^ENAl50 din — Leto XL — Št. 23 Kranj, torek, 24. marca 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO j2 nove elektropeči že prve jekla j^^jeseniški je ki ar ni so predstavili posku-Hj^ratovanje nove elektropeči, ki je ena sodobnih in tudi ena redkih, ki ima o komoro. Do praznika štirje TV programi V krajevni skupnosti Gorenja vas, kjer so lani gradili ceste, vodovode in telefonijo, se zdaj lotevajo nove akcije. Do krajevnega praznika naj bi dogradili dva TV pretvornika. Punčica narodnega blaga France Štukel je za dvajsetletno delo v zgodovinskem arhivu dobil gorenjsko Prešernovo nagrado: »Bogat je tisti, ki pozna narodno preteklost.« stran 4 stran 5 So se »leta sedmih suhih krav in zamujenih priložnosti« že končala? Ob odhodu štafete mladosti so gorenjski mladinci pripravili štiri okrogle mize. Ena je bila tudi o bohinjskem turizmu. stran 8 hi* i.« , 3ojj 4 inč & M et ari, J1 >tJW k ** K f vJ}nJska Bistrica, 21. marca — Po vseh peripetijah je v soboto dopoldne krenila s oh i na P°* P° Jugoslaviji letošnja zvezna štafeta mladosti. Na Gorenjskem so jo §t .ežili s pogovori o športu, turizmu, varstvu okolja in gospodarskih problemih ter s laevihiimi kulturnimi, športnimi in zabavnimi priredivami. Osrednja slovesnost je bi-l v Bohinjski Bistrici, kjer je zbranim spregovoril Ace Kočevski, sekretar zvezne Drugačnost Zvezna štafeta mladosti je po vseh peripetijah s plakatom, scenarijem in s štafetno palico v soboto dopoldne le krenila z vrha Triglava na pot po Jugoslaviji. Slovenski mladinci so se že na kongresu v Krškem odločili, da jo bodo tokrat oznamovali drugače kot prejšnja leta, na način, ki je bližji življenju, delu in razmišljanju mladih. Drugačnost je bila v zveznem odboru za pripravo štafete in tudi drugod večkrat razumljena kot napad na družbene vrednote ali vsaj kot nasprotovanje družbenim ciljem. Drugačnost je sprožila celo vrsto napadov na slovensko mladinsko vodstvo in drugačnost je bila tudi razlog za to, da razpoloženje v Bohinju ni bilo po okusu tistih, ki so enkrat za vselej prisegli na zveličavnost klasične zasnove štafete. Če smo tudi v gospodarstvu tako togi, hitro samozadovoljni in malo pripravljeni na spremembe, na drugačnost v delu in poslovanju, potem tudi ni nenavadno, da ga pestijo velike težave. Je bilo res potrebno toliko žolčnih razprav, polemike in tudi nizkih udarcev za zasuk od mani-festativnega sporočila štafete k vsebini, aktivnosti mladih in njihovemu vključevanju v reševanje družbenih problemov, za prehod od (dragih in neokusnih) proslav na pogovore o bistvenih vprašanjih v naši družbi, od (malikovanja) enega nosilca štafete na skupino mladih, od teka s štafetno palico k pisanim festivalskim dnem ... Nočemo, da je štafeta samo manifestativno sporočilo. .. Ne želimo biti veliki samo v besedah . . . Ne priznavamo pokroviteljskega odnosa.. . Prepričani smo v lastne sposobnosti, priznavamo samo znanje, ustvarjalnost, iskanje novih poti, pa tudi svoje muhe, neučakanost, včasih tudi zaletavost... Svoje interese in perspektive bomo javno odpirali... je le nekaj misli, ki jih je v soboto izrekel televizijskim gledalcem predsednik slovenske mladinske organizacije Tone Anderlič. Drugačnost, sprejeta na kongresu in delno potrjena tudi v zveznem odboru, je bila značilna tudi za prvi dan potovanja štafete. »Festival prvega dne«, kot so prireditve na Gorenjskem poimenovali mladinci, je pokazal, da je štafeta tudi predstavitev alpinizma v najbolj nemogočih vremenskih razmerah, pogovor o vrhunskem športu, turizmu in gospodarskih problemih, tekmovanje klubov OZN, koncert Ekatarine Velike, srečanje vojakov in mladincev.. . C. Zaplotnik *ri S'v JS^a Bistrica, 21. marca — Ena od tradicionalnih akcij nizkih pionirjev, kurirčkova torbu, je na prvi pomladan-^ jSI Sča? V P°,m krajih naše republike začela svojo pot, ki jo bo * mI WH ^' maJa v Ljubljani. Pionirski odred Tomaža Godca v iv10k ii------- f —--rt—------....... r- — '''j^S^'Oi ° mUl kurirčkove torbe na pro^i G, ki so se gu med ^Di,Lk.urirh"u*/Str« '^^JN'li'^' l',u'u'/iM ,,,(h visoki gostje — Hašim Kcd/.epi aA^tfrji. "v. Hešier.'fot'o Oinžk .t4 h' tU !r*1i 'i radovljiške občine pripravil bogat in zanimiv pro- Jože ^'V L* ^uriun Rožič. Torbo, ki jo je pionirjem predal parti-Mo Ur'r •'ant"/- Strgar /. Bleda, so včeraj prevzeli škof jelo- * Novo . ,:^-v Elanovo letalo bo poleteli* Kranj, 20. marca — Izdelovanje letal je ena od dejavnosti begunjskega Elana. Na tem področju ima begunjska tovarna športnega orodja bogato preteklost, veliko uspehov in tudi obetavne načrte. Eden od pomembnih mejnikov Elanove letalske proizvodnje je izdelava dvosedežne-ga jadralnega letala visokih sposobnosti z lastnim motorjem, imenovanega DG 500. Predstavitev novega letala bo v četrtek, 26. marca, ob 14. uri na brniškem letališču. Boter novemu letalu bo član predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Štefan Korošec, j. k. Tisoči na Poreznu Cerkno, 22. marca — Skoraj 4000 borcev in aktivistov, planincev in drugih pohodnikov se je udeležilo nedeljskega 12. spominskega pohoda na 1632 metrov visoki Porezen. Na njegovem vrhu in v okolici je 24. marca leta 1945 v sovražni ofenzivi padlo ali umrlo nasilne smrti 145 partizanov. Njim v spomin so na vrhu zasneženega Porezna prižgali žaro in izstrelili častne salve. Med udeleženci so bili tudi po-hodniki iz drugih krajev države in iz zamejstva. Slavnostni govornik na vrhu Porezna je bil sekretar občinske konference SZDL Idrija Marijan Platiša. ljubljanska bank Temeljna banka Gorenjske SGP GRADBINEC KRANJ Imetij stvo in preskrba ^enar je bil koristno porabljen V>kih marca — Kmetje, predstavniki fji^^m organizacij, živinorejsko votori zavodu, zavarovalnice, intervencij- ,v ii av*i« °r' k S 1,1 ^k?, da je bila kranjska • razmeroma dobro oskrbljena s pre-■Bh?mrn' izdelki in da je tudi kmetijstvo Kh» Su naredilo velik korak naprej ^etJ«» i/, kranjske občine so leta 1980 od zadrugo 14,8 milijona litrov mleka, ,lcl0r> krompirja in (leta 1981) 1H4 ton G> luni pa 17,4 milijona litrov mleka, m n krompirja in 345 ton pšenice. J*al se je le odkup mladega goveda 1.423 ton), vendar predvsem na Jttieritve kmetij v prirejo mleka in [J^evil.i i imli /akolov. Bogato so se Uidi izdatnejša vlaganja v hri bovško kmetijstvo. Osnovna čreda se je v zadnjih treh letih povečala za dobrih osem odstotkov, prireja mleka za osem, prireja mesa za štiri. Stalež ovc je še enkrat večji, za siliranje krme se je na novo odločilo 40 kmetov, na pla/iinah se je lani paslo četrtino več govedi kot pred štirimi leti . . Veliko so napredovali tudi na družbenih posestvih, kjer so lani dosegli povprečno mlečnost 6765 litrov na kravo in porabili za prirejo enega litra mleka vsega 20 dekagramov krmil. Odločitev o skupinskem zavarovanju živine je bila pravilna. Pred sedmimi leti je bilo zavarovanih le 2.846 goved od 18.000 goved, lani, na primer, kar 15.621. Zdravstveno stanje živine se je izboljšalo, okuženost krav s povzročitelji vnetja vimena je manjša, smrtnost je bila do 1084. leta krepko pod slovenskim povprečjem, v zadnjih dveh letih pa je spet nekoliko porasla. Kmetje so še najbolj nezadovoljni s selekcijskim delom pri lisastem govedu in z gospodarskimi težavami v živinoreji. C. Zaplotnik Bojan Križaj po osvojitvi zlate kolajne Še bom smučal Kranj, 23. marca — Tokrat je Bojan zdržal in postavil na glavo napovedi, da odločilnega slaloma za zumgo v svetovnem slalomskem pokalu ne bo dobro zvozil, ker je v svoji karieri v odločilnih trenutkih že odpovedoval. Tokrat je vozil prefinjeno, napadalno, skratka tako, kot le on zna. Premagal je Stenmarka in osvojil zlato, doslej najdražjo lovoriko v Izjemni karieri športniku, ki mu le redki lahko stopijo ob bok. Tudi s srebrom bi bil zadovoljen, vendar je zlato le zlato, je dejal. I^eta 1975 je Bojan kot mladinec osvojil prvo kolajno, sarajevska pa je že njegova peta, najžlahtnejsa. V Sarajevu smo dosegli se en uspeh. Gregor Bcnedik iz Žirovnice je prvič zmagal v slalomski tekmi za svetovni pokal in se uvrstil na peto mesto posebnega slalomskega točkovanja. In še na nekaj smo lahko ponosni! Bojan Križaj je edini, ki je Švicarjem odvzel zlato kolajno in kristalni globus. V generalni uvrstitvi in posebnih uvrstitvah po disciplinah so vse druge zmage odšle v Švico. Uresničilo pa se je tudi upanje mnogih ljubiteljev smučanja: Bojan Križaj bo naslednjo sezono še tekmoval. Včeraj se je vrnil domov in v Tržiču so mu popoldni- priredili slovesen sprejem. (J. K.) — Foto: F. Perdan Pomoč Zagorju Kranj, 20. marca — Predsedstvo občinske konference SZDL Kranj je obravnavalo odstranjevanje posledic hude naravne nesreče v Zagorju ob Savi. Nesreča je povzročila veliko gmotno škodo. Da bi hitreje odstranili posledice nesreče, poziva občinska konferenca SZDL Kranj vse, da skladno s svojimi možnostmi pomagajo prizadetim. Pomoč nakažite na žiro račun številka 52720-678-50940 — Občinski odbor Rdečega križa Zagorje ob Savi. Tak način zbiranja pomoči je dogovorjen z občinskim odborom Rdečega križa v Kranju. GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 24. MARCAjjf PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Slovenska stališča do sprememb ustave Naj ne bodo le lepotni popravki Ljubljana, 20. marca — Ne bo dovolj le spreminjati ustavna določila in oblikovati nove formulacije, ampak moramo spremeniti tudi našo prakso in vsakodnevno ravnanje, smo menili v Sloveniji v dosedanjih razpravah o spremembah zvezne ustave Predsednik slovenske skupščine Miran Potrč, ki je bil izvoljen tudi za predsednika slovenske skupščinske komisije za ustavna vprašanja, je na zasedanju zborov slovenske skupščine pretekli teden dejal, da predlog predsedstva SFRJ za spremembo zvezne ustave ne vsebuje centralističnih in unitarističnih teženj. Na nevarnost tega je posebej opozorila razprava Društva pisateljev Slovenije. V posebnem pismu slovenski skupščini so pisatelji dejali, da se ne strinjajo s predlaganimi spremembami ustave zaradi centralističnih in unitarističnih teženj ponujenih sprememb. Vendar Slovenija svojega pozitivnega stališča do ustavnih sprememb ne spreminja. Ne samo zaradi tega, ker je pozitivno plat sprememb ocenila po vseh dosedanjih razpravah predsedstva republiške konference SZDL, katere kolektivni član je tudi Društvo pisateljev Slovenije, ampak zaradi tega, ker je predlog predsedstva SFRJ usmerjen zoper centralistične in unitaristične težnje in kakršnekoli druge razlage ne prenese. Ni seveda mogoče izključiti, da v razpravi pride do takšnih teženj, vendar jih je treba skladno s predlogom predsedstva javno in argumentirano zavrniti. Takšne težnje končno lahko zavrne tudi slovenska skupščina, ko bo dajala ponovno soglasje k spremembi ustave. Pretekli teden so skupščine republik in avtonomnih pokraj ih soglašale z začetkom postopka za spremembo ustave. O tem je bilo doseženo soglasje. Slovenska skupščina je sprejela še svoja stališča do ustavnih sprememb. V njih je zapisano, da morajo biti cilji ustavnih sprememb: • hitrejši razvoj proizvajalnih sil in samoupravnih proizvodnih odnosov, delovanje enotnega jugoslovanskega trga ter omejevanje poseganja države na to področje, doslednejše uveljavljanje ustavnega položaja in vloge delavskega razreda, krepitev enakopravnosti narodov in narodnosti v Jugoslaviji, njihovega materi-/ alnega in kulturnega napredka in razpolaganja z naravnim bogastvom in novo ustvarjeno vrednostjo ter dosledno spoštvanja dolžnosti, odgovornosti in pravic republik in pokrajin za lasten razvoj in razvoj federacije, prav tako pa tudi dosledno in učinkovitejše uveljavljanje ustavnosti in zakonitosti kot pogojev stabilnega razvoja in demokratizacije političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Na teh temeljnih izhodiščih bo vztrajala Slovenija v ustavnih razpravah. Večja mora biti odgovornost za gospodarjenje in vloga združenega dela, pomen trga in sodobnega gospodarjenja, izvoza in vključevanje v mednarodno delitev dela nasploh. Te prvine naj bodo osnova za razpravo in odgovor vsem tistim, ki ponujajo preživele in neperspektivne odnose. V tem vidi prihodnost tudi slovenski narod. • Slovenija meni, da posamezni predlogi predsedstev omogočajo različna tolmačenja. Ta je treba zbistriti in uskladiti z bistvom sprememb. Ob tem naša skupščina poudarja, da je osnovni cilj sprememb delovanje trga in motivacija delavcev za delo, za znanje in ustvarjanje dohodka, da je treba razlikovati, kaj je normalni in kaj monopolni dohodek brez rezultatov dela in da je to mogoče urediti z zakonom. Treba je onemogočiti neenakopravne odnose na jugoslovanskem trgu in oblikovanje skladov, na katere združeno delo ne bi imelo vpliva. Veliki tehnološki sistemi morajo biti enotno urejei, vendar na ekonomskih osnovah. Ustava naj ne opredeljuje kvantitativnih meril zemljiškega maksimuma. Okrepiti pa se morajo vloge delegacij in demokratizirati volilni sistem, tudi z neposrednimi volitvami, kjer je to smotrno. Trezno je treba presoditi predloge o nekaterih skupnih jugoslovanskih strategijah in sistemih (davki, tehnologija), naša republika pa je proti spreminjanju sedanje sestave zvezne skupščine in proti oblikovanju zbora združenega dela v zvezni skupščini, ker imamo za uveljavitev združenega dela druge možnosti. J. Košnjek Letna skupščina škofjeloških borcev Škof ja Loka, marca — V četrtek, 26. marca, ob 16. uri bo v sejni dvorani občinske skupščine v Škofji Loki redna letna skupščina Zveze združenj borcev NOV občine Škofja Loka. Na njej bodo podelili letošnja priznanja občinskega odbora, podali poročilo o delu v lanskem letu in se pogovorili tudi o težavah, ki tarejo gospodarstvo v občini. Spregovorili bodo o današnjem težkem trenutku v Sloveniji in Jugoslaviji nasploh, saj razne gospodarske in politične nepravilnosti, ki se pojavljajo, najbolj bole in zadevajo prav borce. Organizatorji letne skupščine pričakujejo bogato razpravo. GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod S srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Ix)ke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, Liska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdaiateljskega sveta: Boris Ravdek iorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in lirektor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto '.aplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultu-a), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izolira e van je, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Jože Košnjek (notranja poli-tka, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom i.i družino), Stojan aje (Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in iorazd Šinik (fotografija). časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Jaslov uredništva in uprave: Kranj, A PUadeju 1 tekoči ra un pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 8-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonom-ka propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglusi in mučnina 27-960. "lasopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 21-1/72. •roćnina za I. polletje 1987 je 4.500 din Nepravilnosti pri kooperantskih delih Obrtniki sploh ne delajo Jesenice, 23. marca — Družbeni pravobranilec samoupravljanja na Jesnicah opozarja na nepravilnosti pri oddajanju kooperantskih del. Plačilo za opravljeno delo gre iz materialnih stroškov, zato so delovne organizacije zainteresirane za sklepanje pogodb. V jeseniški občini sta dve veliki gradbišči, zaposleni delavci ne zmorejo opraviti vseh del, zato se delovne organizacije vedno bolj odločajo za pogodbena dela z obrtniki, ki prihajajo iz vse Jugoslavije. Družbeni pravobranilec samoupravljanja že nekaj let opozarja na nepravilnosti, ki nastajajo pri sklepanju teh pogodb. V nekaterih primerih pogodbe med delovnimi organizacijami in samostojnimi obrtniki niso v skladu z zakonskimi določili. Delavski sveti so sicer sprejeli pobudo o zmanjšanju kooperantskih pogodb, vendar se njihovi sklepi ne uresničujejo. Družbeni pravobranilec ugotavlja, da vzroki za sklepanje pogodb dvomljive kvalitete niso le potrebe po delavcih, ampak je velikokrat vzrok podjetniška korist samih organizacij združenega dela in obrtnikov — »posredovalcev« Ločani o Novi reviji Škofja Loka, 20. marca — Predsedstvo občinske konference SZDL je v ponedeljek skupaj s predsedstvi občinske organizacije zveze borcev in zveze komunistov obravnavalo prispevke v 57. številki Nove revije. Menilo je, da razprave ni mogoče širiti in nadaljevati o tistih vprašanjih, ki niso sprejemljiva za dialog. Usmeritev prispevkov je taka, da objektivno odvrača ljudi od resnično aktualnih vprašanj ter ustvarja podlago za nestrpnost i" nerazumevanje ljudi. Razprava o nekaterih vprašanjih, ki jih avtorji omenjajo, se mora nadaljevati na ustrezni strokovni ravni, kot o kvalitetnem gospodarskem razvoju, vprašanju osebne odgovornosti, skrbi za kulturni razvoj vseh narodov in narodnosti. Vsa Jugoslavija mora v tem trenutku usmeriti svoje sile v prizadevanja za boljše gospodarske rezultate, ki bodo najboljši argument protisocialisti-čnim težnjam, so še poudarili Ločani. Radovljiški turizem na essenskem sejmu Kako pridobiti nemškega turista Radovljica, 23. marca — Delegacija radovljiške občine, v kateri bodo Bernard Tonejc, predsednik občinske skupščine, Anton Toman, predsednik občinske konference SZDL Radovljica, Miroslav Birk, predsednik koordinacijskega odbora za naše delavce na začasnem delu v tujini pri OK SZDL, in Branko Čop, predsednik turistične poslovne skupnosti Bled, bo na povabilo essenskega župana, direkcije sejma, svetnika v mestnem svetu Uda Baverja (lani se je teden dni mudil na Bledu) in slovenskega kulturnega in športnega društva Bled v Essnu ob koncu tedna obiskala Essen. Gostje iz Radovljice se bodo v soboto zvečer udeležili slovesnosti ob 15-letnici slovenskega društva Bled. Predsedniku društva bodo ob tej priložnosti izročili medaljo občine Radovljica, društvu pa nekaj slovenskih knjig, ki jih je prispevalo republiško javno tožilstvo. »Na essenskem sejmu Kampiranje in turizem, ki velja za največji tovrstni sejem v Evropi in ga vsako leto obišče prek tristo tisoč ljudi, se bo letos predstavil tudi radovljiški turizem — natančneje Bled, Bohinj, kamp Šobec, Alpski letalski center Lesce — Bled in blejsko golf igrišče. Direkcija sejma nam je omogočila postavitev paviljona pod veliko ugodnejšimi pogoji, kot sicer veljajo za druge razstavljalce,« je dejal Branko Čop. »Med obiskom bomo skušali navezati stike s turističnimi organizacijami z essenskega območja. Na Bledu namreč opažamo, da nam število individualnih gostov iz Zvezne republike Nemčije upada. Tudi Udo Bayer, ki je v essenskem mestnem svetu odgovoren za planiranje in gospodarstvo, je bil ob lanskem obisku na Bledu nemalo presenečen, ko je v hotelu Toplice slišal le angleško govorico.