'■tliSi'! i M ni ■ ■ r' > : '■ T : uma ,-f m d bhrif U47- ; I' i ' V! v; •;; v- ■ i ! ' ;■ i< V d i' 'i i-.i < ;< 1 v : ' :: i -r:i l ' - ■ r; '.v . h '. •■••. i- v ■, - ", : : • - . « .■ i :• '.f.s. '■ Mi • A, . ^ . + • i i i . MIO ■ - 6 X ti ■ ■: !s' t- vi • ■) , V ’ ■ j; " ?i ■!: V-: >i: S|/S iflill, ? -v m ® I 3 :i! ) r V:, t ' ■; g n dih ■ ; 4 •• ' V< L & V .. 5 - j k M' V ' :! x s;.p: STEZICE SO GLASILO NOVOMEŠKIH SREDNJEŠOLCEV. TISKA JIH SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO. NAKLADA JE 500 IZVODOV, CENA 2 DIN. STEZICE UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI URDNIK; COLARIC JOŽE. V tej številki objavljamo Ivi IS LI o. o e * e e o o o e e e • e . e o" o o o o o o © o o o o o o o o e o . o o* o o i POLEMIKA Janez Bratkovič; 0 socialnem razlikovanju /KoC/ med dijaki■ RAZI, I SL JAR JA Baselj Irena; Poskus razumevati j a >r čnikovc erotično poezijo.......... .., MLADI LITERAT Sasa; Poraz... .......... v. ~ , Marjana; Sanjač sem.......... Dular Nežka; Knjiga in jr z... .... 0000.0 0. D i K O n eo.ooeoooooi ; Pismo tebi...... Saša; Neznancu................ Lrczvez je.-. . ... Razmišljanje............ ..... SPILA SUJE, ..... ODGOVARJA. ANKET 100.0000000000000.0000.00000.00 LIKOVNI PRISPEVKI; Kumer Jože /SCKS/ C O O O C O O c o o o o o o o o . o o p o o 009 e ..S 000.12 ,0.0.13 ,,.o 14 0 0 0.1 6 ....18 . ...19 o o o o 2 O . o . .20 . . . .20 ....22 Razen posebej imenovanih so vsi prispevki z gimnazije, ;,.i5Li oo ->000000 000 ooooooc 000 OOO t> C OOOO C- OOOOOOOOOO OOOO OOOO oeoooooooooooooooooooooo o Bog je edino bitje, ki mu, de- bi v le dalo, ni trebe niti gbstejati. /Boudleire/ Jez nisem srečen. Srečen bi bil, če bi bili tu vsi, ki jih ljubim, in vsi, ki ljubijo mene. /ikerko /vebič - Sonce sonce/ Življenje, ki g' ne raziskujemo, ni vredno življenje. / Sokrat/ Iv.uka in nesreče je, kadar človek nima dovolj '"uha, da i bi iobro govoril, niti dovolj pameti, de ter' molčal. /la Bru^ere/ Tisti,ki se hočejo ‘.-e j naučiti, niso nikoli brezposelni /kontesquieu/ Sužnji zakonov smo zato, ker smo lahko svobodni. /Cicero/ 0 samoljubje, ti si vzvod, s katerim je hotel Arhimed dvigniti zemeljsko oblo. /L. u„Lermontov:uunak našega čase/ ČISTO VIZUALEN DOKAZ INTERFERIRANJA zENSKECr 2 JABOLKOM ! Baselj Irena * ' - j \ I ' i ' ' \ n x > . POLEMIKA JANEZ BRATKOVIČ /KOC/ •1 i *. ’ ■ O SOCIALNEM RAZLIKOVANJU MED DIuA.I Mislim, da naša družba vse premalo rešuje roblem socialne diferenciacije med dijaki, kot da ni prav ta tiste, po kateri je mnogim mladim ljudem onemogočen normalen študij. V razredu so dijaki iz raznih slojev. Problem je v tem, da je lahko že obleka tista, ki povzroči v dijaku razmišljanje in ga odmika od učne snovi= Konkretno: Micka ima moderne široke hlače, jaz pa ne. In že je tu eden od simptomov, ki dijaka vrž 2 s tira. In ni malo možnosti, da bo skozi tako čustvovanje, ki je povsem socialno disponirano (in s tem tudi rešljivo), izgubil svoj cilj, pa bi lahko sicer postal napreden intelektualni član družbe. Zato je potrebno, da k temu problemu aktivno pristopimo in ga aktivno rešujemo. Začeti je treba pri temeljih. To pa lahko dosežemo s štipendiranjem in raznimi pomočmi. V stvarnosti pa se dogaja tako, da se štipendije dobivajo v glavnem preko zvez. In to jih dobijo ravno dobro situirani dijaki, ker jim pač prav ta situiranost omogoča dobre zveze. Nemalokrat se zgodi, da reče dijak s smehom na ustih: V našem razredu so samo dijaki iz boljših družin. Tako razumevanje družbe je treba grobo zatreti, saj nosi v sebi vse kaj drugega kot marksistično-komunistično miselnost. Nedvomno je naša občina ena tistih, ki ima