Wmmmmmmmm, stan» M tf, "HÜH SL itC'Tilka, Maribor, due 10* januarja 1919* L-etnik II Regent AiekafuacIÄ j svojemu n&£o‘du. Regent Aleksander je izdal dne 6. januarja c? jugoslovanski narod obziren oklic v katerem .pravi med dragimi: Dočakali smo srečni, davno zaželjeni dan nagega osvobojenja in našega ujedinjenja v narodno državo, kjer bo mogel živeti naš narod svoje polno življenj® in bo mogel brez ovir uživati darove, s katerimi je blaga božja roka tako obilno ocdarila našo lepo domovino, iz pofjnjena ja zaobljuba, ki so jo skozi veke s svojo krvjo vedno obnavljali in potrjevali vsi nali rodovi. Razcepljeni deli naše domovine so sedaj združeni v enotno kraljestvo, na Cigar vlado je poklican kralj vseh Srbov. Hrvatov ' in Slovencev. ¥ znak bratske skupnosti sem .sestavil prvo državno vlado, ki je znak našega bratstva in. bratske solidarnosti. Kot kralj svobodnega in demokratskega naroda se bom v vsem strogo držal načela ustavnega, jiar-lamentarnega vladanja. Vlada bo izdelala volilni red, ki. bo zajamčil na podlagi splošne volilne pravice svobodne volitve za uslan ovap skupščino. Regent priznava popolno svobodo in ravnopravnost vseh veroizpovedanj. Moja želja fe, pravi Aleksander, da se takoj prične s pravično rešitvijo, agrarnega vprašanja, da se odpravijo zemljiška, veleposestva. -Proti pravični odškodnini dosedanjim lastnikom bo zemlja razdeljena med siromašne poljedeljce, Vsak Srb, Hrvat’ in Slovenec bodi gospodar na svoji zemlji! Posebna komisija pri pr&vlja rešitev agrarnega (kmetskega) vprašanja. Kmete-tlačane poživljam, naj zaupajo v kraljevo besedo, mirno pričakujejo, da jim vlada mirnim potom preda zemljo, ki bo zanaprej .samo božja in njihova, Vlada bo posvetila svojo glavno skrb navadni prebrani siromašnih ljudskih slojev in pomoči in preskrbi vojnih invalidov, obnovi npo-stošene in razdejane domovina Najnujnejša in najvažnejša naloga vlade je, da doseže pri sklepanju miru tako odločitev naših chzavnib mej, da' ne pride noben del naše zemlje v tujo last. Poživljam vse dobre in zveste državljane, da pomagajo vladi z besedo, z delom in izgledom pri njenem, prizadevanju za obranštov miru in reda v domovini. Pozabimo svoja medsebojna nasprot- fctva in opustimo vse naše "prepire, nudimo zgle " treznega, zdravega naroda, vrednega, da Sivi in da dela v miru z velikimi prosvitljenimi narod Jaz in moja vlada bova neprestano in budno skrbela za rodbine vojakov, ki so ovenčani z večno slavo, padli v krvari borbi za udejstitev zgodov insk® misli in naloge n p šega naroda. ¥ imena svojega očeta in v svojem imenu pošiljam kraljevi pozdrav vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem. Bodi nam vsem srečno Novo1 leto, v katerem se bo razvila in za veke ponovno zapla polala naša tre bojnica, s slavno odičeno, po vsem sveta priznano in spoštovano znamenje našega kraljestva, sijajni doksz suverenitete naše države; zaplapolala bo po vseh naših deželah, na vseh naših gorah, na vseh naših rekah in otokih, vsepovsod do našega sinjega morja. Napolnimo svoja srca s-krepko vero v zdravo r močno in budno življenje našega kraljestva. Bog in dch naših prednikov m. naših velikih mrtvecev nsj bedita nad nami vsemi; us j nas hrabrita Ib krepita v vztrajnem, napornem in složnem delu za blagostanje in srečo mojega naroda.«' Oklic, ki ga je izdal m jugoslovanski narod regent Aleksander in ki, je podpisan od vseh ministrov, je prefinjen dobrodejnega demokratičnega -duha. Iz njega odseva, velika skrb. ki fo mš re geni naklanja vsem slojem svojih podanikov, zlasti kmečkemu stanu. Radostno be sprejeta napoved, da bodo razdeljena ona velika veleposestva, ki so povečini bila v tujih rokah in ki so izzivajoči o-stsnki iz ene dobe, ko je kmet še tlačani! tujemu gospod«. Tolažljiva je obljuba invalidom in rodbinam padlih vojakov, da bo jugoslovanska vlada budno skrbela za te bedne osebe. Ves a&§ narod „bo v teh težkih dnevih potolažen ob regentovi obljubi, da je najvažnejša naloga prte Jugoslovan sfee vlade, da doseže pri sklepanju mira tako določitev državnih mej, da se bedo vezno krile z narodnopisnimi mejami celokupnega naroda ter da ne preibe noben del naše zemlje v tajo last. Ce se bo to posrečilo regentu Aleksandru, bo njegovo' ime ohranila in proslavljala zgodovina Jugoslo vanov. Smrad iz pekla ali Hojnika sodišča p@k©jme Avstrije« Avstrijski generali, osobito še vojni minister, so se v parlamentu hoteli kar zadaviti s pesmijo o „prejasnem, naomadaževaaem ščitu“ armade, t. j. z neslano trditvijo, da je ni pregrehe, ki bi se dala upravičeno očitati temu ali onemu izmed raznoterih vojaških predstojnikov in mogočnikov. , * % lP i Dunajska „Arbeiter-Zeitung“ pa se je lotila neprijetne, a tudi zelo hvaležne naloge, da to pesem transponira ali preloži v drugačne note. Yzela je namreč na rešeto poslovanje vojaških sodišč, ki so žal veljale za bistven in prebistven del avstrijske armade. Zli duh, nekak nadsatan teh sodišč je pa bil nadvojvoda Friderik. To je tisti veliko-in velikokratni m lijonar in najnesramnejš; na-vijalec cen, čigar žeua-nadvojvodinja je vlekla težke tisočake kot „vojno podporo“, tisti perverzni trinog, ki je vojno smatral za „največjo srečo svojega življenja“, tisti poživinjem Friderik, ki ja vojaškim sodnikom zabičeval, da ni vreden oficirske suknje, kdor se iz kakih človeških .razlogov pomišlja, obdolženca postaviti pred voiaške puške ah pa, potegniti na vislice, tisti Friderik, ki je v glavni stan zanesel duha nesramne hiše, tisti Friderik, ki je nazadnje kot novodobni Kajn bežal pred pravico, ki se je na koncu koncev pokazala močnejšo od habsburške sile. Po mojem mnenju bi bilo treba, s temi prežalostnimi izsleditvami seznanjati tudi naše ljudstvo. V tem ogledalu bi utegnil marsikdo, ki Se vedno ni izpregledal, jasno videti, kako je pravzaprav bilo „pod cesarjem.