaj zapiše; Sneg kot megla se vali; Orni vran prhuta s krili, Nad sanmi se vije tam. Konja bojazljiva Motno gledata tja v dol, Stresata zdaj grivi.
Zukovskij.
Koncem leta 1811, v oni znameniti dobi, je živel na lastnem posestvu Nenarodovem dobri Ga-vrila Gavrilovič R... Slovel je po vsi okolici za gostoljubnega in dobrosrčnega moža. Sosedje so prihajali vedno k njemu v gvste, na pojedine ali pa igrat boston po pet kopejk z njegovo ženo Pras-kovjo Petrovno, a nekateri, da bi videli njiju hčerko Marjo Gavrilovo, 17 letno devo. Smatrali so jo za bogato nevesto in mnogi so jo določili za svojo ali svojih sinov nevesto.
Marja Gavrilova je zajemala svojo vzgojo iz francoskih romanov in je bila torej zaljubljena. Njene vrste ljubimec pa je bil ubogi vojaški zastavo-
noša, ki ga je videla za njegovega dopusta v domači vasi. Razume se samo po sebi, da je mladenič gorel z jednako strastjo zanjo in da so roditelji, za-pazivši njiju vzajemno naklonjenost, prepovedali svoji hčeri, misliti na ubogega zastavonošo.
Naša ljubimca sta si redno dopisovala in se vsak dan srečavala v borovem gozdiču, ali pri stari kapelici. Tu sta si prisegala večno ljubezen, godrnjala na usodo in sklepala različne načrte. Vsled rednega dopisovanja in pogostnega občevanja sta prišla (kar je naravno) na sledečo misel: »ako midva zdaj drug brez drugega ne moreva živeti in bo volja strogih roditeljev ovirala najino srečo, bode li mogoče nama še nadaljno življenje brez sreče?« Razume se, da je prišla ta misel najprej mladeniču v glavo in da je dopadala tudi fantaziji Marje Gavrilovne, vzgojene po romanih.
Nastopila je zima in prekinila njune sestanke; toda dopisovala sta si tem bolj. Vladimir Nikolä* jevič jo je rotil v vsakem pismu, naj se mu popolnoma zaupa, naj se poročita tajno, nekoliko časa prikrivata, potem pa padeta k nogam roditeljev, ki jima bodo slednjič ganjeni vsled njune junaške stanovitnosti in nesreče rekli: »Otroka! pridita v naše naročje!«
Marja Gavrilova je dolgo omahovala. Mnogo načrtov je že ovrgla. Slednjič se je odločila tako: na določen dan ne gre večerjat, oddalji se v svojo sobo z izgovorom, da jo boli glava. Njena hišna je bila z njo sporazumljena. Obe greste nato na vrt skozi zadnja vrata, za vrtom najdeta pripravljene sani in ž njimi se odpeljeta pet vrst od Nenarodova
v selo Žadrino, naravnost v cerkev, kjer ju pričakuje Vladimir.
Preteklo noč ni Marja Gavrilovna nič spala. Pospravljala in zgrinjala je perilo in obleko, potem pisala dolgo pismo milosrčni gospici, svoji dru-napisala dolgo posmo milosrčni gospici, svoji družici, drugo pa svojim roditeljem. Poslovila se je od njih s srce pretresujočimi besedami, opravičujoč svoj prestopek z nepremagljivo silo ljubezni in končala s tem, da bode najsrečnejši trenutek njenega življenja čas, ko ji bo dovoljeno pasti k nogam svojih najdražjih roditeljev. Zapečatila je obe pismi s pečatom, ki je bilo na njem vtisnjenih dvoje gorečih src s priličnim napisom, potem se vrgla na posteljo malo prej, predno se je začelo svitati in zadremala. Naenkrat so jo zbudile strašne sanje. Sanjalo se ji je, da jo je v tistem trenutku, ko je sedla v sani, njen oče ustavil in z utrujajočo hitrostjo podil po snegu ter jo pahnil v temno podzemlje ... ona pa je padala na vrat na nos z neizrekljivo bolečino v srcu. Nato je zagledala Vladimira, ležečega na strani v travi, bledega, okrvavljenega. Umirajoč jo je prosil s hripavim glasom, naj se potrudi, da se zaročita ... druge brezobrazne, brezmiselne slike in prikazni so hitele mimo nje, druga za drugo. Slednjič je vstala, bolj bleda in bolj zmučena kot navadno in z močnim glavobolom. Oče in mati sta zapazila njen dušni boj; njiju nežna skrb za hčerko in vedna vprašanja: kaj ti je Maša? nisi li bolna? so ji trgala srce. Trudila se je, da bi jih upokojila s tem, da bi se delala veseleo, a ni mogla. Nastopil je večer. Misel, da biva poslednjikrat sredi svojih dragih, ji je
Predlog se je odkazal skupnemu finančnemu in deželno kulturnemu odseku. Istemu odseku se je odkazal tudi dr. Jankovičev predlog, naj bi vlada predložila v dež. zboru okvirni zakon, na temelju katerega bi bilo mogoče ustanoviti obvezno deželno zavarovalnico proti ujmam. — Nemški kler. Wagner je predlagal ureditev učiteljskih plač; posi. Gerlitz,naj bi se sploh odpravil sedanji sistem krajevnih razredov in bi se naj upeljal osebno razredni sistem; posi. Robič, naj bi se odpravil 3. plač. razred. Vsi ti predlogi so se odkazali skupnemu finančno-knlturnemu odseku.
Petkova seja je bila osobito zanimiva tudi zategadelj, ker je bilo na vrsti poročilo odseka, ki je imel preiskati zadevo gradnje dež. bolnišnice v Stiftingthalu. Odsek je prišel v glavnem do sledečih rezultatov: 1. Stroški za stavbo bodo za 48% višji kakor se je proračunalo 1. 1902. 2. Namesto 1. 1909 bo stavba najbrž (!) gotova šele spomladi 1. 1912. 3. Utemeljitvi prvih dveh točk in okoliščina, da je dež. odbor dež. zboru vedno redno poročal ter so se poročila vzela na znanje, kaže, da je dež. odbor v tej zadevi popolnoma nedolžen. (Samo obsebi razumljivo!!).
Seja 31. jan.:
Včeraj se je pričela v štaj. dež. zboru proračunska razprava. Po poročilu pl. KelJersperga znašajo potrebščine dežele za prihodnje leto kron 34,190.154; rednega pokritja je skupaj 18,383.588 kron. Primanjkljaj, kateri se mora pokriti z do-kladami in drugimi davki, znaša torej 15,806.566 kron; v odseku se je z različnimi dovolili ta primanjkljaj zvišal za 294.018 kron. Napram 1.1909. se je pa zvišal primanjkljaj za 1,015,919 kron. Dočim se je lani pokril nepokrit primanjklaj v znesku 2,264.800 K notom nezaloženega dolga, ne gre to letos več v toliki meri, ker trpi s tem kredit dežele. Deželni odbor je posegel letos po drugem sredstvu: sklenil je predlagati zvišanje deželne doklade na pivo od 2 na 4 krone in 6odstotno zvišanje vseh deželnih doklad. Predlogi deželnega odbora so tedaj sledeči: 1. Naj se odobri proračun z že prej izkazanimi skupnimi številkami dohodkov in izdatkov. 2. Za pokritje izvanrednih izdatkov pri regulaciji rek in potokov, kateri se smatrajo za investicije, se najme nezaloženo posojilo v znesku 867.222 K. Z brezobrestnimi -posojili za vinogradnike v znesku 100 tisoč kron znaša to 967.222 kron. 3. Za pokritje ostalega primanjkljaja 14,839.344 kron se predlaga: a) 10 odstotna doklada na užitninski davek (vino, meso, vinski mošt in sadjevec) na deželi in 10 odstotna doklada z v^emi izvanrednimi primiki na užitninski davek v Gradcu. To bi vrglo okroglo 260 tisoč kron; b) 56odstotna doklada na zem-r ljiški in hišni davek, ki bi vrgla sknpno 8,715.702 kroni; 62odstotna doklada na obrtni da/ek v znesku 941.132 kron. 4. Dohodki in doklade na pivo po 4 krone na hektoliter v znesku kron 2,100.000. 4. Državni odkaz pri osebnodohodnin-skem davku v zneskn 895 tisoč kron in državni odkaz iz zvišanja davka na žganje v znesku 900 tisoč kron. 6. Nepokrit primanjkljaj v znesku 1,007.510 kron se pokrije z nezaloženim dolgom.
Pred proračunsko debato so bile na vrsti še nekatere druge zadeve. — Vrstovškov predlog za ustanovitev strokovne lesne in stav-barske šole v Velenju je bil odklonjen. Celjski poslanec Negri je pri tem užaljeno trdil, da Velenje nikakor ni slovenski trg, ker je dobil on tam 14 glasov! — Posi. Benkovič se je pritožil da se v prizivno komisijo za osebno-dohodninski davek ni volilo nobenega Slovenca in predlagal, da se zadnjič izvršene volitve ne odobri temveč odkaže deželnemu odboru v izpopolnitev. Predlog so Nemci odklonili.
Prej ko se je dala beseda proračunskemu poročevalcu pl. Kellerspergu, sta zahtevala Resel in Korošec, naj se debata tako dolgo odgodi, da bodo
stiskala srce. Komaj je bilo še nekaj življenja v nji; na skrivnem se je poslavljala od vseh oseb, od vseh stvari, ki so jo obdajale. Šli so povečerjat; srce ji je silno bilo. S tresočim glasom je rekla, da ne more jesti in se kot navadno — poslovila od očeta in matere. Starisi so jo poljubili kot vedno in blagoslovili: toliko da ni zaplakala. Prišedši v svojo sobo, se je vrgla v naslonjač in oči so ji zalile solze. Dekla ji je prigovarjala, naj se upokoji in ohrabri. Vse je bilo pripravljeno, čez pol ure je bila dolžna zapustiti Maša za vedno roditeljski dom, svojo izbo, tiho deviško življenje ... Na dvorišču je divjal metež; veter je bril, šipe v oknih so se tresle in žvenkljale; vse to je npolnjevalo Mašo z grozo in zdelo se ji je, da je to slabo znamenje. Kmalu je v hiši vse utihnilo in pospalo. Maša se je zavila v šal, ogrnila vrhnjo suknjo, vzela v roke šatuljo in odšla skozi zadnja vrata. Za njo je nesla služabnica dva svežnja. Sešli sta se na vrtu. Metež ni pojenjal; veter je pihal nasproti, kakor da bi hotel ustaviti mlado begunko in njeno spremljevalko. S trudom sta dosegli konec vrta. Na potu so ju čakale sani. Konji radi mraza niso stali mirno. Vladimirov voznik Tereška je hodil pred njimi in jih obdrževal. Pomogel je gospodični in dekli sesti in odložiti svežnja s šatuljo, vzel bič in konji so odhiteli ...
Pustimo gospodično usodi in izkušenosti Tereška, voznika, in vrnimo se k našemu mlademu ljubimcu!
(Še pride.)
natančno znani tudi načrti za pokritje. Temu se je dež. odbornik Link iz popolnoma razumljivih razlogov uprl in poslušna večina je seveda odobrila njegovo stališče. Začela se je sinoči že spe-cijelna debata. Pri poglavju o deželnem zboru, katerega stroški so preračunjeni na 102 tisoča kron, se je vnela živahna debata. Posi. Verstov-šek se je pritoževal zaradi zapostavljanja Slovencev v proračunu in Benkovič, da se slov. govori ne protokolirajo. Postavka se je seveda sprejela. — Pri 2. poglavju o deželni upravi, ki stane 950.505 kron, se je oglasil g. dr. Kukovec k besedi. Govorila sta še Resel in Benkovič. Tudi to postavko je zbornica sprejela. Prihodnja seja se vrši danes.
u V štajerskem deželnem proračunu je
deficita krog 4 miljone kron. Dež. odbor predlaga zvišanje davka na pivo od 2 na 4 K pri hI in zvišanje vseh dež. doklad za 6°/o-
n Proti štajerskemu deželnema proračunu so pričeli slovenski poslanci obštrukcijo. Nemci so vsed tega silno razburjeni.
u češki deželni zbor je sklican na danes. Čehi in Nemci so se pobotali, tako da bo morda dež. zbor mirno deloval.
Vprašanje jugoslovanskega ministra stopa vedno bolj v ospredje. Sedaj so se že tudi Nemci sprijaznili z mislijo, da dobimo Jugoslovani svojega ministra-rojaka, zato že zahtevajo za to koncesijo Slovanom — cdškodnine. So pač nenasitni.
Ogrski državni zbor je izrekel novi vladi Khuen - Hedervary nezaupnico; zato pa ]e poslal Khuen poslance domu. Če ne spravi skupaj vladne večine, namerava razpustiti zdajni državni zbor in razpisati nove volitve.
Na Hrvatskem se bo tudi v kratkem položaj spremenil. Ban Rauch bo padel — in ban postane bivši hrvaški minister v Pešti pl. Tomašič.
Madžarsko šolo v Ždali na Hrvaškem obiskuje — 5 otrok.