pa šolah precejšnje število dijakov, za katere nihče ne ve, da nimajo zagotovljenih najosnovnejših sredstev za'življenje. Zato predlagam, de ZMS vnese v svoj program kot eno bistvenih nalog ustanovitev odbore, ki bo individualno iskal pomoči potrebne dijake, imel kontrolo nad njimi in jim kakorkoli pomagal. To se pravi, jim preskrbel štipendijo ali študijsko pomoč. Vem, rekli- boste, da je to pri nas ure jeno, vendar je skromnost in nepoučenost dijakov včasih tako velika, ds si preprosto ne upa na dan s svojo revščino, sej ga bodo sošolci zafrkavali in ga izločili iz svoje družbe. Zato mislim, da je moja misel o ustanovitvi odbora povsem opravičena. rjTE V STEZICAH SODELUJTE V STEZICAH SODELUJTE V STEZICAH SODELUJTE V STEZ RAZMIŠLJANJA 0000900000000000 • oooooooooooooeo • 0000*0900000900 IRENA BASELJ 2 POSKUS RAZUMEVANJA GRADNIKOVE EPiOTICNE POEZIJE Gradnik prinaša v svojih erotičnih pesnih zanimivo formulacijo ljubezni in smrti kot onoinistogr , dr. jo namreč ljubezen smrt in smrt ljubezen, kar pomeni, dr- med njima sploh ni razlike, da, ko reče smrt, reče s ten že ljubezen in obratno. Kaj so pravzaprav skriva v Gradnikovem pojmu ljubezen -smrt. Osnovno čustvo njegovega duhovnega sveta je intenziven občutek združenosti z zemljo. Zemlja , u pomeni ozek prostor kmečke-gr okolja, iz katerega je izšel, in na.vmino kar domače ognjišče, ki gr. pooseblja lik" matere, tako d? je občutek zd.ru-:zonosti z zemljo v bistvu občutek združenosti z materin. Mati se pojavlja v njegovi zavesti kot visok vrednot ti bivajočega, nekaka živijenska maksima, do kona ji jo zrvezan, z njo se osmi sl jr in celo z-ha jr. v težnjo, dr bi se. s njo identificiral, če žo no kar dokončno zlil v eno bitjo materinega bistva. To zadnjo tendenco kaže zlasti pesom Vodnjak, kjer sc. pesnik v zunanji obliki vodnjak želo sugestivno doživlja na način, njenega bistva. Ločitev od domačega, okolja jo Gradniku pomenila nasilen razmik od tistega, s čimer sc je čutil v bistvu združenega. Njegova pesen postane ona sama želja, da bi so vrnil k zemlji, t° jo k materi, ki pa. jo jo že začel vnašati v ženski lik nasploh, in sc je tako njegovo čustvo združenosti v končni obliki formiralo kot težnja pa združitvi z žensko. Zopot ne gre za navadno zdruzenost, pač pa. za nekakšno prvinsko pretakanju 'moškega z ženskim., ki staplja vsakršne zunanje konkretnosti, v katere sta nasilno ujeta in po njih pc sili deljena v dvoje. Splošna Gradnikova misel, ki naravnost prežema njegovo poezijo, je, da ned rnoškiti in žensko v bistvu sploh ni razlike, da«, resnično bivata, lahko lo kot ono. In vendar, da sva ena le ena duša, vem, in da nobena te moc nikdar od mene ne razloči. Dva vodnjaka oddaljena vrh zemlje'sva, v globinah se vendar eden v drugega pretaka. Življenje pa se kaze ravno kot nenegno razmikanje in cefranje take spojenosti. Za njiju, ki sta. v principu določena za eno in je doseči to stanje njuna najgloblja in sploh edino resnična potreba., se nasprotje življenja izkazuje zgolj kot provociranje te potrebe do skrajne meje tja do same slasti, ki se dogaja kot posebna oblika bolečine. Gre za namensko bolečino, ki nosi v sebi nedvomno cilj združitve, za nekakšno masohisticno trpljenje, nasilno se treš ob nasprotje, da bi se cimprej prebil do bivanja na resničen način. Od tod Gradnikova formulacija; slast je najvišja bolečina. Ker se to poenotenje ne more zgoditi v življenju, zgoditi pa se mora, ker Gradnik čuti, da je s celotnim bitjem disponiran k tumu zlitju, se bo pač zgodilo v smrti, ki jo Gradnik zato enostavno prevrednoti v eksistentnost take zlitosti. Smrt zdaj ne bo konce, pač pa revno dogajanje