“ Uredniki, politiki, prosvetljevalci ljudstva, tukaj bi se dalo računati na bogato žetev! Živela tribuna pod firmo „Smrad iz pekla ali vojaška sodišča pokojne Avstrije!“ Ko bo kulturni zgodovinar kdaj pozneje, v bolj človeških časih, našim potomcem slikal to nečloveško pravosodje, »e mu pač utegne pero upreti ob poglavju, kako je bilo na pra-vorek vojaških „sodnikov“ obenem ustreljen o 4 4 vojakov, večinoma družinskih o-četov, po večkrat odlikovanih za svojo hrabrost pred sovražnikom. Zgodba teh 44 mučenikov habsburške podivjanosti je ta-le: Par sto vojakov 71. polka LISTEK. Vftlemtim Vodnik,, prvi slovenski pesnik* (Ob stoletnici njegove smrti, 8. jan. 1919). 1789. leta je izbruhnila na .Francoskem velikanska revolucija, ki je imela za posledice političen prevrat po vsej Evropi. V Franclji se je povzdignil spričo izrednih svojih poveljniških in političnih zmožnosti Napoleon Bonaparte od preprostega častnika do najvišje časti, postal je cesar Francozov. Ves svet se je tresel pred njim, kneze, kralje in cesarje je odstavljal -ta veleum,, dragim zopet pa je podeljeval prestole. Po velikanskih Napoleonovih zmagah je bilo pričakovati, da se bo slednjič vrgel cesar Francozov tudi nad Avstrijo. Zato se je ta država ohoroževala na vse pretege, po vsem. svojem ozemlju je nabirala denarnih prispevkov, avstrijski časniki so širili med Avstrijci mnenje, kako straSna nesreča bi bila za narode Avstrije, če bi jih Francozi premagali. Bili so tedaj časi podobni onim pred svetovno vojno, ki smo jo ravnokar dokončali. ¥ tistih časih je živel na Kranjskem frančiškanski menih ¥a!enfin Vodnik; stoletnico njegove smrti smo obhajali te dni Valentin Vodnik se je porodil dne 8. februarja 1768. leta v šiški pri Ljubljani. V devetem letu svoje starosti je zapustil — kakor nam sam pri povedoje — igre in drsanje na jamenskih mlakah poleg svojega doma in začel hoditi v šolo. Šolal se je v Novem - mesta in v Ljubljani,. potem — pravi —, so ga. muhe gnale v »kloSter k fran-čiškanarjem«, bral je novo mašo in nato odšel duše past-v razne kraje. Ko je bil kooperator v Blejskem građu, se je seznanil najbrže z veleučenim baronom Žigo Cojzom. Na njegovo prošnjo ja izdal za leto 1795 in 1798 »Veliko pratiko« ; po Cojzovem prizadevanjuje prišel Valentin Vodnik tudi v Ljubljano za kaplana, 1798. leta pa je že postal učitelj poetike aa gimnaziji. Ta v Lja ■ bijani je osnoval tudi prve slovenske .novina, ki so se imenovale »Ljubljanske novice iz vseh krajev celega sveta« 1.797, leta, dne 4. januarja so Izšle prvikrat. Del) časa pa se je tedaj Vodnik pečal že tuli s pesnikova njem. Pod vplivom prijatelja bosega avguštinca Msrka Pohlina je pesmkoval Valentin Vodnik sprva v dubu starih rimskih in grških pesnikov, kar pa se nikakor ni prijetno skladalo s slovenskim jezikom. Žiga baron Cojz pa je opozoril Vodnika, da naj pesnikaje v pravem, nerod nem duhu. Na ta način je nastopil Valen nik pravo pot, naslonil se ja na slovanske vodno pesništvo, ter postal začetnik umetnem nišlvu našemu. Ko je grozila zgoraj omenjena vojna 1 zoper Napoleona, tedaj je jel zlagati Valent nik pozive in pesmi na slovenske bramboi naj se drignejo zoper sovražnika, ki hoče kulturo Avstrije A V33 to ni nič pomagalo, Na polecm Bonaparte je bil tuli v tej vojski zmago valeč: v bitki pri Aapeiau in Esslingu blizu Dj naja je zmagal sicer v siloviti dvodnevni bitki avstrijski nadvojvoda Karel, a kmalu potem so bili Avstrijci poraženi pri VVagrarnu V mira, ki so ga sklenili v šeho obrana 1809. leta, je moral Avstrija med dragim odstopiti tudi Gornje Korošk i, Goriško, Trst, Kranjsko ter H vaško južno o:l 3 • ve. Napoleon je pridni Til tem deželam šo Istro, Dalmacijo, Dubrovnik in Bistriško dolino ter tako u rt varil novo državo »kraljestvo ilirskih provinci]« 3 prestolnico Ljubljano. Ii STRÄZXi 10 jamt&ija 1019. se je vrDilo iz ruskega vjetništva. Dobili so le pičlih mesec dni dopusta ter so, še čisto onemogli, morali zopet k svojemu kadru v Kragujevac, Na dan svojega prihoda v Kragujevac so dobili deloma prav slabo večerjo, deloma pa nikake. Kaj čuda, če so šli in se na svojo jezo — napili. In nato so po mestu po-razgrajali, vpili ter vojaškemu oddelku, ki ja bil poslan nad nje, iztrgali vojaške tovariše. Zato pa je radi „upora“ bilo 44 izmed njih stavljeno pred preki sod in obsojeno v smrt. Avstrijski guverner v Befgradu, zloglasni pl. Khemen, ki je bil pred vojno korni poveij-liik v Zagrebu in se rad Hrvatom lizal, teh žrtev razmer ni pomilostil. To je tisti Rheme o, ki je širom Srbije naropal celih sedem vagonov blaga ?,a se, pa se mu ni posrečilo, jih spraviti na varno, In tako se je krvava sodba krvavo izvršila. Strahoto tega klanja je opisal zdravnik, ki je mora! biti navzoč. V dveh paralelnih vrstah je bilo izkopanih po 22 grobov. Nesrečnike so ustrelili v dvth „partijah.