« C. Zaplotnik Sindikalna seminarja Tržič, marca — Občinski sindikalni svet v Tržiču pripravlja za to pomlad seminarja za predsednika in člane izvršnih odborov sindikata v osnovnih organizacijah ter za povei je nike sindikalnih skupin. Sindikalni delavci naj bi v bodoče odigrali večjo in pomembnejšo vlogo pri informiranju delavcev, posebno ob konfliktnih situacijah, kot so prekinitve dela pa tudi ob vseh drobnih nezadovoljstvih delavcev. Marsikatera nejevolja in gospodarska škoda v delovni organizaciji bi bila lahko prihranjena, če bi bili delavci pravočasno in pravilno informirani. Prvo informacijo bi morali delavci dobiti v srčici sindikalne organizacije, to je pri poverjeniku sindikalne skupine. Delavci naj bi prav preko svojih skupin čutili, du so nepogrešljivi člen v verigi sindikalne organiziranosti, skozi katerega uveljavljajo svoje pravice, pa tudi dolžnosti Da bi sindikalnu organiziranost v občini bolj zaživela, od sindikalne skupine pa vse do občinskega sindikalnega sveta, v Tržiču pripravljajo dva seminarja, enega za predsednike osnovnih organizacij in člane izvršnih odborov — vsa teža dela naj ne sloni na predsedniku osnovne orguniza-cije, temveč naj se porazdeli na vse člane izvršilnega odbora — druga pa za poverjenike sindikalnih skupin. Na seminar jih jim bodo skušali dati čim več praktičnih usmeritev za delo. Po tržiških osnovnih organizacijah sindikatu so ves te bruar obravnuvali zaključne račune svojih delovnih organizacij. Tretjina jih je že poslula poročila občinskemu sindikalnemu svetu, ostale pa bodo morale pohiteti, kajti občinski sindikalni svet pripravlja za zadnje dni marca sejo sveta, kjer bodo obravnavana tudi vsa poročila iz delovnih organizacij. D. Dolenc delavcev. Opravljeno delo namreč delovne organizacije plačujejo iz materialnih stroškov kot storitve drugih, čeprav delavci teh obrtnikov dejansko opravljajo delo iz dejavnosti temeljnih organizacij. Največ takih pogodb so sklenili v komunalni in gradbeni dejavnosti za opravljanje gradbenih in zemeljskih del. Delavci pogosto opravljajo dela, ki niso v skladu s pridobljenim obrtnim dovoljenjem, dovolijo pa tudi posredovanje svojih delavcev v organizacijah združenega dela, s katerimi pa nimajo sklenjenih kooperantskih pogodb. Pri tem je posebno poglavje zanemarjanje osnovnih delavčevih pravic, ki izhajajo iz delav- no - pravnega varstva, d*"!., ne omenjamo stanovanj* razmer, v katerih so prisllJ živeti. Skoraj pravilo pa je. družbeni pravobranilec saDVj upravjanja na Jesenicah, "j obrtnik nikjer ne dela, & ^ pojavlja kot neposredni * vec, kar je ena izmed c-sn nih zahtev iz obrtnega zaK0» Še prav posebno zanimaj je, da v planskih aktih tef j1 nih in delovnih organizacij' sprejemajo in najemajo <^ imenovane »grupe gra°. j, nikjer ne omenjajo, da izpolnjevanje planskih •! reševali tudi z oddajanje^ I kooperantom. ,j D. Sed« 981 No i Večje ugodnosti obrtnikom Tržič, marca —Vsi trije zbori tržiške občinske skupščine ^ 18. marca so sprejeli odlok, s katerim se za 25 odstotkov^ davčna osnova tistim obrtnikom, ki bodo vlagali v stroje ma v modernizacijo poslovnih prostorov. Obrtno združenje Tržič je že dalj časa opozarjalo na možnost, ki jo daje republiški zakon o davkih občanov, po katerem obrtnik, ki vlaga sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in moderenizacijo osnovnih sredstev zaradi raz-širtive dejavnosti, pod pogojem, da ne gre za vlaganje, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove do 25 odstotkov, in sicer za dobo največ petih let od vsakega vlaganja. Pod enakimi pogoji se lahko zniža davčna osnova tudi zavezancu, ki vlaga sredstva za rekonstrukcijo in moe-dernizacijo najetih poslovnih prostorov, če se po najemni pogodobi vlaganja ne krijejo iz najemnine. Občinske skupščine na lahko k tei olajšavi dodajo tudi svoje oc!st?^j(! vse tiste obrti, ki jih ? m svoji občini pospeševati- J vnf tržiški odlok je že d( predpisoval 15 odstotkov šav pri deficitarnih storit^ dejavnostih, ki so obdav po dejanskem dohodku. Ker pa se v Tržiču Pre£3 zavedajo, da je treba v ojg ojačati tudi proizvodno oo\J naj bo pravo dopolnilo tr* industriji, ne le deficitarn delegati na zadnjih z°kA sklenili, da svojim obrtn* i vseh dejavnosti določijo večjo možno olajšavo, ^ stotkov, kar pomeni skuP j| republiško olajšavo skupn.js odstotkov. Nove ugodnp^i obrtnika naj bi veljale že januarja 1987 dalje. ^ Seja skupščine Kranj, marec — V sredo, 25. marca, ob 15. uri se bo $ stali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Deleč $ je v sprejem predložen zaključni račun občinskega P_r°raž0r8' za lansko leto, odlok o zazidalnem načrtu Šenturška 8 „ sprememba odloka o komunalnih taksah in osnutek odi ^ nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Delegati ^ odločali še o spremembi meril za delitev proračunskih $ stev krajevnim skupnostim za vzdrževanje krajevnih Pg^v' rov, obravnavali bodo poročilo o varnosti cestnega prortii kranjski občini, poročilo o obrambnih in varnostnih P vab. v lanskem letu, poročilo o porabi proračunskih s,c^\^ za vzdrževanje krajevnih domov in poročilo o delu stavbnih zemljišč. Je «*U tekla Posk Si % M Ho &ni2 vsak "'h d N 400 'line Letr< k? Si c'lin ^ te ,*1 Si kot »i osnovni šoli A. T. Linharta so se v soboto, 21- ^u-zbrali najboljši člani klubov OZN na republiškern \% Med osnovnimi šolami je ekipa OŠ Simona Je j»c) Kranja (Darja Barle, Suzana Dewa in Tatjana P ^ zasedla drugo mesto, med srednjimi šolami Ptt yefl' SŠPRNMU Kranj (Mojca Perčič, Barbara in Jane* celj) četrto mesto. „ V. P* Popravek Man]" spomenikov, več zgodovinopisja ■/0» i V kratkem poročilu o seji občinskega odbora Zveze e$P >rcev Škofja Loka nam ie tiskarski škrat za ^ žen j borcev Škofja Loka nam je tiskarski škrat z»'"~ ^ datume. Napisano je bilo. da je bil napa Mfi nemško kolono v Rovtu 12. januarja in ne kot je Pra 12. decembra 1941. Za napako se opravičujemo. ____^ K., K I I??EK, 24. MARCA 1987 No GOSPODARSTVO .3. STRAN (M^SMESGLAS va jekla iz jeseniške Železarne Iz nove elektropeči že prve tone jekla j^jjce, 23. marca — V novi jeseniški jeklarni predstavili poskusno obratovanje nove elektropeči, ki je ena izmed najbolj sodobnih lo*k„ rec*kih, ki ima izolirano komoro. Poleti naj bi ustavili enega izmed dveh plavžev. Hrupa in dima v okolici ne bodo čutili. Na- *Ua So 5«. —I i na 4--1----1--•------1_______i ____ ._i i_____i____.__i____I__„rt_______, . , , njji ^ je od leta 1984 zelo podražila in po sedanjih ocenah je nova jeklarna na Jesenicah vredna 70 milijard dinarjev. V nasled-°smih letih bo treba vrniti 65 milijonov nemških mark, kar je velika obveznost ob pričakovanih tečajnih razlikah. ^eseniški železarji so 1. avgu-iekl 1984 prijavili investicijo «iarne 2 in predvideli, da se bo Wu na Proizvodnja začela fe-twrJa letos. Gradnja se je za sk0 dni zavlekla- zdaJ zag°n-Preizkušajo elektropeč. idh^'lo je jugoslovansko Tjeno delo 10 Jugoslovansko združeno de-6o'^dvsem Rudis in Gradiš ter g ecjih in manjših delovnih or-w*aciJ- Na gradbišču je bilo n'h n zaP°slenih 424 gradbeni ^e^avcev. opravili pa so sku-Wz minJ°nov delovnih ur. V L|?Sradnje so premaknili oko-!jin 0 kubičnih metrov zem-ijf' vgradili 52.000 kubičnih Crov betona in zalili 3.000 ton irskega železa, vstavili V-i kosov sidrnih vijakov, se-cijVUl 10.000 jeklenih konstruktu1/1 vgradili 10.000 ton opreme, £ga 900 ton iz uvoza. ^ ektropeč je končana in v pe-i^J *3. marca, so začeli vroče |fy nske preizkuse. Izdelali so Sarz ali 331 ton surovega je- kla, ki ga zdaj valjajo v valjar-nah. Aprila bodo v elektropeči talili vsak dan še po več sarž in proizvedli skupaj 5.000 ton kvalitetnega surovega jekla. # Elektropeč je najsodobnejša Elektropeč je eden izmed treh najbolj pomembnih naprav je-klarne, v njej se talita 102 toni materiala. 85 ton redno odlivajo, daje pa okoli 10 sarž na dan, kar je velika produktivnost ob dobri kvaliteti. Obe stari jeseniški peči dasta zdaj na dan 9 sarž. Nova peč je procesno vodena, ima prehod na dnu peči in zato je izguba toplote manjša. Taljenje poteka 55 minut (zdaj je talilni čas okoli 150 minut). Z novo elektropečjo, ki je ena izmed najsodobnejših v svetu in ena zelo redkih, ki ima izolirano komoro, bodo dobili na leto 210.000 ton jekla. Zaradi nje se bodo na leto pripeljalo v jeseniško Železarno kar 460.000 ton manj koksa in rude, se pravi, da bosta po železnici vsak dan pripeljala dva vlaka manj na Jesenice. • Poleti se bo ustavil plavž Gradnja drugih dveh glavnih tehnoloških naprav kasni iz različnih razlogov. Menijo, da bodo z intenzivnim delom do konca aprila usposobili naprave za obdelavo jekla zunaj talilne peči. Maja bodo lahko začeli vroče zagonske preizkuse z najzahtevnejšimi vrstami jekel. Maja upajo na začetek kontinuiranega vlivanja jekla na novih napravah, do tedaj pa bodo vlivali proizvedeno surovo jeklo v kokile in jih z novimi transportnimi vozili prepeljali na ogrevanje v globinske peči in tako vključili v redni proces predelave v Železarni Jesenice. S postopno rastjo proizvodnje na napravah elektro jeklarne bodo ukinjali proizvodnjo na posameznih Siemens-Martinovih pečeh in v poletnih mesecih ustavili tudi prvi plavž. Delavci iz opuščenih delov proizvodnje so se že začeli priučevati za opravljanje drugega dela v jeklarni. • V naselju naj hrupa ne bi čutili V jeklarni so, kot pravijo, namestili vse naprave, da bi zaščitili okolje pred hrupom in onesnaževanjem. Jeklarna je oddaljena od naselja le 350 metrov, zato se prebivalci upravičeno bojijo hrupa in onesnaževanja. Že lezarji pa zagotavljajo, da bodo okolje obvarovali. Hrup v sami peči doseže okoli 140 decibelov in ga ni mogoče prenašati brez slušalk na ušesih. Zaradi komore se bo hrup zmanjšal na 65 decibelov in bo v okolju minimalen. Ko bodo peč zaprli in namestili odpraševalno napravo, v okolici ne bo onesnaževanja. V vrednosti same opreme samo naprave za zaščito okolja veljajo 10 odstotkov. • Visoka podražitev gradnje Skupna vrednost naložbe za osnovna in obratna sredstva je bila ob prijavi ocenjena na 15.000 milijonov dinarjev, predvidene interkalarne obresti pa v višini 2.200 milijonov dinarjev. Celotna vrednost je tako znašala 18.100 milijonov dinarjev. V tej vsoti so računali 17 odstotno letno inflacijsko stopnjo kot je takrat zahtevala metodologija ka-liranja investicijskih projektov. V času gradnje se je investicijska vsota dvignila in znaša 55.400 milijonov dinarjev, k temu pa je treba prišteti še ocenjeno vrednost interkalarnih obresti v višini 14.986 milijonov dinarjev. Pričakovana vsota bo zaradi mesečno ugotovljene inflacije med 6 in 7 odstotkov tako narasla na 70.386 milijonov dinarjev. Uvožena oprema skupaj z rezervnimi deli je vredna 65,8 milijona nemških mark, ki jih bo treba vrniti v naslednjih osmih letih. Od sedanjih stopnjah mesečne devalvacije dinarja lahko pričakujejo tudi velike obveznosti zaradi nastalih tečajnih razlik. • V korak s svetom s sedemletno zamudo Analize tržišča kažejo, da se na Jesenicah niso zmotili, ko so načrtovali in končno tudi zgradili novo jeklarno na Belskem polju. Pričakujejo normalno prodajo valjanega materiala na osnovi proizvedenega jekla, saj so potrebe precejšnje. Jugoslavija se ho z jeseniško jeklarno s sedemletno zamudo priključila svetovni proizvodnji kvalitetnega jekla. Nova elektropeč jeseniške jeklarne je bila nujnost: ne le zaradi skrajno zastarelih tehnoloških naprav v sedanji železarni in visokih stroškov proizvodnje jekla, temveč tudi zato, ker bodo zdaj na svetovnem tržišču lahko veliko bolj kvalitetni in tako konkurenčni. Da bi še naprej izvažali »masovna« jekla si ni mogoče niti zamisliti več, ker je svetovna konkurenca pre-huda- D. Sedej k^ske izgube na Gorenjskem večje v^eto prej_ števci in elektrika Mnesli največ izgub Obračunana izguba gorenjskega gospodarstva 5*lm te Q> marec taj •1 znašala 2,8 milijarde dinarjev, v primerjavi z letom po-. a Vecia za odstotkov. Upoštevati pa moramo, da so * bila m v Da"k' odpisali za 400 milijonov dinarjev obresti in * torej za toliko večja. V(^aJVečji gorenjski izgubar je bila lani Iskra Kibernetika, ki je ftaloi ^0zdu .Števci 1.192,5 milijona dinarjev izgube, drugi po vrsti te^av ° Gorenjske s 799,8 milijona dinarjev. Drugod je manjša, l'^0dna ra^un največjih dveh je imela kranjska občina lani kar '^.stotni delež izgub gorenjskega gospodarstva, škofjeloška ^lUt vtotnega. jeseniška 13-odstotnega, radovljiška 10,5-odstotne-lr?-»ška 1,6-odstoti Gradnja Kokrinih skladišč napreduje Kranj, marec — Kranjska trgovska organizacija Kokra gradi na Primsko-vem nova skladišča. Gradbeno jamo so že izkopali in začeli graditi temelje. Sredi februarja so delo pospešili, da bi bila gradbena dela čim prej končana. Letošnja zima gradnjam ni bila naklonjena in glede na terminski plan kasnijo za mesec in pol. Kokri pa se mudi, saj mora skladišča pohi- štva v Hrastju izprazniti do konca junija letos, kakor določa pogodba z KZK-jem. Z Gradisovo jeseniško gradbeno ekipo, ki je prevzela gradnjo Kokrinih skladišč na Primskovem, so se zato zdaj dogovorili, da bodo gradnjo pospešili in objekt končali do konca maja, v tem mesecu pa bi torej lahko opravili vsa inštalacijska in druga dela. •ftotnega. jkt^anjski občini drugih izgubarjev ni bilo, v jeseniški, kjer ¥\ .° Prav tuko to/.de z izgubo, pa je imel 15 milijonov dinarje ima v iz- -sno galanterijski obrat Jesenice, 15,8 milijona dinarjev pa "*q,uv tozd Gostinstvo Gozd Martuljek. LK^adovlJiški občini je imel 17 milijonov dinarjev izgube Jelplast A v ne Gorice, tozd Kartonažne tovarne iz Ljubljane. Večja pa je ^.gostinstvu: Alpetourov tozd Žičnice Vogel je imel 101,7 milijo-'''JOh j°v izgube. blejski hotel Krim, ki sodi v HTP Bled, pa 174,3 na dinarjev. t}^°V ^ofjološki občini sta imela izgubo dva tozda Alplesa iz Železov ^d u I .esna industrija so jo obručunali za 81,5 milijona di-k Vyv. *°zdu Promet blaga in storitev pa za 160,5 milijona dinarji 'Petourovem tozdu Hoteli Škofja Loka pa so imeli 159,3 nvli-"arjev izgube. ^•ob^*'**" občini je imel i/.gubo Zlitov tozd Pohištvo in tapetni-ačunuli so jo v višini 45 milijonov dinarjev. tih ^9 ) Je obračununa izgubu gorenjskega gospodarstva znaša-Q^rjJ^.'bjonov dinarjev, kar jo 433 odstotkov več kot leto prej, v Ci^Ur^L Z devotmosočjem pa se je povečevala le /a 0,5 odstotka. ^ ^'h h g'(>dan«> J'' nastala predvsem zaradi preveč izplačanib i^Stj^pbodkov in drugih obveznosti iz čistega dohodka, kar je ^OriLU'° odstotku obračunane izgube, nepokrite obveznosti *u so prodstuvljalo le 1,4 odstotka obračunane izgube. ^f(^H^'Jna bunka Gorenjske je odpisalu plačane obresti za krat-rti|'^k> ''(b'e za obratna sredstva nekaterim njenim članicam, ki K'^%V 'zgubo in taku je bila obračunana izgubu manjša za 400 V^'pL ^murJt>vi Iskri Kibernetiki je dodelila 200 milijonov dinar- i ^jf>v<>Su_Želcv.niki 64 milijonov dinarjev, HTP Bled 100 milijonov ^ 'n Zlitu Tržič 38,9 miliiona dinarjev, Dognojevanje žit ob koncu zime Ozimine dognojujemo ob koncu zime, ko sneg skopni. Najprimernejši za to so dnevi, ko zemlja ponoči še zrmzu-je, da ne naredimo večje škode z vožnjo po posevkih. Pravočasno prvo dognojevanje je zlasti pomembno za posevke, ki ob koncu zime niso dovolj gosti. S pravočasnim dognojevanjem omogočimo, da se žita primerno obra-stejo in razvijejo zasnove klaskov. Tako dosežemo primerno gostoto posevka in bistveno izboljšamo možnost za dosego visokega pridelka. Pšenici bomo dognojili s 40 do 70 kg/ha čistega dušika (150 do 260 kg/ha KAN-a), ječmenu in rži pa 30 do 50 kg/ ha čistega dušika (N) (110 do 185 kg/ha KAN-a). Z večjimi odmerki gnojimo posevke, ki so slabše prezimili, in posevke, pri katerih predvidevamo velik pridelek (zelo intenzivno pridelovanje). Z manjšimi odmerki dušika gnojimo posevke, ki so dobro prezimili ^n so dovolj gosti, posevke na njivah, ki so v kolobarju izdatno gnojeni z organskimi gnojili ter na splošno posevke za katere ne predvidevamo zelo velikih pridelkov (srednje intezivno pridelovanje). * Na njivah, ki imajo zemljo siromašno s fosforjem in kalijem, je koristno, da damo posevkom za začetek rasti poleg dušika tudi nekaj fosforja in kalija. V ta namen je primerno gnojilo NPK 18:9:9. Posevke žit, ki ob setvi niso bili gnojeni z mineralnimi gnojili, dognojimo z NPK gnojili, ki imajo večji delež fosforja in kalija (npr. NPK 13:10:12, NPK 15:15:15). Odmerke NPK gnojil seveda določimo na osnovi potrebe posevka po du*iku Lojze Briški, dipl.inž.agr. Kakšno bo turistično poletje Čeprav se prav zima še ni poslovila, se že pogovarjamo o vročih poletnih dneh. Kujemo načrte, kam bomo šli na morje, če nam bo seveda to sploh uspelo, saj se nam najavljene cene zde vrtoglavo visoke. Slišimo tudi prve ocene, kakšen bo letos obisk tujih turistov. V Veliki Britaniji prodaja naših turističnih zmogljivosti dobro poteka, nedavna berlinska turistična borza, ki je dokaj zanesljiv barometer prihajajočega poletja, pa je našim turističnim delavcem prinesla razočaranje. Strokovnjaki napovedujejo, da bo letošnja evropska turistična reka obilnejša, kakor se bo turizem spet razmahnil domala po vsem svetu, govore o 2-do 3-odstotnem povečanju. Napoved je seveda razveseljiva, saj smo turistična dežela. Vendar pa je treba takoj dodati, da je tudi ponudba letos večja, veliko večja; in na številnih evropskih turističnih trgih se je že začel neizprosen boj za vsakega gosta, prava vojna cen. Španci ponujajo do tri odstotke cenejše počitnice kot lani, na francoski rivieri cen v glavnem niso povečali, Tunis je cenejši za odstotek, približno toliko tudi Turčija, ki je lani postala turistični hit itd. Jugoslaviji tuji turisti očitajo — tako je bilo že lani in tako je bilo na nedavni berlinski turistični borzi — da je glede na kakovost ponudbe predraga. F*redvsem velja to za zunajpenzionske cene; pravijo tudi, da je turistična taksa previsoka, da so predragi apartmaji v počitniških hišicah, po katerih pa je vse več povpraševanja. Ocenjujejo, daje med zahodnonemškimi turisti letos za 10 do 15 odstotkov večje, kar seveda daje prednost turističnim deželam s pisano ponudbo, kjer torej ne prevladujejo hoteli, kakor pri nas. Turistične reke so zelo nepredvidljive; njihov tok včasih usmerjajo tudi obrobne stvari, včasih jih zasučejo neprijetni dogodki. Zato je težko napovedati, kam se bodo letos zlile evropske turistične reke. Morda bo zahodnonemški turist, ki danes razmišlja o počitnicah v Turčiji ali celo v kakšni eksotični deželi, na koncu spet le prišel k nam. Na berlinski turistični borzi so, denimo, zabeležili tudi 10-odstotno povečanje zanimanja za številne oddaljene dežele, predvsem afriške in azijske ob toplih morjih, toda kdove, morda dejansko ne bo takšno. Za nas začetek torej ni dober. Razveseljive vesti prihajajo le iz Velike Britanije, kjer prodaja naših turističnih zmogljivosti dobro poteka in verjetno bo spet prišlo k nam več britanskih gostov, kar se dogaja že nekaj zadnjih let. Težko je reči, če nam bo uspelo zaslužiti načrtovanih 1,6 milijarde dolarjev. Morda bo, saj je turistična pogača vse večja. Žal pa uspemo odrezati vse tanjše rezine, kajti delež jugoslovanskega turističnega prometa v svetovnem pada. Leta 1970 je bil 3-odstoten, leta 1975 2,7 hpdstoten, leta 1985 le še 2,58~odstoten. Še slabše pa je bilo pri deležu svetovnega deviznega zaslužka: leta 1970 je bil 2,1-odstoten, leta 1975 1,87-odstoten in leta 1985 komaj še 1-odstoten. Čeprav nam deviz zelo primanjkuje, nam ne uspe odrezati malce debelejše turistične rezine. Zakaj, seveda ni treba pripovedovati, stvari so dovolj znane. Nova devizna zakonodaja je bila, denimo, za naš turizem tako hud udarec, da je tako rekoč obstal na preživetju. • y IZ GOSPODARSKEGA SVETA Na sejmu Alpe*Jadran za vsakogar nekaj Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je ta teden odprt že šestindvajseti mednarodni sejem Alpe-Jadran, ki si ga lahko ogledate do 28. marca. Sodeluje okoli 400razstavljalceviz dvanajstih držav, zanimanje za ta sejem pa se v zadnjih letih povečuje in vsako leto ga obišče že okoli 60 tisoč ljudi. Gospodarski stiki sosednjih držav Avstrije, Italije in Jugoslavije se v okviru sejemskega sporazuma Alpe-Jadran zadnja leta širijo in v času sejma bodo tudi številna gospodarska in politična srečanja. Sejem je vsebinsko tudi letos razdeljen na predstavitev sodelovanja Alpe-Jadran, predstavitev držav, pokrajin in prijateljskih ter pobratenih mest Ljubljane ter na razstavo Človek in prosti čas. Posebno zanimanje vselej zbuja prav slednja razstava. Letošnja je posvečena navtiki, turizmu, športu in rekreaciji, sliki-zvoku, prehrani za dom in salonu kozmetike, za otroke pa so pripravili razstavo in prodajo igrač. Zvrstilo se bo tudi nekaj zanimivih prireditev, od tradicionalnega tekmovanja barmanov prek prodaje madžarskih sladic, Mercator bo predstavil svoj Zmajčkov butik, podelili bodo priznanja udeležencem transmediteranske regate, prvič si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi demonstracije streljanja z lokom. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Franc Per, mizar: Prideš, narediš, greš Kranj, marca — Pri Komunalnem obrtnem in gradbenem podjetju Kranj imajo mizarsko delavnico, ki nudi usluge delovnim organizacijam in zasebnikom. Danes manjka mizarjev, ki bi se lotili tudi malih popravil, zato imajo njihovi ves čas polne roke dela. Franc Per je dopoldne do malice v delavnici že delal mize za tovarno Savo, potem pa se je lotil velike ključavnice na menda največjih vratih v Kranju, vratih, ki vodijo s Titovega trga na kranjsko tržnico. Velika stara kljuka se je pokvarila. Menda so jo nekajkrat odpirali že na silo in delavci v komunali so dobili naročilo, da jo popravijo. Franc Per se je že včeraj trudil z njo. Nikakor ni mogel doseči, da bi jeziček nove ključavnice lepo zdrsnil v odprtino na oni strani. Zaskočnik je bil prekratek, se je izkazalo. Ljudje, ki hodijo skozi vrata na tržnico, se ustavljajo, z zanimanjem opazujejo njegovo početje in trud, sem in tja dajo še kakšen nasvet, posebno starejši, upokojenci, ki imajo čas in so včasih kaj podobnega sami znali narediti. Kako redki so ljudje, ki znajo kaj takšnega popraviti. Franc Per s Češnjevka se je za mizarja izučil v Dobu pri Domžalah, potem je delal 20 let pri Sapu kot mizar pri vzdrževanju avtobusov, zdaj pa je že šest let pri KOGP Kranj. Rad ima svoje delo, vsake stvari se loti z vso resnostjo. Veliko dela v Savi: okrbi za vrata in okna, popravlja pisalne mize, izdeluje zabojčke za razne kartoteke in podobno. Čeprav imajo svojo mizarsko delavnico, jim manjka ljudi in zato velikokrat pokličejo na pomoč mizarje iz KOGP. Navadno gre v Savo prav Franc Per. Je eden tistih tihih in vestnih delavcev, ki svoje delo temeljito opravijo. Ne dela na normo, ne mara je, pa tudi težko bi bilo normirati njihovo delo, ki ni serijsko in vsako zahteva različen čas. Če si pošten, pravi, prideš, narediš in greš, brez kakršnegakoli postajanja naokrog, posedanja po gostilnah med delovnim časom. Saj si s svojim modrim kombinezonom vsem na očeh. Je pa res, da si nekateri delavci to privoščijo in zaradi tega sploh nimajo slabe vesti. »Saj vsi tako delajo, bom pa še jaz!