resnice moškega in zenske, ker se bosta šele tu lahko zlila, v eno, to je v tisti način, v katerem edino lahko resnično sta. In prav taki smrti pravi Gradnik ljubezen. Ljubezen bo pa spet ta smrt, ker sta pač obe smrt in ljubezen eno in isto dogajanje enosti moškega, in ženske. S tem se je pokazalo dno na videz začaranemu krogu ljubezen smrt. Tisti srodisčni moment, po katerem je Gradnik interpretiral ljubezen in smrt kot ono, bo zdaj ravno cnost moškega in žensko. Da gre pri Gradniku za spontano čustvo take zlitosti svojega z zenskim, kaže med drugim njegova nenavadne sposobnost ustvarjati v vlogi ženske, to se pravi izpovedovati skozi medij njenih občutkov in pa ustvarjati nekakšne sredinske pesmi, kjer je konkretnost moškega in ženske naravnost izgubljena v skupno, od česar bi bila lahko pesem povedana. V začetku je bilo rečeno, da jc Gradnikovo osnovno Čustvo občutek združenosti z materinim in da se ta združenost kaže kot absolutno vrednotenje matere in kot zanikanje lastnega bitja; da je potem začel lik matere prenašati v žensko nasploh in se je s tem občutek zdruzenosti z materinim razširil v občutek: zdruzenosti z zensko nasploh. In rečeno jo bilo, da se ta združenost z zenskim nasploh kaze kot enost moškega in zenske. Ni pa bilo posebej poudarjeno, da je ravno s to onostjo oboh bistev Gradnik premagal tisto absolutno negiranje sebe, kot se jo to dogajalo v razmerju do matehe, ker je pač tisto materino v zenski nasploh popr vil tako, dr, jo enostavno tudivžensko položil to hotenje v istem smislu, kot jo obvladovalo njega. 'I . . > 'JV .-■s? v : s \ y 1 *W§a ,/P X -V .M& -ši ■ :;'X. ; Z '*zz • ' A v- • v. . - v... •> ■ff • - -. i X-Z-\ , XX- z 4 - s - X x. .>:• 'e ' v; ".v —e-' • . ' Z .-■zev 'XX \ IV X. X i . .. • "z.: ■ %z '• X*'.:...1 z . X'- ■ V; . V S. St ‘ ■ ■•vaz .! Zi v- ■ : ■ v : !■ 'VM. z me; v t :mm : '::■■■ .i * A ' 3 i zf n. ,T J Z."" ■ • . v •• ■' • > v .. . • . -V -e >;/ • •; .,x’zrx<-- >. ■. ■ • Url. . e '-Zv , M- 1 i : .:i L X' *w- ■ XX ZV. i: : It" ' 4. % a : ' jt ■ .i '■■ ■ " Z a■ X >, ■ ■ -iv •■•• X'X-.!X ' " v .. '.V : 1^1 J z-J- :'!X 1'. ' , . .. z, h ■ z ...........z- .-" - ; z ' ■-- n. ------- ' ............." XX i.;* p. l, , 'X % X;X | 'v .XkX XV I ^ ^ ;• Z": 1 ji X- . X Vv z .h 'z v'Z e' Viz* ■ Z'.. X> ■i\ . *#*> ■ v •.v- •Z*u z X " •P.V • , aX v << '■ V. v. . V' /XX vx K J \. t- " ifi - ■ Vv E V STEZICAH SODELUJTE V STEZICAH SODELUJTE V STEZICAH SODELUJTE V STEZIC 10' 0*00000000000000 ooooo-o »x o o o o e oooooooooooo ooooeooooeoo# ocoooedooooeo ooooeoooooooooocooooooooooooooooo :: mladi literat ::::::::: e e oeooo ocoo ooooooo oooooooooooocooooooooooooo 900*0000 oi 0000*0.00 O' O O O O 00000000 090 oancoooo o' ooooooooooooooooooooooeo SAŠA: PORAZ Sedim za kavarniško mizo. Le sto počasi tone v mrak. Pred menoj jo pepelnik, poln cigaretnih ogorkov, in nei pol prazne skodelica črne kave in njegovo pismo. Prazen kozarec konjaka pa me neusmiljeno prosi nove pijače. Naročim še enega.! Glodam ljudi okoli sebe in razmišljam o svojem življenju. Hm, morda sem pa. ros zaprta v čudno leseno kletko, brez vrat, skozi katere bi lahko izstopila v svobodo. Njegovo nismo! Ne jprisrccje te pozdravi jami in ti želim veliko sreče! Kako lep zaključek: . Sili iia k bruhanju. Sicer pa. ni čudno. Svet je tako: prekleto umazan in s. bič on, da. bi lahko pobruhala vse, a s tem s c vod.: ne bi rosile niti enega problema. K nizi prisede znanec. Grozne me- dolgočasi! Ima s LD ali vsaj 57? Nimaš? Upam, da bon kje staknila, kakšno! Prekleto, samo zato no imajo, da mo bedasto dolgočasijo in izkoriščajo, na koncu pa broz besed odidejo. Nova