“ Bošnjakom, ki bi morali svojim tovarišem ustreliti v obraz, so se tresle roke od groze, zato so slabo streljali. Prva partija se je valjala po tleh, skoro , niti eden ni bil mrtev. In tedaj je bilo dano povelje, tem žrtvam postaviti puškino cev tik na glavo. Ko so možgani od strela bili zmečkani kakor kaša, tedaj pride druga partija na vrsto. In isti prizor se je ponovil še enkrat . . . Tako je padlo Habsburgu na dušo 4 4 mož. Mož pravim, ki so brez strahu tudi tej smrti zrli v obraz, ne da bi dali glas od sebe, ne da bi trenili z očesom, ne da bi v obrambo trenili z roko. Ali — „boj se tistega, ki se je navadil umirati brez velike bolil“ Ta 44kratna smrt ni bila nič drugega, nego „mesarsko klanje.“ Ti „grobovi tulijo“ ... in če me ne vara uho, zanašajo v rahlo melodijo pesmi o miru bučnejše akorde o — maščevanju.. Borovlje padle Dne 8, januarja proti pol 8 ud zjutraj so številne nemške čete, oborožene s topovi, napadle naše postojanke pred Borovljami. Na še maloštevilne čete so prve ljute napade odbile. Proti pol 3. uri popoldne so nemške tol pe, ki so bile v veliki premoči, ponovile svoj napad na Borovlje, Po srditem boju, ki je stal Nemce mnogo žrtev, se jim je posrečilo zav zeti naše predne postojanke ter tudi zasesti Borovlje. Naše čete so se umaknile do Pod-gore. V tem neenakem boju je bil težko ran- cvit slovenskih dežel več nego Avstrija v stoletjih. Spričo teh razmer pač ni čudno, da je tudi Va lentin Vodnik izpremend svojo napačno mnenje o Francozih, v njegovi duši se je porodila najveličastnejša njegova pesem »Ilirija oživljena« V njej poveličuje Napoleona kot junaka, ki je po Vneti Ilirijo, to je Slovence, iz spanja. Is spanja iuđeč si pregleduje Ilirija svojo zgodovino: spominjajo se, kako se je branilo na njenem ozemlju nekdaj proti Rimljanom mesto Metulum, kako je cvetla nekdaj Emona, kako je Ilirec učil Rimce fcrodarit po morju in kako so slednjič germanski naredi napravili konec rimski državi. Tedaj je padla tudi Ilirija v temnice, 1400 let se je ni nihče več spomnil, šele Napoleon jo je zbudil iz spanja. Zdaj stopa Napoleonov duh v Slovence, narod se preraja, Francija ga podpira, in kakor so nekdaj rekli Grki svojemu mestu Korintu, da je helensko oko, tako bo odslej Ilirija »prstan v Evropi«. jen major generalnega štaba in poveljnik naših ondotnih čet, Lavrič, in je prišel v vjet-ništvo, njegov pribočnik je pa padel. Poroči a is Podroščice pravijo, da postaja naš položaj tamkaj vedno ugodnejši. V boje že uspešno posegajo vojaki naše prosto vo jna legije. Nezanesljiv poveljnik. Iz Jesenic poročajo ljubljanskim listom, da je neuspehov v Rožni dolini na Koroškem kri/ pred vsem tamošnji poveljnik nadporočnik Pri-moschitz, bivši učitelj pa šentjakobski šoli. Mož se ni brigal za straže, odklanjal je prostovoljce ter je pošilja! netočna poročila svojemu po-veljništvu. Vprašamo: Zakaj se na taka važna mesta postavi nezanesljive ljudi? Velikovec trdno v naši posesti. Po poročilih iz Velikovca je odstranjena vsaka nevarnost za Velikovec, ki se nahaja trdno v naši posesti. Položaj na Koroškem. Velikovec, 10 prosinca. Pri Podrošei, Ljubelju in Borovljah vrači boji. Na obeh straneh grmijo topo d. Naši dobivajo o-jačenja. Nemški divjaki so baje ubili slovenskega pisatelja, mšega rojaka Ksav. Meška, župnika pri Mariji na Zli in več dragih rodoljubov. Vzhodno od Velikovca se je vršila sinoči večja praska med Jugoslovani in Nemci. Velik vec ni v nevarnosti. Konj ©rejski sh$d v M; oboru, Konec. Ne gre za šport, temveč za narodno gospodarsko premoženje. Na Gor. Avstrijskem in v dru gh bogatih dežriah so naši vročekrvni konji po-žlahtnjeni z amerikansko krvjo zelo priljubljeni in iskani, so za delo in tek, dopoldne dela na polju, vozi gnoj in drva, popoldne bo delal čast vsaki grofovski kočiji! Mi rabimo za zboljšanje krvi amerlkaoske tra-berje in sicer za ljutomerski okraj 3 žrebce, za brežiški okraj en? ga. Uspeh ne more izostati. Lani je dobil ljutomerski okraj pri različnih tekmah o-koli 35.000 K, boljše plemenske kobile so se oddajale po 15—18 000 K, srednje vrste so dosegle brez posebnega prigovarjanja do 10.000 K. Svari pred ozkosrčnostjo! Priporoča, da sa Narodno vlado naprosi, da konjerejskemu odseku, nakloni letno 9000 K za premovanje, kakor že omenjeno in 15.000 K za dirkanje in nagrade. Da dobimo stare žrebce iz Gradca v Jugoslavijo, se je potrebno že ukrenilo. Prejšne traberje bo težje dobiti; oni-niso last poljedelskega ministrstva, temveč danajskega dirkalnega društva Od Nemške Avstrije bi morali tri traberje zahtevati, a uspeh je dvomljiv. Priporoča, da se najme žrebca traberja — najemnina bi znašala 3000 K letno; stoji pri Wildonu» Ako oplemeai ta žrebec 70 do 80 kobil (a 20 K) bi stala najemnina le 1600 K. z besedico se dotakniti francoske vlade v Iliriji, niso smeli govoriti v šal! o Vodnikovi najveličast nejši pesmi o »Iliriji oživljeni«. Zato pa se ga spominjamo v teh dneh ob stoletnici njegove smrti tem prisrčnejše in pojemo mu z njegovimi bese dam!: »Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina me pesmi pojo.