Beležke.
a Iz glavnega odbora nar. stranke. Glavni odbor „Narodne strauke" za Štajersko je v svoji nedeljski seji sklenil sledečo rezolucijo: „Glavni odbor „Nar. stranke" izjavlja, da je prva in glavna dolžnost jugoslovanskih poslancev združenih v Narodni zvezi in Slovanski jednoti doseči pri preosnovi sedanje vlade stalno zastopstvo Jugoslovanov v kronskem svetu. Zahteva pa, naj bode bodoči jugoslovanski minister takozvani minister rojak, kateri bode nepristransko zastopal narodne in gospodarske interese Jugoslovanov." — Glavni odbor izreka nadalje tudi svoje prepričanje, da je z ozirom na ,ty,ečuveno oškodovanje Slovencev v deželnem proračunu štajerskem najsvetejša narodna dolžnost vseh slov. poslancev v deželnem zboru štajerskem, da začnejo najod-ločnejši boj proti temu proračunu, če treba, tudi s skrajnimi sredstvi.
a Odgovor dež. odbora na interpelaeijo glede pospeševanja vinogradništva. V ti zadevi je stavil dr. Kukovec oktobra 1909 na deželni odbor vpiašanje, zakaj zadružna zveza v Gradcu podpira vinske špekulante in ne kmetijske zadruge. Pritožba se je tikala kmetijske podružnice v Središču, kateri je graška zveza meseca junija 1909 naznanila, da ima že dovolj vina od drugod. Deželni odbornik grof Franc Attems je v včerajšnji seji deželnega zbora odgovarjal v pol ure trajajočem podrobnem odgovoru. Pravi, da je deželni odbor vse strogo preiskal in se prepričal, da graške zadružne zveze ne zadene krivda. Zadruge in posamezni kmetje so se oglašali, zlasti zadruga pri Sv. Bolfenku pri Središču. Središka podružnica se je pa baje prepozno oglasila, ko so imeli v Gradcu vina že dovolj. Tudi pravi grof Attems, da je graška zveza kupila polovico vina od kmetov in le polovico od veleposestnikov, nič pa ne od vinskih špekulantov. Tako mora biti tudi v naprej in je dal deželni odbor graški zvezi kmetijskih zadrug strogo naročilo za vprihodnje. Tako deželni odbornik grof Fran Attems!
u Poravnane porotne pravde. Zoper odgovornega urèdnika „Slov. Gospodarja" Franca Ra-koviča so tekle do zadnjega časa 4 porotne pravde zaradi razžaljenja časti. Tožen je bil urednik Ra-kovič od tajnika okrajnega zastopa v Šmarju Amanda Granerja, ker je temn očital, da se je dal mirno smrkovca imenovati, nadalje od nad-nčitelja Martina Brišnika, o kterem je pisal, da je bil obsojen na 3 mesece zapora, kar ni bilo f^res, nadalje od Alojzija Seršena iz Veržeja, kte-rega je „Slov. Gospodar" smešil, slednjič od župana Florjana Goleža iz Št. Vida, o kterem je „Slov. Gospodar" objavil sramotilno pesem. Včeraj se je sklenila glede vseh teh zadev sodna poravnava, ker je obtoženi urednik žalitve na sod-nijski zapisnik preklical in obžaloval, vsled česar so mu tožniki odpustili.
z Družba sv. Cirila in Metoda praznuje letos svojo petindvajsetletnico začetkom julija. Te slav-nosti se udeleže slovonsko-narodno misleči rodoljubi vseh slovenskih pokrajin; vsa narodna društva pa naj bi vsaka pò svoje sodelovala, da bo slavje veličastneje. Program za to slavnost sicer
e ni sestavljen, opozarjamo pa posebno vsa narodna društva, da se za to slavnost pripravijo, se mobilizirajo in s svojim sodelovanjem pospešijo velepomenljivo petindvajsetletnico obrambe in pro-fi vete našega naroda po dični družbi sv. Cirila in Metoda.
v Ornig in sol. Predzadnji „Štajere" ima mei drugim tudi notico, da se je sol vsled zvišanja tovornega tarifa na J. ž. podražila. Ne pove pa, da se je to zgodilo na korist žnpana Orniga. Znano je, da župan Ornig zalaga celi ptujski okraj s soljo na debelo. On proda na teden 3—4 vagone soli. znal si je pa pri tem sedaj izborno za svoj žep pripomoči. Od vagona soli iz Anssee se ima približno 63 kron več tovornine plačati, g. Ornig je pa samo za 160 do 170 kron pri vagonu na debelo zvišal ceno. S tem mu ostane na leto okrog 20.000 K večji dobiček kot prej. Kaj rečeš, „Šta-jerc",k temu?
a Sprememba posadke. Iz Gorice poročajo, da se misli preseliti štajerski 47. pešpolk v Gradec; na njegovo mesto bi pa prišel bosanski peš-polk v Gorico.
CclisKi »Kraj.
u Žalski misijon pred sodiščem. Nedavno smo poročali, da se je pred Božičem neki misijonar v Žalcu spozabil tako daleč, da je med spovedjo pobožal neko gospodično z roko po licu in ji rekel: „Ti lepa Micika." To se je govorilo splošno po Žalcu in okolici in to je povedal žalski občinski tajnik g. Albin Mikuš tudi javno v Hausenbichlerjévi gostilni. G. Miha Jošt, veleposestnik v Gotovljah, ki kaj tako nečnvenega ai mogel verjeti, je takrat v gostilni izjavil, da to ni mogoče in je tekom prepira, ki je vsled tega nastal, rekel g. Mikušu, da on v tem laže. Gosp. Albin Mikuš je vsled tega tožil g. Jošta radi ža-ljenja časti. Včeraj se je vršila pred okrajnim sodiščem v Celju javna razprava. Pri tej je gospodična Marica Piki iz Žalca kot priča pod prisego potrdila, da je res nekega dne pred Božičem ob 7. uri» z večer, ko je bila ona pri spovedi, misijonar njo sredi spovedi vprašal, kako ji je ime in jo na to skozi lino pobožal s prstom po licu ter ji rekel „Ti si lepa, Micika." Sodnik je na t* pri razpravi javnost izključil iz ozira na javno nravnost in torej ,e nadaljnem teku razprave ne smemo poročati.
Toliko povemo, da je g. Jošt. ki se je v svoji poštenosti postavil za misijonarja, sklenil z gosp. Mikušem poravnavo, v kateri izjavlja, da obžaluje predbacivanje laži ker se je prepričal, da je g. Mikuš govoril resnico. Sodnik je zabranil, da bi se v izjavi, ki je zabeležena v sodnih spisih, izrecno zreklo, da se je g. Jošt prepričal, da je govoril g. Mikuš resnico, ko je trdil da je misijonar pobožal dotično gospodično in je rekel „ti si lepa Micika" in je zahteval da se naj zapiše samo, da se je g. Jošt prepričal, da je govoril g. Miknš resnico G. Mikuš, ki ni bil po odvetnik» zastopan, se je slednjič tej zahtevi uklonil, ker s tem na stvari sami ni ničesar spremenjenega. Čudimo se pa preveliki vnemi, s katero je sodnik dr. Stepischnegg ščitil dotičnega misijonarja. Ko bi se šlo za kakega slovenskega kmeta, bi se Stepischnegg stilizaciji izjave gotovo ne bil upiral. Radovedni smo, kaj ukrene državno pravdništv« zoper misijonarja.
z Predavanje g. prof. dr. Ilešiča v Celju. Danes 3. t. m. zvečer ob 8. uri predava v celjski „Čitalnici" g. prof. dr. Ilešič o „Iliriam« Lj. Gaja in Stanka Vraza s posebnim ozirom na celjski okraj". (Govor bo seveda tudi o dr. Hočevarju.) Opozarjamo nujno vse narodne kroge na to predavanje.
z Bralno društvo v Gaberju pri Celju je pristopilo k „Zvezi narodnih drušlev na Štajerskem in Koroškem". Le krepko naprej!
u Za Ciril-Metodovo družbo je ob priliki godovanja gospe Jarnovičeve v Dramljah na prt-dlog g. Tomaža Mastnaka nabrala mala Micika Jarnovičeva 8 K; ista je že tudi v jeseni ob priliki godovanja svojega očeta nabrala za družb« 7 K in tako krepko koraka za mozirsko Stanko.
Sv. Štefan pri Šmarju. 30. t. m. se je tu vršil vkljub skrajno slabemu vremenu prav dobro obiskani shod. Zbralo se je do 60 kmetovalcev in njih sinov. Urednik Spindler iz Celja je v daljšem govoru razpravljal o izključno gospodarskih vprašanjih, v prvi vrsti o nameravanem vinskem davku, o deželnem proračunun za 1. 1910 in o vinogradniški organizaciji. Zborovalci so z zanimanjem ia razumevanjem sledili izvajanjem ter izrazili svoje
globoko ogorčenje nad zapostavljanjem slov. dela «težele od strani nemške večine v dež. zboru in odboru. To zapostavljanje jim je govornik na številkah iz proračuna dokazal. Istotako so zborovalci pritrjevali izvajanjem glede vinogradniške organizacije. Štefančani si želijo še več takih gospodarsko- in politično- poučnih shodov.
c Občinske volitve v Žalen so se vršile 29. m. m. Klerikalci, ki so se z vso silo vrgli na to trdnjavo napredka v Savinski dolini, in ki so se po raznih svojih prijateljih po celjskih hotelih že vnaprej ustili, kako bodo „pomazali" naprednjake, so nprav sramotno pogoreli. V 3. razredu, ki so ga hoteli dobiti v roke, so dobili največ 32 glasov, naprednjaki pa 152. Izvoljeni so v tem razrodu za odbornike gg. Martin Marovt, Jožef Flajs, Nik. Kočevar, Jan. Korent,, Fr. Janežič in Drobež Mart., za namestnike pa gg. Franc Flis, Fr. Korent in Ant. Lednik. V II. razredu so dobili klerikalci 13, naprednjaki pa 23 glasov. Izvoljeni so za odbornike gg. Edv. Kukec, Jernej Antloga, Fr. Piki ml., Jože Cokan, Ant. Oblak in Leop. Tratnik, za namestnike pa gg. Jan. Premk, Miha Perno»šek in Jan. Knust. V I. razredu klerikalci sploh niso upali iti volit. Napredni kandidati so dobili po 12 glasov. Izvoljeni so za odbornike gg. Fr. Roblek, Jos. Širca, Fr. Hodnik, Fr. Šusteršič, Janez Skok in Jak. Kunst, za namestnike pa gg. Jos. Steiner, Franc Voh in Jože Korent. Zmaga slovenskih naprednjakov je torej popolna. Živel Žalec!
c V Št Jurju ob Taboru so zmagali v 3. in 2. razredu klerikalci, v 1. naprednjaki.
c Griže. O klerikalnem shodu, g. urednik, mi dovolite par besed. Predsednik Poteko je bil tako tuden, da skoro ni mogel shoda otvoriti. Še le ko si je malo oči zmel, je zjecljal par besed. Kaplan je razlagal o kmečki tlaki, pa da so se kmetje v pintih preveč spozabili, ker so baje celo samostane podirali. Zakaj pa ni povedal, da je duhovščina takrat vedno bila na strani grajščakov proti kmetom?! — Neki mladenič Lemes je pravil, da bodo zdaj narodno stranko kar pomedli. Čenče ! — Potem so še drug drugemu kimali, kdo bi kaj povedal. Predsednik je pa sedel, kakor bi že tri noči ne bil spal. Še zahvalil se ni „govornikom". Bilo je vse tako, kakor na paši, če si pastirji povesti pravijo. Župnik je še potem nekaj kvasil o čitanju listov, češ, povej mi, kaj čitaš, in povem ti, kaj si. Tako je: kdor mi reče, da čita „Slov. Gosp/, o njem vem, ta je — klerikalni tepec. Kdor mi pa reče, da čita „Nar. List", o njem vem, da je vrl narodnjak in naprednjak. — Zaveden naprednjak.
z Uradna sloven&člna. K polit, ekspozituri v Mozirju si je prišla ženska po poselsko knjižico. Ker je bila huda zima, je bila dobro ovita v veliko ruto. Uradnik, ki le za silo govori slovenski, ji napiše v knjižico, k*ke postave je, kake barve •či ima itd., le las ne vidi. Reče ji torej: „Sedaj sem napisal vse, samo svojo dlako mi še pokažite, da napišem kake barve je!" Te zahteve se je ženska tako ustrašila, da je kar pobegnila iz pisarne brez knjižice.
d Dr. Stepischnegg še vedno kazenski sodnik. Zbirko jezikovnih cvetk celjskega okrajnega sodnika Stepischnegga moramo zopet obogatiti Naslednje bisere smo našli v aktu U V 59/10: „Tote bandle . . . sem jih imela na obleki na Sitih. Jaz sem bila v Klagenf urtu do semptra. Tote spize sem našel (ženska!!) med smeti, sem mislila za odprevržene. Obtoženka se odreči pismeno vabilo in pove, da bo spala v Mörtlovo hišo." Za Boga, ali se res ne bo našel predstojnik, ki bo aaredil temu škandalu konec? ,
z V restavraciji „Narodnega doma" y Celjn je prodal natakar Leo Železen v pol leta nad 10.000 računskih listkov Ciril - Metodove družbe V posnemanje!
v Mesto okrožnega zdravnika v lepem trgu na Sp. Štajerskem bode kmalu izpraznjeno. Resni reflektanti se naj obrnejo za pojasnila na gosp dr. Janka Serneca, zdravnika v Celju.
a Potresni sunek smo čutili 29. tm. ob 1 uri popolnoči v Celju. Zaklepetala so okna in vrata. Smer je bila od jugozahoda proti severovzhodu.