« je navadno slišati izgovore. d. Dolenc ©S)IMiMJJ©IMGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE KRA TKE PO GORENJSKI V Tenetišah so se odločili za samoprispevek — Z veliko večino so se v krajevni skupnosti Tenetiše v kranjski občini v nedeljo na referendumu o uvedbi krajevnega samoprispevka krajani odločili, da bodo tudi prihodnja štiri leta zbirali denar na ta način. S sedanjim samoprispevkom, ki se ta mesec izteka, bodo še letos uredili prostore krajevne skupnosti in organizacij v Domu KS nad trgovino. Z novim samoprispevkom pa nameravajo letos v krajevni skupnosti asfaltirati okrog poldrug kilometer krajevnih cest, urejati dokumentacijo in pripraviti vse potrebno za nakup zemljišča za razširitev pokopališča. Prihodnje leto bodo na domu, ki so ga prav tako gradili s samoprispevkom, zgradili fasado in namestili žlebove ter uredili okolico doma in spominski park. Glasovanja se je v nedeljo udeležilo 93,3 odstotka vpisanih volivcev, za samoprispevek pa jih je glasovalo 75,6 odstotka. — A. Ž. radicionalno množično zborovanje a Planici Sv. Duh — Koordinacijski odbor za praznovanje krajevnega praznika pri krajevnih skupnostih Bitnje, Žabnica in Jošt v kranjski ter Sv. Duh v škofjeloški občini vabi v soboto, 28. marca, borce in aktiviste NOV, delovne ljudi in občane ter mladino kranjske in škofjeloške občine, da se udeležijo tradicionalnega množičnega zborovanja na Planici nad Crngrobom. Letos mineva 45 let od herojskega boja Selške čete v Malem Rovtu nad Crngrobom, ko je padel narodni heroj Stane Žagar s 14 soborci. Zborovanje bo ob 10. uri, kulturni program pa bodo pripravili učenci osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča, kranjski pihalni orkester in vojašnica Stane Žagar iz Kranja. Cesta Stražišče—Planica bo v soboto, 28. marca, od 8. ure do 9.30 zaprta za vsa motorna vozila. Na območju vseh štirih krajevnih skupnosti bodo v počastitev praznika tudi druge prireditve. ^ 2 Spominska slovesnost v Lipnici Lipnica — Ob 45-letnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja bo v petek, 27. marca, ob 16. uri pred šolo Staneta Žagarja v Lipnici pri Kropi spominska slovesnost. V programu bodo sodelovali moški pevski zbor iz Krope, godba na pihala iz Gorij in učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice. Slavnostni govor bo imel sektetar občinskega komiteja ZKS Radovljica Vaso Koman. C. R. Plakete in priznanja za praznik Kranj — Poleg športnih prireditev minulo nedeljo ter v petek in soboto minuli teden je bila v petek zvečer v Domu JLA v Kranju tudi proslava v počastitev praznika krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Po govoru Ivana Jelena, predsednika sveta krajevne skupnosti, in nastopu najmlajših članov taborniškega odreda Stane Žagar ter folklorne skupine Sava so podelili plakete in priznanja ter bronaste značke OF. Plaketi so na proslavi podelili Jakovu Šiniku in Marjanu Rodetu, pisna priznanja pa Jožetu Vuku, Francki Šubic, Ivanu Rauchu, Janku Lacku, Leopoldu Zupanu, Primožu Žontarju, Jožici Ribnikar, Tatjani Bilbiji, Andreju Krajcerju, Albinu Aljažu, Francu Kimovcu in Ivanu Rozmanu. Bronaste značke OF pa so dobili: Marija Robič, Alojz Šmid, Rado Mohorič, Janez Šurla, Stojan Trošt, Pavle Šubic, Jelko Kacin, Peter Pečnik, Anton Zupan in Anica Konc. ^ Tudi o kanjonu Kokre Kranj — V petek, 27. marca, ob 17. uri bo v prostorih skupščine občine Kranj (soba 14, vhod pri vratarju) redni letni občni zbor Hortikulturnega društva Kranj. Organizatorji vabijo vse člane in druge, ki jim je do lepšega in bolj urejenega okolja doma, naselja in mesta ter gojitve cvetja, sadja in zelenjave. Pred občnim zborom bodo prikazali barvne diapozitive o delu društva v preteklem obdobju. Na občnem zboru bo tekla beseda o bodočem delu društva ter o akcijah za boljšo ureditev mesta. Zato bodo posebno dobrodošli s svojimi predlogi tisti, ki jim je pri srcu kanjon Kokre, Prešernov gaj, stari del mesta Kranja pa seveda tudi vsa nova naselja. ^ ^ Imate konjička? Kot sneg bele javorjeve žlice Že stari Bunder je rad rezljal žlice, kuhalnice in podobne stvari iz javorjevega lesa. Nič čudnega, da je to veselje prešlo tudi na otroke. Sedanji gospodar pri Bundru v Črnem gozdu nad Podljubeljem, Jaka Dovžan, je že lani za pastirski dan iz javorovine izrezljal ogromno žlico, nož in vilico. Svoj »štant« je imel na kampu domači sin in prav belina tega ogromnega jedilnega orodja je zbujala izredno zanimanje. Šentanške gospodinje pri Jaku posebno rade vzamejo žlice z rogljem, s katerimi posnemajo smetano z mleka. Žlica je narejena tako, da ima na zgornji strani rogelj, na katerega se lahko obesi. Če gospodinja z njo posname smetano, potem lahko žlico kar na rob lonca obesi, da visi v lonec in ne kaplja z nje. Jaka najprej javorjevo poleno obteše s sekiro, potem pa z nožem in vivčkom oblikuje na- prej v žlico. Ročaj za obešanje na rob lonca pa kar malo zaža-ga, potem pa obdela z nožem. V Črnem gozdu se televizija slabo vidi, zato so pri Bundro vih večeri največkrat izpolnjenimi z raznimi ročnimi deli. Bundrov Jaka poleg teh lepih in zanimivih javorjevih žlic plete tudi peharje iz ržene slame, nasaja orodje, plete koše in košare. Pehar splete tako močno, pravijo, da se lahko nanj usedeš, pa se niti zvil ne bo. D. Dolenc Krajevna skupnost Gorenja vas Do praznika štirje TV programi Gorenja vas, 23. marca — Leto 1986 je bilo za to krajevno skupnost leto delovnih akcij in prizadevanj občanov. Pri gradnji cest, vodovodov in telefonije so občani opravili 67.397 prostovoljnih delovnih ur in prispevali za 240 milijonov dinarjev lastnih in družbenih sredstev. Najpomembnejša akcija je bila nedvomno gradnja telefonskega omrežja. Zdaj pa se v krajevni skupnosti isti gradbeni odbor, ki ga vodi Miha Bizjak, loteva nove akcije. Do krajevnega praznika v začetku junija nameravajo zgraditi TV pretvornika na Malenskem vrhu in Jermanci. Lanska akcija za gradnjo telefonskega omrežja je potekala na območju vseh 23 vasi na 52 kvadratnih kilometrih. Izkopali so 7000 metrov jarkov in položili 10 tisoč metrov kablov. Krajani so postavili okrog 1600 drogov, napeljali 100 tisoč metrov zračnih vodov in opravili prek 26 tisoč prostovoljnih delovnih ur. »Veliko dela je bilo, da smo uresničili to dolgoletno željo. Na samem začetku je bilo, na primer, treba pridobiti okrog 400 soglasij. Zdaj je na našem območju 305 novih telefonskih naročnikov in izdali smo celo svoj telefonski imenik. Telefon ima zdaj 60 odstotkov vseh gospodinjstev v krajevni skupnosti,« je pred dnevi zadovoljen ugotavljal predsednik gradbenega odbora Miha Bizjak. »Pred nami pa je že nova akcija. V krajevni skupnosti si krajani že precej časa želijo, da bi lahko gledali več TV programov. V gradbenem odboru smo tovrstne informacije začeli iskati že konec minulega leta. Samo Šte r iz strokovne službe RTV Ljubljana, tozd Oddajniki, je že pozimi opravil nekatere raziskave in ugotovil, da obstajajo tehnične možnosti za sprejem programov TV Zagreb in TV Koper. Dograditi bi bilo treba TV pretvornika na Malenskem vrhu in Jermanci. Izračun je pokazal, da bi nas ta akcija veljala dobrih 46 milijonov dinarjev. Denar bi morali zagotoviti sami. Ker pa bi dodatne programe lahko spremljali tudi v KS Poljane, Javorje in Lučine, smo se pred dnevi na sestanku dogovorili o skupni akciji. Še ta teden bomo o tem seznanili krajane. Če bodo pripravljeni sodelovati, potem bi do krajevnega praznika, v začetku junija letos, že lahko spremljali vse štiri programe. Ti- sta gospodinjstva, ki se bodo vključila v akcijo, bodo potem upoštevana tudi v kasnejši gradnji kabelske televizije. O akciji bosta še ta teden razpravljala tudi svet krajevne skupnosti in gradbeni odbor.« Veliko je bilo v minulem letu v krajevni skupnosti narejenega na področju gradnje vodovodov. Lani je 47 uporabnikov vodovoda Hlavče njive, Gorenje in Dolenje brdo opravilo kar 21.800 prostovoljnih delovnih ur, vkopalo 12 kilometrov cevi in poleg vloženega dela zbralo še dobro staro milijardo dinarjev. »Prvotno je bilo predvideno, da bo ta vodovod končan 1989. leta, vendar bo prav zaradi izredne zavzetosti krajanov gotov že letos,« ugotavlja tajnik sveta krajevne skupnosti Ivo Petrovčič. »Zgrajeni, ali pa so še v gradnji, pa so bili vodovodi za spodnji del Kopačnice na Hotavljah, Srednjem brdu, Suši in Čabračah. Za gradnjo vseh vodovodov so krajani vložili poldrugo staro milijardo dinarjev in opravili prek 34 tisoč prostovoljnih delovnih ur.« Uspele pa so jim tudi rekonstrukcije cest. Obnovili so ceste Primožič—Suša— Volaka in Hotavlje—Srednje brdo. Vendar to niso bile edine akcije. Člani TVD Partizana so, na primer, z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom obnovili dvorano v Gorenji vasi, turistično društvo Slajka je gradilo svoj dom, ki bo kmalu zgrajen, lovci Lovske družine Gorenja vas pa so zgradili svoj dom. Gradili so ga tri leta s slovesno otvoritvijo pa so lani proslavili 40-letnico delovanja. Med prizadevnimi pa so tudi planinci, ki bodo letos tudi organizatorji pohoda na Blegoš ob dnevu zmage. Lovci so ob 40-letnici zgradili svoj doB» »Tudi letos nj8 poleg že začete ^ cije za ojačitev * pretvornikov c&*( še precej ^e}\ pravi predsednic sveta krajevna skupnosti P8]^ Razložnik. »V gramu imamo se ne more primerjati z njim, pravi, i SŽDica res ima gore knjig, ki si jih lah-ne sPosodiš. Če ne v eni, pa v drugi. Listi- v arhivu so neponovljive, zato tudi te-J dostopne. Katera je najstarejša v lo-armvu? Urbar lončarskega ceha iz f^f leta. Ali je tudi najbolj dragocena? .Je relativno vprašanje. Vse, kar hrani lv> je narodno blago, ki nima cene. Če uničiš knjigo iz knjižnice, plačaš odškodnino ali kupiš novo. Če uničiš arhivsko listino, je ne moreš z ničemer nadomestiti. Zato je v arhivu zelo pomembna varnost spravljenega gradiva. Nekaj dokumentov je že presnetih na mikrofilmih. Škoda je, ker se stoletni papirji v starem, vlažnem zidovju po nepotrebnem kvarijo. Za kulturo je vse dobro, so prepričani tisti, ki odločajo o denarju. Tavčarjevo Visoko se mora podreti, šele potem se z veliko mujo najde denar za obnovo. Tako je z vsemi kulturnimi objekti. Arhiv je tudi brez vsake sodobne opreme. Franc Štukl toži, da si ne morejo privoščiti niti računalnika, ne morejo eksperimentirati, raziskovati kot bi lahko in bi radi. Franc Štukl, kot že rečeno, ne ždi samo za debelimi vlažnimi zidovi nekdanje nunske kašče. Veliko je z ljudmi, s krajem; bodisi na terenu, ko zbira pisano narodovo zgodovino (pred leti se je še veliko dobilo po domačijah, zdaj so ljudje drugače osveščeni in v glavnem samo še posojajo), bodisi ko od upravnih organov, organizacija, tovarn prevzema pomembnejše arhivske dokumente. Vse, kar je iz let 1941 do 1945,vzame, seveda tudi starejše, mlajše le po presoji. Precej časa mu vzamejo »stranke«, ki jih razvršča v nekaj skupin. Učenci osnovnih šol prihajajo na učne ure, zrele ljudi zanimajo rodovne in posestniške korenine, iščejo gradbena in vselitvena dovolje- nja, ki so se jim zgubila, dokazila o delovni dobi in podobne listine. Veliko tudi sprašujejo po telefonu za podatke, nasvete. V tretji skupini so študenti, ki prihajajo v arhiv raziskovat gradiva za diplomske naloge. In še zadnje, pravi jim znanstvene stranke, ki jih zanimajo različna gradiva: vasi v kapitalizmu, na primer, etnologija, pogosto prihajajo arhitekti v zvezi s prenovo starih mestnih in vaških jeder. Ne želijo samo grafične slike starih arhitektur, ampak za boljše razumevanje tudi sliko dobe, življenja, v katerem je neka oblika nastala. Iz zraslosti s krajem izhaja tudi Štuklov delovni program. Ločane je razveselil s knjigama hiš v Škof j i Loki, s knjigo o hra-nilništvu, zapisniki in drugimi izbranimi dokumenti iz predvojnega občinskega arhiva, lani, denimo, so ga prosili za predvojne izvlečke obrniki, tudi gasilce je zanimala lastna zgodovina. Redno sodeluje v Loških razgledih z lokalno zgodovino in umetnostnozgodovinsko preteklostjo Škofje Loke in okolice. Človek je bogatejši, čim več ve tudi o koreninah lastnega naroda. Kaj še namerava ponuditi Ločanom, težko reče. Rad bi obdelal loško okolico, predvsem po etnološki plati. Če ga ne bo notranje delo pretirano vkovalo v arhivske zidove, si lahko še marsikaj obetamo. Posebej, ker v kratkem pričakuje sodelavca. H. Jelovčan Naše kulturne ustvarjalnice — 1 DRUŠTVO SKK CARNIUM tatafn tega pisanja je kratek |VJ, £ delovanja različnih dru-^ihLUpin ali posameznikov iz ^ krajev, ki delujejo na kul-^5* in umetniško ustvarjal-Vj^dročju. Pri tem skoraj ni slediti običajni statusni Sfe na profesionalizem in ^ rizem. Seveda v tem smili J*1 da naj bi bil profesional-^etnik kot tak zaposlen v \^iji ali da bi imel status HtJ*°Jn.ega umetnika, amater * Sv? Področju pa bi imel nekoji1.0 osnovno zaposlitev ali * j ^ še dijak ali študent in bi ie^etnostjo ukvarjal poleg S £P°slitve ali študija. Tak *tev namreč ni najbolj . a pri rezultatih delova-^ Urnetniški proizvodnji. Po ^ strani me na tem mestu .,hji 'maJo primeri, pri katerih l\, ^kšna delitev odločilna C ^odna. sku VsaJ v boljih, primeri ^aJo delati profesionalno ^ nimajo v mislih soci-r statusa, ampak ustvar-0||ftven. kakšna raven, če je v'soka, je na svoj način kNft,0 v nasprotju s svojim pib Poglaviten ustvarjalni .'lij? potorn v samopresega Jjjj^Preseganju lastnega ljubi-kSaJa Povprečja, v dosegi pro- V On °Sti dolu' v ustvarJal Nr?0rekunju lastnemu sta- ^.izhodišču in v samoter- •j Ne senzibilnosti, kreativ- I CSin--- T'Kk* kranjskih kinoama-^la, ^K) una svoje prostore Strokovnosti. sem dvaind- vajset let. Ustanovljena je bila 1965. leta v okviru Centra za estetsko vzgojo z namenom, da bi se ukvarjala s širitvijo filmske kulture in s proizvodnjo amaterskih kratkometražnih filmov. Že na začetku so organizirali tudi filmsko šolo. Iz tega je nastala mladinska skupina. Skrb za mlajše je omogočala stalno pomlajevanje SKK, tako da se je v njej izmenjalo že nekaj generacij amaterskih fil-marjev in tako, da je SKK, ki je danes organizirana kot društvo, po svojih aktivnih članih še zmeraj mlada — večina današnjih članov je mlajša od samega društva. Delo je potekalo na zelo zahtevni ravni, tako da si pri amaterski filmski proizvodnji niso zastavljali samo ožjih in samozadostnih ciljev. Tako kot danes so že na začetku predvajali kinote-čne filme, predvsem v študijske namene, kar se je poznalo pri oblikovanju filmske estetike in obvladovanju filmske tehnike. Vse to se je v znatni meri odražalo v uspešnem sodelovanju skupine na različnih festivalih amaterskega filma v Sloveniji in drugod. Prvi omembe vreden film Nikoli v nedeljo Dušana Fi-šerja se je na V. festivalu amaterskega filma v Ljubljani leta 1961 uvrstil na 6. mesto v kategoriji igranega filma. V istem letu so organizirali 1. revijo pionirskega in mladinskega filma Slovenije, na katerem je mladinska skupina pridobila zlato plaketo. Na mednarodnem festivalu v Amsterdamu leta 1969 so v kategoriji pionirskega filma dobili prvo nagrado. Zanimivo bi bilo videti seznam narejenih filmov po posameznih letih, seznam udeležbe posameznih filmov na različnih festivalih doma in po svetu in seznam uspešnosti teh filmov. Takšen zgodovinski spomin s časom ne more devalvirati, ampak še pridobiti na svoji vrednosti, kot dediščina in delež v zakladnico kranjske, slovenske in splošne kulture. S tem bi pridobili tudi oprijemljivo gradivo o pomenu, utemeljenosti in smiselnosti delovanja, kot neovr-gljiv argument za tiste družbene dejavnike, ki imajo na skrbi obstoj in pogoje delovanja celotnega kulturnega obrata na kranjskem področju. Vse kaže, da je bil čas, ki je sledil 20. obletnici ustanovitve skupine, posebno ploden. Leta 1985 so na primer organizirali kranjsko filmsko šolo, 20. srečanje mladincev filmarjev. Pomembna je ustanovitev video sekcije; video glede na cene filmskega traku močno povečuje in razširja ustvarjalne možnosti. Žal nabava video tehnike ostaja samo pri besedah, čeprav je bila že odobrena (o tem bi kazalo povprašati na ZKO Kranj!). V lanskem letu so izvedli filmsko-ambientalni projekt v galeriji v Prešernovi hiši. Na tednu mladih so sodelovali pri predstavitvi mladinskega glasila Naprej. Izvedli so 3. srečanje mladincev filmarjev Slovenije, teden video arta in vrsto drugih stvari. In to je spet samo površno skiciranje. Opis celotnega dela bi verjetno zahteval temeljit katalog. Na začetku tretjega desetletja svojega obstoja si je SKK pridobila dve zlati plaketi na 9. saboru alternativnega filma v Splitu, bronasto plaketo na MAFAF-u v Puli, dve diplomi na OSFAF-u v Skopju, dve zlati plaketi na Martovski osmici v Novem Sadu, zlati mladinski znak ZSMS Kranj ter veliko Prešernovo plaketo. S posebnim večerom so sodelovali na vsepoljskem festivalu amaterskega filma v Katovvi-cah, v uradni selekciji svetovnega festivala etnološkega in sociološkega filma v Centru Geor-ges Pompidou v Parizu in z desetimi filmi v uradni selekciji jugoslovanske alternative v Beogradu. Zanimiva sestavina letošnjega programa skupine je aprilsko posvetilo nekdanji kranjski avantgardni grupi OHO (od 2. do 9. aprila) v povezavi z Gorenjskim muzejem. Da se je SKK odločila za ta korak, gotovo izhaja iz same narave njenega delovanja, ki je tudi večmedijsko. Takšno je bilo tudi delovanje grupe OHO, ki je v enotnih projektih povezovala različne umetniške zvrsti — književnost, likovno umetnost, film, vizualno poezijo in alternativno knjižno produkcijo. Tudi SKK kot nekoč grupa OHO aktivno posega v širše jugoslovanske in evropske prostore, zato upravičeno zbuja vse večje zaupanje in zanimanje mladih. Franci Zagoričnik ŽAL IN PEKARNA MIS-MAS So\- itt ''°k"> 22. marca — Po precej dolgem premoru W Sl lahko na škofjeloškem odru spet ogledali prikupno \s i ° Prea"stavo: znano in priljubljeno Pekarno Miš-^l*jpvenske pesnice, igralke, pevke in avtorice dramskih i**'ml! ^ve^ane Makarovič. Predstavo je pripravila mlada, Ha illstvo vneu* skupina ŽAL (ŽeleznikarskJ amaterski yP), ki je bila ustanovljena na pomlad lani. ™0iS° ,'utke so avtorji izdelali sami. Za predstavo so dali ^'JUh 'Jubiteljskega dela. Scena za Pekarno je delo slikar žitelju I^jzeta Tarfile, režija pa je potekala »skupin !^ ^sodelovanju /. Matjažem Lobodo. Igrica je opremlje-k!^ IjV Z glasbeno spremljavo, za katero sta poskrbela Bo-Sjejertoncelj in Lojze Tarfila, nad scensko tehniko pa sta ^ sl *ztok Mohorič in Adi Pegam; slednji je tudi predsed V aJ° za Pekarno Miš Maš so lutkarji začeli septembra jN'br° Pn'(,s,avu Pa Sl i(> bilo že mogoče ogledati 7. de ^r\ft Q v Groharjevi Sorici. Skupina ŽAL je nato nastopila 'fth. wrm v Podlonku, Dražgošah, Selcih, Železnikih, Ra ^1 ?