« Ilirija pa, ki jo je poteptala Avstrija in jo vrgla zopet v temnicje čaz sto 1st zopet vstala. Tudi sedaj so nam pomagali Francozi in njihovi zavezniki, da smo ss prebudili Slovenci iz spin ja: sedaj pa povečani in pomnoženi % našimi brati Hrvati in Srbi, V grbu držav® SHS pa ss blišči grb stare Napoleonove Ilirije. M. Pirc. Govornik priznava, da se je s subvencijami preje veliko zlorabo delalo; pri dirkanju je za naše razmere z manjšimi podporami in sredätvi nemogoče shajati. Predlaga dalje, da konjerejski odsek pri Nar. vladi izposluje, da se izvažanje konj olajša, ker je mnenje, da bi gnalo imeti to za bodočnost zle posledice; kupci bi se odtujili in druge kopčijske vire iskali. —- Predsednik prekine govornika in komentira namen tozadevne vladne odredbe, dokler nišo vsi konji v drla?! prešteti in klasificirani. Konečno toplo priporoča smotreno razdelitev žrebcev p© o-krajih, ki tudi odgovarjajo pasmam dotičnih pokrajin, Obljuba]© končno v zvestem prijateljstvu tudi v bodočnosti konjerejski odsek s svojimi izkušnjami in sveti podpirati. Debata nastane © belgijskih in noriških žrebcih, Štajerci so v Gradcu baje V3e žrebce noriškega, plemena za se obdržali; blago, ki je ostalo ni po izreku poročevalca Kolariča najboljše kakovosti Predsedaik odgovarja, da se bomo morali zadovoljiti pač s tem, kar v Gradca dobimo. Da žrebci (nam namenjeni) bolj slabo izgte dajo, je krivo pač pomanjkanje krme in ovsa, Žrebci v Gradca ne dobivajo dnevno več ko 1 k g ovsa in malo slame. Vitez Rossmanit omenja glede belg. in noriških žrebcev, da je to stvar okusa; boljši lep Belgijec, ko slab Noričan in narobe. Središčani so imeli vedno lepe konje in so z Noriki prav lepe uspehe dosegli. Vsekakor bo pa upoštevati pri razdelitvi žrebcev, da ne postavimo v kraje z noriško pasmo belgijskih plemenjakov in obratno. Predsednik peroča, da se je glede cen žrebcev v Gradcu ljubljanska vlads z graško že dogovorila, le potrdila iz Dunaja še čakamo. Komisar Brenčič razgovarja načelo, da se morajo žrebci pošteno, nepristransko ceniti. Vitez Rossmanit predlaga, da se počne z licenciranjem žrebcev takoj drugo leto. Ker se do danes ni zadostno število odjemnikov za žrebce oglasilo, predlaga komisar Brenčič, da se takoj, ko edidej žrebci iz Ormoža na Selo, nastani žrebce iz Gradca v Ormoža. V Gradca velja prehrana enega žrebca dnevno najmanje 15 K. (!). Predsednik zaključi debato s prošnjo, ds moramo sedaj potrpeti, kakor se da, ker nimamo prilike izbirati. Neodgovorno bi bilo, postiti konje-rejce brez žrebcev. Kolikor je njemu znano, so žrebci na podlagi knjig (kupnine z vsemi odbitki) nizko cenjeni. Prečita pogoje za zasebno oskrbo žrebcev, ker nimamo vojakov in ni upati, da bi dobili izučenih žrebčarjev, moramo plemenjake lokalni oskrbi izročiti. Komisar Brenčič predlaga Narodno vlado pros ti, da dovoli vsakemu redniku plemenskega žrebca letno po 1000 K za oves in seno, skočnima naj se dovoli po 20 K od kobile da se poravnajo vsaj malo režijski stroški. Sprejme sa predlog, da se Narodno vlado zaprosi, za sedanji čas draginje, za vsakega mrzlokrvnega žrebca po 1200 K letne subvencije. 20 K skočnine od kobile, poleg drug h pogojev. Komisar Brenčič stavi dodatni predlog, da velja isto za posestnike. ki imajo le svoje plemenske žrebce, — G Gril, zastopnik konjerejskega društva v Št. Bistrici omenja, da je bilo za sodni okraj Slov, Bistrica dosedaj šest žrebcev (4 mrzlo in 2 vročekrvna) nastavljenih. Z ozirom na bližino Ptuja, prosi, da se nastavi v Slov. Bistrici en norik in Sp. Polskavi 1 norik in 1 vročekrvni plemenjak. G, Pečnik iz Brežic javlja, da v njegovem okraju ni nobenega posestnika z mrzlokrvnim žrebcem. Bedamč vpraša, kje bi bila dobiti ©prema za žrebce (sedla itd.). Predsednik dostavlja, da bo neobhodno potrebno opremo morala dostaviti, ker posameznik ni v položaja vseh potrebščin sam nabaviti n. pr. čevlje za žrebce, odeje itd. Kolarič predlag?*, da se licenciranje žrebcev kmalu uvede. Živ. zdravnik Hinterleehner ga ©pozori na tozadevni predlog viteza Rossmanita in da sedaj ni priporočljivo žrebcev licencirati in spuščati, ko še državnih nimamo pod streho. Formalno se event, to lahko stori, a ti žrebci se naj za prvi čas drže le v evidenci. Konečno predlaga Kolarič, da se naj pri spuščanju žrebcev v prvi vrsti ozira na član®' kmetijske družbe. Kom. Brenčič izreka pomisleke. Taka vprašanja se reSijo najbolje potom podružnic.. Ob pol 1 uri popoldne zaključi predsednik zborovanje. Vse dopise, tičoče se konjerejskega od; seka, nastavljanje žrebcev itd. je nasloviti: gosp. Lovro Petovar, veleposestnik, Ivanjkovce pri Ormožu. Cenjenim naročnikom! Novo leto je tukajt treba bo zopet plačati list. Ker je zveza * Dunajem zdaj silno slaba in že n. pr. ođ poštu« Bilo je prvič, da smo bili Slovenci, če tudi ne vsi, združeni v enotni državi pod francosko vrhovno vlado. Marsikdo je mislil takrat, da bo sveta konec, fe Slovenci ne bodo več pod av sirijsko nemško vlado, a kaj kmalu so poznali, kako velika j*» bila njihova zmota, Francozi so se izkazali kot pravi odrešeniki za Slovence. Ustanovljali so v naših deželah šole s slovenskim učnim jezikom, ki jih prej nismo poznali, skrbeli so za povzdigo prometa, trgovine, obrti, gradili so ceste; z eno besedo: v par letih so storili za pro Toda veselje Slovencev ni trajalo dolgo. 