z Iz Št. Jurja ob Juž. žel. Šentjurska Ju bilejna mleKarna se prav lepo razvija. Zadruga šteje danes okoli 180 članov in ima podružnice t Dramljah, Slivnici, Grobelnem in Ponikvi. Potreba je bila velika, da smo si postavili lastni dom, ki bo ustrezal vsem potrebam našega veliko obetajočega mlekarniškega podjetja. Nova parna mlekarna je jako praktično in moderno oprem ljena in se lahko imenuje prva južnoštajerska zadružna parna mlekarna. Vkljub težavam, ki so se (»tavile mlademu podjetju od raznih strani, ima ta mlekarna trdno in solidno podlago; stvar njenih članov je, da se iste prav pridno poslužujejo, Stavba je tako daleč zgotovljena in strojevno opremljena, da se je na dan 25. t. m. blagoslovila in otvorila. Ker je sedaj zelo neugodno vreme, se bode vršila slovesna otvoritev meseca marca. Opozarjamo tukaj vse celjske kavarnarje, pekarije in privatnike, da je mlekarna namenjena pošiljati tudi v Celje s stroji očiščeno mleko, ako se zglasi zadostno število stalnih odjemalcev.
v Iz Teharj pri Celju. Poslovna doba sedanjega občinskega odbora je potekla že v jeseni lanskega leta. Nove občinske volitve vzlic temu še do danes niso razpisane — ker si tega nem-škutarji ne upajo. Čitateljem „Domovine" bo gotovo še znano, na kako „čuden" način so nem-škntarji pred 4 leti zmagali le z 1 glasom večine v III. razredu — potem ko so se občinske volitve' pri katerih so zmagali Slovenci, razveljavile. Sedaj se pa nemškutarji posebno Štorovske tovarne — grozno bojijo novih tajnih občinskih volitev, kar se razvidi posebno iz sledečih okolnosti. Glavni stebri celjskih „urgermanov", namreč: 1. dr. Otto Škoberne, 2. dr. Fritz Zaneger, 3. Julče Rakusch 4. Gustav Stiger in (risnm teneate) 5. Peter Der-ganz (rojen Hrvat) kupili so majhen gozd v ka-tastralni občini Teharje od znanega nemškntarskega kovača Tlakerja — taistega razdelili na 130 — beri stotrideset kosov in glasom kupnih pogodb z dne 24. grudna 1909 leta razprodali 130 celjskim — tudi prav problematičnim Nemcem vsak tak košček navedenega sozdka za 12 K reci dvanajst kron (davka bo menda 1/50 vin.) — v to svrho, da bi pri bodočih občinskih volitvah na Teharjih, katere se pa še ne bodo menda poprej razpisale, imeli ti novi nemški oziroma nemškutarski posestniki iz Celja — v pomoč občinskim volilcem iz Štor tudi volilno pravico v III. razredu na Teharjih. Vse to se lahko razvidi iz javne zemljiške knjige v Celju pri vlož. številkah 358, 359, 360, 361 in 362 katastr. občine Teharje oziroma vlož. št. 370 do inkl. 494 kat. obč. Teharje. Iz zemljiške knjige vsak lahko sam izve imena dotičnih — skoraj neznanih novih lastnikov teharskih — bodočih občinskih volilcev III. razr, ki niti toliko sveta ne posedujejo, da bi se sami na njega vsedli, ne da bi motili mejača v posesti. Sicer pa niti eden teh imenitnih posestnikov (imena so na razpolago) ne ve — kje prav za prav njegov svet(?) leži, katerega itak nikdar posedoval in vžival ne bo, ker je cel „gozd" popolnoma izsekan in se nobeden lastnik ne more bahati, da bi posedoval le eno drevo! Da so zgoraj navedene takozvane kupne pogodbe 130 po številu — vse napravljene (?) dne 24. grudna 1909 v eni in isti pisarni, le navidezne, sestavljene le v svrho volilne sleparije — je jasno, kakor beli dan!
c Prostovoljna požarna bramba v Žalen
priredi dne 6. svečana plesno veselico v gostilml škik prostorih gospoda Jerneja Kašperja. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 vinarjev. — Maske dobro došle. — K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi — Vodstvo.
c Sv. Peter na Medv. sein. Kakor že znano, izvalili so se pred kratkim v našem župnišču mladi čuki. Sedaj so že toliko godni, da že znajo prav dobro čukati s takozvanim „aufbiks." Seveda mladi so še in zato tudi prav boječi. Zvečer, kadar se spuščajo iz gnezd, morajo jih spremljati starčki, da se jim ne zgodi kaka nesreča. Neka teri so pa že tako godni, da zletijo daleč od gnezdeča preč in se vračajo v poznih urah domu. —
c Sv. Peter na Medv. sein. Dne 26. tm. so imela torej klerikalna dekleta pri nas ustanovni shod dekliške zveze. Prikimalo je nekaj starih devic. Tako gibčno so se spravljale proti vasici, kakor bi težek voz vlekle za seboj. Za njimi je prikimal dr. Hohnjec. Hripav in zaspan je prišel iz Ljubljane — no stare in lepe devičice so ga popolnoma osvežile in spravile v dobro voljo. Da pa ni bil dovolj prespan, je kazal njegov govor. Zabavljal je na te preklicane liberalce, ki jih bo kar strah, ko bo vladal dekliški regiment. No torej: regiment dr. Hohojec! Vsa čast! Med ge neralicami novega regimenta je tudi „dekle" Erna Razlagova.
c V Petrovčah smo čutili 28. jan. približno ob 1. uri po polnoči precej močen potresni sunek. Šipe in posoda v omarah so zašklepetale. Nočna omarica, ki je slučajno slabo stala, je zraven postelje močno zaropotala, da se je razlilo nekaj vode iz polne kupice, ki je stala na omarici. Zdelo se mi je, da se je zazibala postelja v smeri od zahoda proti vzhodu.
Mozirje. »Če se blato meša — smrdU Ta stari pregovor se naj tudi povodom občinskih volitev za trg Mozirje vsled izzivanja uresniči. Obre, kujoči, lažnjivi dopisun v »Straži« naj vzame na sebe, če je komu sledeče neljubo. Nezaupnica, katero je ljudstvo Cesarju, njegovemu adjutantu Luku in drugim njegovim pristašem dalo, pač pove sama dovolj. Tudi polovnjak vina ni pomagal, še manj pa agitacija zapljanega gospoda, kateri se je tako daleč spozabil, da je pri nekem kmetu s povzdig nenimi rokami (ima tozadevno vaje!) prosil za glas; drugega je hotel zapeljati, naj zažge glasovnico, pri tretjem je pa hišni nemir napravil. To je pač nasprotno k njegovemu poklicu, celo pa, ko so ljudje videli, da jim ni prav pravil. Tudi dekleta klicat ob prilično 10. uri ponoči, če tudi v družbi, ni nje gov poklic — seveda za agitacijo. Hanzl pa, kateri
je le po dobrohotnosti tržanov svoje študije lahko dokončal, jih obrekuje sedaj v zahvalo in hoče z njimi komandirati kot župan, mogoče če hoče iti — študirat«. Seveda, priden je ta mlečnik, išče, če kaj rabi, povsod podpore, če jo pa enkrat dobi, se tudi zna krasno zahvaljevati, kakor prihodnje kaže. Kot udovec poprosi svojega bivšega prijatelja, nai mu pomore, da dobi dovoljenje, svojo pravo nečakinjo oženiti. Prijatelj stori res vse, kar je v njegovih močeh, Hanzl dobi dovoljenje, se oženi in mislil sem ga srečnega. Prijatelja je postregel z domačo pijačo in — ga je naznanil kot zakotnega pi-šača. — Ali se je že naveličal Trezike? To za enkrat, durgič po imenih še več dejstev. Stvar je pač taka: zavoljo prijaznosti!
v Iz Teharj. Dne 20. prosinca t. 1. je umrl g. žnpnik zlatomašnik Anton Šibat v 81 1. svoje starosti, ki je še to leto bral maše vzlic hudemu trpljenju na nogi. Rojen je bil dne 14. avgusta 1829 leta kot sin kmečkih starišev blizu Ponikve ob J. ž. ter župnikoval popreje v Sevnici — zadnji čas pa po smrti blagega prejšnjega župnika na Teharjih č. g. Jeretina, kateri je zapustil vse svoje premoženje za sedanjo krasno novo župno cerkev na Teharjih — do smrti na Teharjih. N. v m. počiva!
a Požarna bramba v Gotovljah je imela dne 22. m. m. v Malgajevi dvorani precej dobro obiskan občni zbor. Društvo je v pretečenem letu vrlo delovalo. Zvesto si svoje človekoljubne naloge, je došlo tudi v pretečenem letu pri vseh požarih po Savinski dolini svojemu bližnjemu na pomoč. Postavilo se je novo, lepo skladišče, gasilno orodje je vedno v dobrem stanju in pripravljeno za takojšnjo vporabo. ^Denarno stanje je kljub velikim izdatkom primeroma ugodno. Za tekoče društveno leto se je dosedanji načelnik, g. župan Antloga, ki društvo spretno vodi od njega ustanovitve sem, zopet enoglasno in z navdušenjem izvolil za načelnika; tudi podnačelnik in ostali funkcijonarji so se enoglasno zopet izvolili. V pomoč!	iM ttfli d Narodna čitalnica v Žalen ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 5. svečana 1910 ob 8. uri zvečer v gostilni Delniške pivovarne v Žalcu s sledečim vsporedom: 1. Prečitanje in odo-brenje zadnjega zapisnika. 2. Odborovo poročilo. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Vse člane in prijatelje vabi k mnogobrojni vdeležbi odbor.
v Zahvala. Slavna „Posojilnica v Vojniku" je blagovolila za uboge šolske otroke na Ljubečni podariti 25 K, za kateri dar se imenovanemu zavodu najprisrčnejše zahvaljuje krajni šolski svet in šolsko vodstvo na Ljubečni, dne 27./1.10.
z Iz Mozirja. Naši mali so priredili otroško tombolo v prid Ciril-Metodove družbe, ki je vrgla 10 kron. Tako si naša, za družbo toli vneta dečad večkrat izmisli kaj posebnega, da nabere nekaj kronic za svoje bratce in sestrice ob meji. Živela taka mladež, naj bi našla posnemovalce! Pohvaliti pa moramo zopet malo Stanko in Cirilka, ki sta vedno prva in pa Krumpančnikovo mladino. Živeli!
z Iz Polzele. Mala Levica Lapornikova je nabrala ob priliki godovanja ge. nadučiteljeve za družbo sv. Cirila in Metoda 4 K. Pridna deklica, le večkrat se spomni naše družbe!
Irdifti okraj.
u Iz Podsrede. Naš g. Matijče se silno jezi na „Nar. List," ne toliko zaradi tega, da ga večkrat po zasluženju počeše, marveč osobito zaradi obelodanjenja cerkvenih pristojbin ali štolnine. G. Matijče se je že enkrat glede pristojbine opekel in upamo, da bo še marsikako blamažo stekel. G. Matijčetu in nekteyim njegovim sobratom, kteri nerazsodno ljudstvo od čitanja „Nar. Lista" odvračajo — svetujemo, naj to hujskarijo vstavijo, kajti proti postavno priznanim pristojbinam se ni nikdar „Nar. List" protivil. Da je pa g. Matijče svoječasno pri drž. sodišču na Dunaju pogorel in posestniku Černošu 19 kron vrniti moral, tega vendar ni bil „Nar. List" kriv, temveč gosp. Matijče sam. _____
o Iz Križ pri Podsredi. V nedeljo 30. jan. je tukaj, da bi naučil mlade fante, na predvečer neke poroke, tesar Martin Vrstovšek streljal z možnarji, ko je prišel godec na takozvani „kran-cel piskat". To piskanje pa ni bilo brez nesreče, kajti žfe pri drngem strelu je piskač-učitelj ponesrečil. Nesrečnika je zadel strel iz možnarja v desno stran lica, mu odnesel uho in pokvaril oko tako, da ni upanja, da bi še kedaj na nje videl. — Zadnji čas je, da se merodajno oblastvo zgane in prepove tako vedno z nesrečami spojeno slavljenje porok, praznikov itd. ______________
Iz Zabukovja nad Sevnieo. Tukaj je umrl najstarejši občan g. Jožef Vertačnik, 84 let star, vri mož, priljubljen in spoštovan. Naj mu bode žemljica lahka! Namesto venca na krsto rajnega so darovali njegovi prijatelji na dan pogreba 4 K 28 vin. za Ciril-Metodovo dražbo. Vsem darovalcem
prisrčna hvala!____________________, ..................
b Iz Podsrede. Nedavno je prineslo napredno časopisje za nas preveselo vest, da namerava g. Matijče zapustiti Podsredo in se preseliti k sv. Kunigundi na Pohorje. Ta vest je klerikalna
slamnata strašila zelo potrla. Kakor zvemo sedaj, ne odide g. Matijče k sv. Kanigandi; začasno se baje hoče preseliti k Štusu na Gradišče nad Podsredo. Tam bode baje z Štusom sknpno izprosil pri Bogu, da bode preplavila Podsredo voda kakor mesto Pariz. — Toliko smo se poučili pri Matijčetovi zadnji pridigi. —. Podsredški.
b Sv. Peter pod Sv. Gor. Tukaj smo imeli v soboto ob enih zjutrah močen potres, ki ni zaostajal za hudim potresnim sunkom 1. 1895. Prestrašeni so ljudje zapuščali zibajoče se postelje, po vseh hišah so bile naenkrat videti luči.
b Globoko pri Brežieah. 29. mm. zjutraj ob 1. popolnoči smo čutili tukaj precej močen 2—3 sekunde trajajoči potres v smeri od jugozahoda proti severovzhodu, spremljan z votlim podzem-shim bobnenjem. Kakšne četrt ure pozneje se je čutil drugi dokaj slabeji potresni sunek. Bazen malo strahu ni povzročil potres nobene posebne škode.
b Podčetrek. (Potres). Tukaj smo čutili precejšen potres dne 29. jan. ti. zjutraj ob 3/« na eno po polnoči. Zibanje zemlje iz južnoiztočne v severnozapadno smer je trajalo okoli 10 sekund Še drug potres, bolj lahek in kračji v jednaki smeri, je sledil prvemu po preteku 15 minut Škode ni nastalo nobene.
b Bralno društvo v Pišeeah je priredilo veselico v nedeljo 23. jan. ti. pri g. Ivo Varlecu s srečolovom, šaljivo pošto in plesom in se tem potom zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov oz. podporo v denarju najtopleje ter vsemu občinstvu, ki je obiskalo veselico.
b Nekaj „Bralnemu društvu" v Pišeeah.