^edvodah in Škof ji Loki. Seveda pa njeno delo ni po-•ta 07 strokovne pomoči. Z mnogimi nasveti je skupini 8al Tomaž Laboda iz Lutkovnega gledališča v Ljublja- ni, z zgodovino lutkarstva, predstavami in tipi lutk pa so se mladi avtorji seznanili na seminarju v Ljubljani. Ob tem je treba poudariti, da je tudi Matjaž Laboda vso strokovno pomoč pri vajah nudil brezplačno, in za to mu je skupina iskreno hvaležna. V predstavi nastopajo: Andreja Tarfila (Jedrt), Janez Lotrič (Miš-Maš), Bojan Bertoncelj (maček, vaščan), Lojze Tarfila (župan), Adi Pegam (kurji pek), Iztok Mohorič (vaščan), Jure Tarfila (deček) in Peter, Jure in Andrej Tarfila ter Mohor Lotrič (miške). Pri izdelavi rekvizitov je sodeloval Slavko Gortnar iz Podlonka, zahvala gre njemu pa tudi tovarni Iskra v Železnikih, ki je vedno, kadar je bilo treba, omogočila prevoz rekvizitov in tako spet pokazala posluh za kulturno dejavnost svojih delavcev in krajanov Selške doline. Skupina je hvaležna tudi Zvezi kulturnih organizacij Škofja Loka za finančno pomoč in sodelovanje pri realizaciji predstave. Pekarno Miš-Maš so ŽAL-ovci posneli tudi na video kaseto, to pa je spet čisto ljubiteljsko napravil Marjan Kregar iz Srednjih Bitenj. Pravi amaterizem je torej — čudo vseh čud — še vedno med nami. - ■ Marko Črtalič-- Pri Mežnarju v Lomu je hiša vedno dihala z muziko ZAPISAN PESMI Leta 1989 bo lomljanski pevski zbor praznoval 70 — letnico obstoja, več kot polovico teh let pa ga že vodi Anton Soklič. Veselje do glasbe in lepe pesmi je že v rodu. Mamin brat je bil pevovodja, tudi stric po očetovi strani, Miklavčev Janez iz Loma, pa mamin oče, Harižev iz Potarij, pa prastric Aleš Soklič, ki je bil tudi organist, in kdove koliko rodov nazaj še. Od svojega prastrica je nasledil tudi zajeten šop več kot poldrugo stoletje starih not in razmajan klavir stare sorte. Ko je bilo Antonu Sokliču devetnajst let, bilo je 1946. leta, in je bil v gostilni pri Robežu miting, je prvič javno nastopil kot pevovodja mešanega pevskega zbora. Samouk je bil. In potem so peli na vseh proslavah in prireditvah. Zbor vodi že 36 let. Vmes so bile krize, vendar so zdržali. Pred osemnajstimi leti so imeli prvi celovečerni koncert v Lomu in potem vsaki dve leti. Veliko so gostovali. Zbor šteje 28 pevk in pevcev. Zdaj se pripravljajo na koncert ob 70-letnici zbora, ki jo bodo praznovali 1989. leta. Novega predsednika zbora imajo, Jožeta Meglica, zagnanega kulturnika in gledališčnika. Slavnostno bo, zahteven in lep koncert bodo pripravili. Lani so na reviji v Mengšu zastopali Tržič. Radi gredo zapet, če jih kam povabijo, čeprav so s tem stroški, vedno je treba najeti avtobus. Včasih so celo sami primaknili. Zdaj je lažje, ker tržiška kulturna skupnost dobro dela in ima polno mero razumevanja za amatersko kulturo. No, še vedno gre marsikaj iz njihovega. Tudi obleke, ki so si jih lani kupili, so sami plačali. Ženske imajo nežno modre bluze in črna krila, moški pa črne obleke; in čisto drugače se počutijo na odru. Veseli so, da se dobivajo na vajah, da gredo kam zapet. Saj so sami prijatelji na kupu! Malo pevskih zborov ima zakonske pare, lomljanski ima pa kar štiri. Enkrat na teden imajo vaje, kar pri pevovodju doma. Mežnarjeva hiša je vedno dihala z muziko. Anton Soklič dela v tržiški predilnici. Letos bo šel v pokoj, dovolj let se je nabralo. Še bolj se bo posvetil zboru. Več mladih bi rad. Že zdaj je zbor številčno dokaj močan, saj ima ves Lom le okrog 600 prebivalcev. Povsod se čudijo, da tako majhna vas premore toliko pevcev. Pa bo zbor še večji, je prepričan njihov pevovodja, vsaj kolikor pozna svoje Lomljane in njihovo veselje za lepo zapeto pesem. ry Do-ienc Delo kulturnih društev in organizacij PONEKOD LJUBITELJSKI VRH, DRUGJE MRTVILO Jesenice, 23. marca — Jeseniška kulturna skupnost je ocenila dejavnost ljubiteljske kulture v občini. Ponekod so v slovenskem ljubiteljskem vrhu, drugje, posebno v zgornjesavski dolini, je mrtvilo. Ko so na Jesenicah ocenjevali delo ljubiteljskih kulturnih društev v občini, so menili, da je njihova dejavnost dovolj uspešna, četudi imajo v nekaterih precejšnje težave s strokovnimi kadri, materialnimi možnostmi, interesi in potrebami. Ponekod posamezne dejavnosti za nekaj časa zamrejo, nastajajo pa nove. Pohvalijo pa se lahko z nekaterimi zares kvalitetnimi, ki sodijo v slovenski ljubiteljski vrh: amatersko gledališče Tone Ču-far, pevski zbor Milko Škoberne, pihalni orkester jeseniških žele-zarjev, vokalni oktet DPD Svoboda France Prešeren iz Žirovnice ter likovna ustvarjalnost in razstavna dejavnost Dolika. Še vedno pa je v nekaterih društvih in organizacijah preveč improvizacij, organizacijskih pomanjkljivosti in preveč samozadovoljstvo. Nekatera društva se preveč zapirajo v svoje društvene in lokalne okvire, namesto da bi s povezavo z drugimi poskrbeli za večjo in pestrejšo kulturno ponudbo. Hitrejši napredek pa zahteva tudi veliko več prizadevanj, več znanja vodstvenih, organizacijskih in strokovnih kadrov. Večja odgovornost za neaktivnost posameznih društev bi morala sloneti na krajevnih konferencah socialistične zveze, saj so društva kolektivni člani socialistične zveze. Tako je, na primer, pred več kot desetimi leti popolnoma prenehala delovati DPD Svoboda v Kranjski gori, medtem ko je nekaj časa uspešno vadil in nastopal moški pevski zbor Marjan Vodopivec. V Kranjski gori in domala v vsej zgornjesavski dolini je razen Podkorena in Martuljka domala popolno mrtvilo. V primerjavi z minulimi leti je precej upadla kulturna dejavnost tudi na Hrušici, Ja-vorniku in Koroški Beli. Ocenili so tudi, da bi glede na uspešno delo šolskega kulturnega društva Prešernov rod v osnovni šoli v Žirovnici upravičeno pričakovali tudi večjo aktivnost tamkajšnje Svobode. Zveza kulturnih organizacij ne more biti uspešna, če nima zadovoljive podpore v samih krajevnih skupnostih. S tem pa seveda ne morejo zanikati izrednega dela, ki ga ljubiteljsko opravljajo v kulturnih društvih in organizacijah, še posebej tam, kjer morajo poleg svoje programske dejavnosti z majhnimi sredstvi skrbeti tudi za vzdrževanje in obnavljanje kulturnih prostorov, ki bi jih že morala prevzeti v upravljanje samoupravna stanovanjska skupnost. j) Sede] _FILMSKO GLEDALIŠČE_ Tudi letošnjo pomlad se bo v mesecu in pol v gorenjskih kinematografih zvrstilo osem predstav filmskega gledališča. Prvi je na vrsti Bogdanovičev film Maska. Danes, 24. marca, ob 20. uri bo na sporedu v kinu Tržič, jutri, 25. marca, ob 20. uri v kinu Že-lezar na Jesenicah in v četrtek, 26. marca, ob 20. uri v kinu Center v Kranju. Bogdanovičev film Maska je socialna drama, melodrama o človeku, ki sta ga usoda in narava zaznamovali s srhljivo spako, ga postavili v vrtinec življenja ter soočili z resnico, kakršna že je. V enem od 20 milijonov primerov nosečnosti pride do ustvarjanja ogrOmnih količin kalcija, kar povzroči pretiran razvoj kosti glave. Tak primer je tudi Rocky Denis. Zdravniki so mu prerokovali kratko življenje. Film Maska je oprt na resnično zgodbo, je film o pogumu in upanju ter o možnosti zanesljive smrti. Sporoča nam, kako se lahko zmotimo, če sodbo o ljudeh gradimo na podlagi njihove zunanjosti. Film nehote spominja na zelo gledani film E. T. — Vesoljček. Ne po zgodbi, temveč po tem, da šele na koncu filma sprevidimo tisti pravi, »notranji« obraz filmskega junaka. Maska, pravijo kritiki, je film za vse tiste, ki še imajo srce. Tisti, ki ga nimajo, naj raje ostanejo doma. V glavnih vlogah igrajo Cher, Sam Elliot, Eric Stoltz, Estelle Getty in drugi. PREGLED GORENJSKE GLEDALIŠKE USTVARJALNOSTI Kranj, 23. marca — Od petka, 27. marca, pa do srede, 1. aprila, bo srečanje gledaliških skupin Gorenjske. Sodelovalo jih bo sedem z osmimi predstavami, in sicer: Gledališče čez cesto z Iztoka Alidiča Semensko gaso 27, kulturno društvo Franc Bukovec Vir z Nikola Manzarija igro Naši ljubi otroci, dramska sekcija DPD Svoboda Ihan z Ludvviga Holberga Jeppe s hriba, KUD Matija Valjavec Preddvor s Fadila Hadžiča Človekom na položaju, jeseniški gledališčniki z Matije Logarja Kraljem v časopisu in z Jeana Anoiha Škrjančkom, Prešernovo gledališče z Molierovim Žlahtnim meščanom in radovljiški Linhartov oder z Odisejo, koncertom za besedo Gregorja Strniše ©©mSKroJJglEnGLAS 6. STRAN REPORTAŽA TOREK, 24. MARCAJ2SI Po težko pridobljeni svobodi je bilo treba po letu 1945 obnoviti našo domovino, domove, tovarne, infrastrukturne objekte, mostove, šole, bolnice, zdravstvene domove in druge objekte SGP GRADBINEC KRANJ Z odločbo vlade LRS z dne 26. marca 1947. leta je bilo formirano republiško podjetje SGP Projekt Kranj. Nekaj let po Projektu je bilo ustanovljeno tudi Remontno komunalno podjetje Jesenice, ki je 1954. leta dobilo ime SGP Sava Jesenice. Skupni interesi in cilji pa so 1. januarja 1977 privedli do združitve. Nastala je nova delovna organizacija SGP Gradbinec Kranj, ki ima danes pet operativnih temeljnih organizacij združenega dela in tri specializirane v Kranju, na Jesenicah, v Kamniku, Tržiču in Ljubljani. Imajo tudi operativni biro, delovno skupnost skupnih služb in delovno skupnost družbeni standard. V njihovo delo je danes vključenih najmanj 2000 izdelkov iz drugih panog gospodarstva. Ivan Torkar, predsednik skupščine občine Kranj: »Gradbe ništvo se je moralo vedno prilagajati razmeram v družbi. Vedno je bilo barometer za oceno stanja na drugih področjih. Zato kriza v gradbeništvu pomeni stanje v družbi nasploh, in obratno. Nihče pa ne more zanikati, da so nekdanja SGP Projekt in SGP Sava do leta 1977, in kasneje SGP Gradbinec, dosegli izreden razvoj . . .« Tomaž Keršmanc, predsednik izvršnega sveta Jesenice: »Gradbinec je v naši občini veliko naredil. Velikokrat je dokazal svoje delovne sposobnosti, ko je pod težkimi pogoji pridobil delo s konkurenčnimi cenami in s spoštovanjem dogovorjenih rokov. Zdaj je tudi za Gradbinec zelo pomembna gradnja sprem Ijajočih objektov v projektu Karavanke« Bojan Urlep, predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko: »Gradbeništvo je po ustvarjenem dohodku in številu zaposlenih v gorenjskem gospodarstvu na tretjem mestu in je udeleženo s 7,5 odstotka. Ta številka od lanskega leta narašča in kaže, da se je položaj gradbeništva začel izboljševati. Glede na srednjeročne plane pa tudi v prihodnjih letih gradbeništvu ne bi smelo iti slabše.« V štiridesetih letih je veliko Gradbinčevih delavcev prejelo visoka državna odlikovanja in priznanja za delovanje v organih sindikata na vseh ravneh, za delovanje na področju SLO in DS, teritorialne obrambe, ZRVS, za delo v krajevni samoupravi in na področju izobraževanja. Delovna organizacija in posamezne temeljne organizacije združenega dela pa so prejele prek sto priznanj in pohval za dobro opravljena dela na posameznih investicijskih objektih. Med pomembnimi priznanji in odlikovanji so red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem za pomoč pri skopskem potresu, velika plaketa občine Kranj za gradnjo Delavskega mostu v Kranju, srebrni znak sindikata gradbenih delavcev Slovenije, priznanje štaba TO SR Slovenije za delovanje na področju SLO in DS, priznanje republiškega sekretarja za LO za obrrambno usposabljanje, plaketa JLA za sodelovanje z enotami JLA, plakete krajevnih skupnosti itd. Od najnižje do najvišje gradbene točke v Jugoslaviji Prehojena pot v 40 letih Gradbinca je povezana s krizami, restrikcijami, reformami, stabilizacijo in drugimi ukrepi, ki smo jim bili priča v naši družbi. To je pot rasti in samoodpovedovanja, sai so gradbeniki bili in so še vedno v slovenskem in jugoslovanskem prostoru velikokrat nosilci napredka in oživljanja gospodarstva. Stanislav Božič, direktor SGP Gradbinec Kranj: »Po doseženih rezultatih gospodarjenja je bilo gradbeništvo lani ena od zadnjih med 22 panogami v Sloveniji. V Gradbincu, kjer smo med desetimi največjimi v Sloveniji, smo dosegli nadpovprečne rezultate. Gradbinci nismo sami krivi, da nas je toliko (750 tisoč v Jugoslaviji in 80 tisoč v Sloveniji) in da je bila naša udeležba v narodnem dohodku Jugoslavije prevelika. To smo v Jugoslaviji hoteli, ker smo vlagali v zidove. Menim, da bomo imjli v prihodnje še težave. Tudi na Gorenjskem, kjer je polna zaposlenost, bomo gradbeniki in gospodarstvo nasploh še naprej morali zaposlovati delavce od drugod. V letošnjih prvih treh mesecih bomo (tudi zaradi vremenskih razmer) v gradbeništvu zabeležili absolutno izgubo. Bolj kot to pa nas skrbi, da je na startu v novo sezono dela dovolj, da pa ne vemo, kaj bo prinesla nova zakonodaja. Napovedane spremembe na stanovanjskem področju bodo gradbenike prav gotovo potisnile korak nazaj. Pričakujemo velike težave, ker je stanovanje dobrina, pri kateri sodeluje veliko več dejavnikov, kot samo gradbeniki. Družba je namreč do zdaj z nizkimi obrestnimi merami na tem področju pomagala reševati celoten položaj. V naše delo pa je vključenih najmanj 2000 izdelkov drugih gospodarskih panog. Naše naloge v prihodnje so: boljša organizacija, znanje, tehnologija in informacijski sistem. Tudi na Gorenjskem bomo glede strojev in tehnologije morali bolje sodelovati.« tovrstne gradnje ne delajo težav. Podobno pa je bilo tudi turizmu. Veliko so gradili v n°' tranjosti dežele in ob monu Hoteli Bor, Creina, kranjskogorski Lek in še nekateri drugi tovrstni objekti potrjujejo, da Jlfn tovrstna gradnja ni nepoznan«- Skrb za razvoj j Splošno gradbeno podjetje Gradbinec iz Kranja je danes v Sloveniji med večjimi in uspešnimi delovnimi organizacijami. Njegovih 1800 delavcev je zaposlenih praktično na vseh gradbenih področjih: v visoki in nizki gradnji, pri zaključnih gradbenih delih pa tudi pri strojnih storitvah in projektiranju. V štiridesetih letih je Gradbinec postavil številna stanovanja in tovarne, poslovne stavbe in zdravstvene domove, šole in vrtce, pa tudi ceste in mostove. Gradbišče na Triglavu • Gradbinec je gradil naj več na Gorenjskem. Tu je tudi območje, kjer so z delom segli najvišje, v samo Triglavsko pogorje. Prenovili in razširili so, na primer, visokogorsko postojanko Dom na Kredarici na nad morski višini 2515 metrov. Še vedno velja, da je to najvišji Gradbincev objekt, na katerega so upravičeno ponosni, saj so ga v veliko zadovoljstvo sloven skih planincev, po lastnem pro jektu, velikih prizadevanjih in iznajdljivosti zgradili v rekord nem času. Ta gradnja je postala kar nekakšen simbol njihovega dela. Danes namreč lahko trdijo, da gradijo od najnižje do najvišje gradbene točke v Jugoslaviji od morske obale do najvišjih vrhov. Tudi Planica je bila eno od številnih Gradbinčevih grad bišč. Njihove so tudi žičnice in zgrajeni zičniški sistemi na Kr vavcu, Kobli, v Kranjski gori, Martuljku in na Črnem vrhu nad Jesenicami Tretjina so stanovanja • Na Gorenjskem je Gradbi nec zgradil po vojni 60 odstot kov vseh stavb. Vendar Gorenj ska ni bila nikdar edino gradbe no območje. Gradbinčevi de lavci so delali in še delajo tudi drugod po Sloveniji in Jugoslaviji. Ze nekaj časa pa jih je precej tudi v tujini. Gledano z gradbenimi očmi je danes 40 odstotkov Jesenic in 80 odstotkov Kranja Gradbin-čevega. Na stotine stanovanj so zgradili v minulih desetletjih. Stanovanja pa tudi sicer pomenijo tretjino njihovega dela. Z njihovim delom so zrasle stanovanjske soseske Planina v Kranju, pa v Kamniku, na Jesenicah, Tržiču in tudi drugje. V stanovanjsko gradnjo so prineseli marsikaj novega. Med prvimi so začeli graditi stanovanja za trg. Še pomembenjše pa je, da so med prvimi v Jugoslaviji pri gradnji stanovanj začeli upo rabljati toplotno zaščito zgradb s tako imenovanim jubizolom. Nizka gradnja • Za Gradbinčeve delavce nikdar ni bila nobena naloga pretežka. V štiridesetih letih so se lotevali tudi gradnje cest in mostov. Ena takšnih dokaj zah tevnih gradenj je bil Delavski most v Kranju, ki je za občino zelo pomemben. Za izgradnjo mostu so dobili tudi posebno občinsko priznanje Med nizke gradnje pa sodi v Kranju tudi gradnja kranjske obvoznice. Podobne gradnje pa so imeli tudi v jeseniški občini. Šole, domovi . . . # Kranj je bil prvi, ki je za razvoj posameznih družbenih dejavnosti uvedel samoprispe vek. S tako zbranim denarjem so začeli rasti številni novi objekti. Gradbinec je potem gradil številne vrtce in šole. Nekatere med njimi je tudi projektiral. Omenimo le vrtec Angele Oce pek na Jesenicah, Šolski center usmerjenega izobraževanja za Iskro Kranj, osnovno šolo Fran četa Prešerna v Kranju, dom starejših občanov v Preddvoru, zdravstveni dom na Jesenicah. Največji delež industrijska gradnja • Zelo pomembna za rast in razvoj Gradbinca je bila v teh letih industrijska gradnja, ki je v celotnem prihodku vedno predstavljala levji delež. Veliko industrijskih objektov so zgradili, precej pa so jih tudi sami projektirali. Nekaterim investitorjem so tudi pomagali, da so sploh lahko začeli graditi. Grad binčevi delavci so začasno tudi del svoje akumulacije prelili v takšna dela. Sodelovali so, na primer, pri širitvi zmogljivosti jeseniške Že lezarne Jeklarna 2. Postavili so številne znane industrijske objekte, med katerimi so, recimo, Iskre, Stol Kamnik, Gorenjska oblačila, Papirnica Količevo, Planika Kranj, Titan Kamnik in številni drugi, ki so jih pomagali graditi. Tudi v prihodnje nameravajo prav industrijski gradnji namenjati veliko pozornost. Poskus in podvig • Zanimivo je, da se je Gradbinec v zadnjem obdobju preskusil tudi pri Področju gradnje telekomunikacijskih zvez. Zgradili so lep in hkrati tu di zelo pomemben telekomunikacijski objekt na Trdinovem vr hu na Gorjancih. Z lastno teh nologijo so zgradili 72 metrov visok objekt na Trdinovem vrhu in 92 metrov visok televizijski stolp s komandnim objektom na Krvavcu. Oba objekta sta za Gradbinčeve delavce pomemben podvig. Ceste in turizem • Tudi gradnja cest in cest nih objektov je bila v preteklo sti precejšen izziv zanje. Izkuš nje na tem področju so si nabi rali pri gradnji mostov čez Savo Bohinjko in Savo Dolinko, na kranjski obvoznici z viaduktom in mostom čez Savo. Danes jim • Da je bil Gradbinec v štiridesetih letih lahko kos takoj6' koč vsem izzivom na podrocj" gradenj, je nedvomno odra* nenehne skrbi za tehnolos* razvoj. Med prvimi pri nas so Gradbincu razvili tehnologij0''j tega betona v stanovanj gradnji. S tem so se izenačil"' svetovnimi dosežki na tem P0' dročju. Razvili so lasten inf°r' macijski sistem, ki ga nenehn dograjujejo, precejšen del ^1 narja pa namenjajo tudi za sirs razvoj skupnega znanja. Soda lujejo s fakultetami, inštituti iP posameznimi nosilci znanstva nih in razvojnih programov Sloveniji. Veliko pozornost P namenjajo tudi lastnemu obraževanju in spodbujal inovacij. Pa tudi sicer se v Gradbin^ nikdar niso zapirali med lastrl zidove. Tako so delavci G{3° binca danes člani sozda Gip° in poslovne skupnosti Rud': Skupaj z njima in s sorodn|f^ delovnimi organizacijami s° v zadnjih letih že nekajkrat iz* zali tudi na tujih gradbiščin Nemški demokratični repu' A* v Zvezni republiki Nemčiji. • .g striji, v Libiji, Iraku in nazad™ na skupnem jugoslovanska gradbišču štiri tisoč stanova™ Alžiru. Gradbeniki nasploh in tlK* Gradbinčevi delavci so v stif' desetih letih velikokrat v nemogočih vremenskih življenjskih ter drugih razm rah. Zaradi potreb po hitri o novi in kasnejšega odpiraj, našega gospodarstva s>/0*% nim gospodarskim gibarjje.rt se je gradbeništvo razvijaj0' širilo. Gradbinec se je sko krepil tudi z delavci iz 0 u gih republik. Mnogi so ^j so v letih tudi odšli iz Gradbinca.^ druge panoge zaradi D°JJ delovnih razmer in dohodk K Velja pa, da so v štirides0 letih izučili okrog 10 tisoč °y lavcev. Prenekatere so Pr8' {j Gradbincu naučili jesti, sp ■ in delati. Vedno pa so se Gr binčevi delavci v tem obd? ^ o*0 odzvali klicu solidarnost' pomoči. Novih objektov ^ p adar > idi« 9 gradili samo doma; kad*/^ prišla nesreča, so gra< vsej državi. Tudi danes gledajo na t8 jjj gospodarske razmere ko» izziv, da s pridobivanjem z^0 nja in novih izkušenj s'e so napredku. Zavedajo se, °a.:0l vlaganja v znanje, tehnolog organizacijo in dober *n^°(0(]i cijski sistem glavne na'°iL|<0 njihovi prihodnji poti-kot štirideset let niso 9ra h0d objektov bodo tudi v Prl jii nje gradili nove družb*11 ekonomske odnose. S«. 24. MARCA 1987 OBVESTILA, OGLASI JEIO UGODNO - ZELO UGODNO - ZELO BALA izredna ponudba b I posteljne garniture samo 6.600 din O C O velika izbira zaves in dekorativnega \ bla9a od 14.500 din naprej O o o z o I N m r-O C o O O Z o I N m TOZD Osnovna šola 16. december Mojstrana razpisuje prosta dela in naloge ČISTILKE za čiščenje šolskih prostorov — za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pričetek dela 1. aprila 1987. Prosimo, da prijave pošjete v 8 dneh na naslov: TOZD Osnovna šola 16. december Mojstrana. UGODNO - ZELO UGODNO - ZELOO fe\USTICNA REPUBLIKA SLOVENIJA ffiVA INŠ1 SENJSKO A INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA Javlja prosta dela in naloge J sanitarnega inšpektorja °Soji; visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti smer medicina, 5 let delovnih izkušenj, 3 mesečno poskusno delo, strokovni izpit za upravne organe ^•Gozdarskega inšpektorja °Soji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti smer gozdarstvo, 5 let delovnih izkušenj, 3 mesečno poskusno delo, strokovni izpit za upravne organe J PRIPRAVNIKA °8oj: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti elektro smeri izpit za upravne organe se lahko opravi v enem letu l Jamestitvi. je ^la in naloge pod zap. št. 1 in 2 sklepamo delovno razmer-ge2a nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za dela in nalo-i Pod zap. št. 3 sklepamo delovno razmerje za določen čas, za J5 Pripravniške dobe, po uspešno končani pripravniški dobi jv airno možnost zaposlitve za nedoločen čas. f prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom de-izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 8 dneh po 'n tnik takšne kakovost« lahko vse leto brez delovno mesto in osebo' dek. Mladi vrhunski športniki in družbeni odnos do njih t* d Pil nosti enakovrednega razvoja športnih panog sta bili tflaVJau Je| dišči okrogle mize v Mojstrani, h kateri pa vsi, ki bi lahko * j Jh spevali k razpravi, niso prišl lišf Jl% Kljub temu je pogovor /^Jta' obogatil naša spoznanja, kako v prihodnje reševati te P ^j^j če hočemo Slovenci do leta 2000, kot smo zapisali v Pr0*frf8T«v voja telesne kulture, postati športni narod. Za dosego tojm. pa ni dovolj le vzgajati športnike, ampak vzdigniti na viSJ . tudi našo splošno telesnovzgojno kulturo, ki /<■ P'ede-ltf0 s|t« \\. na ravni navijaštva. Šele potem bomo znali ceniti vl^,iti»(\. športnika in njegovo ga rast vo, bomo ponosni, ce živi 1,1 ^ mi, mu bomo priznali, da opravlja družbeno pome mu ne bomo žvižgali, ce njegovi rezultati ne bodo vedo JI) ski. To je stvar splošne kulture, stvar vzgoje v šolah, kje . (jf.l* telesna kultura še vedno pogosto potisnjena na stranS d premika v naši miselnosti, da je za Slovence kot maj«1 h pomemben vsak vrhunski rezultat, pa naj bo dosežen \ j./'"1 ki ji V dokumentih dajemo prednost, ali v panogi, ki je ,u ^ (L> tako intenzivno razvijati. V tem se mora kazati naše 00 vrj no vrednotenje vrhunskih športnih dosežkov. I >elovne razmere vrhunskega športnika moramo ~^'JL\ 1,'en.tciti Neprimerno na boljšem je športnik (30 ods*0 j» venskih vrhunskih športnikov je redno zaposlenih), ki 1 p|*fl no odsotnost Z dela, od tovariša, ki se mora bojevati Z ^( odsotnost, zgubljene ure nadomeščati in prinašati d° .