1813 leta so se Avstrijci zopet vrnili na Kranjsko. Koj kmalu je sledila tudi kazen za Vodnika ker se je usmelil poveličati Napoleona. Avstrijska nemška vlada je odpravila vse dobro, kar so u vedli Francozi, Valentina Vodnika so upokojili z 200 gl. pokojnine na leto. Dne 8 prosinca je poteklo sto let, odkar je rešila našega prvega pes nka smrt. Avstrijska mračnjaška vlada »e ostala vedno ista, do pred par meseci. Vsied te vlade f niso smeli naši šolniki še lansko leto v šoli niti 1 hranilnice celih 14 dni nismo dobili robenih položnic, zato letos Be homo priložili položnic ga pošiljatev naročnine. Položnice potrebujejo v sedanjih razmerah mnogokrat cele 8 tedie, predi© pridejo v naše roke; medtem pa se naročniki hudujejo na nas, dasiravno nismo nič krivi. Letos torej si kupite denarno nakaznico in nam po nji pošljite naročnino. Nakaznico morate dobro izpolniti. Natančno napišite ob robu svoj naslov; to je: ime, kraj prebivanja in pošto, da ne bode zmot. Denar pošljite na naslov: List Str aža v Mariboru Obenem napišite tudi poleg svojega imena, ali ste StÜf ali ROH naročnik, ker nam s tem silno olajšate delo in preprečite zmote pri po šiljanju lista. Ker se nam vedno upravniško delo silno kupiči, zato prav uljudno prosimo cenj ene naročnike, danam začnejo naroč mino takoj zdaj pošiljati, da ne pride potem ves naenkrat, kar bi ne bilo mogoče gladko opraviti. Straža stane za celo leto K 12*—, za pol leta K 6*—, za četrt leta K 8*—, za mesec K 1*20 Samo pon-deljkova Straža se zanaprej ne moro več naročiti Politične vesti Zbor zaupnikov Vseslovenske Ljudske Stranke v Celju se vrši v četrtek, dne !6. prosinca v dvo rani hotela »Beli vol« ob 11. uri dopoldne. Branimo svojo domovino! Slovenski mladeniči letnikov 1895—1899, storite vendar svojo dolžnost kot Jugoslovani! Jugoslavija Vas kliče pod svojo zastavo, da ji do sklepa mirovne konference zastražite meje. Nemci in Madžari in Italijani silijo v naše kraje. Napadajo naše ljudi, plenijo in palijo kmetske hiše, Slovence in Slovenke tirajo kot živi a©' v vjet-nDtvo. če bodo ostali slovenski brambovci doma za pečjo, bo v nevarnosti še več obmejnih slovenskih krajev, da uderejo divjaški Lahi, Nemci in Madžari čez mejo. Mladeniči in možje! Odzovite se pozivu Narodne vlade in vstopite takoj v jugoslovansko armado. Storite to prostovoljno. Kdor izmed omenjenih letnikov do doe 21. januarja ne bo prostovoljno se oglasil pri svojih polkih, se ga bo smatralo za dezerterja in se ga s silo, t. j. z orožniki, prignalo k njegovemu polku. Pozivamo in prosimo starše, posebno pa župane, da zastavijo te dni ves svoj vpliv, da se javi za vojaško službo čim več slovenskih mladeničev in mož. Razen omenjenih letnikov se zbirajo tudi prostovoljci drugih letnikov; mlajši pa mo rajo imeti za vstop v vojaško službo dovoljenje od starcev. — V sedanjem boju za našo sveto jugoslovansko zemljo bodi vsak mož in mUdenič na svojem mestu. Vojaki v zaledju, narodni brambovci na plan! Branimo, otmi mo obmejne slovenske kraje! Hujskači in razširjevalci neaesmčnih vesti so ta dni živahno na delo. Širijo gorostasne vesti, To delajo namenoma,, da bi razburjali ljudstvo. Frei vsem Sirijo vznemirjajoče vesti Nemci in nemčnrji, odpuščeni nemški uradniki in žaUbcg tudi mnogi naši, ki poberejo od pouličnih capi rov z velikim apetitom vsako, babjo kvanto. Posebno v Maribora se odlikuje nekaj žensk in možhib, da Sirijo ne resnične vesli obenem pa jadikujejo, da se Bogu usmili. Ljudstvo se svari «red takimi notranjimi sovražniki čaše države. Dolžnost vsakega zaved nega Jugoslovana je, da vsako hujskanje proti na Si državi in netenje nezadovoljnosti used ljudstvom na mestu z vso odločnostjo zavrne in dotičnika takoj bodisi županstva, bodisi oroirsMva ali sodniji ovadi. Pometimo na svoji zemlji z vsemi elementi, ki rujejo zoper novi red. Protest, Častniki in podčastniki mariborskega pešpolka odločno protestirajo zoper to, da bi se v sedanjih resnih in težkih časih, ko je položaj Slovencev zlasti na Koroškem in Primorskem skrajno resen in nevaren, prirejali plesi in veselice. Ni čas plitvih zabav, marveč resnobnega In požrtvo ralnega dela. Marberžani in Mntčani še sedaj ne vedo, ali so v Jugoslaviji ali v Nemški Avstriji. Odpuščeni sodnik, poštni in davkarski uradniki in droge brihtne glave so hodili v Gradec po pomoč in svet. Tam eo jim povedali, da spadajo v Jugcsla vijo in jim ne morejo nič pomagati v Gradcu — Ti so se vrnili m še vedno trobljo svojo staro nemško pesem,' V Gradcu vedo torej kam spadajo naši kraji, domačini pa ne. So pač trdih batič! Pa se hodo že omehčale. v Spilili so postali Nemci drzni. Hujskajo proti Jugoslaviji na vse preteže. Bivši župan Mikaš, sedanji župan Leber Frajham, Schrcy m drugi širijo te dol po Špilja in okolici vesti, da bo meja med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo šla nekje pri Pragerskem. S takimi govoricami