cigareta! Druga, škatla! Kakšni so zo ljudje? Aha, dobri. Seveda, seveda, o ten sploh ne dvomim.. Samo vanj lahko pogledala, pa z e vidim vso dobroto vsega sveta. Preklet naj bo dan, ko sem spoznala tega cepca.. Sita. sen ga s njegovih i.z guljenih fraz, brezpomembnih besed in njegovih lazi. Komaj j c odprl svoja lopa. usta., zc sc-m dobila za.sol jcno pod nos. In tisti večni njegov: Mi verjameš? Prekleto, le zakaj neki som mu verjela?! Sicer som sc pa to vprašala, zc tisočkrat. Tako naenkrat postati družbena ničla in to vso samo zaradi nekega navadnega. cepca.., ki pride in gre kakor sanjo. In bolj si dopoveduješ, da ga pozabiš, slabše jo. Na koncu ugotoviš še to, dr ga ljubiš. Samo šc toga se mi je manjkalo! ljubim!? HA, HA - dober vic! Oči so že polno solz, Ja, pa no da jokam? Zaradi njega pa ros ne bom prelivala solza.. Ampak, punca-, ja Da da.. . . ! Spet nova cigareta! Skozi okno vidim mačka! Čeprav ne vidim njegovih oči, ven, do. ima take kakor on, zelene, in prav tako je potuhnjen in hinavski kakor on. Njegovo pirmo! Kolikokrat sem gr že preklela?! Dvakrat, trikrat..., sicer or ni varno. Eno st: vno ga bon poslala k vragu, -gr. izbrisala iz svojega sc-znana živil, pa brsta... Ampak ne morem, ne, ne norem. Nekdo prinese magnetofon! V lokal z magnetofonom! Sr?nota! Give no ycur love again. Sicer je pa to dober komad! Skodelice kavo se praznijo, cas neusmiljeno beli, pepelnik so ni ze dvakrat zamenjali, jaz pa. so vedno sedim., sedim, premišljujem, premišljujem... Njegovo pismo pa še vedno odprto leži pred menoj. . , n : . ' : j : i" ! ■" ‘ ' ■ • •: ", O ... v • ..v l.' . c •. f " ... : r . • ■r?, i . • • 'V i " V .... .; : V [ .M; V . ’' Sanjač sen. In lepše mi je, tako. Ko se prebudim, je svet. .grd, sivneusmiljen. Srnjo pr so tako čudovite, nežne, svetlo.. Srnjem in se prebujen. Spet sanj-am, so prebujam., sanjan... i. - "■ ■ : i " Predstavljam si, da imen kitaro. Sedim v trevi ni si brenkam. Kitara igra le zame. Prijateljici sva. Vanjo"vnašaj svoje najbolj skrite misli, želje. Vse ji povem, potožim se ji. Kitara, me tolaži, polni me z akordi, počutim se lahko, nisem več človek, molekula zrake som, lebdi! . Kitara, mi govori o deljnih svetovih, kitare, ni igra, kitare sprejema in mi vrače, ljubezen, kitara me tolaži. Tako rada bi jo imela. Marjana E V STEZICAH SODELUJTE V STEZICAH SODELUJTE V 3TEZIC.J: SODELUJTE V STEZIC' LULAR NEŽKA ; KNJIGA IN JAZ Težko je poiskati pravega prijatelja. Prijatelja, ki ti vedno stoji ob strani, te zna razveseliti, razmeti. Z njim moraš čutiti, ga ljubiti. In vendar mnogi brez pomišljanj pokažejo na. knjigo;"To je moja največja prijateljica, rad jo. imam in razume me! In res; čeprav je lc stvar, na. videz mrtva in neouteče, stvar, ki je v vesoljnem stvarstvu postav].jena tako nizko pod človekom, pomeni marsikomu ved kot človek. V knjigi je zbrano tisto najlepše, večno dobro in plemenito, kar človek premore v svoji notranjosti. Tudi meni knjiga veliko p.omeni. Bila' sem še majhna, ko mi je mama razkrivala njen čudežni svet. Čutila, sem spoštovanje, s katerim jo je mama prijemala všvoje roke in vedno bolj sem spoznavala kako neprecenljiva stvar je knjiga. Še bolj s m jo vzljubila, v šoli. Tedaj sem ze sama znala brati, razkrivati njene s skrivnosti= Vsa srečna sem se ustavljala prod policami v šolski knjižnici. Cele kupe knjig sem dan za. dnom vlekla domov, srce pa mi je veselo tolklo v razburjenem pričakovanju vsega novega., kar se je tedaj skrivalo v mojih rokah. Ure in ure som potem presedela na podstrešju, na kolenih mi je leza.ls knjiga in jaz sem brala, brala. Nisem čutila nc mraza ne strahu med sivimi