Veselica bi se bila morala pričeti s predavanjem g. V. Steinerja iz Petrovč o umetnem gnoju, živinoreji, sadjereji itd.; a na veliko našo žalost je moralo izostati. G. Steinerju pa najtoplejšo zahvalo zs, predavanje zjutraj po prvi sv. maši. Upamo in želimo, da nas še čestokrat poseti. — Popoldan je izostalo vsled malomarnega oznanila po časopisih, vabilih i. dr. Ne sme se misliti, da ijudie ne čitajo časopisa. Če bralno društvo že preveč spi, naj se vendar zdrami in pomisli, da se je porodil že mladič lansko leto v suknji izobraževalnega društva. Staro društvo bi lahko s ponosom gledalo nazaj, saj ima dobre podporne člane (gg. Pleteršnika i. dr.); a žalostno je to, da ima toliko trhlega. „Slov. Gosp". „N. Dom," to časopisje se podpira, za napredno časopisje, ki je še edini boritelj za resnico in slovensko stvar, ni v njem prostora. Pomisliti je, da bo šlo vse rakovo pot, če v ta odbor ne posveti več luči, za kar je že zadnji čas. Pravi pišečki rodoljubi čudom gledajo, kako se to društvo pogreza, a Vaši nasprotniki se Vam pa v pest smejejo. Pri prihodnjih volitvah bo treba več svežega zraka v odbor, drugače bralno društvo izgine, in to bo žalostno plačilo onim, ki so vedno z veseljem podpirali društvo.
z Iz sodne slnžbe. Cesar je podelil okr. sodniku v Kozjem, svetniku dež. sodišča dr. Karlu Gelingsheimu ob priliki upokojitve naslov svetnika višjega dež. sodišča.
Jlofcnjcgražki okraj.
u Iz Slovenjgradea. Tukajšnji odvetnik dr. Kiesewetter je sprejel v svojo pisarno že iz Celja dobro znanega, strogo nemško-nacijonalnega dr. Petričeka kot koncipjenta. Če bode dr. Petriček sploh mogel rešiti tukajšnje nemčurstvo, je še veliko prašanje. Nas sicer to ne spravi s pravega tira, če si dobi dr. Kiesewetter kakega nam Slovencem sovražnega koncipijenta, saj imamo sedaj vendar enkrat v Slovenj gradcu že tudi slovenskega odvetnika g. dr. Bratkoviča.
u Velika predpustna veselica in maškarada, ki jo priredi Šaleška čitalnica na pustno nedeljo ob 8 uri zvečer v hotelu Avstrija v Šoštanju bo nudila vsakomur mnogo zabave. Odbor je marljivo na delu. Obrnil se je v vseh jezikih na vse kraje sveta in res se mu je posrečilo zagotoviti si poleg drugih tujih gostov tudi obisk šestih najlepših zastopnic ženskega spola. Vsak bo celo smel plesati ž njimi, če položi 10 vin. v prid družbi sv. Cirila in Metoda in jih pri tem galantno naprosi za ples.
v Zahvala. Podpisanec se iskreno zahvaljujem vsem tistim cenjenim rodoljubom in požrtvovalnim damam, ki so pripomogli s svojimi darovi, da se je tudi letos priredila lepa božičnica otrokom dru-žbine šole na Muti. Posebna hvala še cenjenim nabirateljem indičnimnabirateljicar. Bog povrni! A. Hren, nadučitelj.
o Iz Šoštanja nam pišejo: Pred seboj imamo konečno razsodbo slovenjgraškega okr. glavarstva v zadevi občinskih volitev v našem trgu. Navedemo le glavne momente. Po tej razsodbi ima torej v 2. volilnem razredu poleg rajnih drugih nepostavnih volilcev ostati tudi 5 Židov iz Beča, Prage, Krakova in zlodej vedi, od kod še, ljudi torej, ki jih še živ krst ni videl v Šoštanju. Tem ljudem je dal naš dični župan (pi.) Woschnagg alias Vošnjak predpisati osebnega davka 55 K — in sicer zadnji dan, ko se je drugič sestavljal davčni prepis za „zgubljeni" volilni akt od 13. okt. lanskega leta. Mi smo dobro razumeli, zakaj se je ta akt „zgubil" (ta navada se je sicer v Šoštanju že precej udomačila) in mislili smo si tudi, da bodo na davkariji udano uslišali želje našega
plemenitaša in spe, pa da bi okrajno glavarstvo vse nepostavnosti dovolilo, tega nismo pričakovali. Bazmerje v drugem razredu je sedaj vsled odloka okr. glavarstva 16 Slov. proti 18 Nemcem, ker je bilo vsled nemškega volilnega sleparjenja potisnjeno 6 slovenskih volilcev v 3. razred. Za borih 200 kron si je sedaj napravil kar 5 volilcev, dočim je moral zadnjič enemu samemu kupiti zlato uro, njegovi ženi volneno obleko in dati otrokom po več stotakov. V 3. razredu je z razsodbo okr. glavarstva oropanih 27 posestnikov vol pravice. Nemce se je seveda le v zelo redkih slučajih črtalo. Čudimo se samo, da se slov. posestnikom ni predpisal davek — dočim je c. kr. davkarija predpisala, kakor se splošno govori, davek celo takim Nemcem, ki še niti vložili niso svojih zemljiških pogodb. Učiteljstvu se ni priznala volilna pravica! Sploh je vprašanje, ali je sedanje poslovanje obč. odbora pravilno in veljavno, ker se mesto umrlih ali odstopivših slov. obč. odbornikov niso poklicali voljeni namestniki. Nove obč. volitve se bodo' vršile dne 14. febr. Ali se bodo istih Slovenci udeležili ali ne, to se bode še posebe sklepalo. Konečno je še opomniti, da izkazuje letošnji obč. proračun primanjkljaja 5 tisoč kron; a k temu še pridejo pravdni stroški v znesku 3 tisoč kron. Šoštanjčani bodo videli, kam pridejo, ako jim bodo privandranci gospodarili.
Ptujski okraj.
u Iz Veličan. Ni res, kakor piše „SI. Gosp.", da bi po Veličanah vlak vozil opeko za ivanj-kovsko požarno brambo in bi se pri tej priliki ponesrečil neslanec Meško. To jaz vse bolje vem, ker sem v tej občini prvi smetovalec. To je bilo tako: vozili smo od Sv. Bolfenka v Lahonce g. neslancu Mešku pet vagonov friških fig. V zadnjem vagonu smo imeli naložene pipe, ter prazne litre in sode našega kazilnega društva. Strojevodja je bil. svetinjski Bratušek France, za ha-cara miklaševski Štuhec, ki se že z doma dobro na „bike" razume, karte je cvikal trsteniški Mar-tinek, ki ima škarje, osi je mazal Jerebič, zavi-viral Vraz, a kormanil je g. neslanec Meško sam. Ko smo privozili do prve postaje Sv. Miklavž, smo „bika" napojili v kaplanovi kleti z zbirčnim vinom. Nato je bik „hrestal" dalje okoli Jeruzalema v veličansko grabo. Tu nas je pozdravil g. župan; z robcem je mahal in mi smo mu odzdravljali. Ker se je že mračilo, bi se skoro ponesrečili. Vlak je ravno vozil s hitrostjo dva kilometra v eni uri, ko smo vozili mimo opeke za spravišče orodja ivanjkovske požarne brambe, kar se tega bik vstraši, vzdigne rep in — ojoj — ojojl šlo je po hudičevo skozi Ivanjkovce prek Mundovih njiv v Lahonce. Skoro bi zdrdrali mimo Meškove hiše; toda mati županja so še ravno v pravem času obrnili lopar na „stoj"! Bik še je parkrat zatulil, potem pa mirno obstal kakor ovca. Nikdar ne pozabim te vožnje. Ta vražja opeka! Zgubili smo več ko polmiljona fig; te bodo gotovo Ivanjkovčari še dolgo za nami metali. Kaj si čemo! — Zlati Mihalek, oberkondukter.
a Iz Ptujske gore. Kot drugi častni tržan poleg državnega poslanca g. dr. M. Ploja je bil v tržki občini Ptujska gora imenovan kmet Andrej Marinič, kateri že deluje nad 30 let v občinskem odboru in je ob enem cerkveni ključar, kar je pri prvem poročilu pomotoma izostalo.
a Iz Ptuja. Šulvereinske maškarade dne 31. t. m. na Bregu pri Ptuju se je udeležil tudi g. Leopold Čulk, nadučitelj slovenske šole na Ptujski gori. Heil!
a „Divji lovec" v Ptuju. V nedeljo, dne 13. februarja 1.1. zvečer prirede v „Narodnem domu" v Ptuju mariborski učiteljiščniki s sodelovanjem ptujskih diletantk gledališko predstavo: F. S. Finžgar „Divji lovec", narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih; čisti dohodek je namenjen društvu „Učiteljski pripravnik v Mariboru" ; pri predstavi svira lastni orkester.
z Iz Bunča blizu Ormoža, dne 29. prosinca. Od nedelje sem opazujemo zvečer na jugozapadnem nebu krasno repatico. Posebno sinoči se je kazala v izrednem krasu. Praznoverni ljudje menijo, da je oznanjevalka raznih nezgod, ki se bodo baje pojavile letošnje leto. V tem jih potrjuje tudi močen, več sekund trajajoč potres, ki je ljudi ob eni ponoči vzdramil iz spanja. Smer mu je bila od severozahoda proti jugoizhodu. Svojo moč je kazal s tem, da je gibal stoječe in viseče predmete, ustavljal ure, metal zrcala in podobe na tla, privzdigoval stole, da so z nogami trkali ob tla itd. Eni hiši je podrl celo dimnik. V stenah šolskih sob so se pokazale razpoke. V kratkih presledkih sta sledil« še dva kratka, rahla sunka.
z V Jastrebcih pri Sv. Bolfanku bi. Središča so pri g. Heleni Kolaričevi nakvartali po 1'50 K za narodni sklad in mladinsko organizacijo gosp. Stajnko iz Ljutomera, nadalje gg. Fran in Ciril Cajnko, trn. Kolarič ter njen sin Joško Kolarič.