plašijo naše ljudi. Temo bo treba napravili konec. Občina Špilje je poskrbela, da so se slovenskim invalidom in drsi žisam vpoklicanih črtale'podpore. Nemci kričijo: »Za Jugoslovane nimamo ne vinarja in ne skorje kruha! * Pastor Mahnert je Se vedno v zaporu. Pritožil se je zaradi svoje aretacije na ljubljansko nad-soiišče. Dobil je odgovor d», mora ostati v zaporu. Nemci „rešili" dva milijona kron davčnega denarja. Nemški listi .se hvalijo da se je Nemcem posrcčJo še po zasede d ju Radgone odnesti sad dva milije na krc n davčnega denarja v Nemško Avstrijo. Volitve za konstitaanto Nemške Avstrije sa bodo vršile dne 16. svečana. Napad na češkega ministrskega predsednika dr. Kramarja je izvršil dne 8, prosinca v Pragi 18-letni soc?alist pisač Afojki Slastni. Ko j© dr. Kramer sto pl u vladne palače na cesto je Sta šini ustrelil dvakrat iz revolverja nanj. Prva krogla ni zadela, draga pa se je odbila na žepni knjižici. Napadalca so prijeli. Zmede v Rusiji vedno večje. Iz Kodanja se po roča: Trocki je vrgel Lenina v ječo la se proglasil samega sebe za diktatorja. Kot vzrok se navaja nepremostljiva raznolikost n si z; ran j med obema tekmecema. Boj v Berolina. ¥ Berolina divja boj med zmernimi socijalisti in med radikalci (Spartakovci) ki jim je raški boljševizem za vzor. Vsaka stranka ima za se svoje vojaštvo ki se na ulicah vpj-skujejo'za njo. Mesto je razdeljeno na 17 okrajev za ropanje in plenjenje. Boji divjajo naprej z naj ■ večjo ljntostjo. Ententa grozi, da se bo vojno stanje z Nemčijo obnovili, če zmaga v Nemčiji boljševizem pod vodstvom Liebkaechta. Wilson in Italijani. Italijanska grabežljiva po hlepnost po jugoslovanski zemlji ni našla, ’ kakor je samoposebi umevno, Wilsonovega pritrdila. Wilson bi ns bil tisti plemeniti, pravično čuteči mož, kakor ga proslavlja ves omikani svet, če bi padel na nižino italijanskega stališča Wilson med svojim bivanjem v Rima ni niti z besedico potrdil' postopanje Italijanov proti Slovencem. Med njim in Italijani se je v tej zadevi pojavil gpor. Kakor poro čajo švicarski listi bo prišla Italija z Wilsonom ia vsemi modernimi državami v e s.er spor, ako bo vstrajala na londonski pogodbi. Wilson pri papeža. V soboto, k. prosinca, po pridne je Wilson obiskal papeža.. Razgovarjal se je s papežem četrt ure. Potem je Wilson obiskal kardinala državnega tajnik* Gasparija, ki mu je poklonil v dar dva izvoda novega zakonika cerkvenega prava v lepi vezavi. Tedenske novice* ¥ Lučane! Pozivamo Slovence in Slovenke pri Sv. Križa, Sv. Daha, Kabli, Sv. Jarju ob P* , Sv Kungoti, Svečini in v Špilju-, da so kolikor megoče v velikem števila udeležijo shoda obmejnih Slovencev v Ločanah v nedeljo, dae 19 prosinci,» Začetek ob 11. uri predpoldne. Mariborski porotniki. Dae 10 prosinca se ja vršilo es mariborski okrožni sodniji žrebanja po robnikov z® leto 1919,. Mariborsko okrajno bolniško blagajno ja prevzelo ljubljansko poverjeništvo za socialno oskrbo. Za komisarja je začasno imenovan profesor Fgvsi. Dijaki ptujske gimnazije priredijo Vodnikovo slavnost v nedeljo, 12 prosinca ob 9 uri pred poldne v gimnazijski risslnicL Starši ia prijatelji mladine se srčno vabijo na prvo slovensko prireditev ptujske gimnazije, — Ravnateljstvo. Dramatično društvo naznanja, da so se zaradi predpriprav za gUdališke predstave pevske vaje prekinite. Tudi plesne vaje se ne morejo začeti zdaj, dokler ne dobimo plina. Slovanska čitalnica v Maribora ima redni občni zbor prihodnjo nedeljo, dne 12. i m. ob 8. uri zvečer v svojih prostorih v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. Vsi udje so vabljeni k obilni udeležbi. — Odbor. Predavanja o jugoslovanski zgodovini. Prihodnjo nedeljo, dne 12. januarja bo predaval g. profesor dr. Maks Kovačič o jugoslovanski narodni pesmi. Začetek ob 10 uri predpoldne v Nar. domu. Žigosanje ali „štempljanje" bankovcev. Da se u-gotovi število bankovcev bivše avstro ogrske države, ki krožijo v prometu, ter da sa ustvari prvi ne-obhodno potrebni predpogoj za ureditev naše valute, je ministrstvo v Bslgradu odredilo žigosanje ali štempljanje vseh v prometa se nahajajočih bankovcev avstro ogrske banke. Rok za pričetek žigosanja ali štempljanja še ai določen. Pripomni se, da z nešteoapljanim bankovcem ne bo nihče mogel plačati davkov, dolgov ali dragih pristojbin. Jz madžarskega vjetništva. Naš urednik je dobil včeraj naslednje poročilo: Soboiišče, 5. prosinca. Predragi! Sem pri zavzetja M. Sobote z gg. stot. Rakušem, as dp. Ostercem, poročnikom Dolčekom, praporšč, Prparjem in Rajner-jem, častn. nam. Polakom in dragimi bil vjet, ter sa sadaj nahajam ta v Szombathelyja. Upam, da ne bo dolgo trajalo, Prosim Te, sporoči to mojima šeširima in prijateljem. Po par hudih mučnih dneh nam gre razmeroma dobro. Bodi mi najiskreneje pozdravljen! Božidar Se er. *^l§ Obstreljen Matberžan. Nek Marberžan se je hotel vrniti k svoji nesški posadki na Radi. Bil je pa aretiran in odveden. Med potjo je hotel pobegniti, ker je mislil, da je »špas«. Ker ni obstal na klic, je bil v nogo ustreljen. Opozarjamo ljudstvo, da naj ne dela nobenih podobnih »špasov«, ker jih vojaštvo ne more, pa tadi ne sme razumeti. I/premembe v učiteljskem osebja. Narodna vlada SHo v Ljobijani je odstavila od službe okrajnega šolskega nadzornika za Maribor dr. Karla Kochla in imenovala na njegovo mest» Ivana Dre*-flaka, okrajnega šolskega nadzornika v Maribora. Nadalje so odstavljeni: Pavia Schitnik, učiteljica v Brežicah, nadučitelj Franc Waldhans, učitelj S. Resa, učiteljica Emilija Techt in učiteljica roč. del Filomera Karmarsche, vsi na mestni nemški šoli v Slovenjgradcu, nadalje je odstavljen nadučitelj Franc Zmerescheg in učiteljica Aaa Stesko v Štorah. Vojaške podpore» Ustavitev s 15» januarjem 1919 In prošnje za nova nakazila. Narodna vlada je odredba, da se s 15. jannarjam 1919 začasno ustavijo vsi nakazani prispevki za preživljanje ia ame-rikanske podpore. 