tramovi, obdanimi s pajčevino. Z menoj je bila knjiga. Bila. je veliko čudežno kolo, ki me jc poneslo daleč nazaj, nazaj v čase, ki so že zdavnaj minili. dive podobe preteklostiso vstajale pred menoj. Podobe gorja in groze, podobe težkih in krutih č; sov. Čutila som vonj požganih žitnih polj, razdrtih domačij. Tesno mi jo bilo pri srcu, a vendar sem globoko v sebi čutila klic prihodnosti, polno sonca in pesmi. Doživljala som prve zmago, v meni se je prelivala slast zmagovalca. Tako mi jo knjiga odkrivale zgodovino mojega naroda. Odkrivala, mi jc tudi svet, silen in tako mogočen. Plula som po oceanih, plezala po gorah. S knjigo v naročju bi presedela cele popoldneve, ce me ne bi tolikokrat zmotil očetov klic. Oče moro in nojih knjig ni nikoli razumel. Zanj je bilo vse skupaj lc zapravljanje časa. Ob njegovem strogem pogledu, s katerim me je ošinil, ko sem s knjigo pod jopico pritekla mimo njega po stopnicah, som prvič spoznale, kako zelo sva si različna. Nisem mogla razumeti, kako more biti tako hudoben, da. ne mara knjig, knjig, ki jih imam. jaz tako n da! Vendar jaz nisem, popustila . Knjiga je ostala v mojem srcu in nihče mi jc nc bi mogel iztrv-.ti iz njega. Tudi očeta počasi skušani razumeti. Drugačen Človek jo, gotovo mu ni nikoli nihče poskušal vcepiti vsaj malo ljubezni do knjig. Rasel je v trdem, in surovem svetu in sedaj se noče potruditi, da bi odkril nov, veliko lepši svet, svet knjig. Vem, da je pripeljati na novo pot nekoga, ki že desetletja hodi po poti vsakdanjega življenja, težkos Vendar pa bon jaz poskusila. Hočem, da bi tudi moj oče vzljubil knjigo, da bi si znal v njej poiskati uteho, kadar bo žalosten in sam. Čutim, da bo knjiga v mojem življenju vedno pred menoj. Učila mo bo živeti prav in lopo, vodila me bo skozi težave, mi vedno znova nudila zavetje in mir. Le kadar sc spomnim-na vse tiste, katerim so lepote knjige za vedno zaprte, mi postane hudo pri srcu. Koliko manj svetlo je njihovo življenje, kako veliko bolj ubogi so in sami. Posebna, komisija republiškega odbora za mednarodno leto knjige je objavljeno nalogo Nežke Dular (v zvozi z razpisom'o pisanju nalog na temo knjiga) izbrala mod osem najboljši; . Dijakinja je prejela nagrado. ! konec ■ 'H... ■ jj '-V^. ; '• 1 .V' r' Konec je,, /otjPok, konec. Moralo jč- biti tako, res j;c bilo neogibno.^ Res nisi razume la.?. nisi.,a in zato jc konec. Risi- razumela, da moraš- biti'-dobra z-menoj, dovoliti in dati vso'7" kar so mi zajgooc,, če mc hočeš imeti enkrat 'tedensko ali v.saj na dva tedna, da sgdcipres pustiti, ovi jati okrog prsta, da -še moraš pustiti mečka ti, WešatixS.tisk;;ti• lizati, in sploh ds moraš sleči bluzo:, čc$; ti o tipnem plašč*, tia. moraš! kor sem., kljub vsemu. i-jaz tisti, ki sem sč žrtvoval, da, jaz. šepa bi 3. ‘ žrtc^v, s a. j si ti bila; zaljubljena in. jaz tisti,, ki se jo trudil, da Si. bila ti srečna, trapa, pa si zahtevala mene, mojo ljubezen, ' • mojo duševnost, ko som ti pa ponujal vso telesnost, ki .Si si jo iilkhko zolelš,; to si odbi jala, drugega pa ti nisem, mogel _ -U ponuditi. ■■■Čaj sem-sc dol sl zaljubljenega, trudil som/ sej-- a bil J •sem neresničen, neiskren, neprepričljiv in zato 1 te nisem osre-,■ Čil, žal mi je, a vsa ta igra jc mene zelo onesrečila. P,a ti t! gi '■•P. n:r I ni bilo dovolj, spravile si se ,namu z otročjimi štosi, tiiisleč. bajsi.zabavna in dame boš orltegnila s tem, e. strahotno si. me teboj ,■-zato semise spravil k • 1; odbila! : vedno som 'hot el ostati s teboj , ■ ms to sem:; natejž rokajbi, z dolgimi prsti, ki so "ti prišli do^kooo, do otrdelih bradavičk. Pilo ..JI j,o lopo., vem, d- ti je -.bilo lepo 'iv- kar mižala si in dihala,Vdihala kot lokomotiva, trapS z raj-(^j^ana.iiJa-vnajbrz si se spomnila, da bi .m? ms. rekla, da td ni' prav,, kr . itii^ZEicola si me odrivati in rekla si, da. scmv pacek in::imela: -Si p',?6 prekleto prav, ti packa, in'naj odklenem. Živec mi jejpočil, . 