Sv. Bolfenk pri Središču. Od božičnih dni sem so se vršili vnaši fari taki prizori, da njih povzročitelj zasluži, da bi se ga kamnalo. Pri polnočnici
ni »mali« kardinal pustil pevcev na kor. Med pevci je bila od organista zapeljana pevka in zavoljo nje je zapodil župnik pevce iz kora rekoč: »Z bobnom ne bomo peli!« Organist pa je bil užaljen in je kriffl kakor za šalo. Domov grede so udeleženci govorili, da pri taki polnočnici še niso bili. Eden je rekel: »Ve so fejmešter hüdi, da jih niso zvolili za ,rih-tara'«. V Jastrebcih so namreč pri občinskih volitvah klerikalci sijajno propadli. Na Božič je organist sicer bil pri maši, a orgljal ni. Odšel je in v praznike smo imeli tihe maše. Župnik pa je zmiraj divjal i* je županom, ki so prišli nad njega, rekel: »Vi niste župani, ampak moji župljani in pri stvari nimate nič opraviti.« »Ne pojdemo pa k maši«, so odgovorili. Župnik pa: »Meni je vsejedno«. Prišel je drugi organist, ki je fino orgljal in stavil pogoje s katerimi i smo bili zadovoljni. Župniku pa ni bilo za njega i* ga je odslovil. Rekel mu je sicer, da lahko igra, toda — zastonj. Prišel je stari organist Bolfenk Curin, ki se je prej zaklel,da ne bode več igrai. Bolfenk orglja samo v delavnikih, v nedeljo pa ne orglja, ker je tedaj maša za župljane. Potemtakem bo dobil organist batino na hrbet, ko bo prišel po bernjo. Ta kardinal bo iz Sv. Bolfenka napravM drugo Ricmanje. Takih škandalov menda ni povzročil še noben duhovnik. Naš g. Zadravec še bo našo faro napravil bolj iiarodno-napredno kakor §e zdaj. Kako je bilo na dan sv. Antona, ki ima v naši cerkvi oltar, nočem niti pisati. Toda g. župnik, kam pa ste djali denarje, nabrane za oltar sv. Antona? On je še vedno stari in njegova obleka tudi. (O tem ob priliki več.) Pri nas se ljudstvu odpirajo oči, spoznava duhovniško hinavščino. Župljan.
p Sv. Barbara v Halozah. Veliko pustno veselico priredi barbarško učiteljstvo s sodelovanjem tovarišem iz Višnice, Lepoglave in drugod v soboto 5. februarja 1910 v vseh prostorih Ko-renjakove gostilne. Na sporedu je petje, ples, šaljiva pošta itd. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Vstopnina 10 vin. za osebo. Ker je prebitek namenjen domači šolski kuhinji, se tudi preplačila hvaležno sprejemaio.
p Ptuj. V noči od 28. na 29. januarja se je tu čutil ob 1. uri po polnoči močan potresni sa-nek, kateremu sta sledila še dva lažja sunka.
p Središče. (Potres). 29. jan. ti. ob 12. uri 55 min. ponoči smo čutili precej močen potres, ki je trajal dobrih 15 sekund. Zemlja se je valovila v smeri od izhoda proti zahodu. Deset minut pozneje se je stresla zemlja še enkrat, a tokrat le v zelo rahlem sunku.
p Svetinje. Od leta 1895. v Ljubljani me ni tako „stepalo", kakor v soboto 29. tm. ob 1. uri 15 min. po noči. Potresni sunek je spremljalo "podzemeljsko bučanje in šumenje. Potres se je valovil od juga proti severu; trajal je 15 do Si sekund. „Vredi" smo se „guncali." Komet? — Kfret!
p Močni potres. Iz Žetal pri Rogatcu se nam poroča: Dne 29. tm. ob eni ui;i 10 min. po polnoči se je čutil močni potresni sunek, ki je trajal kakih 5 sekund. Njegove smeri ni bil» mogoče spoznati.
v Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Ptuj ima svoj redni občni zbor dne 10. februarja 1910 ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani Narodnega doma. Odbor vabi k prav obilni udeležbi.
v Poročil se je dne 26. mm. gospod J. Rižner, narodni gostilničar v Jurovcih pri Ptuju, z gospic« Kristino Rajši iz Sv. Vida pri Ptuju. Bilo srečno !
z Podelitev podpore za po toči prizadet« v ptujskem in ormoškem okraju je bila od pomožnega odbora pri seji dne 22. m. m. sklenjena. Občine dobijo sledeče vsote: Litmerk 23.750 K, Velika nedelja 13.130 K, Šardiuje 12.210 K, So-dinci 9080 K, Ormož (mesto) 6110 K, Vičanci 6230 K, Trgovišče 3690 K, Podgorci 11.670 K, Pušenci 5570 K, Hardek 3240 K, Bratonečice 4420 K, Frankovci 4450 K, Hum 2690 K, Savci 3610 K, Obrež 6050 K, Brebrovnik 2550 K, Rune 400 K, Trnovci 1140 K. Od drugih občin iz ormoškega sodnijskega okraja nimamo poročil. V ptujskem okraju dobijo: Sv. Lovrenc v Slov. gor. 640 K, Polenšak 17.000 K, Hlaponci 11.940 K, Polenci 5020 K. Dežela bo tudi dala nekaj okrog 12—15 tisoč kron vsega skupaj za občine Litmerk, Velika nedelja, Sardinje, Sodinci, Ormož, Vičanci, Trgovišče, Pušenci in Hardek. Znesek s« razdeli po odstotkih. — Podpora se začne deliti okrog 15. februarja. Upamo, da se izvrši vse pravično, kakor je bila želja in volja pomožnega odbora, ki je sodil na podlagi poslanih uradnih poročil od strani občinskih komisij. Seje pomožnega odbora se je udeležil dr. Ploj, Ozmec, Meško.
u Drobne noviee. V Strelcih pod Ptujem j« 20. tm. pogorela kmetu Strelcu hiša in hlevi. V sedanjem hudem mrazu težka nesreča! — Ptujski šnops rodi v okolici svoje* sadove: v Spuhlji s* se nedavno tega fantje stepli in z nožem težko ranili fanta Goloba iz Nove vasi. —
ljutomerski okraj.
1 Podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru priredi v nedeljo 13. februarja ti. v gostilui g. Fr. Sever-ja (prej Thurman) ob 6. uri zvečer šolsko tombolo. Pridite v obilnem številu!
1 Slov. Badvence pri Negovi. (Potres) Dne 29 tniu. ob 1. uri 4. minuti popolnoči smo čutili dva precej močna kaki 2 sekundi trajajoča
potresna sunka v smeri od zahoda proti izhodu. V postelji smo se dvakrat veselo zazibali in strop je zaškripal. Južni veter, ki je prej silno močno pihal, je ponehal za skoraj eno uro in potem ga je bilo le rahlo slišati.
a Murski Sokol t Ljutomeru je imel v nedeljo, dne 23. prosinca ob prav lepi udeležbi svoj občni zbor. Brat starosta dr. Chloupek pozdravi navzoče najsrčneje ter poda jasno sliko o razvoju sokolske ideje v Slovanih. Omenja, da vkljub vsem sovragom pridobiva Sokol na moči in ugledu ne le pri bratskih narodih, ampak tudi pri Angležih in Američanih. Euska vlada je uvedla »okolsko telovadbo celo v armadi; poklicala je 80 učiteljev in 4 učiteljice telovadbe iz čeških sokolskih vrst. Prvači Sokolstvu „Češka sokolska zveza", ki šteje 860 društev, z 84.000 člani, od teh 12.000 Sokolic. Br. starosta omenja, koliko stori češki Sokol za svoje člane in koliko za napredek narodne ideje. Br. tajnik poroča o razvoju Sokola v Slovencih, povdarjajoč, da tudi tukaj napreduje vidno naša stvar ter da razni napadi bodrijo Sokole le še k vstrajnejšemu delu. Ponosni smo lahko na četo slovenskih Sokolov, ki se je tako častno postavila v Luksemburgu. Murski Sokol je osredotočil v preteklem letu svoje delo v notranjem društvenem delovanju, da se je tako gmotno opomogel in zamašil luknje, katere je povzročilo slabo vreme o priliki razvitja društvene zastave. Pokazal je naš Sokol, koliko zmore vztrajnost in požrtvovalnost. Vzradoščeni smo bili, ko nam je brat blagajnik poročal, da so poravnani vsi dolgovi in še ima čistega 350 K v blagajni. — Kaj porečejo k temu naši „bratje" Slovenci, ki so po raznih listih že prorokovali pogin našemu Sokolu ? Dragi, še dolgo nas ne bo konec, • vkljub vsem napadom in obrekovanjem! Brat na-èelnik je poročal, da se je udeležilo v ,75 urah 712 Sokolov telovadbe; najboljši obisk je bil 22, najslabši 3. Obrtni naraščaj je prav pridno telovadil po nedeljah. Izrazi se prav povoljno o napredku o telovadbi, vkljub temu, da so telovadci zvečine kmečki fantje, ki po težkem delu prihajajo tudi zelo daleč pozno zvečer k vajam. Pozival je brate Sokole, naj ne poznajo le pravic, ampak tudi dolžnosti napram društvu. Sklenilo se je prirediti plesni venček in nakupiti oder za gledališke predstave; v ta smoter se je izvolil poseben odsek. — Novi odbor se je sestavil iz sledečih članov: Dr. K. Chloupek, starosta, Joško Rajh, podstarosta, Franc Stajnko, načelnik, Ivan Tomažič, tajnik, Mat. Sršen, blagajnik, Janko Dijak, zapisnikar, Janko Horvat, gospodar, Matija Lipša, orodjar, Alojz Črček, odbornik, Babič Franc, zastavonoša.
JtiariborsHi oKraj.
v Povozil je v petek ob 11. uri ponoči vlak železnišk. čuvarja Erkerja blizu črešnjevskega predora, ko je šel domu iz Pragerskega v Črešnjevce. Nesrečnik, oče 7 otrok, je bil na mestu mrtev.
a Zaročil seje 36. m. m. g. dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru, z gdčno Jelko Staretovo, hčerko stavbenega nadsvetnika v Ljubljani. Iskreno eastitamo! Pri zaroki se je nabralo za Ciril-Me-todvo družbo 66 K.
z Pet novih častnih meščanov je dobila Slovenska Bistrica. Med njimi je tudi drž. posi, Marckhl.
d Maribor. (Podpora.) Posojilnica v Mariboru je podarila „Dramatičnemu društvu" v Mari-beru 1000 K podpore, g. dr. Franjo Rosina 200 kron in g. dr. Kac 100. Blagim dobrotnikom naj-iskrenejša zahvala. Daj Bog, da bi dobili veliko posnemovalcev, vsaj takih, ki bi pristopili k društvu kot člani. Veliko Slovencev je še v Mariboru, ki še niso udje tega kulturnega društva, ki je za nas Slovence, posebno tu na meji tako velikega pomena.
d Leitersberg pri Mariboru. 10. februarja t. 1. se vršijo tukaj občinske volitve. Slovenski volilci, idite na volišče. Vsak korak, ki se pridobi za slovensko stvar, je velike važnosti.
Posojilnica v Mariboru je darovala 200 K mariborski moški podružnici »Družbi sv. Cirila in Metoda« v družbine namene.
v Umrl je v soboto v Mariboru gimnaz. prof. g. Blaž Matek. Pokojnik je deloval dolga leta na eeljsKi in mariborski gimnaziji ter je bil velik prijatelj in podpornik dijakov. Spisal in izdal je tudi slov. matematične učne knjige za nižjo gimnazijo ter pripravil slov. učne knjige v istem pred meto za višje. Bil je vselej odločen naroden Slovenec. Naj blagi mož v miru počiva!
a Iz Št. Lovrenca nad Mariborom. Dne 23. prosinca so priredila tukajšnja društva
skupno veselico, ki je prav dobro uspela. Na Slovenskem sé je že udomačila navada, da vsako veselico ocenjnjemo in hvalimo po časopisih, tako, da so te ocene zgubile že vso vrednost. Uvažujoč to dejstvo, bi ne ocenjevali prireditve v Št. Lovrencu, če bi nas k temu ne silili izvanredni nagibi. Prirediti veselico v popolnoma slovenskem kraju je lahko, a prirejanje veselic v narodno tako ogroženem kraju, kakor je Št. Lovrenc, ni kaj prijetnega. Skrb za pridobitev sodelovalcev, ureditev priprav, odstranjevanje ovir, ki jih delajo nasprotniki in zlasti skrb, da bode prireditev primerno obiskana, to so oni momenti, ki drugod skoraj ne pridejo v poštev, a delajo v takšnih krajih, kakor je Št. Lovrenc, prirediteljem velike skrbi. Tem večjo hvaležnost smo dolžni onim, ki premagajo vse te zapreke, ter nas privedejo do zaželenega cilja. Takšno hvaležnost smo dolžni vstrajno delavni gospodični Mini Pernatovi, ki je bila duša vsej prireditvi. Kako vstrajno, kako požrtvovalno je vodila vse priprave ter "pevske iu gledališke vaje. Ne moremo vam druzega storiti kot reči: Prisrčna hvala! Reči moramo: „Malo je veselic, pri katerih bi nastopili igralci in pevke tako sigurno *kot v Št. Lovrencu". Pri prvi igri „Čašica kave" je žela zlasti krošnjarka (gospodična K. Brezočnikova) vsestransko priznanje. A tndi vse druge so igrale tako, da smo bili veselo presenečeni. Pri igri: „Hvala Bogu, miza je pogrnjena!" smo občudovali zlasti Olgo, (gospodična Mirka Größlingerjeva), ki si ni samo s tem, da jo izvrstno rešila svojo ulogo, ampak tudi s tem, da je v tako slabem potu hodila tako daleč k vajam, zaslužila naše najprisrčnejše zahvale. — G. Pečovnik je govoril lepo o delovanju za narod! A izostalo bi pri njegovem • govoru lahko nekaj besed, ki so neprijetno zadele prisotne. V trenutku, ko je vse vneto za skupno narodno delovanje, morajo zginiti vsi drugi interesi. Ne vemo sicer, odkod je prišla ta inicijativa! — Kaj lepo sta se obnesli deklamaciji gg. Micike Fornecijeve in Trezike Pavličeve. Zaslug za tako lepo uspelo veselico so si zlasti pridobile gospodične: Nežika Fišingerjeva, Marica Hrastn kova, Milica in Tinka Lamprehtova, Lenka Pavličeva, Slavka in Rozika Pernatova, Katica in Lizika Pušenjakova, Tončka Z emano va in Julčika Šlausova, ter gospoda Drago Brezočnik in Karle Pisnik. Največ pa so pripomogli k uspehu vrli Št. Lovrenčani in Pušavčani, ki so v tako mnogobrojnem številu posetili veselico ter darovali toliko lepih dobitkov. Dohodkov veselice je bilo 370 K, stroškov 110 K, tako da ostane prebitka 260 K, od katerega dobi družba sv. Cirila in Metoda polovico, polovico pa tukajšnje bralno društvo. Na ta uspeh smo lahko ponosni!	Opazovalee.
u Pri občinskih volitvah v Št. llju v Slov. Gor. je izvoljenih 6 Nemcev, 5 Slovencev in — kakor poročajo mariborski klerikalni listi—eden Slovencem prijazni Nemec. Od obeh strank se je vložil priziv.
a Iz Frama se je poslalo družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 15 K, kateri znesek se je nabral v družbinem nabiralniku narodne gostilne gospe Marije Turner-jeve. Zavednim Framčanom krepek „živijo"!
z Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. učitelj Miroslav Lešnik iz Št. Lovrenca nad Ma-ribarom 1'20 K, ki mu jih je dal gospod Avguštin Löschnig, veleposestnik in načelnik krajnega šolskega sveta.