1. Kdor hoče izza 16. januarja 1919 nadalje prejemati prispevek za preživljanje, mora najkasneje do 15 januarja 1919 pri pristojnem davčnem uradu vložiti prošnjo, na kateri potrdita občinski in župni orad: 1. daje vpoklicanec še v vojaški službi narodne vojske, a ne v službi narodne streže, ali pa da se še ai vrnil iz ujetništva; 2. da je vzdrževale!]-vpoklicanec preživljal sebe in družino le z mezdnim zaslužkom, odnosno s svojo plačo; S. a) da so svojci vpokličenčevi brez zaslužka in dohodkov ali pa b) da bi se navzlic svojim zaslužkom in dohodkom brez prispevka nikakor ne mogli preživljati. Prošnjam je priložili dosedanje plačilne pole. Novi prispevki za preživljanje bodo znašali le K 1 20 oz. K 1’— dnevno, ako svojci, dasi je upravičenost docela dana, vendar niso povsem nrez zaslužka in dohodkov, .Ako pa so upravičeni svojci povsem brez zaslužka in dohodkov, potem znaša prispevek kot doslej IC l 80 oz K 160 dnevno. II. Kar velja © prispevkih za preživljanje, velja tudi za amerikan-ske podpore. Potrdila na prošnjah morajo biti slična kakor pod točko I, omenjen». Da bi bila brez izplačila podpore podpirancu resa® ogrožena prehrana, bosta morala občinski ia župni urad pred vsakim izplačilom potrditi posebej. III. Svojci invalidov in preostali rodovinci padlih, vsled vojne umrlih alt pogrešanih vojakov, ki so doslej preje mali prispevke za preživljanje, bodo morali do 15 januarja 1919 vložiti pri pristojnem davčnem uradu prošnjo, da se jim nakaže naklonitev po zakona z dae 28. marca 1918, drl. zafc. št. 119, IV. O 'prošnjah bodo razsojale nove komisije. Pri presoji upravič nosti in potrebnosti se b» rabilo strogo merilo Zlasti se bodo amerikaaske podpore ngdalje le izjemoma še nakazovale, ker je stik z Ameriko preko Basla v Švici že sedaj mogoč. Nove komisije bodo odločile tudi o vseh visečih primerih, v katerih so davčni uradi odklonili izplačilo vo jaške podpore Shod v Lnčanah. V nedeljo, dne 19. januarja, ob 11 uri predpoldne, se vrši v Lučanah jugoslovanski shod pri Uibrihu, Pridejo govorniki iz Maribora. Slov. Kmečka Zveza priredi v nedeljo dne 19. t m. po rani službi božji shod pri Veliki Nedelji v šoli. Popoldan isti dan po večernicah je shod v Društvenem Doma v Središču. Govorita gg, posl. M, Brenčič in nadrevizor Vlad. Pušenjak o političnem in gospodarskem položaja. r iiiiia 10. jan»raja 19 19. HP Maribor. V soboto, dne 11. prosinca, od 2. ure? popoldne nadalje se bo prodajala prekajena svinjetina kilogram po 14 K pri sledečih mesarjih: Filipič, Edmund Schmidova uiica, Hohnjec, S/. Magdalena. Wögerer, Graška cesta. Kirbiš, Viktring hofova ulica in Polezek pri frančiškanski cerkvi. Stanovanje išče, in sicer eno meblirano sobo in kuhinjo, Cirilova tiskarna v Maribora za svo jega strojnika, katerega nujno potrebuje. Kdor bi imel kaj na razpolaga, naj blagohotao prijavi tiskarni. MARIBORSKI BIOSKOPI pri hotelu „Steel Wien.“ I0~"l0~«0 «0 g0~0*~«e~e»' e» ea et «e V sobot©, die 11—14. prosinca 1919- Pozor! Pozor! JPoasorJ Hi« Mpy prida! Žrtev. Igrokaz v 4 dejanjih, v glavni vlogi Bia May. Pr©i s šolo. Veseloigra v 2 dejanjih. Voleji pss »e je izgubil da e 4. prosinca na cesti od Sv. Jakobs v Slov. gor. do Maribora. Psic» je 8 mesecev stara in rujavo tigraste h rte. Odda s naj posestnika Trojnerju pri Sv. Jakoba v Slov. gor. 84 Posestvo. Majhno posestvo v snerib. okolici a nekaj zemljiščem se kept sa ceno 6C00 K. Ponudbe na trgovino e rešeti in siti, Maribcr, So-fijin trg. 43 MAŠER se «prejme. Nastop takoj. Naelož v qp?ari._______________ 4‘? Gospodinja želi službo spremeniti, smožnn vsakega dels. Naslov v upravi lista --1 ViaiCar s 3—4 del. močmi se sprejme takoj. Naslov v uprav- Odleta k Mstel Senčar naznanja, «a je zopet otroril sto-je odvetniško pisarno v PTUJU KsiserfeM-ulica št. 11. Samec 41 let star, grajščinski oskrbnik želi vstopiti za-sot rudnika na kako malo pod jetj«, kakor v trgovino domsčih izdelko?, «vest ua srednje gespo-darstvo, Ponudbe na Igaacij Mulec, Gradec, Niebeltmgengas*® 2. 421 ličem spretnega podobarja in mizarskega pomočnika, ki ima veselje do cerkvenega del». Ivo Bojč, podobar in po-zlatar v Maribora, Beiserjeia ni. 26. 389 Odvetnik dr. Ivan Fermevc naznanja, da s» je preselil v svojo odvetniško pisarno v minoritsko kišo (popraj Vukova trgovina) nasprotiiminoritske cerkve v P»n-ju, Minoritski trg 3. 898 V župnišče se sprejme hlapce, ki bi epravijel tudi mež-naisko službo. Naslov v upravi pod št. E98. ____ ŠAFER za vinogradniško posestvo se išče. Vpraša se pri Pavli Kržlžek-ilger, Grajska ni. 8, Maribor. 