^jrtfJi k i ei Ii e tal elil eg i ignam i /olja prej ali slej )(, želi družba postali športna, potem takšnih razlik ne sn» J .J>( rta 41* I Kopico vprašani za razvoj našega vrhunskega sl,(/^a<*jl% teh \ Mostnini. Športne vzgoje najmlajših, športne rok o&Vto vrhunskoga sporta m mogoče ločevati, čeprav ima vs« g^ibi^ svoj pomen Preseči je treba neslavni fenomen, da d°- g pionirskih, kadetskih in mladinskih selekcijah rtv.ult** jV vne vrednosti, pri članih pa opešamo. O tem naj 111 ^ j p^^' iprego on ;ti ika So naši tel ...../alni listemi pravšni1 ' , nMiJ.^h idualne ,Porie' Nedvomno d'rž.i, da s^ji5fttQ in da so tekmovalni sistemi pred"'^'Ji/' zato sploh ne bi smeli več širiti. Mnogi slovenski športo>K' nagnjeni k slednjim ktivnih igrah iščejo možnosti za ravoj drugod, v drug>b kad. kjer so možnosti večje. S tem sami sebe siromasi"10 ske športnike je treba seznaniti s možnostmi, kako * njihovo življenjsko eksistenco. Precej tega je že urejenJJ sikaj pa bo še treba. Pri mladih športnikih hitreje n0p'e0( ker lahko Se igramo nu faktor talenta, na količino vudbe,/|H rejsih pa talent ni več odločilen, prav tako pa tudi no *e t na, ampak znanje, kako športnika naprej razvijati. Su^V ko na visoki ravni bomo znali sprotno prav ocenjevati, v * ' m p mogi ... . lagati m k,on manj, ne pa n so poudarili na letni «&ie c|- V Spodnjih Dupljah ' kfavaJ° ograditi protipožarna/o^ ___ ,i azen, in," S&silnih aparatov v kraju °kovanje z njimi usposo- bi ""^"i preveriti delovanje w ,4 , marca — Gradnja novega orodišča s prostori za krajevno No? °S* "n družbenopolitične organizacije ostaja tudi letos glavna o^??,, Gasilskega društva Duplje, ki je bilo lani staro 80 let. Novo ,Sce je že pod streho. krito, nujne bodo radijske zveze, stara pa se tudi oprema, ki bi bila že neuporabna, če je ne bi bili vestno vzdrževali. Avtomobil in brizgalna sta stara nad deset let, premalo je cevi in še marsikaj manjka pri opremi. Pri modernizaciji opreme brez pomoči ljudi ne bo šlo. Strokovno pomoč bodo še naprej iskali pri Zavodu za gasilsko reševalno službo in vadili, kot terjajo krajevne razmere in navodila občinske gasilske zveze. Vaja dela mojstra in lani so pri enem večjem in dveh začetnih požarih v kraju uspešno posredovali. Še naprej bodo sprotno pregledovali krajevno hidrantno omrežje in odstranjevali napake. Predsednik gasilskega društva Andrej Kuhar mlajši in novi tajnik Ivan Meglic, ki je nadomestil dolgoletnega tajnika Petra Škrjanca, sta dejala, da ostaja gradnja novega orodišča tudi letos glavna naloga. Za lanski dan republike je bilo poslopje ob starem domu pod streho. Nad 2000 prostovoljnih delovnih ur so naredili gasilci, mladina in krajani. Ljudje so prostovoljno prispevali 1,8 milijona dinarjev, krajevna skupnost je primakni-a 500.000 dinarjev, kmetje in lastniki gozdov so darovali les, pomagali so obrtniki, kranjska gasilska zveza je dala 1,3 milijona dinarjev, požarna skupnost 400.000 dinarjev, kranjska ob- činska skupščina pa namensko material, vreden 550.000 dinarjev. Kupljena imajo ze okna in pločevino, tako da bodo spomladi lahko gradnjo nadaljevali. Pet milijonov naj bi bila vredna letos načrtovana dela (ometi, instalacije itd.). Organizirali bodo veselico, zbirali denar med ljudmi in tudi spet potrkali na vrata, kjer že lani niso naleteli na glu- ha ušesa. Seveda pa bodo vsa dela opravili prostovoljno, saj je med gasilci precej ljudi različnih, v takih primerih dobrodošlih poklicev. Njihov plan je: letos narediti glavna dela pri oro-dišču, do leta 1991, ko bo društvo staro 85 let, pa orodišče dokončati in popraviti tudi stari gasilski dom. J. Košnjek NESREČE l,i v v lastnih delovnih ,V ^ r^si,;' največja, ima največ („ ^H.v,| delavcev, tudi zato so ' jjttV % ; /"'I'.a prisvajanja na ' nujsil, kaznivih dejanj na škodo Hotelsko • 1 *l" flvhft |)0djetja (iorenjka. inNlM^ h °rk'»ni/.acija (iostin-9vV* 11 »"'d Golico. Tam je 1 ič 1V m 0ri \\\': naročilnicami, ki jih je \S J ''goni oškodovane de- nnizacije združenega Wv?vlial l'° ,H/nih k",jih V''l l' ruz,M' predmete in , \>° K> ; llo"'lske storitve. Pri V<4 .^dno predstavljal za U'C jeseniške (Jorenj-i P<»d (iolico oškodoval *»ne Ml.m) dinarjev. Prometna varnost se na cestah jeseniške občine izboljšuje, saj je bilo na cestah manj kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa. Lani so obravnavali 41 oseb, leto prej pa kar 70 — razveseljivo je, da ni bilo nobenega primera s smrtnim izidom. PrSOVMOO zaradi bližine meje in mejnih prehodov so obravnavali 30 ljudi zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin, potnih listov. Potniki v potnem listu izbrišejo zabeležko, da so že izkoristili ugodnost, ki jo imajo kot delavci na začasnem delu v tujini. Luni so obravnavali tudi storilca zaradi kaznivega dejanja neopravičene proizvodnje in prometa z mamili Z \ .akoiu se je pripeljal i/. Avstrije in nameraval če/, državno mejo pretihotapiti 3.950 gramov basisti v pogačah, našli so tudi 3,2 grama hašiša v koščkih, 0,25 grama semena konplje in 8,7 grama kokaina hidriklorida v prahu. Lani v jeseniški občini ni bilo kaznivega dejanja s političnim obeležjem I) Sede j Nezaželeni dimnikarji Škofja Loka, 20. marca — Občinskemu sodniku za prekrške ne bo zmanjkalo dela s »prestopniki« vseh vrst. Res ne gre za velika kazniva dejanja, za katera bi sodba »v imenu ljudstva« zahtevala zapor; morda pa so ravno zato, zaradi premilega »biča«, malenkostnih denarnih kazni, kriva dejanja stalno priaotlta in ponavljajoča se. Sodnik za prekrške daje pri reševanju predlogov prednost družbeno pomembnejšim zadevam, med katere šteje kršitve predpisov o cenah, blagovnem prometu in prekrških s političnim obeležjem. Pri slednjih so kršilci večinoma delavci, ki pozdravljajo z nacističnimi gesli, omalovažujejo udeležence narodnoosvobodilnega boja, lik tovariša Tita, komuniste... Kajpak so najbolj korajžni, ko nanje vpliva alkohol. Precej kršitev je tudi na področju varstva okolja. Zaradi gradenj na črno, denimo, je bilo lani pri sodniku za prekrške dvajset ljudi. Zagovarjajo se, češ da niso mogli več čakati na lokacijsko dovoljenje, za katerega pridobitev je v loški občini resnično dolg rok. Zaradi poseka drevja brez odkazila in prilastitve neodkazanega lesa se je lani pri sodniku zagovarjalo 32 Ločanov. Drobno opozorilo: po novi zakonodaji je za ta dva prekrška obvezen odvzem zaseženega lesa! Zanimivo je tudi dokaj visoko število prekrškov s področja požarne varnosti. Lani jih je bilo 52, v glavnem pa je šio za oviranje dimnikarjev, ki so prišli pregledat kurilne naprave in dimne vode. Vzrok »uporu« ljudi je nekoliko razumljiv, čeprav ga kajpak ne opravičujemo. Po občinskem odloku bi morali dimnikarji enkrat na mesec priti v vsako hišo, po zakonu enkrat na dva meseca. Dimnikarjev je malo in seveda ne zmorejo take pogostnosti. Ljudje sami čistijo dimnike in dimnikarjev seveda prav nič navdušeno ne pozdravijo, ko pridejo pregledat, če je vse v redu. Pregleda tudi nočejo plačati in tako pridejo na seznam čakajočih pri sodniku za prekrške. Sicer pa je tudi v škofjeloški občini največ prekrškov s področja cestno prometnih predpisov, kjer prevladujejo pija ni vozniki (lani 437 prijav), vozniki, ki so odklonili preiskave, ki niso imeli prižganih luči na vozilih, ki so vozili brez vozniškega dovoljenja oziroma potrdila o poznavanju cestno-pro-metnih predpisov in podobno. S tega področja je loški sodnik za prekrške lani izrekel kar 1074 pravnomočnih kazni. Poseben problem pri tem predstavljajo mladoletniki, zlasti na kolesih z motorjem. H. J. KLICAJ ZA VARNOST Kdo pregleda avto, preden se vsede za volan? V četrtek proti večeru sem med vožnjo od Jesenic proti Kranju namerno prešteval vozila, ki so že na zunaj kazala, da niso povsem tehnično brezhibna. Promet ni bil gost, pa sem kljub temu naštel pet takšnih avtomobilov. Enemu ni gorela sprednja leva luč, dvema ne zadnje, enemu niso delovalne zavorne luči, drugemu ni gorela luč, ki osvetljuje registrsko tablico. V Kranju, kjer opravljajo tehnične preglede vozil v Alpe-tourovem tozdu Remont na Laborah in v tehnični bazi AMZS na Zlatem polju (traktorje pregleduje tudi Creina v Cerkljah), so lani zavrnili 14.643 osebnih avtomobilov, tovornjakov, motornih koles, avtobusov in traktorjev od skupno 45.478 pregledanih vozil. Največ so zavrnili avtobusov: od 543 kar 200 ali 16 odstotkov več kot predlani; najmanj pa traktorjev (od 2050 le 332) in motornih koles (od 1065 vsega 122). Vsako zavrnjeno vozilo je imelo vsaj dve tehnični napaki. Največ pomanjkljivosti je bilo na zavorah, lučeh, podvozju, karoseriji, napravah za močenje stekla in krmilnem mehanizmu. Iz »govorice številk« je mogoče sklepati, da se vozi po naših cestah bolj malo vozil, ki bi bila tehnično povsem brezhibna. Le malo je voznikov, ki pregledajo in preskusijo avto (luči, smernike, zavore...) preden sedejo za volan; le malo jih je, ki peljejo avto na tehnični pregled dvakrat ali celo trikrat na leto. Nekateri ne odpravijo niti tistih pomanjkljivosti, ki jih sami opazijo ali oLčutijo med vožnjo. Čakajo in čakajo, da jih opozorijo (ali kaznujejo) miličniki. Sicer pa samo kaznovanje ne bo izboljšalo stanja vozil, če ne bodo ljudje tudi sami spoznali, da so lahko tudi takšne pomanjkljivosti, kot so pregore-ta žarnica, okvara na napravi za močenje stekla, slabe zavore in podobno, razlog za prometno nesrečo. Reklamno geslo »varno vozilo je brezhibno vozilo« ni iz trte zvito. ,„ „ , , ., J C. Zaplotnik Petdeset let od tragedije pod Storžičem Nesreča botrovala ustanovitvi reševalnega odseka Tržič, 20. marca — Precej Gorenjcev, še posebno pa Tržičanov, se spominja 29. marca leta 1937, ko je zahrbtni plaz pod Storžičem ubil devet mladih tržiških smučarjev. Žalosten dogodek pod Storžičem ostaja še vedno ena največjih tragedij v zgodovini našega smučanja oziroma gorništva. Nesreča je bila vzrok za ustanovitev reševalnega odseka pri takratni podružnici Slovenskega planinskega društva v Tržiču. Pred leti so tržiški gorski reševalci redno organizirali tekmovanje v vožnji z akia reševalnim čolnom. Smisel srečanja slovenskin gorskih reševalcev ni bilo samo tekmovanje, ampak preverjanje znanja v tehniki reševanja, kamor uporaba reševalnega čolna tudi sodi, in nuđenju prve pomoči v gorah in še posebej na smučiščih. Nekaj let takšnih tekmovanj pri nas ni bilo. Ob petdeseti obletnici tragedije pa ga bodo tržiški gorski reševalci ponovno organizirali v soboto, 28. marca, na Zelenici. Sodelovala bodo moštva slovenskih postaj gorske reševalne službe in ekipa avstrijske gorske reševalne službe BWA iz Borovelj. Tekmovanje se bo začelo ob devetih. Vsaka postaja GRS lahko sodeluje z največ dvema ekipama. Ekipa šteje dva reševalca in ponesrečenca, s seboj pa mora imeti vso tehnično in sanitetno opremo. Pisne poimenske prijave je treba poslati na naslov: Gorska reševalna služba Tržič, tajnik Janez Kavar, 64294 Križe. Proga bo podobna veleslalomski. Dolga bo kilometer in bo imela 300 metrov višinske razlike. J■ K. Čeprav je bil v soboto prvi spomladanski dan, so bile na Gorenjskem razmere vse prej kot spomladanske. Sneg, ki je zapadel v petek, je tudi voznikom in drugim udeležencem v prometu povzročal nemalo težav. C. Z., foto: G. Šinik Odšla neznano kam Kranj, 21. marca — Danes okrog petih popoldne je odšla neznano kam 53-letna Martina Hafner iz Šempetrske ulice v Kranju. Oblečena je v sivo-rjav plašč in obuta v nizke gumijaste škornje. Visoka je 168 centimetrov in močnejše postave. Kdor bi jo videl ali karkoli vedel o njej, naj to sporoči najbližji postaji milice. Struga Jesenice je smetišče Jesenice, marca — Marjan D. z Jesenic nam je poslal barvno fotografijo, za katero piše, da jo je posnel marca letos. Na sliki je potok Jesenica v naselju Log Ivana Krivca, dvajset metrov pred izlivom v Savo. Z malenkostnimi sredstvi, z malo dobre volje, s kulturnim odnosom do okolja ali pa tudi c kaznijo bi se dalo urediti, da struga Jesenice ne bi bila smetišče. V bližini les-nogalanterijskega obrata na Zgornjem Plavžu ležijo v njej plastični trakovi, ki se uporabljajo za pakiranje; v Logu pa je prava svinjarija. Na desnem bregu je sicer postavljen zabojnik, vendar komunalcem ni do-(v minuli zimi ga niso iz-Na levem bregu tudi tega ni in smeti, ki jih ljudje brezskrbno in neodgovorno mečejo v strugo, odnesejo šele nali- stopen (v praznili). vi. Tudi smrad, ki se širi naokrog, stanovalcem še ni zadostno opozorilo. Odgovorni v občini vedo za to smetišče, vendar doslej še niso ukrepali. Jih bo k temu spodbudil »kamen spotike?« Ker vemo, da v marsikaterem kraju na Gorenjskem o varstvu okolja veliko govorijo, vendar samo govorijo in bolj malo storijo, vas prosimo, da nam pomagate odkrivati divja smetišča in druge »kamne spotike« (podrte ograje, polomljene klopi, nezavarovane mostove, »črne« cestne točke, razdrapane poti, zanemarjene spomenike...). Naš naslov: Gorenjski glas, Moše Pi-jadeja 1, 64000 Kranj, s pripisom Kamen spotike, naši telefonski številki: 21-860, 21-835. C. Zaplotnik GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 24. MARCA 1j£ Elanove smučke na zmagovalnih stopničkah Takrat Boštjan žari od sreče Kranj, 21. marca — Boštjan Gaser, 27-le-tni Jeseničan, nekdanji tekmovalec in trener, je vodja Elanove tekmovalne službe. Voditi smučarsko moštvo je zahtevno in precej podobno nalogam vodij ekip v av-tomobolistični formuli 1, pravi. »Tekmovalna služba je del marketinške strategije Elana, ki jo iz leta v leto bolj razvijamo in ji dajemo veliko pozornost. Tekmovalna služba se razvija in postaja vedno večja,« pravi Boštjan Gaser, ki posel opravlja s srcem, v njem dobesedno uživa. »Naloga tekmovalne službe je, za vožnjo na naših smučeh, angažirati domače in tuje tekmovalce, ki sodelujejo tudi pri razvoju in testiranju smučk. Tekmovalci so v bistvu prva testna ekipa, dobri tekmovalni rezultati pa testiranja potrjujejo. S tekmovalci, ki imajo naše smuči v vseh treh disciplinah, je treba imeti stalne stike, držati ekipo skupaj, usklajevati delo serviserjev. Pri tem je treba sprotno reševati kup večjih in manjših problemov, iskati nove tekmovalce, pri tem pa ne spuščati izpred oči najrazličnejša dogajanja in igre, ki se dogajajo v svetovni smučariji. Večina naših najboljših tekmvoalcev ima še svoje menežerje in tudi s temi je treba sodelovati. Vse niti je treba imeti v rokah, v smučarskem zakulisju se vsak dan kaj novega zgodi, in to nam ne sme uiti. Elan mora biti povsod prisoten in aktiven. Samo občasna aktivnost je premalo. Dobre odnose je treba imeti tudi s konkurenco. Naloga naše tekmovalne službe je sedaj pridobiti nekaj zahodnonemških tekmovalcev. Pred dvema letoma smo prišli v njihov sklad in upamo, da bosta že letos vozila na naših smučeh vsaj dva njihova odlična tekmovalca. Žal so nekateri skladi tako zaprti, da je nemogoče priti vanje. To velja predvsem za avstrijskega in italijanskega. Alpsko smučanje in skoki se razlikujejo. Pri skokih je pomembno tudi število tekmovalcev, pri alpskem smučanju pa predvsem kakovost. Kaestle je s Zur-briggnom veliko pridobil. Mi smo imeli s Švicarji malo smole, vendar se bomo po olimpijskih igrah spet skušali vriniti v vrh smuka, pa tudi superveleslaloma. V slalomu in veleslalomu pa smo z našo ekipo zadovoljni. V slalomu je Elanovo moštvo daleč najboljše, pa tudi pri ženskah sta Mateja Svet in Camilla Nilson v vrhu svetovne smučarije. Seveda pa je naša želja, da tako Sten-mark kot Križaj še ne bi nehala smučati.« Ljudje pogosto sprašujejo, zakaj tekmovalec po prihodu na cilj dobi druge smuči. »Smuči, s katerimi smučar tekmuje, po prihodu na cilj zapakirajo in zavarujejo, da se ne poškodujejo drsne obloge in robniki tter se pripravijo za naslednjo tekmo. Zato damo tekmovalcu smučke, za katere ni škoda, če se z njimi kaj naredi.« Kaj pa kraje smuči? »Več možnosti je lahko: ali smuči ukrade konkurenca in s tem onemogoči uspeh tekmovalcu ali pa smuči vzame kak vnet zbiratelj takšnih trofej, ki želi imeti doma tudi smuči velikih asov. Da bi pa smuči kradli zaradi načina izdelave, je možnosti manj, saj se na smučki ne da veliko ugotoviti, razen trdote.