'odklenil sem in pekel, dosti te imam, solit sc".pojdi 'in obupano silmi prinesla nazaj pofarban pl eh, ki .se.,.mu roče prstan, in konec.' p .Kaj "počneš zdaj? Cmeriš, ali kaj? Pozabi, pozabi vendar vso! -Rajtii drugbga, zacopra j se do nosu. L'’ n . 'k ' in zaljubi nje^m v sebe in dal ti bo; tisto srečo, ki se^ji roč o zaljubljeno gledanje, govoričenje’,, bo sedle en j cv in -til^tanje za. roke o/!' Jaz ti žal sreče rbžsom mogel dati-konec. Mii? •V: ^:.» Pismo tobi 14- X. Y. Drago deklo! Videl a cm to samo nekajkrat, tako brez zveze, nesojeno, a zgodilo sc je, da si mi ravno ti všeč. Takoj sem pomislil; i!U, fant, to bo ljubezen!” Saj si tega želiš, ne? Reci da, • a.j vem, da. je tako! Skozi zenici sem ti že prebral misli, toda želim potrdila za. to; nasmehni so mi, ko so prihodnjič srečava! Me bom so podpisoval, to bi bilo banalno, saj veš, kdo sem, tako dobro, kakor jaz vem, komu to pišem. 15- X. Y. Hej, kako dobro, da nisem pisma, vrgel včera.j! Videl sem to z drugim. Kako vendar moreš tako nasprotovati svojim čustvom? Kaj počneš z njim, ko sva. vendar ustvarjena, drug za drugega!? Ne žali si srca., ubogaj ga in srečna bova, - ! Čudno, hotel sen napisati tvoje ime, a ga ne vem. Pa som mislil, da vem že vse o tebi, da sem vso že razbral iz tvojih oči, hoje, slapov las barve medu, tvojih gibov... A nič zato, poznava, so in le še iskra, bo potrebna, da skupaj zgoriva in se zlijova v skupen pepel 16; X. Y. Dekle, že vidim, da tega pisma, nc bcm nikdar vrgel v nabiralnik. Pisal pa ga bom šc dolgo, saj vidim, da mor ;h "šc veliko zvedeti o tebi. Danes sem to vidci nesrečno ir tvojo trepalnice so bile rosno,- veliko novega so mi poved'lu. Videl sem, da jo temna sonca, močnejša od tebe, vrinila .-medte in življenje. Vem, da iščeš srečo v svojem življenju, kot jo.iščemo vsi, a morala boš premagati senco, s težavo boš 'dosegli luč. A to boš morala sama. Videl sem, da si danes iskala moj pogled in tolažbo v njem, a skril .seri sc, nc -elir; se združiti s teboj v nesreči, nisem dovolj močan za to, prop-dl bi skupaj. Ne moren ti pomagati, saj sem sam pričel hirati, ko sc-m videl žalost v tvojih laseh in glavo, sicer tako"visoko iti nasmejano, obrnjeno v tla, kjer si iskala, svetlo, pr^v. pot. A lahko ti dam nasvet; nc vem, kaj ti je odv-e-zlo srečo, n ne beži od rosni ce. Ge boš živela v resnici, boš trpo-lr , c čutila sq boš boljšo in čistejšo; In potem bo prišla tudi sreča, torej čakaj in bori sc! :’9. X. Y. Doklu3 vidin,da ti jo o mk oredo spet obsijal lica, da si premagala orno sence-. Videl, sem to zopet srečno, a moj svet 'so je dokončno .podrl. Koko .strašna je bila moja 'zmota! Spet si bila z njim. Sploh me nisi opazila, ničesar nisi videla razen njega, ki je bil Vse. Si mor zaradi njega bila nesrečna? Te je on spot osrečil? Ne vem in nič več mene z mirna, počutim sc izdan, zavržen. Popolnoma sem bil zdru.il svoj svet s tvojim, za nic drugega mi ni bilo mar, bila si smisel in cilj življenja, a ti mojega sveta, sploh nisi hotela čutiti ob svojem, odtrgala si tujek in ga. uničila. Kaj naj storim zdaj? Naj so veselim tvoje sreče? Naj rajo sam poiščem kako oporo v teh popolnoma, izgubljenih trenutkih? Ne vem... Ne znancu Ne pozabi me, ko ostal bo prazen prestor za menoj, ko jaz ostala bom le senca zate in sanjale bom svoje večne, zadnje, prečudovite sne. Nikar me ne pozabi, ko kdaj pa