Občni zbor Bralnega in pevskega društva „Maribor" se vrši v soboto 12. svečana ob 8. uri zvečer v kmetski sobi Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti.
d Slovénsko trgovsko društvo v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 6. svečana ob 3. uri popoldan v restavraciji Narodnega doma. — Piistop je dovoljen vsem gospodom, ki so trgovskega ali obrtnega stanu, ter se zanimajo za to društvo.
a V podporo po suši je dalo c. kr. namest-ništvo mariborskemu okraju na razpolago 15 vagonov sena, 10 vagonov slame in 50 meterskih stotov travnega semenja. Bore malo za tako velik okraj!
a Iz Maribora. Srebrno poroko praznuje 30. t. m. g. Ivan Poseb, poštni uslužbenec s svojo soprogo gospo Terezijo Poseb. Rodbina g. Poseba je znana kot narodna in vrla rodbina, ki je zastavljala vedno svoje moči pri raznih narodnih prireditvah. Iz tega zakona sta hčerka Marica in Bogomir. Hčerka je vrla sokolica, izborna dile-antinja in sploh odločna Slovenka. Bog daj g. Posebu in njegovi rodbini še mnogo, mnogo veselih dni!
a Iz Sp. Poljskave pri Pragerskem. Podružnica Ciril-Metodove družbe priredi dne 6. svečana ob 5. uri pop. v gostilni g. Lampra na Sp. Poljskavi veselico s petjem, burko „V mrdenih dnevih" in s srečolovom. Vstopnina znaša 40 vin. Naj bi se Slovenci iz sosednjih krajev prav mnogoštevilno udeležili te veselice, da se povzdigne narodna zavest v Sp. in Zg. Poljskavi.
Darujte za Nar. sklad!
SMend 1 tujini.
Slovensko izobraževalno in podporno dru&tvo „Domovina" v Gradcu ima svoje prostore v Stigergasse
2/1. —
u Iz Gradea. Poročilo o volitvah na občnem zboru „Domovine" v štev. 3. „Nar. Lista" nam je popraviti v toliko, da ni bil za preglednika računov izvoljen Kodelja Anton, ampak K o d e 1 a Ivan.
u Iz Gradea. Veseli, letos precej kratek karneval, je pri svojem koncu. Pri nas so že v jesen lanskega leta skrbela marsikatera društva za prostore, kje bi se priredil plesni venček. — Tudi društvo „Domovina" ni zaostalo; priskrbeli smo si prostore, a ko je prišel čas veselice, so nam prostore odpovedali. Nastalo je vprašanje, kam se naj obrnemo zavoljo prostorov v zadnjem trenutku. Ko bi si graški Slovenci, ki nas je tako ogromno število, ne priredili nobene veselice, potem lahko mirno zaspimo. Ali kljub zaprekam smo končno našli prostore. Prostori so sicer prav čedni, ali premajhni za tako ogromno število. Zato je tudi marsikdo godrnjal, zakaj da večjih prostorov ne priskrbimo. Kakor je že javnosti znano, je imelo društvo „Domovina" prostore za pustni venček že priskrbljene. Ko so nam bili odpovedani, smo vkljub temu priredili 23. prosinca plesni venček, ki je bil jako dobro obiskan, in se je zopet pokazalo, kako neobhodno potreben je „Narodni dom" v Gradcu.
Gotovo bo vsak zaveden Slovenec sprevidel, v kakšnem slabem gmotnem stanju smo graški Slovenci. Preganjajo nas iz enega kota v drugi. A vse to nam nič ne stori. Bolj ko nas bodejo stiskali, bolj bomo navdušeni, to nam je zadnja veselica pokazala. Akoravno smo imeli samo 14. dni časa, delati za veselico, da nismo mogli niti vabil dati tiskati, vendar mora vsakdo pripoznati, da v tem kratkem času se ne more kaj boljšega zahtevati. Tudi vstopnice smo šele zadnje dni dobili in smo jih vendar še črez 100 razprodali. Kljub temu, da smo imeli tako malo časa na razpolago za agitacijo, je bila ndeležba ogromna. Veselje je bilo udeležence opazovati. Večinoma je bila zavedna mladina. Vidi se, da se mladino vsepovsod organizira. Vsa čast in hvala gre slav. akademičnim društvom ,,Triglav" in „Tabor", ko-jih člani nas ob vsaki priliki v mnogobrojnem številu obiščejo in se radujejo z nami delavei. Saj smo vsi skupni delavci na narodnem polju. Tudi častno število bratov Čehov se je udeležilo naše veselice. Stem so pokazali svojo bratsko ljubezen do nas Slovencev. Tudi ogromno število bratov Hrvatov živi tukaj v Gradcu, a žalbog iz nami Slovenci ne pridejo v nikakoršno dotiko. Naj priredijo Slovenci veselico kakoršno hočejo, Hrvatov ni blizu, ravno tako pa tudi pogrešamo slovensko graško inteligenco. — Gospode, ki si upajo med delavce, se lahko prešteje na prste ene roke
u Graški Slovenci, kje je naša narodnost? Leto za letom prihaja toliko in toliko Slovencev semkaj v Gradec in marsikdo bo mislil, Gradec je slovensko mesto. Da, lahko bi bilo že davno, že davno bi se lahko bliščali slovenski napisi po ulicah in slovensko delavstvo bi kazalo lahko svojo moč. A kje je naša narodnost? Slovenski fant in dekle, komaj se naučiš nekaj nemških besed, že zatajiš svojo narodnost, mili slovenski jezik in na slovenski pozdrav daš odgovor: ich kann ni eh windisch. Ali se ne sramuješ, da zatajiš samega sebe ? Tej slovenski malomarnosti mora biti konec. Graški Slovenci na dan!! Govorimo zmiraj in povsod samo samo slovenski, naš mili slovenski jezik; kažimo tudi na znnaj, da smo Slovenci. Naj tudi sovražnik spozna, da graško slovenstvo vstaja, da se ne pusti več teptati in zaničevati, da bode tudi graški Slovenec začel zahtevati svojih pravic. Na dan tedaj, iz spanja kralja Matjaža. Pomagaj si sam in Bog ti pomaga, pravi pregovor.	F. I.
z Za Ciril-Metodovo družbo je na zadnji veselici „Domovine" v Gradcu nabrala gdč. Rozika Vrečkova 7'29 K in neimenovana Nemka priložila 271 K, skupno 10 K.
VcstniK
„Zleze slotfenjlje napredne mladine".
u Predsednik naše ZSNM, tovariš Andrej Oset, je kakor smo izvedeli — obolel in se nahaja v bolnišnici v Gradcu. Upamo, da ni kaj nevarnega, in vsa napredna mladinska armada mu želi skorajšnje ozdravljenje!
u Pododbor ZSNU za Središče in okolico priredi 20. tm. po večernicah predavanje. — Več, prihodnjič.
u Za sklad mladinske organizacije je nabral na mladinskem shodu v Gotovljah tovariš Ignac Jošt 8 K 20 vin, na glavnem zboru narodne stranke pa tov. Jož. Golavšek iz Griž 27 kron 13 vin.
pelaVsKt obzornik
u Slovenske železničarje pozivamo, naj pristopijo „Zvezi jugoslovanskih železničarjev," ki je strogo strokovna nepolitična organizacija. — Šteje danes samo v Trstu nad 400 članov. Kdor
hoče tozadevno pojasnil, naj se obrne na naše uredništvo.
n Podružnico „Zveze jugoslovanskih železničarjev" so 23. mm. ustanovili v Kranju. Zanimanje za organizacijo raste od dne do dne. — Upamo, da bomo tudi na Štajerskem vdoglednem času mogli kazati na uspehe glede organizacije slov. železničarjev v tej zvezi.
Poučni Kotiček
u Spanje po obedu. Ljudje se včasi prepirajo, je-li je po obedu spati dobro. Resnica je, da človek osobito po obedu čuti neko potrebo po miru. Ce pogledamo živali, vidimo, da tudi one po jedi počivajo. Iz tega jasno sledi, da se mora nagonu narave zadostiti in si je treba po obedu telo in duha malo odpočiti. Prebava potrebuje vsa telesno moč in sokove, da „zmelje" sprejeto hrano. Kratek počitek je torej vsekakor priporočati. Ne delajo pa prav oni, ki po obedu dolgo spijo,, ker postanejo na ta način nesposobni zadelo. Vsekakor si pa škoduje na zdravju tudi, kdor gre s polnim želodcem na delo ali pa — se kopat.
Obrtni Vestni*.
Davčni predpisi obrtnim neopra-vičencem.
Po postavi o osebnem davku se mora vsak obrtni obrat takoj obdačiti, neglede na to, če je zadoščeno določbam obrtnega reda ali ne. Zato se dostikrat predpiše davek obrtnim obratom, ki jim manjka obrtnopravna podlaga. Na podlagi tega mislijo mnogokrat stranke m mnogokrat celo kontrolni organi, da ima dotičnik obrtno dovoljenje; tako se mnogokrat zgodi, da izvršujejo obrt ljudje, ki zato niti dovoljenja nimajo. Zato je finančno ministerstvo naročilo davčnim oblastim, da morajo ' vsak predpis obrtnega davka obratom, o katerih vedo, da nimajo obrtnega dovoljenja, naznaniti tudi obrtni oblasti prve instance, da lahko stori ta primerne korake, da se nedovoljena obrt ne izvršuje.
h raznih sloVansKih Krajev.
Prvi cesarski diplom v slovenskem jeziku
je nedavno izdani, s katerim je cesar vzdignil trg Postojno v mesto. Cesar je podpisan na diplomu slovensko.
v Strašen čin blaznega. V noči 24. tm. je posestnik Grlj-Brdanov na Gor. Zemunu pri Ilirski Bistrici, ki se mu je že 1. 1904 um nekoliko omračil, nakrat zblaznel. Hotel je ubiti mater, ker pa je ona pobegnila k sosedu in je ni našel, je s težkim kladivom tolkel po glavicah svojih malih otročičev ter svoje 24 letne sestre. Ta in 3 letna hčerka ter 5 letni sinček so vsi težko poškodovani in slednji najbrž ne bo okreval. Prepeljali so jih v ljubljansko bolnišnico. Brez zavesti je še vedno 13 mesecev stari sinček. Nesrečnega očeta so odpeljali v blaznico na Studenec. Baje so se znaki ponovljenega umobolja javljali že cel teden prej, in čudno je, da se ni nič zgodilo v varstvo rodbine.
a Narodnost klerikalcev. Po protekciji slov. poslanca dr. Kreka je bil imenovan v ljubljanski tobačni tovarni za tajnika zagrizen nemškutar Elsner, ki je ukazal delavcem, da mu morajo nositi rabljene znamke. Nabira jih za „Südmarko".
v Nemški zagrizene! kot uradniki državne železnice na Koroškem. „Gospodarska Zveza" v Ljubljani je poslala S. K. S. Z. v Celovec poši-ljatev po železnici in je izpolnila vozni list popolnoma slovensko. Ljubljanska postaja drž. žel. je vozni listek brez ugovora sprejela. Nekega dne pa pride s celovške postaje na ljubljansko nalog, da mora ,G. Z/ vozni list prevesti tudi na nemško, češ da se sicer pošiljatev adresatu ne bo dostavila. ,G. Z.' temu ni ugodilo in se je pritožila na ministerstvo. Radovedni smo, ali res smejo nem-škonacijonalni uradniki v Celovcu na drž. žel. postopati že čisto po svoji volji v nasprotju z vsemi postavami!
v 125.000 K za ustanovitev zimske kmetijske šole v Voisperku na Koroškem je daroval tamošnji tovarnar Offner.
d Koroški gostilničarji so se na shodu 28. m. m. v Celovcu odločno izrekli zoper zvišanje davka na pivo.
. GespodarsKi paberKi.
Sadjerejci in — dendrin.
Govoriti o koristi sadnega drevja, bi bilo pač odveč, saj je vendar znano vsakomur, na koliko raznih načinov se da uporabiti sadje. Uživa se sveže, dela se iz njega sadjevec, hrani se posušeno, iz tropin pa, ki ostanejo pri stiskanju, se nareja dober domači jesih ali kis itd. Skrb, ki jo imamo s sadnim drevjem, je tako majhna, da se ne more primerjati s skrbjo, katero nam povzro-čujejo druge kulturne rastline.
Žalibog, da so se v zadnjem času lotili sadnega drevja razni škodljivci, kateri silijo umnega sadjarja, da ne drži rok križem.
Gosenice ter uši, rastlinski zajedavci in razne drevesne bolezni pretijo uničiti naše sadonosnike. Dasiravno imamo v boju zoper gomazeče drevesne škodljivce v pticah pevkah nepodcenljive zaveznike, vendar je mnogokrat, zbog ogromne mno-
žine, v kateri nastopajo ti sovražniki, težko, pokončati jih pravočasno in jim zabraniti, da nam ne ugonobijo < drevja. To se je pokazalo zadnje dve leti posebno v ormoškem in ljutomerskem okraju, kjer so gosenice, ki so se zaplodile iz sosednjega Medjimurja, osušile sadno in tudi gozdno drevje tako, da je bilo v mesecih maju in juniju golo, kakor po zimi.