« Boštjan Gaser je bil letošnjo sezono velikokrat vesel. Elan je bil na zmagovalnih stopnicah v Crans Montani, Elan je zmagoval na tekmah svetovnega pokala v alpskem smučanju in skokih, Elan je stavil v Sarajevu, vrhunec pa je bila tudi Planica: med šestimi najboljšimi skakalci na nedeljski tekmi jih je imelo kar pet Elanove skakalne smuči! J. Košnjek 18. aprila v Radencih Maraton treh src Kranj, 21. marca — Tekmuj sam s seboj, vsak je zmagovalec, je geslo številnih rekreativnih tekaških prireditev v Sloveniji in med njimi ima pomembno mesto maraton treh src. Marko Kočar pa je o tem maratonu in njemu podobnih napisal naslednje verze: vse je v znaku maratona, živčna horda hitrih mož čaka znak, ko brez pardona začne dirka se na nož! Letošnji maraton treh sr: bo 18. aprila, sporočata organizatorja, Partizan in Turistično društvo iz Radeneev. To bo že sedma tovrstna prireditev, ki je obenem največja rekreativna prireditev v Pomurju in ena največjih v Sloveniji. Maraton je za Radence in za vse kraje, kjer poteka proga, pravi tekaški praznik. Prireditveni odbor se je odločil, da bo start ob 14. uri pred hotelom Radin v Radencih. Pravila tekmovanja so enaka kot pretekla leta. Tekmovalci bodo razdeljni v 18 starostnih kategorij. Prijaviti se je treba na naslov DTV Partizan, 69252 Radenci, informacije pa dajejo tudi po telefonu (069) 73-040, interna 216. V prijavi je treba navesti razen imena in priimka še rojstne podatke in popoln naslov. Napisati je treba, ali velja prijava za veliki maraton, mali maraton ali za trim ski tek. Za tistega, ki se bo prijavil do 10. aprila, je startnina 1000 dinarjev, kdor pa kasneje, pa 2000 dinarjev. Startnino je treba plačati na dan prireditve ob dvigu startne številke, ki bo med 10. in 13. uro. Dosedanji zmagovalci velikega maratona na 42 kilometrov so bili Tatjana Golež, Tina Modic, Tatjana Jesenko, Maja Kristl in dvakrat Rezi Filipič med ženskami ter Milan Kotnik, Janez Falež, ter od leta 1983 dalje kranjski tekači Marko Dovjak dvakrat, po enkrat pa Pavel Močnik in Dušan Mravlje. Na malih maratonih pa so zmagovali Andreja Šverc, Maja Kristl, Marjana Babic in Vesna Kočevar ter Janko Smole, Marjan Krempl, Milan Balek, Peter Svet in Mirko Vindiš. J. Košnjek Smučarji iz Železarne najboljši Jesenice, 13. marca — Komisija za šport in rekreacijo pri sindikalni konferenci jeseniške Železarne je bila organizator zimskih sindikalnih iger delavcev slovenskih železarn. Velesla-lomsko tekmovanje je bilo v Kranjski gori, tekaško v Ratečah in sankaško v Savskih jamah. Športniki jeseniške Železarne so osvojili največ prvih mest. V veleslalomskem tekmovanju žensk nad 45 let je zmagala Danica Benedik (Jesenice), v kategoriji od 35 do 45 let je zmagala Marjana Svetina z Jesenic, v najmlajši kategoriji do 35 let pa je bila najhitrejša Ravenčanka Irena Ko-drun. Ekipno je zmagala jeseniška Železarna. Med moškimi so v vseh kategorijah zmagali Jeseničani: Ciril Čop med moškimi nad 45 let, Boris Pesjai. med moškimi do 45 let, Janez Kovač med moškimi do 35 let in Vinko Dolenšek med moškimi do 25 let. Tudi pri moških je bila ekipno zmagovalec jeseniška Železarna. V ženskih tekaških preskušnjah sta zmagali Jana Pogačnik (Veriga) in Jelka Bavče (Ravne), ekipno pa Jeseničanke, v moških tekaških preizkušnjah so bili prav tako zmagovalci Jeseničani, med posamezniki pa delavci jeseniške Železarne Franc Hrovat, Andrej Janša in Franci Teraž. Ekipno zmago v ženskem sankanju so odnesle Štorjanke, med posameznicami pa je zmagala Irena Smo-lej z Jesenic, med moškimi pa so zmagali Alojz Cesar in Miha Pe-ternel ter jeseniška železarna ekipno. J. Rabič i Končane tržiške delavske športne igre Samo iz šestih sindikalnih organizacij ni bilo nikogar Od tekme do tekme Tržič, 16. marca — Na zimskih sindikalnih igrah je sodelovalo 323 delavcev tržiških delovnih kolektivov, v celoletni akciji delavskih športnih iger 1986/1987 pa je sodelovalo 830 športnikov, kar potrjuje izredno zanimanje Tržičanov za rekreacijo. Ob sklepu sedanjih iger pa v Tržiču že razmišljajo o novostih. Peko obutev II, Društvo upokojencev Tržič in Peko Orodjarna so bili najboljši v generalni uvrstitvi delavskih športnih iger 1986/1987. Na sliki od leve proti desni zastopniki treh najboljših ekip s pokali. - Foto: J. Kikel Zimske sindikalne športne igre so tudi v tržiški občini že stalna praksa. Lani pa so se odločili organizirati še celoletne igre za lovoriko najboljše osnovne sindikalne organizacije. Celoletno akcijo so imenovali Delavske športne igre. Slovesen konec celoletnih iger za sezono 1986/1987 in podelitev priznanj najboljšim na zimskih igrah je bil pred dnevi v Domu družbenih organizacij na Brezjah nad Tržičem. Športnike je najprej nagovorila predsednica občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič Vera Umek in dejala, da jo veseli tako množično vključevanje delavcev v športno rekreacijo. Množičnost pa je glavni smoter takšnih tekmovanj. Predsednik komisije za šport, oddih in prosti čas, obenem pa strokovni .sodelavec tržiške telesnokultur-ne skupnosti, Janez Brzin, pa že razmišlja o novih oblikah športne aktivnosti, ki bi jih kazalo vključiti v delavske športne igre. Prav Janez Brzin ima največ zaslug, da igre uspevajo, da se je letošnjih zimskih iger udeležilo 323 tekmovalcev (92 tekmovalk), v celoletnih igrah pa je sodelovalo 830 tekmovalcev, ki so tekmovali v 12 športnih panogah in so zastopali 43 osnovnih organizacij sindikata in Društvo upokojencev. Samo šest osnovnih organizacij ni imelo zastopnika na nobenem tekmovanju. V teku na smučeh je med ženskami nad 40 let zmagala Cilka Ribnikar (Društvo upokojencev), v kategoriji do 40 let Magda Menegalija (Peko DSSS) in v kategoriji do 30 let Marjana Ziv-lakovič (Skupščina občine). V tekaškem tekmovanju moških nad 50 let je zmagal Stane Gor-janc (Metalka), med moškimi do 50 let Janez Ambrož (Peko DSSS), med moškimi do 40 let Marjan Sedej (Peko DSSS) in med moškimi do 30 let Jože Bo- LEPE POZDRAVE S HIMALAJE •3EST REGARDS FROM HIMALAYAS mM Pozdravi alpinistov KRANJ, 20. MARCA - Iz Nepala so se oglasili udeleženci kamniško-slovenske alpinistične odprave na 8400 metrov visoki Loise Šar v Himalaji »Pozdrav vsem zaposlenim v Časopisnem podjetju Glas kukor tudi bralcem Gorenjskega glasa od himalajske odprave Lotee Šar 87«, so zapisali. Hvala za pozdrave v imenu našega kolektivu in bralcev ter veliko sreče pri osvajanju zahtevnega ciljal - J. K. hinc (Peko Orodjarna). Ekipno je zmagala Peko DSSS: V sanka-škem tekmovanju je med ženskami nad 40 let zmagala Francka Klemene (BPT Tkalnica), med ženskami do 40 let Vilma Rejc (Peko DSSS) in med ženskami do 30 let Breda Meglic (Metalka), v moških skupinah pa so zmagali Franc Stritih med moškimi nad 50 let, Ivan Rendu-lič (SGP) med moškimi do 50 let, Albert Perko (Peko Orodjarna) med moškimi do 40 let in Anton Kokalj (Peko Orodjarna) med moškimi do 30 let. Ekipno so zmagali sankači Orodjarne iz Peka. V veleslalomskem tekmovanju je bila udeležba najbolj številna. V ženskih starostnih kategorijah so zmagale Dora Roblek (Peko komerciala) v skupini nad 45 let, Majda Kramar (Peko DSSS) v skupini do 45 let, Sonja Sajevic (BPT Konfekcija) v skupini do 40 let, Milena Dol-čič (Peko komerciala) v skupini do 35 let, Darja Šarabon (Kompas Ljubelj) v skupini do 30 let in Suzana Ruparčič (Peko komerciala) v skupini do 25 let. V moških skupinah pa so zmagali Marjan Šarabon (BPT) v skupini nad 55 let, Janez Ahačič (BPT konfekcija) v skupini do 55 let, Pavel Kralj (SO) v skupini do 50 let, Andrej Soklič v skupini do 45 let, Stane Sova (Peko orodjarna) v skupini do 40 let, Tone Primožič (Peko komerciala) v skupini do 35 let, Marko Krav-car (Peko DSSS) v skupini do 30 let in Marko Ribnikar (Kompas Ljubelj) v skupini do 25 let. Ekipno je zmagala komerciala Peka. V trojni kombinaciji teka na smučeh, sankanja in veleslaloma je med ženskami zmagala Marjana Zivlakovič (Skupščina občine), med moškimi nad 40 let Franc Stritih (Peko orodjarna), do 40 let Boris Bertoncelj (SO) in do 30 let Milan Rozman (GG). J. Kikel Tečajniki v steni — člani nističnega odseka Tržič s okviru alpinistične šole P°P L štiri tečajnike, Klemena Pre la, Jureta Klofutarja, Mit]/ r ka in Klemena Primožiča, ' vrh Vrtače. Med Poti°J°M-vodstvom Milana Meglica- & ka Meglica in Dušana Mar*J, spoznavali tudi osnove zi ROZ' ga plezanja. Alpinista Jože ^ man in Janez Primožič Pa ^ plezala v Begunjščici, kjer preplezala Koželj evo sporog smer, visoko 400 metrov. ™e nje je bilo težavno, saj ju Je. ^ ključnih mestih oviral me*1 sneg. (J. Kikel) w Sankaško in veleslalofl^ tekmovanje tokosovcev — kat Tovarne kos in srpov v A ču je priredil tekmovanje v v slalomu in sankanju. Smuca' na Zelenici, sankali v L° ^ skupno pa je nastopilo 5° ^ movalcev. V veleslalomu so v prvi skupini najboljši Meglic, Lado Gabor in K Dovč, v drugi pa Janez ReP Brane Filipčič in Janez Hlad V sankanju so bili v prvi S^J^ najhitrejši Franci Slapar, Meglic in Herman Kisela* drugi pa Tone Soklič, Janez' glič in Andrej Logar. Med * skami pa so bile naj hiti*' Mojca Borštnar, Marija Me§ in Andreja Meglic. (J. Kik«'/^, Obrtno podjetje Tržič zm*^ valeč — Tovarna kos in srP?cjc-Tržiča je organizirala tra nalni veleslalomski Pet£r Sv. Duha, član Sn kluba Alpetour iz Škofje Bil je stalni član državnejj^ zentance, bil je na 1,1,1 £ oli1*1' nih prvenstvih in na dve,%^ pijskih igrah Večkratni o ^ prvak je bil, kar Stiride^J ■ osvajal točke v sve^Vjjj pokalu. Njegov največji gjjjf? bil v sezoni pred lragičn°*j j| 4. mesto v tekmi za sveto kal v slalomu v ParpunU- 0T Jugoslovanska smučar* fe (f ganizacija in Smučurski K } stf petour želita tra|no <>hrxa% l min na velikega. srcn»»^j skron portnika. ^ ^\o^_ ški planini bo vsako let« »J sko tekmovanje v "J^Pijo, ' aprila ob 10. url. lv^flr < min. Prvo bo že v ^ naj bi prišlo tudi v k0^*!* ropskoga smučai ,kega p' j^i tem pa naj bi bila /M<>1 $ tudi kakovostnejša udel« - S&24. MARCA 1987 OGLASI. OBVESTILA 11. STRAN d®m®S5HJ©ISIGLAS samoupravna stanovanjska skupnost ^cine radovljica Dor uporabnikov skupščine podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodaril sk, ust SRS, štev 3/81, 6. člena družbenega dogovora Pra vnm osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samou- yiiih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovskega gospodarstva Uradni list SRS, štev. 15/81, Samou- Vnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovske skupnosti občine Radovljica za obdobje 1986-1990 in .člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil jj^dstev vzajemnosti ter sklepa 5. seje zbora uporabnikov .£uPsčine z dne 18. marca 1987, Samoupravna stanovanjska uPnost občine Radovljica objavlja RAZPIS *a dodelitev posojil za gradnjo in prenovo stanovanj v zasebni lasti •SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI izpisa se lahko udeležijo delavci, zaposleni v tozdih in de-ovnih skupnostih, ki združujejo sredstva za vzajemnost Pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Radovljica skladu s 3. členom pravilnika. so razpisana iz združenih sredstev vzajemnosti, ki j1« podpisnice samoupravnega sporazuma združujejo v ljubljanski banki TBG, PE Radovljica za stanovanjsko komunalno gospodarstvo območja Radovljica. ' ^zpisna vrednost posojil znaša 80.000.000,00 din. ^ 2a kreditiranje individualne stanovanjske graditve ter kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v pvidualni lastnini. • pogoji za pridobitev posojil "azpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo: plavci, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva ^ajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja Začasno oproščeni, plovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo aeJavnost s sredstvi v lasti občanov in združujejo sredstva zajemnosti v stanovanjski skupnosti in pri njih zaposleni delavci se bodo sprejemale po tem razpisu v letu 1987, se J*US] ivljen v Uradnem E ^Pošteval povprečni čisti dohodek na zaposlenega delavca lis^S za leto 1986 v višini 122.460. din, objavi izračunu posojila bodo upoštevane naslednje cene: A Pri graditvi stanovanjske hiše povprečna cena stanovanj v Vlšini 200.000. - din/m2 T Pri prenovi stanovanja ali stanovanjske hiše iz predra-cUna, vendar ne višja od povprečne cene stanovanj v prejšnji alineji. Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobijo delavci ce: i, niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali prebivajo v neustreznih °Z- neprimernih stanovanjih, namensko varčujejo za stanovanjsko gradnjo pri poslovi banki najmanj dve leti in bo končano do 30. 6. 1987, ""imajo objekt dograjen do III. gradbene faze oz. pri gradnji montažne hišice dokončano ploščo nad kletjo in pogodbo o nakupu montažne hišice, J- so lastniki objekta in kreditno sposobni, kastna udeležba delavca ne more biti manjša od 30% /.ne s*a potrebnega za dokončanje investicije, določi pa se v skladu z določili pravilnika. p- KREDITNI POGOJI ?• Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto a"ko znaša pri: zadružni stanovanjski gradnji 75% Vgradnji stan. hiše v zasebni lasti izven zadružne gradnje 60% Prenovi 80% oba vračanja posojil se določi v skladu z 31. členom pravnika o pogojih in merilih za dodelitev posojil iz sredstev Zajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupiti občine Radovljica. Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanj-enoto ne more biti nižji od mesečne anuitete, ki bi jo e'avec plačal za to stanovanjsko enoto po predpisih o starinah. . ©sečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti niž-Jaodr,.000.-din. Odeljena posojila bo možno črpati v skladu z dinamiko f~ruževanja sredstev, kar bo tudi še posebej opredeljeno v ^sojiinih pogodbah. Dokumentacija toMfetaženci razpisa morajo k akv>' Ožiti; vlogi za dodelitev posojilu sP°trdilo o dohodkih vseh družinskih članov v letu 1986 SLr(;ditno pogodbo.ki sojo sklenili z. I.H na podlagi namen VJU varčevanja oz. pogodbo o namenskem varčevanju s n nuno knjižico Sudbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del pristojne Rana J^ljiškoknjižni izpise grdilo o kreditni spo^ Pri razpisa |£**cu, ki ga dobi jj^Ovanjske skupnosti Alpdom Radovljica, Cankarjeva n morajo prošnje vložiti na posebnem pri stanovanjski službi Samoupravne .80 za dodelitev posojila je potrebno vložiti v 15 dneh od j^.ave razpisa v časopisu (JLAS s celotno dokumentacijo Ok«j °kovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti I K. lnt' Radovljica, Alpdom Radovljica, Cankarjeva 27. Ok?P°Znn prispele in nedokumentirane vloge se ne bodo ^avnavale. lov^60, k' *eu dobiti posojilo za graditev ali prenovo sta-iip0anJske enote, mora dopustiti ogled, sicer se šteje, du ne nju jo pogojev za pridobitev posojila. t^iD°r za graditev pri samoupravni stanovanjski skupnosti ^jUJ° vloge za posojila, objavlja rezultate sproti na svojih \}l na način, ki ga določi. kov ?J n" sklep odbora za graditev rešuje zbor uporabni ) i) uPščine Samoupravne stanovanjske skupnosti obči '•^dovlj.ca. (o^jj0 drugih določil, ki niso navedena v razpisu, veljujo do k Jj Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil V^. roženih sredstev v/ajemnos'; Samoupravne slano Jski: skupnosti občine Radovljica i ur SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Predsednik zboru uporabnikov: Marija Štibelj, 1. r. 03 KOM PAS ISJH JUGOSLAVIJA TOZD KOMPAS HOTELI KRANJSKA GORA razpisuje naslednje pogoje za najem planinskega objekta Koča na gozdu, 7 km oddaljenega od Kranjske gore, ki stoji ob regionalni cesti prek Vršiča. Kočo dajemo v najem za 24 mesecev, od 25. aprila dalje, mesečna najemnina znaša 200.000 din. Podrobnejše informacije dobite po telefonu, številka 064/88-666. Pisne prijave pošljite do 5. aprila 1987. Komisija za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranjska gora objavlja prosta dela in naloge: KUHARJA a la carte za nedoločen čas Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti gostinske smeri, tri leta ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, dvomesečno poskusno delo NATAKARJA I. za nedoločen čas Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve, posivno zanje dveh tujih jezikov, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, dvomesečno poskusno delo Rok za prijave je 15 dni od objave. Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju strokovnosti ter delovnih izkušnjah pošljejo komisiji za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranjska gora, Borovška 100. ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 1. OPERATERJA v avtomatski obdelavi podatkov v DSSS Pogoji: končana srednja šola (ekonomska, administrativna) eno leto delovnih izkušenj in veselje do dela z računalnikom. Delo je izmensko. 2. PREDPEČNIKA v slaščičarni trdo pecivo TOZD PEKS Pogoj: KV ali PKV delavec 3. PEKOV za pekarno TOZD PEKS Pogoj: KV pek 4. VEČ PRODAJALCEV ZA TOZD PRODAJA NA DROBNO Pogoj: KV prodajalec Prodajalce rabimo za prodajalne na območju Škofje Loke, Medvod in Ljubljane — Šiške. 5. NATAKARJA za bife Sovodenj v TOZD PRODAJA NA DROBNO Pogoj: KV ali PKV natakar ali prodajalec 6. VEČ KUHARJEV IN NATAKARJEV za TOZD JELEN, in sicer za obrate v Škof j i Loki in Kranju. Pogoj: KV kuhar ali natakar 7. Iščemo tudi kandidata za delo po pogodbi. Delavca rabimo za pospravljanje in urejanje okolice na Kidričevi 54 in 53. Poskusno delo traja za prodajalce in natakarja v bifeju Sovodenj 90 koledarskih dni, za vsa druga dela pa 60 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi oglasa kadrovski službi podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka, kjer dobite tudi vse informacije v zvezi s tem oglasom. ZVEZNA CARINSKA UPRAVA - CARINARNICA JESENICE, Cesta m. Tita 37 Svet delovne skupnosti objavlja prosta dela in naloge: 1. KNJIGOVODJA — delovno razmerje sklenemo za določen čas — do 31 decembra 1987 — kasneje bo možnost za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Pogoji: srednja šola, V. stopnja zahtevnosti ekonomsko—finančne smeri, opravljen strokovni izpit, šest mesecev delovnih izkušenj 2. OSKRBNIK PREMOŽENJA — delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pogoji: srednja šola, V. stopnja zahtevnosti ekonomsko—^fi-n.mcne smeri, opravljen strokovni izpit, šest mesecev delovnih izkušenj 3. ADMINISTRATIVNI REFERENT (DAKTILOGRAF) — delovno razmerje sklenemo za določen čas —- za nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu Pogoji: srednja šola, V. stopnja zahtevnosti administrativno—upravne, splošne ali ekonomske smeri, znanje strojepisja in 6 mesecev delovnih izkušenj. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. DELOVNA SKUPNOST UPRAVNIH ORGANOV OBČINE JESENICE objavlja prosta dela in naloge TAJNIKA KS Blejska Dobrava Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — srednja ekonomska ali upravno —administrativna šola in — eno leto delovnih izkušenj Poskusno delo traja 2 meseca. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Skupščine občine Jesenice, Kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku prijav: nega roka prijave. INTEGRAL SAP LJUBLJANA TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VEČ AVTOMEHANIKOV Pogoji: končana IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri in eno leto delovnih izkušenj 2. AVTOLIČARJA Pogoji: končana IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri in eno leto delovnih izkušenj 3. AVTOKLEPARJA Pogoji: končana IV. stopnja, strokovne izobrazbe ustrezne smeri in eno leto delovnih izkušenj 4. SKLADIŠČNIKA V SERVISU ZA TEŽKA VOZILA Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe avtomehanske ali druge ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj 5. VEČ VOZNIKOV ZA NASLEDNJE RELACIJE: a) Planina pod Golico — Jesenice b) Jesenice — Javorniški rovt c) Krnica — Jesenice Pogoji: poklicni voznik D kategorije, eno leto delovnih izkušenj Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: INTEGRAL, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice, Titova 67. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. 5" lil ŽITO Ljubljana tozd Triglav — Gorenjka Lesce, Rožna dolina 8 komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: VZDRŽEVALEC III. - en izvajalec Pogoji: poklicna šola za ključavničarja ali električarja ter eno leto delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge zahtevamo trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi ŽITO Ljubljana tozd Triglav—Gorenjka Lesce. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Iskra Industrija za električna orodja Kranj, p.o. Kranj, Savska loka 2 Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke objavljamo prosta dela VODJE NAČRTOVANJA ANALIZ IN FINANC Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izpolnjevanju splošnih pogojev: — končano VII/1. st. izobraževanja ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov: Iskra, Industrija za električna orodja, Splošno - kadrovsko področje, Savska loka 2, 64000 Kranj. gorenjski tisk, moše pijadeja 1, p. p. 81 64000 kranj, objavlja licitacijo osnovnih sredstev z naslednjimi izklicnimi cenami: 1. aparat za izdelavo barvnih izvlečkov PAVVO - XENOTRON X - 717 z objektivi 15,000.000 din 2. razvi jalni stroj za film LUTH 1,300.000 din 3. centrifuga za osvetljevanje offset plošč 1100x1500 mm 1,000.000 din 4. telefonska centrala ISKRA PABX 25 C 1,000.000 din 5. fotokopirni stroj Canon 5500 1,000.000 din 6. fotokopirni stroj Nashua 1220 S 1,000.000 din Ogled osnovnih sredstev pod točkami 1, 2 in 5 je možen na Ulici Moše Pijadeja 1, pod točkami 3, 4 in 6 pa na Ulici Mirka Vadnova 6, Kranj. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Gorenjski tisk, p.o., Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, do 6. aprila 1987. rA\U LET KRANJ SGP GRADBINEC (g®mS3WISEGLAS 12. STRAN OGLASI. OBVESTILA IZBRALI SOZM0S ili ■v. S M C RKU V MERKURJEVI prodajalni GRADBINKA na Primskovem v KRANJU, Žanova 33, imajo dobro izbiro raznovrstnega gradbenega materiala za individualno gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov za gradnjo od temeljev do strehe. Poleg tega imajo še veliko izbiro sanitarne keramike za opremo kopalnic in keramičnih ploščic raznih vzorcev in barv. PROIZVAJATE DOBER IZDELEK? IMATE NA POLICAH KVALITETNO BLAGO PO UGODNIH CENAH? PRIPRAVLJATE PRODAJNO AKCIJO? NUDITE KVALITETNE STORITVE? ORGANIZIRATE PRIVLAČNO PRIREDITEV? ŽELITE MED GORENJCI USTVARITI DOLOČENO MENJE O VAS? Pridružite se tistim, ki vedo, da je eden od pogojev za uspešno trženje na Gorenjskem tudi objavljanje v Gorenjskem glasu. V ekondmski propragandi ČP Glas na Cesti JLA 16 v Kranju bomo veseli vašega obiska ali telefonskega klica na številki 23-987 ali 28-464! @®SSSSJJ©IS!GLAS RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju 64224 GORENJA VAS - Todraž 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. OPERATER V KONTROLNEM CENTRU 1 delavec 2. OPERATER V PREDELOVALNEM OBRATU več delavcev 3. POMOŽNI OPERATER V PREDELOVALNEM OBRATU več delavcev 4. NADZORNIK 2 delavca 5. KV RUDAR več delavcev 6. VOZNIK JAMSKE MEHANIZACIJE več delavcev 7. IZVAJANJE STROJNIŠKIH OPRAVIL ZUNANJEGA TRANSPORTA 1 delavec 8. IZVAJANJE POMOŽNIH OPRAVIL PRI MERITVAH 1 delavec Pogoji: pod L: srednja izobrazba kem., metal., kov. ali elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 2.: poklicna izobrazba kem., metal,, kov. in elektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 3.: KV ali priučen delavec ustrezne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj pod 4.: rudarski tehnik — V. stopnja izobrazbe, strokovni izpit za rudarsko—tehnično osebje in 18 mesecev delovnih izkušenj pod 5.: KV rudar (3 —letna rudarska šola), 2 leti delovnih izkušenj, starost nad 21 let in jamsko in triizmensko delo pod 6.: KV delavec (rudai, strojnik, voznik), strojnik TGM, vozniški izpit C kategorije, 2 leti delovnih izkušenj, starost nad 21 let, jamsko in triizmensko delo ter zaželena kasnejša prekvalifikacija v KV rudarja pod 7.: KV delavec (voznik tovornjaka) — IV. stopnja izobrazbe, 9 mesecev delovnih izkušenj in strojnik TGM pod 8.: PK delavec (figurant, pom. rudar) — II. stopnja izobrazbe, 3 mesece delovnih izkušenj, starost nad 21 let in jamsko in triizmensko delo Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov nim časom. Za vsa dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. SGP GRADBINEC KRANJ BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED I. Delavski svet TOZD IGRALNICA - CASINO BLED razpisuje na podlagi sklepa z dne 26.2.1987 prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJE OPERATIVE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje: — VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe gostinsko — turistične, ekonomske ali druge usmeritve oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, pet let delovnih izkušenj pri opru-vljanju dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo na odgovornih delih in nalogah, znanje dveh tujih jezikov, organiza cijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravjanja II. Svet delovne skupnosti skupnih služb DO HTP Bled razpisuje na podlagi sklepa z dne 11.3.1987 prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi l VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA 2. VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje: pod 1.: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali turistične smeri, tri oziroma pet let delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah, znanje dveh tujih jezikov (nemško, angleško, francosko, italijansko), organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravlja nja; pod 2.