kdaj prinesel vrtnice mi boš na grob, ko ta rdeč te cvet spet spomnil bode name. Ne boš me videl, več, a moja bo ljubezen neumrljiva ostajala s teboj, se vračala, bo k tebi, kot tvoja nerojena sestra v snu proseč molila bo: Nikar me ne pozabi! Q v tirczyez j. > • v O: ' % V , , 'z v , Blizu jv jutro, Po steni. lo'z^rjoko ... Cestno svetilke medlo/p sveti jpjLj 0 0 ceste... Neznano melodija doni v ,\&el ja.vi. Pia vetra in prebujajoče W jutro. Zato jo ljubiti tako--.lepo in sladko. Izgubljam se v mislib in lepoti. ■ jV V •'= IV ■ .V ;x<- Razmišljanje. Moja duša toric v črno temo. Ljudje šo kakor omoticone vpada joče muhe. Proti maji duši plove labod. Vendar ,y črAi temi ne vidim* ni Tudi ''njegovih oči ne, le mislim, da so modre. Sv ii Saša 'X Saša v. A ' ■ ■ • j ? {} ' H ■j v v : ' V -' X 'j'/.,,' .V ■M. 00090000000 O 00000000000 0-0, ooeooooooooooooo o • ooooooo-ooooodooo IS ••••*. *v>kv *W'-- • ° -f. .................Z V/.’ A°’ • • °k . . . JiikSMASjM,, - . . OPGjtiBm' vV v .......... • • Vk ' F/V i. • f ■ vjkčV: - k k.S . Pr : ’ • • ° • •>le e;WS!?g.j • tftM-r-cr.t *:° “.°>a • ooeoeoeeoo o ^ V\ v'A\A ° ° ° ° i? * ° ■ /’ 6 ° 0 0 0 ° ° 0 ® • eeeoeoo • x #• o o.W,^y!» o o ’<• V'° 0 0 0 * - šter' SAKI),0. IZpE^/VAS POSTAVIL KATEROKOLI *N VPRASANUE',KATERTKOLl:'OSLPL %\ GIMNAZIJI. 'p v.š^ \- •r .> -'A' \T RUBRIKI . . . SPRAŠUJE, ... SPRAŠUJE, ODGOVARJA SODELUJTE V RUBRIKI . SPRAŠUJE, ODGOVARJA SODELUJTE V RUBRIKI' OPRAŠUJE, ... ODGOVARJA \ anketa :::::: 00000000600900 0 ooeooooooooo eoe . • V i • i .i ! ' ■ ( : . Iv! ■■ V. i i ■: v : J • '-'.Oh : : , v/. C E BI BIL RA GILEAZIJI P OLEG VSEGA 'PROSTORA1 SL POPOLNOMA SVOBODEN PROSTOR, NEKAKŠEN ANGLEŠKI H IDE PARK, KJER' BI SE LAHKO SVOBODNO POJAVIL VSAKDO IZMED NAS IN NEOVIRANO POVEDAL SVOJE MNENJE, SVOJE NAJGLOBLJE KRITIČNO SPOZNANJE DOGAJANJA OKOLI SEBE.,. O OEM" BI Tl NAJPREJ GOVORIL, IN SICER PREPRIČLJIVO IN SUGESTIVNO, KER' JE PAG TEGA ZE TOLIKO V TEBI, DA BI TO ZLAHKA STORIL', IN TO KAR TAKOJ, Anketa jev bile:izvedena v trotj Ih in četrtih letnikih. ................. Problem, ki je nedvomno vreden ..poudarka, je . pasivnost dijakov. Vsak le čeka, da govorijo namesto njega, drugi,'in so sam lahko dobro izvleče iz situacije in prejme dobro oceno. Pri tem pa hočejo nc vem kakšno privilegije in samoupravljanje na šoli. Preseneča mo tudi nezainteresiranost dijakov za kulturo in umetnost. Prepričana som, da, če nc bi bile proslavo obvezne, bi si več kot polovica dijakov lo-toh sploh ne ogcodala. Prav živalsko je, da' morajo profesorji zaklepati vrata in dobesedno priganjati dijake v telovadnico. Pasivnost in molčečnost pa. prav gotovo ni krivda samo dijakov, ampak tudi profesorjev. Ob začetku vsakega, šolskega lota. poudarjajo razmerje profesor : dijak = človek % človek, ko. pa zeli dijak kontaktirati s profesorjem kot človek s človekom, je konec lepih besed. Osebno vodno poudarjam v vsaki obliki človeka in edino človeka, :žato mo včasih take lepe.besede premamijo. Profesor pa, ko pride v razred, nadene .masko, in ostane, človek z njo na obrazu« ••••«•••.•••••••••••• =».......» v _• O 1 V A' ‘r . .... i ' .; :,t £ .i .": i.