S tem hočem reči, da je treba pravočasno začeti s pokončevanjem škodljivcev. Vpraša se le, kako? — Gosenice glogovega belina so se za-predle v jeseni in prezimujejo v svojih zapred-kih na koncu mladik. Treba je le, te zapredke sedaj pozimi pridno odrezovati in jih sežigati. Pri tem zelo dobro služijo nalašč zato narejene škarje. Pritrdijo se na dolg, lahek drog in se na ta način lahko poreiejo zapredki raz najvišja drevesa.
Mnogo težje pa je pokončevati jajčje zalege prstenič^rja. Svoja jajčeca zleže v obliki temno-sivih obročkov liki prstanom na enoletne mladike. Ti prstani se radi svoje barve težko razločujejo od drevesne skorje in se jih torej ne more odstraniti in sežgati. Da pokončamo ta jajčeca, treba nam je druzega sredstva in to ^je — „dendrin", ki pa je še dosedäj širjim slojem kmečkih sadjarjev vse premalo znan. — Zdi se mi torej umestno, da se na tem mestu nekoliko natančneje pobavimo z njim.
Dendrin je drevesni karbolinej (škrlup), ki ima to lastnost, da se raztaplja v mrzli vodi. Ker bi bil čist, to se pravi nerazredčen preveč silen in drevesu škodljiv, moramo ga vsikdar pred npo-rabo z vodo razredčiti.
Čemu in kako pa se dendrin uporablja pri sadnem drevju ?
Lahko se reče, du imamo le malo sredstev, ki bi bila tako vsestransko uporabna pri umni sadjereji, kakor je ravno dendrin. Uničujejo se z njim razni škodljivci, zabranjujejo in zdravijo pa se tndi razne bolezni sadnega drevja.
Izkušnja uči, da se rabi dendrin s popolnoma zanesljivim učinkom proti košeniljku (tudi na vrtnicah) in krvni uši, pomoré pa se z njim tudi jajčeca prsteničarja, zlatoritke, jabolčnega molja, jabolčnega cvetodera, jabolčnega zavrtača, hru-škove skokice, nadalje zalege listnih uši raznih vrst in to na ta način, da se namaže, oziroma poškropi sadno drevje tekom zime z 10 do 15 procentov vodeno dendrinovo raztopino (10 litrov tekočine se naredi tako, da se vzame 1—V/2 lit. dendrina, ostalo pa voda). — Maže se najložje s krtačo ali pa čopičem, škropi pa z navadno škropilnico. Zimskemu mazanju mora slediti mazanje zgodaj spomladi, predno še poganja drevje, a tokrat se vzame le 5—10% raztopina.
Kadar je drevo zeleno, se naj mažejo edino le zalege košeniljke in krvne uši na deblu in debelejših vejah. Proti listnim boleznim dendrin ne izda nič — za te se uporabljajo druga sredstva (tobakov sok in dr.)
Dendrin ugonobi tudi razne rastlinske zaje-devce, kakor: mah in lišaj, zdravi pa tudi drevesne bolezni in sicer pereči ogenj, grinto (prišč) na deblu in kar je, mislim, največje važnosti — drevesnega raka. Rakrane se uspešno mažejo pozimi in čez leto. Vzeti pa je treba v to svrho ali nerazredčen dendrin (pri starejšem, oziroma pri peškastem drevju) ali pa zelo visokoprocentno (30—50) raztopino, med tem ko je v odpravo mahu in lišaja zadostna 10—20% raztopina.
Tudi drevesne rane, zadane po divjačini, se naj mažejo z dendrinom, ki pa se naj pomeša z ilovico.
Ker je koščičasto sadje (slive, črešnje) mnogo bolj občutno proti dendrinu nego peškasto (jablane, hruške), zato mu je slabejša raztopina pri-kladnejša.
Razun navedenega še omenim, da se glasom mnogobrojnih poročil dendrin uporablja zelo uspešno za pokončevanje bramorjev, ogrcev in bolhakov (zeljnih in repnih bolh) ter v preganjanje krtice.
Iz povedanega je razvidno, da je dendrin po-končevalno sredstvo, katerega bi naj ne pogrešal nobeden umni sadjerejec. — Nabavi si ga lahko vsakdo, kajti cena mu ni visoka. Ako se ga naroči sod s približno 200 kg vsebine, pride 1 kg na 50 v., pri manjših količinah pa na 60 v. Pet-kilogramske posodice za poskušnjo pa se dopo-šiljajo franko za 4 K. Naročila je najboljše pošiljati naravnost na tvornico karbolineja R. Ave-narius v Amstettenu na Nižje Avstrijskem. I. N.
Naprava novih travnikov.
Najdemo gosodarstva, kjer je malo travnikov, njiv pa dosti. Ako pa obračamo skrb na povzdigo živinoreje, kar je prav, kaže takemu gospodarju eno ali drugo njivo, kakor mu pač najbolj kaže (in to je od lege odvisno), predelati v travnik. So njive, katerih lega je vlažna; take kaže na vsak način v travnik predelati; pripeti se tudi, da je nasprotno potrebno. Iz opešanih travnikov pa nam je napraviti njive, da se zemlja vgnoji ter obdela.
Njive pa ne kaže na tak način v travnik puščati, kakor je med nami običajno, namreč, da se že dete-ljišče ali pa le samo strnišče pusti za košnjo, to je za stalni travnik. To je na vsak način slabo. Le poglejmo take travnike, kake uspehe se doseže? V vlažnih legah se to manj opazi, kar pa tudi ni za odobravati, kajti kakor ruša se le prepočasi zgosti in slednjič se pa med dobrimi travami in deteljo po-
kaže dosti drugega plevela, kateri je slab za krmo» kakor: kislice, zlatice, kresnice itd. Nam je na te« ležeče, da dobimo gosto ter plevela čisto rušo, kar dosežemo s tem, da sami obsejemo pripravna de-teljna in travna semena, katera sejemo med žita.
Detelja, bodisi domača ali pa lucerna, se še zmirom preveč ceni za stalni travnik. Stara dete-ljišča nam dajejo le preslabe košnje, trave se počasi prikažejo. Domača detelja nam daje le prvo leto še za silo košnje, potem pa slabo, kar je vsakemu znano.
Lucerna je pa še slabša, kajti po njej se maio-kedaj pokaže dobra trava; poglejmo tako dete-ljišče, videli bomo večjidel rasti slabo in malovreduo zelišče, Z gnojem se da tak prostor sicer še zbolj-šati, storimo pa mnogo boljše, ako po kakšni dobro pognojeni okopavini vsejemo n. pr. oves, vmes pa pripravno zmes travnega in deteljnega semena. Seveda kaže tak oves za zeleno pokositi, kar je pa zato potrebno, da trav in detelj ne zaduši.
Za stalni travnik sejmo večletne trave in detelje. Trav sejmo več kakor detelj, namreč 75—80% ostalo pa detelje, Setev naj bo gosta, bolj kakor pri drugi setvi; čim gostejša bo, tem več krme se bo doseglo.
Za taki travnik nam je treba zemljo dobro po-gnojiti in obdelati, ker nam ima dajati leta in leta obile košnje. Ne štedimo pri taki setvi s semenom, temveč kupimo raje več semenja kakor premalo, pa dobro seme, kajti stroški, katere imamo z nakupom dobrega semenja, se nam bodo povrnili z boljšimi košnjami.
B. S u p a n c, Prekorje.
Pokončevanje grozdnega »sukača« ali »kiseljaka«.
(Conhylis ali tortrix a m b i g u e 11 a i a
tortrix ali Endemis bet rana.)
Škoda, ki jo povzročuje ta trtni škodljivec, ki se tudi v naših vinodradskih okoliših vedno bolj razmnožuje, je zelo velika. Vsak vinogradnik pozna zapredke, katere napravlja gosenica prvega zaroda; „seneni črv" spomladi na grozdnem cvetju in škodo, ki jo povzroča s tem, da izjeda cvet; znana je tudi škoda, ki jo povzroča drugi zarod „Kiseljak" v drugi polovici leta s tem, da se zavrta v jagode in jih izgrize. Pokončevanje tega mrčesa vršilo se je dozdaj z lovitvijo metuljev grozdnega sukača, s pokončevanjem sene-nega črva na grozdnem cvetju in v zapredkih, z zmečkanjem s prsti, z lesenimi bodkali, z iglami in s tem, da so ga oškropili s strupenimi tekočinami.
Kiseljaku se je skušalo priti do živega s tem, da so se pobirale in pokončevale po njem napadene grozdne jagode. Priporočalo se; je tudi pobiranje, in sežiganje rožja in lesa, ki odpade pri rezanju, zatem vrbovih in slamnih vezi in stare trtne skorje, ker se gosenice v teh predmetih bubijo in bube tam prezimijo. Pokončevanje je bilo doslej zelo obširno, težavno in drago, pri tem pa malo uspešno! V zadnjem času je izjavil deželni kmetijski svetnik Dern v Neustadtu ob Haarditi (na Nemškem), da se bube kiseljaka morejo pokončati s tem, da se trte v zimi osipajo ali pokrijajo z zemljo. Sicer so mu došla tudi nasprotna poročila imenitnih strokovnjakov.
Dem piše, da so okoliši, kjer se trte ne pokriVajo in kjer vkljub temu grozdni sukač ne povzroča škode; so pa drugi okoliši, kjer od nekdaj krijejo trte, a seneni črv in kiseljak ugonobita vendar vsako leto precej grozdnih cvetov in jagod. V nekterih teh slučajev, kjer pokrivanje trt sicer ni običajno, a je bilo vendar malo se-nenega črva in kiseljaka, se je opazovalo, da se je v jeseni (pri jesenskem kopanju) pritegnilo (zakopalo) mnogo zemlje k trsu, dočim se je tam, kjer se vkljub pokrivanju trte grozdni sukač gosto prikazuje, z zemljo pokrilo le enoletno rožje, del starega lesa, v katerem ravno bube prezimijo, pa je ostal nepokrit.
Posledek v zimi 1908/1909 v Neustadtu ob Haarditi po dr. Schwangartu izvršenih primerja-jočih poskusov je bil, da so bile v spomladi vse bube grozdnega sukača na pokritih trtah mrtve, dočim so bube na nepokritih trtah sosednih parcel dobro prezimile. Ker postaja škoda, ki jo povzročata seneni črv in kiseljak tudi na Štajerskem vsako leto večja, biio bi umestno, da se delajo tudi pri nas primerni poskusi s pokončevanjem tega škodljivca. Ako se s pokrivanjem trt z zemljo res morejo ugonobiti bube, bilo bi pokončevanje grozdnega sukača kaj priprosto, sosebno, ker se pokrivanje trt z zemljo, — ki služi poleg tega tudi kot sredstvo proti zimski pozebi, lahko opravlja obenem z jesensko kopjo, ki je zaradi izdatnega rahljanja zemlje zelo priporočljiva. Da se zadeva čim preje razjasni, priporočam, naj v
nogradniki napravljajo v tem pogleda že to zimo primerne posknse. Tozadevna opazovanja naj se naznanijo podpisanemu, ali pa obvestijo v tem listu. Gradec, dne 24. novembra 1909. Franc Ma-tiašič, c. kr. vinarski inšpektor.
Živinoreja raznih evropskih državah.
Prirastek oziroma množitev živine znaša v dobi 20 letih na tisoč komadov:
	Goveje živine		svinj		ovàc	
	svola v tisočih	na 100 km2	svota V tisočih	na 100 km2	svota v tisoCih	na«ioo km2
v Avstriji	8*584 9-506	3.169	2.722 4.683	1561	3.841 2.621	874
prirastek v °/o	10-7		72-5		46-9	
na Ogrskem	4879 5-953	2.119	4.804 4-868	1.733	10.595 7.549	2.687
prirastek v %	219		1-3		40-6	
na Danskem	1470 1-840	4.719	527 1.456	3.735	1.548 877	2.248
prirastek v %	24-6		178-2		774	
/ v Nemčiji	15-786 19-381	5.510	9.206 18.920	5.400	19.190 7.907	2.260
prirastek v %	22-5		1055		1410	
v Švici	1-213 2080	5.037	395 555	1.344	342 219	581
prirastek v °/o	72-2		40.0		55 9	
na Nizozemskem	1.486 1.691	5.110	476 862	2.605	775 607	1.834
prirastek v %	13-3		80-4		28-0	
Glede prirastka goveje živine je na prvem naestu Švica, na zadnjem Avstrijsko, glede prirastka svinj je na prvem mestu Dansko, potem Nemčija, Nizozemsko, Avstrijsko, na zadnjem pa Ogrsko; število ovàc je povsod padlo.
Skupna seja glavnega odbora In pododborov ZSNM se vrši 13. januarja v Celju. Potfrobnostl prihodnjič!