401 Gostilna. .„«»H'Wfc.... Proda se »an, 5 potUlji. 2 robca za o-dti ena zimska suknja, zimska aa, 2 omari (Sehnhlad kästen) se Bame<>ja a a koruzo ali ježil, Kcrošk» cesta 63, Mari- 6 Našla se je dne 8. dec. 1918 v vlaku Sp Dravograd—Maribor denarnica z nekaj denarjem in listek z imenom Kočič M loš, Bezirksstrasse 1, zglasiti se je pri Jožefa Dobrodel, Studenci pri Mariboru. 24 C0 00 0O 00 N 00 M •• •• 00 Predstave se vrše vsaki dan ob 7S6 >n 7. nri. V nedeljo ob V* 3, 4 ih, */* 6 in 7 nri. Pröda se lakoj malo posestvo v okolici Maribora. Naslov v upravi tera lista. 480 VILA v Studenciih pri Maribora, enonadstropna zidana leta 1S12, s 4. stanovanji, hlevom i a velikim vttomzrasno- vrsiaimi sadnimi pritlikavci se poceni proda. Ponudbe pod „Z -nsnet“ Sv. Jakob v 81. g. 486 Dobra gostilna v Maribora se vzame v najem ali es kepi. Ponudbo na upravo. 482 Pekarija ob veliki postaji južne železnice n» Spod. Štajerskem, peč „Werner Efldde-reri s 9 etažama ter pristranskimi lokali, S sobami, kuhinje ia vrtom za zelenjavo se proda. Ponudbe na „Zinauer*, Sv. Jakob v Slov. gor. 485 “HaSSiD- v pločevinastih posodah po 100 kg K 219 —, prodaja franko, Maribor, En&pič, Scbmiderergasc št. Ib_____________________464 Gostilna k gospodarskim poslopjem, nekaj otsIov zemlje v bližini železnice sad Mariborom in Celjem ali proti Ptuju se kupi. Ponudbe na Rudolf Dečko, Marijina ul. 25/11. Maribor. 487 ■^^™^~söbaT liže so »oba in kuhinja ali soba z ognjiščem »a dve osebi. Naslov jo: Wiidenraiverjeva ni, 6, Maii-bor, Antonija Zajc. 8 . Sušilnica, Poceni se proda skoro nova su-šulniea za sušenje hmelja. Več pove Franc Podgoršek, Maribor, Graj tka ni. 7, 8 Pri vojaški realki v Maribora »e odda mesto kan-tiaerja, Prošnje do 16. t. m. pri gospodarskem častniku. Isto laza s» sprejmejo tudi takoj v službo: 1 popolnoma izvežban vrtnar, S čevljarji, S krojači in več polje- 11 delcev. 30 mstrov plota žice kupi Gregorič, Dogoše št. ), pri Mariboru. 1 ""Police zaliriSio zavarovanje posojili sc oskrbijo naglo in tez stroškov, Ponudbe pod J. . 53 na upravo lista. 15 DR0ŽE Kvas rajska ulica 15. G2svn3 zaloga warne vinskega cveta in drož v sčjem. Izdaj dopoldne, na dreb-j se ne prodaja. 2 Zenska zlata ura je na prodaj, polovico za der ar, polovico za živil». Maribor, Grajska ulica 28, pri hiš jem oskrbnika. 10 Franc H «ser izdelovateljsre- 1 bmih predme- j tov in predme- j tov iz bronca. 1 MARIBOR, I Viktringhofg. j Ulica 22, i zde- f Inje štampilije j iz kavčuka in kovine, barvne | blazinice in barve, štampilje | za žig itd. 350 f Hlapec za hlev se I išče za nek graščinski hlev. | Trajna služba. Mtnndfae na \ graščinsko oskrbništvo Novi I Klošter, p. Sv. Peter v Sav. s. dolini. 452 f Viničar 4—5 delavskimi močmi se Rant sprejme, M»r bor. , Leitersberg, 37 Kovačijo. na vod o ali mline z nekaj zemljišča želi kupiti Ivan Odar, Sv. Lovrenc nad Marib. 28 Mlinarske obrti želi se učiti močan 16 kini fant v slov. kraju. Ponudbe na Iv&n Oder, trgovina Sv. Lovrenc nad Manb. 27 Zins slin suknja se proda v Jožefovi cesti 37 Maribor.^ ____________26 Vsi ©ni, ki so bili v stanju pred razpustom bivšega topniškega polka 106 in 128 in še imajo shranjeno svojo c vililo obleko, naj se prijavijo pri oskrbniku skladišča v topniški vojašnici v Mariboru. 19 Hlape8~za~völeT starejši za vožnjo v hribe iš; če oskrbništvo Pekre pr* Mariboru. 25 Služba organists. V Laporju se odda služba organista in cerkovnika. Prošnje do 30. prosinca 1919. Plača po dogovoru. 17 Prt topniškem poveljstvu v Mariboru se proda gnoj. Natančnejša pojasnila se izvejo v pro vijan-turi v tukajšnji vojašnici. 18 ” LevJjaFska mčjstra Kocjančič Nazarij» ia gulič Josip sta odprla delavnica v Teget-thofovi ulici 80, ter c® grijjoročs-ta se skr. občinstvu. 12 tevljarski pomočniki se sprejmejo takoj. Tegett-hofova ulica 30, (pa dvo-rlšču). Maribor. 11 Vimlčir s 3—4 delavskimi močmi se sprejme pod ugodnimi pogoji v Meljskem vrhu štev. 9, Husu, če mogoče z vrtom za malo družino se išče v najem, ali pa stanovanje z eno ali vel sobami in kuhit jo, do 1. svečana. Vpraša se pri Obrann, Fiscfcerg. 9 Mar.bor, 16 Učenca, ki Ima veselje za podobarsko obrt sprejme pod ngedoimi pogoji Ivan Sojč, Maribor, Reiserjeva ulica 26. 15 “^ffi^IIrana posuda vsake vrste se prodaja v Mariboru, Franc Jožefova cesta g. 15 Viničarja iščem za večje vinogradno I posestvo v Halozah, pred-I nost imajo oženjeni z 2 ali 3 I del. močmi. Pismene ali ust-I mene ponudbe sprejema M. I Kožuh, nadučitelj Sv. Duh I pri Ptuju. 3 j 2NÜT Ali Imate luč ? I Jako dobre karbitne svetil-I ke, ki se prilegajo v pet o-I lejske svetilke, kakor tudi i v razne vodne čaše. Kos f stane K 15 — Vsako množi-I no karbita razpošilja indu j strija za razsvetlj vo dr. z. I o. z. Maribor ob Dravi, Gos-I peska ul. 5. ^ 13 Gospodarska zveza v Ljubljani je ravnokar prejela različne poljedeljske stroje i. s. re-porezniee, ropkače za koruzo, mline za sadje, grozdne mline, stiskalnice za sadje, brzo part Imke, travniške brane, I mlatilnice, kline za slamo-I reznice, mečkalnik, kaltiva-I torje, tehtciee, gnojnične se-I salke, motorje itd. Poleg