-.iod : . • /TV. ..................Pravzaprav bi se odlično oočutil, de bi• • lahko rekel tole? Najbrž vsi noro obozuio.ro .to nehanje vodstva našo gimnazije, do bi bili vkl-uov.ni ;v t sodobni tok, da bi bili moderni, najbolj moderni,-da bi so bleščali na sami špički slovenske šolsko zmogljivosti. Tole bi jaz rekel, jaz, novomeški gimnazijec, ki mi ni treba razvijati nobenih sposobnosti, ker ta šola vame vse, kar sliva s ta svojo prima metodo, tdga eksperimenta, tega kabinetnega. pouka. Saj mi jo všeč, saj. no rečeni, da mi ni, ampak malo, samo malo svobode-mi dajte. Svobode, da ne bo prišel zmeraj'tisti nekdo, zaklenil vrata, lovil in preganjal, da bi ti proti svoji volji zares bil tam, kjer se drugim zdi, da se kaj "bistvenega'’ dogaja, npr. kakšno predavanje. Saj nisem proti. Ampak, vsaj pusti mo, da se bom. svobodno odločil, da. bom šel poslušat, in se ne bom počutil kot kakšna živina in da mi ne bo treba kot zmeraj iz čistega protesta skakati skozi okno, kjer se bom enkrat še ubil!.................... ................. Mene najbolj jozi ta hermetično- zaprti krog,' v katerem sc nenehno reproducirajo lažne avtoriteto, podprto od družbenega diletanstva in vse kaj drugega -kot trdno stoječo na temelju resničnega znanja in resnične strokovne usposobljenosti. In te. naše šole niso nobena izjema, pač- pa ravno najbolj tragičen izraz* Od tod ta kramljajoči način podajanja učno snovi skozi godljo vsakršnih pojmov, nekritično ponavlja j o e ih v tem zadušnem krogu od -parativeka- pa do danes.............»,......... eeoo ‘o oooooeoo o eooooocoooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooo • e oooooooooooeoooooooeoeo ooooooooooooooooooooooooooooooooooeoee ................. Spregovoril bi 'o diferenciaciji med dijaki in ljudmi sploh, ne socialni, pač pa človeški diferenciaciji. Ne cenimo so medsebojno, žalimo se in v tem. sc motimo. Nihče ni slab, vsakdo je po sobi dober /jo morda le drugačen/. Zato ne bodimo krivični in no ponižujmo tistih, na'katerih opazimo kakšno negativno lastnost^neinteligentnost, nepraktičnost,..., saj nam mora-biti ja.sno, da človek-ni sam kriv, če pride na svet-okrnjenih sposobnosti. Ce ti pa. kdo stori kr. j žalega, ne" * gre tega-zapisovati-v srce in nositi do groba, pač-pa-velja oprostiti, saj ti verjetno ni namerno škodoval in bolj ga bo zapekla vest, ko bo videl, kako te jo prizadel, kot pa bi ga zabolelo tvojo sovražno maščevanje, ki bi tudi v njem zbudilo sovraštvo in misel, da. jo prav storil, ko to je prizadel...... • oooooeoooooooooooeoooooooooooooooooooooooooaooooooooooooooooa oooeooeooooooeooooooooooooooooooooooooeoo#o.oooooeoo»eoeoooooo* Jaz bi kritiziral umik in njegovo nc-pedrgoškost. Saj jo nemogočo, dr bi bil kje trk pedagoški virs po katerem bi tisti, ki jo avtor umika, skozi tedensko porazdelitev ur tako neenakomerno delil psihično obremenjenost dijaka. Enkrat imam soc-.em ur prav tistih predmetov, k j or je potrebna največ ja koncentracija in stalna umska prisotnost, da bi lahko imela poten takoj nasedli ji dan srno dve uri in to deljeni z eno prosto, da bi bila za tisto drugo, ko imam telesno vzgojo, kar so da spočita in mentalno pripravljena. Umik naj bo drugačen. To ni samo mej problem, da sen šesto ali sodno uro največkrat zg tako utrujen* , da bi bilo glede na potrebno miselno aktivnost edino smiselno prenehati s poukom in oditi domov = Ta urnik ni tako enostaven problem, oziroma da sploh ni problem, kot marsikdo misli, ampak jo dol tistega splošnega problema šolstva, v kate m.n sc večine stvari po nekem zaprtem sistemskem rodu dogaja povsem odtujeno tistim osnovni vzrokom, zaradi katerih to šolstvo sploh je; kot da ni učenje in razvijanje mladega človeka, doseganje kar najvišje stopnjo njegovega, osebnostnega razvoja tista osnovna in tako močna postavka, d' bi so moralo vse dogajati zgolj v skladu z njo. Odgovori na anketo so nedvomno polemični, zato pričakujemo v naslednji številki v zvezi z njo odprta razmišljanja. V STEZICAH SODELUJTE V STEZICAH SODELUJTE V STEZICAH Oooooee»ooeoeooe#ooee«eeeeooooceco»oeo»oeeoooeoooooc SODELUJTE V STEZICAH - ■r -vi t: ‘ ; v ,:■! . .