Zadnji dopisi.
u Jutri v petek 4. svečana v celjskem Narodnem domu ples narodne mladine). Jutri v petek zvečer se vrši v veliki dvorani Narodnega doma plesni venček naše mladine h kateremu se vabijo vsi celjski in okoliški Slovenci. Vstopnine ni, za krepčilo med plesom skrbe dame, ki pri-rede bufet. Naj se vsakdo udeleži tega neprisiljenega plesnega večera!
u Ciril-Metodova podružnica v Dramljah sodelnje v nedeljo 6. tm. pri veselici pri g. Fr. Šolincu s srečolovom. Pričakujemo od sosedov Ponkovčanov, Šentjurčanov itd. obilè udeležbe.
u Prostovoljna požarna hramba r Rečici ob Savinji priredi 6. tm. ob 6. uri zvečer pri g. Jos. Štiarlicn veselico z igro. tombolo in plesom. — Čisti dobiček je za nabavo parne brizgalne.
u Pri Sv. Bolfenku pri Središču je po posredovanju našega bralnega društva „Lipa" priredil g. Fr. Stajnko dne 21. in 22. m. m. poučni knjigovodski tečaj. Obširneje poročamo!
u Na Francoskem, osobito v Parizu, so imeli zadnji teden velikanske povodnji. Celo mesto je bilo pod vodo. Škoda je naravnost ogromna. Od vseh strani prihajajo izrazi sočutja ir. darovi.
u Nakup vina. Vodstvo „Verbandove" deželne vzorne kleti v Gradcu naznanja, da morajo oni, ki hočejo tje prodati svoje vino. poslati vzorce in ponudbe do 15. febr. na pisarno „Ver-bandovo" (Gradec, Frauzensplatz 2). V ponudbah mora biti omenjeno: ime in stanovanje prodajalca, množina, sorta, kraj pridelovanja, vinsko okrožje in letnik. Cene za liter od domače postaje (ime se naj naVede) brez posode. Za vsako vino se naj pošljejo 3 polliterski vzorci (na željo se dobe za stonj steklenice) franko do 14. febr. na kletarsko vodstvo „Ver ban d ovo" (Eggenberg pri Gradcu.) Pred 12. febr. se naj vzorci ne pošiljajo.
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
fazne noVosti.
v Rodbinska drama. Fotograf Bogyi v Vel. Varadinu, ki je živel z ženo v vednem prepiru, je hotel te dni posiliti svojo 18-Ietno hčerko. Mati ji je prihitela na pomoč in nastal je pretep. V tem zgrabi hčerka sekiro in poseka očetu glavo. Sama se je javila so;1aiji.
a Kmetje osnovali šolo. V Rupotini pri Klisu (Slavonija) so kmetie, ker ni bilo nobene
šole, poiskali učitelja, ga poklicali v vas in ga sami vzdržujejo. Plačujejo ga po 2 K za otroka, To je Krasen primer, kako je narod, - če se le malo dvigne, željen prosvete.
Želje „katoliškega" župnika. Župnik Jemeršič na Hrvatskem je bil nekdaj vzoren rodoljub, danes je pa Rauchova metla, zagrizen frankovec in kle rikalec. In ta mož je na novega leta v pridigi iz rekel svojim ovčicam sledeče „krščanska" voščila: Vi niste ljudje, vi niste kristjani, niste vredni, da vas greje solnce božje. Daj bog, da bi izbruhnila vojska in da bi vsi vi poeiniii, daj bog, da bi se pojavila kuga in vas pomorila, daj bog, da bi na stala lakota in da bi vi vsi od gladu poginili!" — In to vse zato, ker ga verne ovčice nočejo v politiki slušati. I
v Kako je mrlič potoval na železnici. Neki Poljak, težko bolan, je zaprosil sorodnika, naj da njegovo telo, ko umre, prepeljati v njegovo rojstno mesto. Sorodnik (da si tem bolj zasigura nasledstvo do imetja bolnikovega!) seveda radevolje ob ljubi. Poljak umre. Sorodinik pa se jezbal velikih stroškov za prevoz, zato se dogovori z vlakovo' djem, da bi prepeljal mrtveca v navadnem vagonu. Zanesli so ga v neki vagon, posadili ga v naravnem položaju v kot in mu dali v usta debelo smodko. Izgledal je kot živ potnik, ki je malo za dremal. Bila je noč. Na neki postaji stopi v isti vagon neki potnik. Ta, strastni kadilec, ni imel vžigalic, da bi si prižgal smodko, a kadil bi bil jako rad. Nič ni pomagalo, zaprositi je moral „sopotnika,", ki je spal v kotu. fiaj mu da vžigalic. Na prvo prošnjo „sopotnik" molči, istotako na po novni glasnejši poziv. Zato ga strese za roko. Nič! To je bilo tudi novemu potniku dovolj, zato krepko potegne za „sopotnikov" rokav. V tem trenutku pa se. „sopotnik" iz kota zruši na tla. Čuvstva no vega potnika so nepopisna, Jeli pijan, bolan, ali kak zločinec, ki se pretvarja? Prime ga za žilo; ne bije; posluša na srcu: ne bije; telo je mrzlo. Za vraga, še zapro me, češ da sem ga ubil, pomisli potnik; in po dolgem duševnem boju zagrabi „sopotnika" in ga vrže skozi okno na progo. — Kmalu na to pride vlakovodja. da pogleda kaj dela njegov „paket". Kako iznenadenje! Namesto tega — živ človek! Boječe vpraša potnika, kaj se je zgodilo z onim, ki je sedel tam v kotu. Potnik še bolj boječe, ves bled, odgovori: „Nič! kaj bi se bilo zgodilo! — Na zadnji postaji je stopil z vlaka!"
d Od Sv. Duha na Ostrem vrhu. Leta 1909 je obiskalo naš hrib 932 tujcev in sicer se jih je vpisalo pri vlg. Jägerwirtu — sedež D. Ö. A. V. — 591, v gostilni-„pri lipi" vlg. Ropič v slovensko knjigo 64, v nemško pa 277. Že iz navedenih številk se vidi, da se Slovenci za ta obmejni kraj s krasnim razgledom dosti premalo zanimajo. Od cerkve Sv.-'Duha se razgleda vse od Gradca do Ljutomera itf* Blatnega jezera. V gostilni Franca Gaube vlg. Ropič ima S. P. D. svojo knjigo in se toraj naj nemšKa zavrne in zahteva sta. V tej gostilni se dobijo tudi prenočišča.
Vprašanje: Kdo najrajše bere „Narodni
L i s t5 ?
Odgovor: Poštarica Kotnica pri Sv. Štefanu pri Šmarju, ki ga vedno prej čita kot tamošnji naročniki.
Listnica uredništva.
Sv. Bolfenk pri Središču: Danes le kratko. Prihodnjič celo! Hvala lepa! Poročajte večkrat! Zdravi! — Griže: Zadnjic ni več šlo! Je danes! Zdravi! — Precettaci (Malanedelja): Za danes prepozno. Pride! Pozdrav! — Pišece: Istotako! Pride na vrsto!
Zahvala.
Vsem, ki ljube matere bice, gospe
so nam ob izgubi naše oziroma babice in praba
Marije Zadravec
izkazali svoje sočutje in pomoč, posebno pa častiti duhovščini, cenj. gg. pevcem in darovalcem vencev, v obče vsem, ki so drago rarijko spremili k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo.
V SREDIŠČU, dne 31. jan. 1910.
Žalujoča rodbina.
Ura z verižico
l ura samo za K 2*—
Zaradi nakupa veliko vrst ur razpošilja spodaj stoječa raz-pošiljalnica: 1 krasno pozlačeno 36 urno. precizisko Anker uro z lepo verižico samo za K 2'—, kakor tudi 5 letno pismeno jamstvo. — Pošilja po povzetju razpošiljalnica ur
F. Windisch, Krakov št. U/124.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.	85 1
TrsničarsHa zadruga i £jtttomcr
naznanja, da ima precejšnjo množino cepljenih, od toče nepoškodovanih
najboljše kakovosti sldečih vrst : šipone laški rizling, renski rizling, beli burgundec, silvanec, silvanec-muškat, traminec, portugizec, bela in ru-deča žlahtnina. — Podlage običajne, cene znižane.
VinogradniKi, zahtevajte ceniKe!
Cepljene trte
najboljše kakovosti vseh vrst na običajnih podlagah priporoča po znižani ceni
Trsničarska zadruga Sì. Bolfenk p. Središču.
Ceniki brezplačno !
Opozarjamo na našo specijaliteto : ninnatili silvanec.
Mlad mož
išče gostilno na račun
ali v najem v prometnem kraju. Isti je zmožen voditi velike pevske zbore, godbe na pihala in na lok. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod „gostilna na račun L. M. S.".
Vabilo na
redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Jurju ob juž. žel.
reglstrovane " zadruge z neomejeno zavezo"',
ki se vrši
v nedeljo, 13. svečana 1910 ob 3. uri popoldne v Kinclovi restavraciji.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Revizijsko poročilo.
3.	Slučajnosti.
Ako bi pri prvem občnem občnem zboru ne bilo navzočih zadostno število zadružnikov, se vrši ob 4. uri popoldne istega dne drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zadružnikov.
78	Načelstvo.
Ravnokar dogotovljena
nova hiša
z dvema stanovanjema in dvema podstrešnima sobama ter z lepim, ograjenim vrtom v Za-
vodni pri Celju, se takoj proda, llinko Kukovec, stavbeni podjetnik, Lava pri Celju.	48 6-4
Iz starih v nove se lahko izpre-menijo moške in * ženske obleke, ako jih pošljete
v kemično bar vari j o M. Medveda v Šoštanj
s pripombo v kakšni barvi jih želite imeti. — Vsled sKrbnega apretiranja ' in gkdenja v moji delavnici dobi vsaka obleka lepo fazono in izgleda kako- nova. — Ako kdo želi obleko predrugačiti, mu svetujem, naj jo pred barvanjem razpara; sicer to ni potrebno. V nujnih slučajih, kakor pri žalnih oblekah i. dr. se delo izvrši v najkrajšem času.
Najsolidneje delo I ——— ——— Cene Jako nizke
9 0 9


Kdor je osivel, izgleda star.
Izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so :
1. Titkov „Vedno mlad" piavo, rjavo, in črno barvilo. Pobarva takoj in trajno. Ena škatlja Stiri krone.
2. Titkov „Mučili", stekleničica eno krono.
Ta sredstva za barvanje las so se jako dobro izkazala v tisoč slučajih. Edino pristna iz kem. laboratorija
Fr. Yitek & Co., Praga H
^L Za
Zahtevajte samo Vitkove preparate, vse drage zavrnite!
te, J &
8t 16
76 1
Oddaja staube
novega šolskega poslopja s 6 učnimi sobami, eno risalno dvorano, eno konferenčno sobo, eno šolsko pisarno, stanovanjem šolskega sluge, sestoječim iz dveh sob in kuhinje, kletmi, s potrebnimi hodniki in drugimi prostori v Žalcu.
Ustmena zniževalna dražba se bode vršila v
v četrtek, dne 10. februarja 1910 ob 9. uri predpoldne v občinski pisarni v Žalcu.
Stavba se bode le enemu glavnemu podjetniku' oddala.
Izklicna cena znaša 99.342 K 28 v.
Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stroškovnika, stavbenega dovoljenja in stavbenih pogojev, je v pogled razpoložen v občinski pisarni v Žalcu in pri okrajnem šolskem svetu (c. kr okrajno glavarstvo) v Celju.
Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 9.935 K.
V stavbenih pogojih označene izpremembe načrtov mora podjetnik na lastne stroške sam preskrbeti.
Krajni šolski svet Žalec, 28. prosinca 1910.
Načelnik: Josip Sirca.
Loterijske številke.
Trst, dne 29. januarja 1910: 15, 48, 37, 51, 90, Line, „ „ „	„ 83. 26, 48, 69, 62.
Posteljna vlaga!
Odstranitev takoj. — Starost in spol se naznani. — Pojasnila zastonj daje zavod „AESCULAP", Regensburg, Bavarsko.
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, puljenega
2	E. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-
lH^T^nega 6 £ 40 h; 8 K; 1 kg puha, ^^sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 *K, najfinejši drsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, moorega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14, K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko.
S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Sumava, Češko.
Zahvala.
Dolžnost nam je, rudniškemu zdravniku v Trbovljah-g. dr. Juliju Berdach, izreči najiskrenejšo zahvalo za njegov po vsem vspešen, nesebičen in jako požrtvovalen trud kot porodni pomočnik pri naši snahi v nenavadno težkem slučaju, ko ji viselo življenje matere in otroka le na tanki niti in je nepričakovano ugodni izid samo njegovi izvanreAii spretnosti pripisovati.
TRBOVLJE, dne 27. jan. 1910.
Obitelj Kern.
za žensko in moško perilo in dvojno široko za prtiče se kupi najugodneje v narodni veletrgovski hiši
R. Stermecki, Ce je.
Celi kosi po engros cenah.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez K 20"— franko. V zalogi je tudi velikanska izbira zastorov, preprog in posteljnih garnitur. Garnitura 1 prt za mizo in 2 za posteljo skupaj 9 K, bolj fina 10 K.
Zaročne in poročne prstane
Rafael Salmič
vljudno priporoča
trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu" v Celju.
Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna.
Poštne hran. račnn st. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon it. 48. - =================== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
,LASTNI DONI'
registrovana kreditna in stavbena zadrnga omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju
z
Pisarna je v Celju,
Rotovike ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure o o © dopoldne. © © ©
pet od sto (57.)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vloine) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 E. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račan © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
Vinko Kukovec
stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pr.i^Celjuj ===== prevzame vsakovrstna- -=
stavbena zlasti tesarska dela.