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, tri oziroma pet let delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah, organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati bodo imenovani za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: I. razpisna komisija TOZD Igralnica Casino, HTP Mod, Co sta svobode 15 II: razpisna komisija DSSS HTP Bled, Cesta svobode 29. 1'i navijene kandidate bomo o izidu obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri. Iskra Delta Komisija za delovna razmerja DO ISKRA DELTA, Ljublj8^ Parmova 41, objavlja prosta dela in naloge v območni e° Bled: 1. SISTEMSKI INŽENIR (1 delavec) Pogoji: visoka ali višja izobrazba tehniške, ekonomske a'' čunalniške smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poz"a -y nje operacijskih sistemov in dveh programskih Je kov, znanje angleškega jezika Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim ^e^L nim časom. Poskusno delo je v skladu s pravilnikom o orga ziranosti delovne organizacije. P0^^* .vpis in poteku studija dobile v Delavski univerzi Skof)u tff Pudlubnik I/a (Šolski center Kom-.a /ihcila, 1 nadstropj ' ha štev 160) ali po telefonu BO 888, 02 701, interna 35 za šolsko leto 1987/88 vpisuje v naslednje verificirane Pr° me studiju ob delu I PROGRAMI SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBR* VANJA )|)Jt! za naziv KUHAR in NATAKAR v sodelovanju s sr*oSt>. šolo za gostinstvo in turizem Bled, IV. stopnja zahte* izobraževanje traja 3 leta .pjO za naziv EKONOMSKI TEHNIK v sodelovanju s šolo ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj, *• nja zahtevnosti, izobraževanje traja 4 leta 2. VIŠJEŠOLSKI PROGRAMI & a) za naziv STROJNI INŽENIR v sodelovanju s fukult* ^ strojništvo Ljubljana, ki je pripravljena izvajati p' .^dti semestra VIP v Škof j i Loki, VI. stopnja zahtevnosti, ■ obsega 5 semestrov predavanj in vaj, ^fy0 b) za naziv VIŠJI UPRAVNI DELAVEC v sodelovanju * ^y upruvno šolo Ljubljana, VI. stopnja zahtevnosti, štu j a 3 leta. Predavanja bodo v popoldanskem času v šolskem centru sa Ziherla Škofja Ix)ka. . ^ Oddelka bomo odprli v primeru, če bo dovolj potreb » manja za posamezen študij. 24. MARCA 1987 OBVESTILA — OGLASI .13. STRAN (S©BMSSS5EnGLAS' Iskra ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Oentke in študenti, dijakinje in dijaki, oglejte si vabilo za delovanje in ^PIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ j^lektiv Iskre Kibernetike združuje v enajstih temeljnih or-* Racijah, delovni skupnosti in raziskovalno —razvojni eno-, Pfek 5.000 delavcev, ki delajo pri programih merilne tehnike m mX,---l_:xl.:u „----±;x„;u „ ^„o,, intnrn\i skih jn računalniških sestavin, optičnih naprav in informacij- sistemov ter robotike in krmilij. ^^ranju, Ljubljani, Otočah in Lipnici ra^ijamo in proizvaja-^delke, ki jih uspešno tržimo doma in v svetu. šk0rtazv°j naših programov, ki v bodoče vključujejo računalnikovih ° *n mikroelektroniko, potrebujemo predvsem stro-k a^e tenniških strok, in to na vseh ravneh strokovnosti, Kvalificiranega delavca do doktorja znanosti. ^visokošolski študij VII/2 in VII/1 stopnje ter za višješolski ttlJ Vl/l stopnje razpisujemo naslednje štipendije: l magister elektrotehnike VII/2 (za Instrumente Otoče) — h, 1 štipendija 8K.Pl- inž. elektrotehnike (elektronika, avtomatika, močno-qa elektrotehnika) 38 štipendij *Pl. inž. računalništva (računaln iška logika in sistem, protka oprema, informatika) 11 štipendij stv0 ^ipl. inž. strojništva (proizvodno strojništvo in konstruktei roin gradnja strojev) ,lPl- inž. tehniške fizike ali matematike 25 štipendij 1 štipendija r..diPl. ekonomist (za analizo in planiranje, za komercialno javnost) 2 štipendiji 2 štipendiji p, elektrotehnike (avtomatika, elektronika, močnostna ^e.ktrotehnika) 17 štipendij lnž. računalništva (programska oprema in informatika) 4 štipendije strojništva (proizvodno strojništvo, konstrukterstvo in tadnJa strojev) H štipendij e^Onomist (za analizo in planiranje) štipe 1 štipendija Srednje usmerjeno izobraževanje V. in IV. stopnje: A s p}e^trotehnik elektronik 37 štipendij s *ektrotehnik energetik 12 štipendij i* ^tr°Jni tehnik 27 štipendij s Pr°gramerski tehnik 5 štipendij .pravoslovno — matematični tehnik (za nadaljnji študij Z .niških usmeritev) 5 štipendij v lr>dustrijski oblikovalec 1 štipendija s °bHkovalec kovin IV 34 štipendij s. P.re°blikovalec in spajalec kovin IV 2 štipendiji Jl"Omehanik IV 5 štipendij [* ektrikar elektronik IV 11 štipendij S f^ktrikar energetik IV 11 štipendij Sukopleskar IV 1 štiponn,,,, r^klar steklopihač (za Vego Ljubljana) IV 5 štipendij KuharIV 2 štipendiji RJAVA ZA ŠTIPENDIJO VSEBUJE NASLEDNJE •UJIVIENTE: fvin J°8a za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic na grazcu DZS SPN - 1 8,40 (dobite jo v knjigarnah Dr i **vne založbe Slovenije). Na vlogi je obvezni podatek x rv0ina matična številka občana. T^rovljen prepis ali fotokopija dokazila o učnem UsPehu T* letno spričevalo šol.l. 1986/87 za dijake srednjih Sol ^stavite junija, trenutno pa priložiti' letošnji' polle! Spričevalo, Potrdilo o vseh, do datuma vloge opravljenih izpitih l JMtud enle višjih in visokih šol. ^trdilo o vpisu v šolo (študenti predložijo potrdilo o "Pisu v višji letnik v jeseni, takoj po končanem vpisu Ja fakulteti). ft?*rJena dokazila o osebnih dohodkih staršev (skrb , lJ|ov) v obrazcu za štipendijo se morajo nanašati nu °Nursko leto 1986, /a upokojenci" pokojninski odre 5. pk za december 1986. grdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in ^vilu družinskih članov. bom« sprejemali in o njih odločali do 25. junija 1987 *knadno še do 15. julija 1987. ..^formacije dobite osebno v Iskri Kibernetiki — induslri Wri'n<» regulacijske in stikalne tehnike Kranj, kadrovska 2< V ^runJu. Savska loka 4, ali po telefonu, št. K interna, 27 82 ali 35-49. sozd zgp giposs Ijubljana SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o. Na/.orjeva 1 Sl i 'a delovna razmerja Delovne skupnosti Družbeni stan eSenice objavlja prosta dela in opravila ) ' "LK /a samski dom v Kranju ^ l^U,KE za samski doni v Tržiču ^ * °snovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj *° \^,)sk<'.mm delom. dokazili o izobru/.bi . n>. iie v i! dneh po objavi na radbmec Kranj, kadrovski oddelek, Jesenice, K |I\ '() razmerje bomo sklenili za nedoločen cas s enomese KS^snin XvScii' (ii Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. DELA SKLADIŠČENJA IN IZDAJE MATERIALA Pogoji: poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. 2. UPRAVLJANJE TOVORNJAKA Pogoji: poklicna šola, voznik C in E kategorije ter eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklepamo za določen čas. 3. DELA MINIRANJA Pogoji: šola za gradbene delavce in dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. 4. UPRAVLJANJE KOMBIJA Pogoji: osnovna šola, voznik C in B kategorije ter 3 mesece delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. 5. GRADBENA DELA (8 delavcev) Pogoji: šola za gradbene delavce in 3 mesece delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za določen čas, stanovanj ni na razpolago. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj n. sol. o., TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj n. sol.o., 64000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53. bi PETROL SOZD PETROL TOZD TRGOVINA KRANJ 64000 KRANJ Cesta Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCEV NA BENCINSKIH SERVISIH Jezersko, Kranj in Škofja Loka Pogoj: KV — delavec Poseben pogoj je uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok za prijave na gornji naslov je 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. žičnica Ijubljana SLOVENIJALES ZlCNICA Tovarna strojev in opreme p.o. LJUBLJANA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. PROJEKTANTA Pogoji: VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri, 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, znanje tujega jezika 2. KONSTRUKTERJA Pogoji: VIL, VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj 3. TEHNOLOGA Pogoji: VIL, VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri, 3. oz. 4 leta delovnih izkušenj 4. ZUNANJETRGOVINSKEGA REFERENTA Pogoj i :V I. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri, 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj, zunanjetrgovinska registracija, aktivno znanje tujega jezika 5. TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Pogoji: VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe upravne ali administrativne smeri, 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj, znanje stenografije in strojepisja 6. TAJNICE Pogoji: V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe administrativne smeri, 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj 7. ADMINISTRATORKE Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe administrativne smeri, leto dni delovnih izkušenj 8. VZDRŽEVALCA ZGRADB Pogoji: IV. ali III. stopnja strokovne izobrazbe kovinskopre-delovalne smeri, leto dni delovnih izkušenj 9. KURIRJA Pogoji: izpolnjena osnovnošolska obveznost, vozniški izpit A in B kategorije, 6 mesecev delovnih izkušenj 10. ClSTILKE PISARNIŠKIH PROSTOROV Pogoji: osnovnu šola, 6 mesecev delovnih izkušenj V cilju razvojne politike delovne organizacije zagotavljamo strokovnim delavcem različne oblike izobraževanja doma in v tujini. Za vse navedene proste naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pogoj pa je uspešno opravljeno poskusno delo v skladu s samoupravnimi splošnimi akti DO. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih izkušenj v 8 dneh nu naslov: SlO' i nijales Žičnica, Tovarna strojev in opreme p.o., Gerbičeva 101, 61111 Ljubljana. Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. soLo. Komisija za kadrovske zadeve delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge v tehnološko — proizvodni službi 1. SAMOSTOJNI KEMIK za področje analiz galvanskih kopeli in kemikalij Pogoji: kemijski tehnik, 5 let prakse na področju kemijske analitike, pasivno znanje nemščine in angleščine Kandidati naj za prosto delovno mesto pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dsosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telemati-ka, Kadrovska služba, Ljubljanska c. 24/a, 64000 Kranj. IMP DO OGREVANJE VODOVOD, p.o. projektiranje in montaža LJUBLJANA Pot k sejmišču 30 razpisuje za IV. stopnjo monter ogrevalnih instalacij — 20 štipendij monter vodovodnih instalacij — 20 štipendij Izobraževalni program se izvaja v centru srednjih šol v Domžalah, v Škof j i Loki ali v Murski Soboti — glede na prebivališče kandidata. Kandidati se lahko prijavijo na naslov; IMP DO OGREVANJE — VODOVOD, Pot k sejmišču 30, 61231 Črnuče ali po telefonu 061/374-747. Združena lesna industrija Tržič p.o. Cesta Ste Marie aux Mineš 9 objavlja javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev, ki bo 27. marca 1987 ob 10. uri v prostorih sejne sobe Združene lesne industrije Tržič. 1. tovorno vozilo TAM 60 T5 B, nosilnost 2300 kg, letnik 1987, po generalnem popravilu prevoženo 13200 km, v voznem stanju, izklicna cena: 1.000.000 din 2. štiristranski skobeljni stroj KUPFER MUHLE, leto izdelave 1972, delovna širina 600 mm, delovna višina 200 mm, v obratovalnem stanju, spodnje delovno vreteno 7,5 KS, zgornje delovno vreteno 10 KS, levo in desno delovno vreteno po 5,5 KS, izklicna cena: 2.600.000 din Ogled je možen 27. marca 1987 ob 8. do 10. ure v Združeni lesni industriji Tržič. Polog kavicije v višini 10% od izklicne cene plačajte od 8. do 10. uri v blagajni Združene lesne industrije Tržič. V ceni ni vračunan prometni davek! Licitacija se začne ob 10. uri. Izlicitirano blago je treba plačati v 8 dneh. Nakup blaga na javni dražbi je po sistemu »videno—kupljeno«. Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno - regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja TOZD objavljamo naslednja prosta dela oz. naloge: TOZD ŠTEVCI 1. VODJA MONTAŽ ŠTEVCEV TOZD ORODJARNA 2. VEČ BRUSILCEV za površinsko in oblikovno brušenje 3. ČISTI LK A za čiščenje proizvodnih in pisarniških prostorov TOZD VZDRŽEVANJE 4. AVTOMEHANIK za popravilo in vzdrževanje viličarjev TOZD TOVARNA SESTAVNIH DELOV 5. VEČ STRUGARJEV za dela na stružnih avtomatih Kandidati za opravljanje navedenih del morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: pod 1.: visokošolska izobrazba strojne ali elektrotehniške smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, pasivno znanje tujega jezika, pod 2.:3-letna srednješolska izobrazba kovinarske smeri, zaželene ustrezne delovne izkušnje pod 3.: zaželena uspešno končana osnovna šola, starost nad 18 let pod 4.: 3 —letna srednješolska izobrazba avtomehanske smeri, zaželene ustrezne delovne izkušnje pod 5.: 3 - letna srednješolska izobrazba kovinarske smeri — stugar in zaželene ustrezne delovne izkušnje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savka loka 4, 64000 Kranj. @®ISS3Syj©IEnGLAS 14. STRAN. OGLASI. OBVESTILA TOREK, 24. MARCAJ5!! Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. OBVESTILO: Obveščamo lastnike gozdov, člane Temeljnih organizacij kooperantov gozdarstva ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ in PREDDVOR, da bodo zbori članov v dneh od 27. marca 1987 do 8. aprila 1987, in sicer: PODROČJE TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA 1. delni zbor SORICA 2. delni zbor DAVČA 3. delni zbor MARTINJ VRH 4. delni zbor ZALILOG 5. delni zbor ŽELEZNIKI 6. delni zbor DRAŽGOŠE 7. delni zbor SELCA 8. delni zbor BUKOVICA, LUŠA 9. delni zbor ŠKOFJA LOKA 10. delni zbor ZMINEC 11. delni zbor LOG 12. delni zbor POLJANE 13. delni zbor LUČINE 14. delni zbor HOTAVLJE 15. delni zbor SOVODENJ četrtek, 2. 4. 1987, ob 9. uri Zadružni dom Sorica nedelja, 5. 4. 1987, ob 9. uri Pri Jemcu, Davča sobota, 28. 3. 1987, ob 16. uri šola Martinj vrh ponedeljek, 30. 3. 1987, ob 10. uri Pri Slavcu, Zalilog nedelja, 29. 3. 1987, ob 8. uri pisarna GG, Trnje 7 sobota, 4. 4. 1987, ob 19. uri Pri Urbanu, Dražgoše nedelja, 29. 3. 1987, ob 8. uri Zadružni dom Selca petek, 27. 3. 1987, ob 20. uri Zadružni dom Bukovica nedelja, 5. 4. 1987, ob 9. uri sejna soba TOK gozd. nad Petrolom nedelja, 5. 4. 1987, ob 9. uri Zadružni dom Zminec torek, 7.4. 1987, ob 8. uri v prostorih KZ Log nedelja, 5. 4. 1987, ob 8. uri Kulturni dom Poljane petek, 3. 4. 1987, ob 9. uri v prostorih KZ Lučine četrtek, 2. 4. 1987, ob 19. uri Zadružni dom Hotavlje torek, 31. 3. 1987, ob 9. uri Zadružni dom Sovodenj PODROČJE TOK GOZDARSTVA TRŽIČ L PODLJUBELJ LOM 3. TRŽIČ petek, 3.4. 1987, ob 20. uri v prostorih restavracije sobota, 4.4. 1987, ob 20. uri Dom družbenopolitičnih organizacij nedelja, 5. 4. 1987, ob 10. uri v prostorih TOK gozdarstvo Tržič PODROČJE TOK GOZDARSTVA PREDDVOR torek, 7.4. 1987, ob 20. uri zadružni dom sreda, 8.4. 1987, ob 20. uri kulturni dom torek, 7.4. 1987, ob 20. uri kulturni dom torek, 8. 4. 1987, ob 20. uri zadružni dom ponedeljek, 6 4. 1987, ob 20. uri gasilski dom sreda, 8. 4. 1987, ob 20. uri Na razpokah ponedeljek, 6. 4. 1987, ob 20. uri zadružni dom ponedeljek, 6. 4. 1987, ob 20. uri zadružni dom ponedeljek, 6. 4. 1987, ob 20. uri zadružni dom sreda, 8. 4. 1987, ob 20. uri zadružni dom torek, 7.4. 1987, ob 20. uri zadružni dom IA torek, 7.4. 1987, ob 20. uri Miha Grilc Apno. DNEVNI RED ZBOROV: 1. Poslovno poročilo za leto 1986 2. Plan za leto 1987 3. Obravnava in sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznosti in odgovornostih med delavci in kooperanti TOZD in TOK ter delavci delovne skupnosti skupnih služb 4. Seznanjanje s predlogi sprememb in dopolnitev temeljnih aktov DO in TOK, in sicer: — spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitviv delovno organizacijo Gozdno gospodarstvo Kranj — spremembe in dopolnitve statuta delovne organizacije — spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združevanju dela kooperantov in delavcev v temeljno organizacijo — spremembe in dopolnitve statuta TOK 5. Razno Lastnikom gozdov bomo poslali tudi vabila in prosimo, da se zborov polnoštevilno udeležite. 1. JEZERSKO 2. PREDDVOR 3 GORICE 4. NAKLO 5. PODBREZJE 6. NEMILJE 7. ZG. BESNICA 1 ŽABNICA 9. MAVČIČE 10. ŠENČUR 11. CERKLJE 12. ŠENTURŠKA HTDO Jesenice Prešernova 16 64270 JESENICE objavlja razpis za oddajo poslovnih prostorov v začasno uporabo. Prostori so namenjeni za diskoteko. 1. TOZD Gostinstvo Jesenice odda prostor v restavraciji Pikova dama na Jesenicah. 2. TOZD Hoteli Kranjska gora odda prostor v hotelu Prisank v Kranjski gori. Tiste, ki jih zanima prevzem prostorov v omenjenih lokalih, vabimo, da se zglasijo27. marca 1987 ob 10. uri na Jesenicah v Pikovi dami in istega dne ob 12. uri v hotelu Prisank v Kranj ski gori, kjer si bodo prostore lahko ogledali in dobili vse nadaljnje informacije glede pogojev sklenitve pogodbe. Ponudbe v zaprti kuverti je treba poslati najkasneje v 8 dneh od dneva ogleda na naslov. HTDO Gorenjka Jesenice, Prešer nova 16, 64270 Jesenice, s pripisom »diskoteka Pikova dama« oz. »diskoteka Prisank« SOZD MERCATOR-NT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE ((Kj n. sol. o., KRANJ, JLA 2 oglaša prosta dela in naloge za TOZD KMETIJSTVO KRANJ za obrat Sorsko polje 1. KMETIJSKEGA, ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKEGA TEHNIKA ali KMETIJCA za delo v živinoreji Posebni pogoj: 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko pa tudi pripravnik 2. 2 DELAVCA BREZ POKLICA za delo v poljedelstvu za določen čas — 5 mesecev za obrat Vrtnarija 3. 6 DELAVCEV BREZ POKLICA za dela v parkovni službi, za določen čas 5 mesecev, priče-tek del 15. aprila 87 za obrat Šenčur 4. KMETIJCA ali KMETIJSKEGA MEHANIZATORJA za traktorska dela Posebni pogoji: 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko pripravnik, vozniški izpit za traktor 5. DELAVCA BREZ POKLICA za delo v poljedelstvu za določen čas — 5 mesecev za TOK Radovljica — delovišče Poljče 6. KMETIJCA ALI ŽIVINOREJCA za možo krav Posebni pogoji: 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik Za objavljena dela in naloge zahtevamo 1 - do 2-mesečno poskusno delo.: Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor M - KŽK Gorenjske Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. o|exoterm KEMIČNA TOVARNA KRANJ Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN DELO V OBRATU DRUŽBENE PREHRANE Pogoji: osnovna šola. poskusno delo 90 dni, zaželene delovne izkušnje ter opravljen izpit za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni, delo je dvmz-mensko. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD MEHANIČNE DELAVNICE ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge L VEČ AVTOMEIIANIKOV III. lahko tudi pripravnikov za Škofjo Loko in delovno enoto na Bledu Pogoji: IV. st. UI — srednja kovinarska in cestno —prometna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj oz. opravljen stro kovni izpit za pripravnika Poskusno delo za delavce z. izkušnjami traja 2 meseca, za de lavce brez izkušenj pa je pripravniška doba 6 mesecev. 2. MAZALCA IV. Pogoji: II. oz. I. st. UI — skrajšan program kovinarske smeri ali osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj oz. opravljen strokovni izpit za pripravnika. Poskusno delo traja 2 meseca. Pisne ponudbe z dokazih o izpolnjevanju pobojev naj kandi dati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SOZD Alpetour, ka drovski sektor, Škofja Loka. Titov trg 4/b. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavner i roka DOM - EXIM P.O. Mestni trg 24, 61000 Ljubljana Proizvodno in trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt DOM, notranja in zunanja trgi ivin i, I ,jubljana, Mestni trg 24 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in nuloge 1. VODENJE PRODAJALNE za prodajalno na Bledu Pogoja: srednja šola za trgovinsko dejavnost — poslovodska usmeritev — V. in 3 leta delovnili izkušenj 2. PRODAJANJE BIAGA - za prodajalno v Tržiču Pogoja: irednja lola za trgovinsko dejuvnost — smer prodajalec — IV. in :t leta delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijav«« v 8 dneh od obja\i nt naslov: 1'roi -voiIiim ,,, i,- ... , k o p...|,ei|e 'a domačo m umetno obrt DOM, notranja in zunanja trgovina, Ljubljana, mestni trg '.M Kandidati bodo o rezultatih objave obveščeni v 30 dneh Od DO teka roka za sprejemanje ponudb mladinska knjiga n. sol.o. Ljubljana, Titova 3 Komisija za delovna razmerja TOZD Knjigarne in papir** Ljubljana, Titova 3 objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA za knjigarno in papirnico v Kranju j«. Pogoja: srednja šola za trgovinsko dejavnost in eno leto lovnih izkušenj Dela in naloge bomo sklenili za določen čas s trimesečni!11 P0-skusnim delom. ^ Kandidati naj pošljejo pisne prijave najkasneje v 8 dneh dneva objave na naslov: MLADINSKA KNJIGA, Splošno » drovski sektor, Ljubljana, Parmova 33. jj O izbiri bomo vse prijavljene kandidate pisno obvestili v dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja. Oferfrrtllh ŠKOFJA LOKA, Blaževa ul. 3 DO Obrtnik Škofja Loka , stalna komisija za prodajo in 0 k osnovnih sredstev razpisuje prodajo naslednjih osnov1 sredstev: 1. KOMPRESOR tip E4NL - 2041, leto izdelave 1982, efeKjj vna dobava zraka 285 l/min, delovni pritisk 12 -15 ■ prostornina rezervoarja 460 1, število vrtljajev 900 o v minuti izklicna cena din 750.000 + pripadajoči prometni davek 2. ZASTAVA 750, leto izdelave 1979, v voznem stanju, *j Stri rana do decembra 1987 izklicna cena din 100.000 + pripadajoči prometni davek Licitacija bo: ^ — za družbeni sektor v petek, 27. marca 1987, od 10. do H-^ — za druge kandidate isti dan od 11. do 12. ure v stekla delavnici v Puštalu. CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ OBVESTILO Prejemnike denarne pomoči — edinega vira preživljavao dopolnilnega vira preživljanja — Center za socialno g| Kranj obvešča, da se edini vir preživljanja s 1. marcern jS na novo določi in znaša 54.704 din. Dopolnilni vir preživUJjB se s 1. marcem 1987 ravno tako na novo določi in je r?2,^-med dohodki in prejemki občana in edinim virom preZl nja. Denerne pomoči edinega vira preživljanja in dopolniln^S | ra preživljanja se postopno letno valorizirajo, in sicer L1"1 1. julija in 1. oktobra 1987. Ju 5*17 PrC S }]{ \ s < M:) S, eh ro ZAHVALA Tiho je za vedno odšla od nas naša draga mat118' babica in prababica MARIJA ŠČURK iz Radovljice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob ■j smrti izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spren^ . g njeni zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo dO/' fci' sedi Tončki Kalan, dr. Ažmanu in drugemu °^e^iPi\fi rur.škega oddelku bolnice na Jesenicah za lajša" lečin in skrbno nego v času njene bolezni Vsi njeni, ki so jo imeli radi to s, m ji j Jo, s ZAHVALA Ob tragični smrti moža, očeta, dedka in brat* VINKA HAFNERJA iz Form se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom. P ^ I jem in znancem, ki ste ga v velikem številu P°sp \if 'ki njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nft%Jffl kli sožalje. Iskrena zuhvalu DO Suva, Iskra in.^if Hvala pevcem i/. Suhe in oktetu Loka, g. '"P1 vorniku, gasilcem m vsem, ki so sočustvovali z Žena Marinka, sin Vinko z družino, hčerka Mi,rJ bratje in drugo sorodstvo Škofja I,oku. 9. marca 1987 1981 r%24. MARCA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE .15. STRAN ice, de- lpO' OGLASI ^27 960 hiteS°Prodam OPEL ASCONO, le-~~^iyera Čebulj, Voklo 1 3109 C«!01 osebni avto BMW, 1800 1, oktober. Tel.: 064/41-011 V-----~_3TI5 D(lOQn,0 Prodam GS 1,3, letnik 1979, "o n* ' v odličnem stanju, z dodat-Jr^o. Klampfer, ifan.opiema M. Pijade 44, 3138 od i? T*1 Z 101, letnik 76. Tel.: 24-930, Y^°JJL"i-e _3509 lJeL: 62-474 3519 "» Z 101. Mošnje letnik 36/a, 1979. Slavko Radovljica, 3520 ^ Z 101, letnik 76. Tel.: 22-898 P^-—_352J_ I aam GOLF JGL, letnik december Kranj-Ko-3522 kfa' Partizanska pot 12 a iS Ji ^ reze LAD0 1500' karambolirano jj §^n,e dele. Markovič, Tavčarje- 3523 ZASTAVO 750 SSJetnik 80 «dliJen'h 35.000 km, garažirana in ^Va Rn0riranjena. Tinka Mozetič, Pri -^^/3^64290 Tržič_ Cdarn ZASTAVO 101 letnik 1978, v ^>l/fj?arvni TV gorenje corting. SV \$ h PQ 15. uri 3455 jA , ^ Ovalni STROJ ruža B/selec-Jfrj^°rnarico, star eno leto, GRA :«\.. tosca HI-FI z zvočniki K|ev in električn RADIATOR 27 995 3450 ?ii Wi tip ris, star dve leti, ^064/25 218_3468 SL^'jn?'"' KOMPONI NI O tune. rs!>i----,_3461 fcS t'!' RADU ' /. MV.Tvmi .1. I.. J'X,^i5_8l0, Cecilija 3462 •Ini STROJ ei. Telefon jo 21. ure_3463 ^S^elni STROJ ei ni», PEČ na ¥^v«, *a kopalnico m kuponi •, y^?Jl?va 1, Šenčur 3464 n^0ftiarvn^TV ugodno prodam. I^^nem oddelku___ 1 *rv"'.TV gorenje v okvari lokali azgubljeno Na relaciji Prebačevo—Kranj sem v sredo, 18. marca 1987, izgubil črno torbo. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne na naslov: Jagodic, Prebačevo 21 OSIALO Prodam GARAŽO na Planini, pn kurilnici. Tel.: 37-237_3444 V najem vzamem starejšo hišo, gosp poslopie ali večjo garažo z elek triko in pripadajočim zemljiščem Tel: 064/75 773, v petek od 16 do 17. ure_3445 Prodam komunalno urejeno zazidlji vo PARCELO, lahko zamenjam za av to. šifra: 5 km iz Kranja_3446 kupim Sprejemam naročila za večja zidarska dela, notranje omete in vse vrste fasade. Tel.: 064/36-161_3266 Ostro brušenje vseh vrst rezkalnih in oblih nožev ter ostalega orodja. Marko Jazbec, Trojarjeva 38, Kranj-Stražišče_3267 Ugodno prodam Z 750, letnik 82, registriran do februarja 88, barvno TV sharp stereo, daljinsko upravljanje, ekran 52, staro 4 mesece, in mini STOLP sony fh-3 z dvema zvočnikoma. Velesovo 59, tel.:42-518, ogled popoldan__ 3271 OBVHTIIA Prostor /a DELAVNICO (oz. skladišče), približno 40 m', potrebuje obrtnik (okolica Kranja) šifra: Plačilo za 1 leto OBRTNIK vam izdela VODOINSTA-LACIJO na novi hiši in tudi manjša po-pravila.Tel.: 28-427_3274 AVTOMOBILISTI! Hitro in solidno vam vgradim radio in zvočnike v vaš avto. Informacije in naročila po tel.:74-388 3508 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre MARIJE KAVČIČ p. d. Brencetove Mice iz Žirov se domači iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala govornici, g. župniku in zdravstvenemu osebju ZD Žiri. VSI NJENI! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tete in tašče ANGELE PRESTOR roj. Kuhar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vaščanom in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ivanki Stenšak, sodelavcem Iskre, tozd Števci, upokojencem iz Šenčurja, AMD Šenčur in pevcem. Zahva la g. župniku T. Slabetu za opravljeni pogrebni obred. VSI NJENI Sr. vas, Beograd, Dravlje, 5. marca 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in tete ANE JERSE roj. Rebernik p. d. Vorančeve mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vsestransko pomoč in izrečena sožalja, vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, se v velikem številu poslovili od nje, ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivu Iskra Kranj, tozdoma Ero in Vzdrževanje, nosačem, zvonarjem, pevcem in g. župniku iz Tunjic za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: mož Elorjan, sin Florjan in hčerka Anica v imenu vsega sorodstva Šenturška gora, 13. marca 1987 26 195, popoldan 3486 Kupim otroški peg Jel_ 79 797 športni VOZIČEK 3449 ZAHVAIA Ob izgubi naše mame, babice in prababice IVANE FINŽGAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani, nam izrekali sožalje, ji darovali cvetje ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi celotnemu kolektivu DO Sava Kranj, tozd Energetika, dr. Beleharju, pevskemu zboru s Kokrice in g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Mlaka, 16. marca 1987 GLAS V SPOMIN V pričakovanju, da se vrneš, si za vedno odšel in nas zapustil v globoki žalosti, moj dragi sin, najin ati, mož in brat JOŽE KURALT Med nami bo ostal tvoj iskren nasmeh. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu. VSI NJEGOVI Sv. Duh, 24. marca 1987 V SPOMIN SANDIJU KOKALJU Mladost odšla je v nepovrat, naš popek cveta še pred letom dni. Spomin na ta dan v srcu zaboli, čeprav je blažen, kdor umre še mlad. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate! Mami, Irma in Uroš ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA CORNA p. d. Kebrov ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Perdanovi, Kliničnemu centru in Domu ostarelih v Škofji Loki. Iskrena hvala pevcem, g. župniku za lepo opravljen obred in govorniku KS Sovodenj. VSI NJEGOVI ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, tasta, brata in strica FRANCA RABZELJA kakorkoli pomagali in izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo za pomoč v dolgotrajni in hudi bolezni osebju zdravstvene postaje Cerklje in Urološkega oddelka K. C. Ljubljana, še posebno dr. Miheliču, ter kolektivoma tozd Kmetijstvo in letališča Brnik. Hvala sosedom in sorodnikom za poklonjeno cvetje in gmotno pomoč, g. župniku za opravljen obred, pevcem za ganljivo zapete pesmi ter vsem, ki so se poslovili od pokojnika. žalujoči domaČi ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ALOJZA mmm TOMANA se zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Še posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju ZD Bled in bolnice Jesenice, Lovski družini Jelovica in drugim lovcem, sosedom, prijateljem, govornikom, praporščakom, pevcem iz Krope, godbi Gorje, zvezi borcev, krajevni skupnosti Ribno in drugim organizacijam, Gasilskemu društvu Ribno ter vsem, ki so nam vseskozi stali ob strani in nam pomagali. VSI NJEGOVI! Bodešče, Lesce, marca 1987 NOVICE IN DOGODKI Letošnja zvezna štafeta mladosti je v soboto krenila na pot po Jugoslaviji z vrha naše najvišje gore nglava v sporočilu sta Bohinjska Bistrica, 21. marca — V soboto ob pol desetih dopoldne je z vrha Triglava začela pot po Jugoslaviji zvezna štafeta mladosti. Na Gorenjskem so jo obeležili s pogovori o vrhunskem športu, turizmu, varstvu okolja in gospodarskih problemih ter s številnimi kulturnimi, športnimi in zabavnimi prireditvami. Osrednja slovesnost je bila pred domom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, kjer so štafeto pozdravili številni mladi in gostje; zbranim pa je spregovoril Ace Kočevski, sekretar predsedstva konference ZSM Jugoslavije. Štafetna palica je iz Bohinja nadaljevala pot po drugih festivalskih središčih v naši republiki, v petek pa jo bodo slovenski mladinci v dolini Dragonje predali hrvaškim. HAŠIM REDŽEPI, predsednik ZSM J: »Celotna organizacija prireditev ob odhodu štafete je izredno uspešna, predvsem podvig alpinistov na Triglavu. Mislim, da je to izreden podvig, ne le zanje, temveč za celotno mlado generacijo v Jugoslaviji. Tudi celoten koncept mladinskih festivalov, ki bodo potekali te dni v Sloveniji, je uspešen. To zasnovo smo od vsega začetka potrjevali tudi v Beogradu. Kar pa se tiče Zdravljice, moram reči, da v zveznem odboru za pripravo odhoda štafete mladosti ni bilo nikoli nobene dileme glede samega Prešerna, temveč le glede konteksta, v katerem se je znašla. Ko pa so nam kolegi iz Slovenije pojasnili vse, smo se strinjali z vključitvijo Zdravljice v program. Mislim pa, da vsi nesporazumi, ki so se pojaVili, izvirajo iz nepravilnega interpretiranja.« MIHA POTOČNIK, častni predsednik Planinske zveze Slovenije: »Ko sem popoldne gledal pohod na Triglav in začetek štafete, sem bil izredno zadovoljen, vesel in prav ganjen^ Vzpon je v takšnih okoliščinah zanesljivo velik podvig. Vsi so lahko videli delo alpinistov in dobili vtis, da je to resna zadeva. Ob tem se je znova dokazalo, da imamo ljudi, ki so sposobni ob vsakem vremenu in razmerah priti na Triglav in se vrniti živi in zdravi. Mislim, da gresta štafeta in alpinizem skupaj. V začetku štafete, mislim, da leta 1946, je Joža Čop nosil pozdrave predsedniku Titu. Ko je Joža prišel na vrh tistih stopnic na beograjskem stadionu JIJK, je izgubil glas in ni mogel reči ničesar. Tito ga je spravil iz zadrege, ko ga je potrepljal po rami- rekoč: »No, no, dobro, stari.« Ali nismo štafeta in planinci že od takrat povezani?« Tone Anderlič, predsednik republiške konference ZSMS, In Mi lan Kučan, predsednik predsedstva CK ZKS, na osrednji prire ditvi pred domom Joža Ažmana v Bohinju. Prvi nosilci štafete, skupina desetih alpinistov, med katerimi sta bila tudi Marija Štem-felj iz Kranja in Blaž Jereb iz Lesc, so se poskušali povzpeti na Triglav že v petek, vendar ie bil novozapadli sneg (na zdO centimetrov podlage ga je padlo več kot meter) prevelika ovira. Prišlo je celo do manjše nezgode: plaz je zasul tri izkušene gornike, ki pa so jo na irečo odnesli le s praskami. Proti večeru je sneženje pone- halo, ponoči je veter odpihal sneg tudi z nevarnih vcsin in v soboto ob šestih zjutraj se je skupina alpinistov odravila s Kredarice proti Triglavu. Nekaj minut pred deveto so stali na vrhu, posebne slovesnosti ni bilo, zato pa je bilo toliko več veselja, da bo štafeta kljub nemogočim vremenskim in snežnim razmeram le krenila na pot po Jugoslaviji z vrha Triglava, ki ni le naša najvišja gora, temveč tudi vsestranski simbol — simbol slovenstva, simbol boja za demokratične in humane odnose, simbol boja proti potujčevanju . .. Alpinisti so ozaljšali cepine in palice s slovenskimi in jugoslovanskimi zastavami, dali v štafetno palico sporočilo jugoslovanskih pionirjev in mladincev in ga ob Aljaževem stolpu ožigosali z žigom, ki je bil zakopan globoko v snegu. »Čas je, da se spomnimo, kaj je Broz pred petdesetimi leti rekel sebi in zgodovini: Svoboda ni nikomur podarjena, prihodnost neodločnih ne čaka. Zato pošiljamo to sporočilo predvsem sebi. Smo na pragu prihodnosti in od nas je odvisno, kakšna bo,« so med drugim zapisali v sporočilo, ki bo do 25. maja, ko bo v Beogradu osrednja prireditev ob dnevu mladosti, potovala po jugoslovanskih republikah in pokrajinah. Ob pol desetih je štafeta mladosti začela pot po Jugoslaviji. Skupina alpinistov je korak za korakom, skrajno previdno in v navezi sestopala po gazi proti Kredarici, kjer je štefetno palico predala mladinskim vodnikom. »Želimo, da bi nas štafeta združevala, ne razdruževala!« so dejali in štafetno palico s sporočilom mladine in pionirjev odnesli v dolino Krme in v Mojstrano, odkoder so jo z avtom odpeljali v Bohinjsko Bistrico, pred dom Joža Ažmana, kjer so jo pozdravili šolarji, mladinci, krajani in ugledni gostje. Učenci, oblečeni v narodne noše jugoslovanskih republik in pokrajin, so si jo podajali iz rok v roke, zadonela je jugoslovanska himna, sekretar predsedstva zvezne konference ZSMJ Ace Kočevski pa je v slavnostnem govoru poudaril, da pri prizadevanjih za izhod iz gospodarske krize mladinci ne smejo biti le sopotniki ali opazovalci dogajanja. Jeseniška godba je zaigrala venček jugoslovanskih borbenih in revolucionarnih pesmi Klic z gora, pionir Aljoša je prebral spis o štafeti mladosti, štafeto pa je z izbranimi mislimi pospremil na pot po Jugoslaviji tudi dr. Miha Potočnik, starosta slovenskih planincev in častni predsednik planinske organizacije, v kateri je polovica mladih. Ob koncu prireditve pred domom Joža Ažmana je zadonela še Prešernova Zdra-vljica — pesem, ki je bila eno od jabolk spora pri pripravljanju scenarija za osrednjo prireditev ob odhodu zvezne štafete na pot po Jugoslaviji. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan Zdraviji« a je kljub vsem peripctijam bila! Prešernova Zasul jih je plaz Mojstrana, 21. marca Skupina šestih planincev Iz Zaječarja je v četrtek ob pol sedmih zjutraj odšla Iz hotela Triglav v Mojstrani proti Kredarici, da bi se na Trglavu udeležila odhoda zve zne mladinske štafete. Ker se popoldne niso javili v planinski koči na Kredarici in jih ni bilo niti nazaj v Mojstrano, so predvidevali, da jih je med potjo zajel snežni plaz Tudi skupina planincev iz Beograda, ki se je povzpela do Zgornjo Krmi«, potem pa se zaradi slabega vremena vrnila v Mojstrano, ni nikjer zasledila skupine iz Zajci ai ja Kot se je izkazalo kasneje, so se planinci zaradi sneženja in pia/ov zatekli v lovsko kočo v Zgornji Krmi. Ko so se vračali v dolino, jih je zasul snežni plaz. Peterica |0 je srečno odnesla, poškodovane:; i 2 I letnega Miodraga Velojiča pa so v ro sevalni akciji, v kateri so sodelovali trije gorski reševalci in dva miličnika, prenesli v dolino, zdravstveno pomoč pa so mu nudili v jeseniški bolnici S prireditev ob odhodu štefete mladosti so poročali (velo Zaplotnik, Vine Bešter in Gorazd Šinik Iz seje zveznega odbora za pripravo odhoda štafete mladosti, Bohinj, 20. marca Duško Radović: »Tukaj delovne razmere niso dobre. raz* mo karkoli glasovali, se jaz vzdržim. Dodal bi še, da ne } mem slovensko in zato nisem razumel Anderličevega ff( (predsednika RK ZSMS).« Boško Marković: »Vremenske razmere niso nobeno opr. ^ čilo. Če pa alpinisti pravijo, da gre za njihova življenja, na| ^ seveda po njihovem. Tako pa se bo dogodilo, da bo šla ^..^ odloč1 Primorani smo, da ponujeno danes s Triglava sprejmemo za svojo.« Milan Lazović: »Prireditev ob odhodu letošnje štafete je£ vsem klasična slovesna akademija. V njej ni nič novega. 0 mer se je toliko govorilo. Očitno je, da so posamezne točke^^ mo nametane skupaj. Ne bom rekel, da je slabo, vendar bi lahko veliko bolje.« . ^ Hašim Redžepi: »Če lahko sklepam po razpravah, mis ^ da zvezni odbor za pripravo odhoda štafete mladosti spreje ponujeni program slovenske mladine.« ŠTAFETI MLADOSTI Spis prebran na osrednji priredita Meni pomeni dan mladosti velik Pj^ nik, saj pri nošenju štafete sodc'^ vsi narodi in narodnosti Jugoslavije' y. lim si, da bi bili vedno veseli in prija g, sko razpoloženi med seboj. Posebn^ ker tolikokrat poudarjamo, da srn° ^ goslaviji bratski narodi. Zato si P.^, stavljam Jugoslavijo kot veliko arUejjOJ kjer si vsi v težkih trenutkih med s pomagamo. . , Zato želim, prav posebno v letosw p letu, da bo štafeta, ki gre danes na r1 ^ bo obiskala vse bratske narode po Jugoslaviji, nosila sreCJjfil dovoljstvo in strpnost med vsemi. Štafeta naj bo nosilka kajti takšno smo nosili in jo predajali v roke tudi tovarišu 1 AIJOSA AVSENEK, 5. b, 05 A. T. Linhart, Kadovlj><* Kal J* S Iskrice iz Bohinja Razen tega, da nam je v petek zagodel sneg, ki je P0^^ nemalo Sitnosti, smo bili v Bohinju priče tudi različnim manj posrečenim dogodkom: b d v 't • Samo osrednja prireditev pred Ažmanovim domom J ^ la ob napovedani uri, velika večina drugih prireditev pa J .j izvedena (ali pa sploh ne) z veliko zamudo. Pa bi to še nfiH razumeli! A kaj, ko v Bohinju ni bilo človeka, pri katerem lo moč dobiti vse (pravilne) informacije. urblj* • Za novinarje je bilo v hotelu Jezero kar v redu p»sk ; 1 no, seveda če odštejemo prej omenjeno Mogoče smo P°&T le čaj, sok ali kaj podobnega. . Q, • S tehniko je bilo ničkoliko problemov. Zamudilo ' čenje za koncert Martina Krpana, v osrednji dvorani ^ ij sploh ni bilo, problemi so bili z videorekorderjem na okrog a v • m • Na osrednjo prireditev je moral menda prodsedm f\ venske mladine nekaj korakov peš. Na avtomobilu irH>rl eg* imel ustrezne nalepke, pa ga milica ni pustila do priredil j prostora . . . ^* • Petkova številka Gorenjskega glasa je bila na H osrednjih mestih. Kot novinarsko gradivo so jo z zanim prebirali tudi vsi akreditirani novinarji *r\&* • Program osrednje prireditve je bil dokončno P° fgJ petek, 20. marca, <»b 14.3«. torej dobrih 24 ur pred njcg